27. štev, V Kranju, dne 6. julija 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem nn dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne I n s e r a t i se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati sn plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Uprsvništv.' naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj sm izvolijo fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. Iskavci Boga. Veselega srca obhajamo Slovenci god svetih slovanskih apostolov Cirila in Metoda, ki sta našim prednikom prižgala luč prave vere. Z neumorno gorečnostjo sta častita moža oznanovala nauk edinopravcga Boga, ki je sam o sebi rekel: »Jaz sem resnica I" Od rimskega papeža sta prejela škofovsko poslanstvo. Zato sta šla v Rim, da sta tam očitno pokazala spoštovanje in uda-nost do rimske stolice kot hranivke in oznano-vavke resnice božje. Iz Slovenije sta peljala seboj 50 mladeničev, katere jima je bil dal knez Kocel, da bi postali med svojimi rojaki oznanovavci katoliške misli. Umrla sta svetnika z iskreno željo v srcu, da bi Slovenci zvesti ostali Bogu, kateremu v čast sta onadva posvetila cerkve po slovenskih pokrajinah. Dolga stoletja so se Slovenci trdno držali živega Boga, katerega sta oznanovala sveta Ciril in Metod. Luter je pač učil zmote, katerih se je peščica lahkoživcev oklenila tudi pri nas, a starega Boga so pustili pri miru. Za krst častni so se vedno borili Slovenci in prelivali svojo kri. Šele zadnji čas je nekaj slovenskih izobražencev, ki so postali okuženi po naprednih, veri sovražnih časopisih in po praških učiteljih svobodne misli, zgrešilo pravega Boga in začelo iskati drugega. To je Masarykova šola iskavcev Boga, ki je naredila med slovenskim dijaštvom mnogo bogotajcev. Najhitreje in najbolj daleč je v tej struji za-veslal nesrečni duhovnik Aškerc, o katerem pravijo napredni listi, da je pustil duhovsko službo, ker je postal iskavec Boga. L. 1886. je Aškerc še naročil soho sv. Cirila in Metoda za cerkev v Šmarju pri Jelšah, dvajset let pozneje, kakor dokazujejo njegovi spisi in njegova dejanja, ni častil več ne svetnikov, ne cerkve, ne krščanskega Boga. Nosil je na duši neizbrisno znamenje sve-čeništva, na prsih pa vidno znamenje svobodo- miselstva. Odkar je sedel na praškem zboru svo-bodomiselcev skupaj v predsedstvu z velikim bb-gotajcem Ferrerjem, je sleparje imenoval tiste, ki verujejo v življenje človeka na onem svetu. Aškerc pa ni precej telebnil tako nizko. Ko mu je zatemnela svetla luč Ciril-Metodovih naukov, je začel iskati resnice, kakor vešča luči. Prazno in nesrečno srce ni našlo pokoja. Zato je razdražen begal okoli Budhe in Lutra in drugih krivovercev in brezverskih filozofov in popraševal po resnici. Prehodil je mnogo dežel, a resnice in pravega Boga ni mogel najti nikdar več. Taval je po onih krajih, kjer je sv. Pavel govoril Atencem o »nepoznanem Bogu", vozil se po morju, kjer je še celo od Grkov izgnani bogo-tajski modrijan Protagoras pokleknil ob nevihti v čolnu in se spomnil najvišjega bitja — zastonj, Aškerc ni na to mislil, ampak je prinesel od-ondod seboj v domovino le spomine na poganstvo in na najnižja človeška bitja. S častitljivih, z mučeniško krvjo porošenih tal rimskega amfi-teatra si ni nabral cvetk svetega navdušenja, ampak je pritresel le čašo Neronovega srda in zaničevanja do junaških spričevavcev katoliške resnice. Jedino uteho je v zadnjih letih svojega življenja našel v misli svobodni, v misli, da nikjer ni pravega Boga in da je le bolna človeška domišljija ustvarila idejo o Bogu, stvarniku nebes in zemlje. Silno smešno je sicer, toda resnično, da je našel Aškerc za svoje blodnje največ privržencev med liberalnimi Cirilmetodarji. Žalostno je sicer, toda gola istina je, da nekaterih c. kr. profesorjev ni bilo sram, voditi ob Aškerčevem pogrebu mladino katoliških staršev /a vencem »Svobodne Misli"... Voditelji narodno-napredne stranke so si bolj na tihem izbrali Aškerca za proroka, za tolmača svojega propalega programa. Jutri se bodo zbrali na shodu v Ljubljani zaupniki te stranke, oni »kremeniti možje-značaji", ki so pred nekaj leti prisegali na načelo, da je katoliška vera prava, in napravil se bo poizkus, če sta »Narod" in „Dan" te može izkvarila že tako, da si bodo upali pritrditi Aškerčevim načelom odkritega brez-verstva. Omamila bo iskavce Boga obilna pijača na veselici, za katero se pumpa kot za nekako narodno potrebo, da ne bodo mogli svojega strašnega skoka trezno premisliti. Ob tistem času, ko bodo častivci pesnika svobodne misli razsipali svoj srd nad sveto ded-ščino Cirila in Metoda, se bomo pa katoličani zbirali po cerkvah v proslavo istih svetnikov in molili za odpadnike. Prešinjeni katoliške misli bomo prisegali dosmrtno zvestobo onemu, še vedno živemu, dobremu Bogu, ki je bil razodet našim očetom po svetih slovanskih apostolih. Po teh katoliških zbornicah bo velikanska večina slovenskega ljudstva jutri lahko govorila z veselo zavestjo: »Slava našemu Bogu! Nam Boga ni treba iskati, mi smo ga že našli, mi ga imamo 1" Oklic vladarja vseh narodov. Ljubi moji podložniki! Vsi dobro veste, da sem jaz največji hudodelec, največji ropar, najstrašnejši morivec na svetu — pa se mi vendar klanjate, kakor Bogu! Vsi dobro veste, da sem pomoril že več ljudi, kakor jih je kdaj padlo v kaki bitki, in da še sedaj vedno počasi porivam morivni meč v srca milijonov, ki bodo drug za drugim padli kot žrtve moje krutosti, — pa me vendar vsi ljubite in me hočete imeti po vseh vaših hišah in le zime delate. Vsi dobro veste, da iz vas naredim bitje, ki je veliko nižje, veliko bolj podlo, veliko krutejše in brezsrčnejše kot najkrutejše zveri, — pa vi vendar hitite za menoj in me prosite vsaj kapljice. Vsi dobro veste, da sem milijone srečnih družin uničil, brez števila srečnih zakonov raz- PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. Dalje. IV. Dne 8. sept. 1677 se je poročil Franc pl. Reissing, gospod s Str-mola i. t. d., z Marijo Judito pl. Kajzelovo, hčerjo Danijela in Marjete. Poročna knjiga v Št. Rupertu. Dolgočasen si, Lakencc, dolgočasnejši še si bil pred 200. leti. Kolovozna pot se je vlekla kakor vlakno po ozki dolini ob potoku, dokler se ni vrh sedla spustila v Mokronoško dolino. Bilo je zarana meseca julija 1. 1676. Po lakenškem jarku se je počasi premikala čudno ustvarjena koreta na štirih visokih kolesih. Dva turška konjiča sta bila vprežena vanjo. V spleteni kripi, viseči na železnih verižicah, podobni prični nekdanjih parizarjev, je tičal človek orjaške postave, motnih očij in zabuhlega obraza. To je bil Anzelj, brat Mihaela grofa Šerenburškega. Dober streljaj pred vozom je jahal mlad fant Jurko bo-senskega konja in za koreto je dremal na veliki kobili stari hlapec Fabjan z gladko obrito brado in velikimi brkami. Anzelj se je peljal na godovanje barona Danijela Kajzela in njegove gospe Magdalene Marjete na mokronoški grad. Z godovanjem je bila združena tudi zaroka Judite, hčere baronove, s Francem pl. Reissingom. Baronovka pa je bila sestra Anzeljna Jožefa, doma z Roj. Zato se je tudi on napotil na god in zaroko. Bil je mladenič pri 30. letih. V njegovih možganih pa ni bilo vse prav, že izza mladih let je bil nekoliko trčen. Zato ga je oče razdedil. Izgovoril mu je kot pri starejšem sinu, toda Anzelj je verjel tistim, ki so trdili, da bi moral on biti posestnik na Rojah. Prepričan je bil, da je baron Danijel, sestrin mož, kriv njegovega ponižanja. Zato zanj ni maral in, da se zdaj pelje k njemu na obiske, tiči vzrok v tem, ker je želel Danijelu napraviti kako sitnost ali sramoto. Sicer pa je bil Anzelj skoro vedno na potu od grada do grada in najdlje in najrajši se je mudil na Raki. Posebno s konteso Regino Kor-dulo sta se dobro razumela. Nji je odprl rane svojega srca, ona ga je znala potolažiti. Tudi preteklo noč je prečul na Raki v grajski zidanici. S težko glavo in zaspanimi očmi se je potem napotil proti Mokronogu. Na mehki usnjati žim-nici je hropel v svoji kripi in se zibal, dokler ga ni vzbudil močni glas mladega hlevarja. Solnce se je bilo pomaknilo že visoko, ko Anzelj izbuli svoje oči in posluša, kaj hlevar hoče z besedami: „Kaj delaš tu, ciganka?" Pri studencu je namreč sedela stara, zamazana ženska. »Čakam, mladi gospodin, da mi kdo da kaj zaslužiti," odvrne ciganka in se ozira proti koreti. »Kakšen zaslužek pa hočeš imeti?" »Karte mečem, žile ogledujem na rokah, srečo prorokujem, prihodnjost odgrinjam . .. ,Bog daj srečo, kravo rdečo, tele bel' — mož vesel.* Zadnje besede je ciganka pojoč izgovarjala. Mladenič se iz srca smeja starki in se obrne proti vozu. Anzel se je sklonil iz kripe. »Gospod grof, ali hočete, da Vam ta starka karte zažene?" »To pa to, Jurko, kar sem ž njo!" Ciganka se približa spoštljivo, poljubi grofu tresočo se roko, opazuje žile na roki in zamišljeno zre v. grofovo dlan. Nato potegne iz nedrij šop zamazanih kart, počene na tla in pre-metuje na tleh karte. Naposled začne govoriti: »Gospod, milostljivi grof! Vi dozdaj še niste bili srečni. Nekdo Vas je osleparil za dedščino. Pa bodete še bolj nesrečni, kakor ste, morda še danes. Pa ta nesreča mora priti, ker le po ti nesreči pridete do stanovitne sreče ..." Anzelj je veselja vskliknil, ker je bil močno vražast, kakor sploh ljudje tistih časov. „Vidiš babo, da res nekaj ve! Tu imaš plačilo, babura stara!" Ciganka se je zahvalila za rmeni zlat in izginila v hosti. Anzelj je premišljeval svojo usodo, si mel zaspane oči in sam pri sebi govoričil: dejal, milijone otrok naredil sirote pri živih očetih — pa sem vendar prva in najvažnejša reč v vaših hišah. Če za kruh ni, zame mora biti, ker se me ne more pogrešiti. Vsi veste, da sem milijone mladih življenj poteptal v blato, milijone nedolžnih src raztrgal in umazal, milijone krepkih mladeničev vpropastil v prezgodnji grob, — pa me vendar dajete nedorasli mladini, da se me privadi in tako pade v moje kremplje. Vsi veste, da sem jaz tisti, ki vam polnim bolnišnice, norišnice, ječe ter vam tako povzročam velikanska bremena stroškov, — pa me vendar javno zagovarjate in razširjate, da morem nemoteno raztezati svoje kruto vladarstvo vedno dalj in dalj. Vsi veste, da sem že cela morja solz iztisnil iz človeških oči, — pa vendar mc imenujete srečo in moram biti pri vseh vaših veselicah in slavno-stih, in sicer poglavitna reč. Vsi veste, da sem že cele narode uničil, da so izginili s površja, kakor bi jih nikdar ne bilo na svetu, — in vendar moram biti vladar pri vseh narodnih slavnostih in v imenu naroda mi dova-žate lovih podložnih, da morem še naprej vladati. Ve, uboge zapuščene matere, vdove pri živih možeh, dobro veste, da sem vas jaz oropal bivšega dobrega moža, ljubečega soproga, ga izpremenil v krvoločno zver ter ga pognal po svetu kot grešnega Kajna, — pa vendar mi dajete tudi otroke, ko jih navajate name. Vsi veste, da sem jaz vaš največji sovražnik na svetu, — pa me vendar vsi branite in zagovarjate pred vsakim, tudi najmanjšim napadom, in naj si je to od katerekoli strani. Zsi veste, da sem le jaz največkrat prvi in edini vzrok vsega gorja, vse revščine naroda, — pa vendar imam častno mesto po vseh hišah, od kraljeve palače pa tja do zadnje gorske koče. Vsi veste, da sem jaz že vse to naredil in da bom krepko vse višil še naprej in še milijone in milijone naredil nesrečne, ako me boste še naprej tako iskreno ljubili, me tako krepko razširjali, tako pridno delali s krvavimi žulji, zame, — pa mi vendar hočete ohraniti zvestobo. Zato pa vam prisegam: Vsak narod pijancev bom izročil gotovi pogubi in uničenju in ne bom pustil za njim drugega kot umazano ime. V to imam pravico od vas samih, ker vsi to dobro veste, in vendar — mi hočete služiti I Dobro! Živeli, moji udani podaniki I Alkohol, vladar vseh narodov. Gospodarski del. Loterija. Kar se tiče vpeljave razredne loterije, je „Gorenjec" že poročal. Narodnogospodarski odsek v avstrijski zbornici je vladno predlogo sprejel in jo je zbornica rešila še pred poletnimi počitnicami. Po sedanji vladni predlogi se bo vršilo srečkanje dvakrat v letu z 80 000 srečkami, od katerih bo polovica zadela dobitke, ki „Srečen bom, pa zdaj Še nisem. Res je. Ta Danijel, ta slepar, ta goljuf, ta je moja nesreča! Maščevati se moram nad njim, naj velja, kar hoče. Druge poti ni do moje sreče ..." »Gospod grof, dober studenec je tukaj. Na pojimo konje!" reče hlapec „Ti skrbiš samo za konje. Ali misliš, da jaz nisem žejen? Celo noč smo vlekli iz majolk tisto raško kislico, ni čuda, da je treba želodec oprati." In grof stopi iz kripe pa v velikih požirkih pije bistro studenčnico. Tudi hlapca sta gasila žejo. Vroči solnčni žarki so pripekali v hrbet in Anzelj je brisal z dlanjo pot raz čelo. Lahen veterc je pihljal skozi Lakcnec in majal perje na debelih vejah orjaških bukev. »Ali si slišal, Fabjan, kaj ml je pravila ciganka?" reče grof. »Slišal sem, gospod grof! Toda cigankam jaz ne verjamem dosti. Sleparice so, tatice, čarovnice ..." »Pa še ti povej, če moreš, kaj takega! Toliko let že skupaj hodiva, pa mi nisi še nikoli povedal kaj takega." »Zato, ker nisem lažnik in slepar." Grofu je dobro dela udana beseda njegovega hlapca in se je zamislil . . . Dalje piih. se bodo izplačali brez vsakega odbitka. Vsakokratno srečkanje se bo delilo v pet razredov in bodo v prvem razredu sledeči dobitki: 1 po 60.000 K, 2 po 20.000 K, 1 po 10.000 K, 2 po 5000 K, 5 po 2000 K, 20 po 500 K, 25 po 400 K, 84 po 200 K, 1850 po 90 K. Skupaj bo dobitkov v prvem razredu 2003 in znaša njih svota 323.000 K. Drugi, tretji in četrti razred štejejo enako po 2000 dobitkov, vendar so pa tukaj svote večje: 448.500 K, 623.5C0 K in 754.900 K. Peti razred bo nudil največ, namreč 32.000 dobitkov in so posamezni dobitki zelo visoki, tako n. pr. 1 po 700.00 K, 1 po 300.000 K, 1 po 200.000 K i. t. d. ter znaša skupna svota vseh nagrad v tem razredu 9,249 600 K. Srečke so po 40 K, kakor smo že zadnjič poročali, samo da je njih delitev sedaj drugačna, namreč na desetine. Ako bo kdo hotel igrati s svojo srečko v več razredih, bo moral plačati za vsaki razred še 40 K, tako da bo stala srečka, s katero bo igral v vseh pet razredih, 200 K. Tečaj za kolarje. Zavod za pospeševanje obrti namerava prirediti strokovni tečaj za kolarje, za katerega je obljubil dostaviti c kr. obrtno po-speševavni urad na Dunaju specialno izvežbanega voditelja mojslerskih tečajev na Dunaju. Ker je ta obrt v okolici Domžal najbolj zastopana, sklicuje zavod sestanek kolarjev in vseh, ki se zanimajo za kolarstvo, jutri točno ob 4. uri popoldne v »Društveni dom" v Domžalah. Na sestanku se bodo določile vse podrobnosti glede časa in kraja, kje naj se vrši kolarski tečaj in se lahko udeleže sestanka kolarji In interesenti iz cele Kranjske. O potrebščini oskrbovavnih predmetov za c. in kr. vojno. Intendanca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani obvestilo o približni potrebščini predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1912/4913 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah. Potrebovali bor''": rž, oves. seno, slamo, drva, premog. Ponudbene razprave se bodo pozneje določile. Tozadevno obvestilo in dobavni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Poljska banka v Berolinu. Že precej časa so se pripravljali Poljaki, ki prebivajo v Prusiji in Berolinu, da ustanove z izključno poljskim denarjem lastno banko. Zavod bo začel kmalu delovati in je namenjen za upravo prihrankov poljskih delavcev in izseljencev, ki so moraii do sedaj nalagati svoje prihranke v nemških bankah. Konsumna društva v Nemčiji. Pretekli mesec je bila velika razstava za zadružno kon-sumno gibanje v Berolinu in posnamemo iz poročila razstave sledeče podatke: Do 1. 1904 je bilo na Nemškem v največji »Zadružni Zvezi" 745 konsumnih zadrug z nad pol milijona članov. Lani je pa to število naraslo na i i 42 zadrug 1.313.422 članov ter so imele te zadruge promcla 482 milijonov K. Drugih organizacij izven „Zadr. Zveze" je še precej in je znašal njih promet nad 150 milijonov K. Za razvoj nemških konsumnih društev je postalo največjega pomena Velenakupno društvo, ki so ga ustanovili 1. 1904 v Hamburgu ter se je razvilo za centralo vseh konsumnih zadrug, ki so pri .Zadružni Zveri". To društvo ima svojo tovarno za milo, ki izdela 220 kg mila na uro; dalje ima lastne plantaže za čaj, velike mline in tovarne, ki sploh izdelujejo vse za člane, tako da ti dobivajo vse stvari v lastnih prodajavnah, kjer je zaposljenih nad 4000 prodajavk. DOPISI. S Premskovega. Zadnjo nedeljo po polnoči sta pogoreli tu dve hiši z gospodarskimi poslopji vred. Začelo je goreti v šupi Tomaža Kalinška, podomače Bideljna. Ogenj mu je uničil vse in le s težavo je rešil sebe in ženo, ker ga ni noben sosed hotel prebuditi iz spanja. V hlevu sta se mu zadušila vol in krava, ki sta bila vredna 1000 kron. Pogorela je tudi hiša in hlev posestnika Stareta, podomače Hoferja. Vnemalo se je tudi že v podstrešju Galetovega hleva. Ko bi bil le malo veter zapihal, bi bil to lahko grozen požar, ker so kroginkrog same lesene, s slamo krite hiše. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Kranja, Stražišča, Kokrice, Prcdoselj in iz Šenčurja. Gospodar, kjer je začelo goreli, je bil zavarovan pri »Vzajemni zavarovavnici" v Ljubljani za 2400 K- Skoro ni več dvoma, da je najet neki zločinec, ki zažiga po Gorenjskem poslopja, ki so zavarovana pii »Vzaj. zavarovalnici*. Ta satanski človek pošilja celo nekaterim ljudem pisma, v katerih grozi, da bo kmalu gorelo. Premskovljani pripovedujejo, da se je malo pred ognjem peljal tam mimo kolesar, ki je najbrže podtaknil ogenj. Dobro bi bilo, da bi žandar-merija z vso resnobo nastopila in poizvedela, ker ljudstvo živi zadnje čase v velikem strahu. Iz državnega zbora. V zbornici je bil sprejet proračunski provizorij. Socijalni demokrate so v odseku zahtevali, da naj vlada želez-ničariem zviša plačo za 17 milijonov kron. Zbornica je predlog odklonila Soc. demokratje so sami glasovali proti paragrafu zakona na katerega so hoteli navezati onih 17 milijonov. Poslanec Dobernigje odložil načelništvo pri zvezi planinskih poslancev za gospodarske zadeve in poslanec Markhl je izstopil iz te zveze. Nemško-narodna zveza je obema izrekla zaupanje. — Odsek za loterijo je sprejel resolucijo, da naj se razredna loterija uvede polagoma in da naj se po predlogu dr. Kreka ne izroči bankam. Sprejela je zbornica tudi vojaško kazenski pravdni red za deželno brambo. — V odseku za vodne zgradbe so se domenili Čehi in Poljaki, da bi Jugoslovane in Rusine opeharili. Odločno je nastopil dr. Korošec zaradi sestavljanja zapisnika o sejah. Nastal je velik polom, tako da je predsednik Udržal zaključil sejo, ki bo sklicana vnovič šele jeseni. — Nemci se odločno upirajo temu, da bi se jeseni novo ministrstvo sestavilo iz zastopnikov parlamenta. Odkritje spomenika Palackemu v Pragi. Z veliko slavnostjo se je odkril spomenik, ki je stal 525.000 K, zgodovinarju Palackemu. Že dva dni prej je bilo v deželnem muzeju slavnostno zborovanje, pri katerem sta bila navzoča ministra Hussarek in Trnka in mnogo veljavnih oseb iz Avstrije, Rusije in Francoske. Predsednik češke akademije minister dr. Randa je na koncu svojega govora omenil izrek Palackega: »Avstrijo bi morali ustvariti, ako bi je še ne bilo", in pristavil, da ta izrek potrjujejo dandanes tudi Čehi. ker je v interesu češkega naroda in evropskega miru, ako se najdeta v harmoniji češki narod in dinastija, Tudi na čast poljskim gostom so Čehi priredili banket, na katerem se je izreklo več prisrčnih napitnic. — Pri telovadbi se je dne 29. junija udeležilo prostih vaj 11.600 Sokolov in 6000 Sokolic. Gledavcev pa je bilo nad 100.000. Med slavnostnim izprevodom, ki je trajal tri ure, so nemški burši na Pfikopih hoteli motiti izprevod s svojim bumelnom Občinstvo jih je napadlo in okoli 30 nateplo ter enega nekoliko poškodovalo. Domovinsko pravo. Za uveljavljenje pravice za vsprejem v domovinsko zavezo po § 2 domovinske novele ni potrebno, da bi bil prosivec v posesti avstrijskega državljanstva med celo desetletno prebivavno dobo. Poljedelski minister dr. Braf je umrl dne 1. t m. po daljšem bolehanju v Rostoku pri Pragi. Avstrijsko zračno brodovje nameravajo napraviti s prostovoljnimi prispevki, katere nabira zato ustanovljeno društvo, čigar predsednik je knez Ftirstenberg. Poljska ljudska stranka je izrekla poslancu Stapinskemu zaupanje in izjavila, da so bila očitanja proti njemu neopravičena. Soglasno se je sklenilo, da bo politika stranke samostojna. Zagreb. Umrl je banski svetnik pl. Hervoič, katerega je bil Jukič pri napadu na Čuvaja ob-strelil. V Albaniji upor vojakov še ni udušen. Vstaškim častnikom v Monastiru so se pridružili tudi albanski velikaši. Tudi posadka v Smirni je izjavila da soglaša z vstaši. V Monastir so poslali Turki 700 vojakov iz Carigrada, ki se bodo vojskovali zoper vstaše. Turška vlada je prepovedala častnikom pečati se s politiko. Zemun. Dva srbska dijaka, oblečena kot ženski, sta se ponoči približala vojaškemu skladišču smodnika v Zemunu. Ko iu je straža opazila, sta začela streljati z revolverji. Prijeli so ju in ker niso dobili dokazov, da sta hotela napasti skladišča, so ju poslali čez mejo. Na Rabu so pri občinskih volitvah zopet zmagali hrvaški pravaši. Rusini so napravili zadnjo nedeljo v Lvovu in v 28 tih drugih mestih vzhodne Galicije velike shode, kjer so zahtevali, da se kmalu ustanovi samostojna rusinska.univerza v Lvovu. Srbija. Umrl je 30. junija ministrski predsednik dr. Milovanovič. V Srbiji je imenovan za ministrskega predsednika in za ministra notranjih zadev Marko Trifkovič, za finančnega in stavbnega ministra Mihailo Ilič, za zunanjega ministra Ivan Jovanovič. V Belgradu bodo ustano/ili na vseučilišču medicinsko fakulteto. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem, ki je bil zadnji četrtek, utegne biti velike važnosti. Zatrjuje se, da hočejo carja približati trozvezi in pripraviti pot k zaroki pruskega princa Adalberta s carjevo hčerjo Olgo. Navzoči so bili z ruske strani ministrski predsednik Kokovcev, zunanji minister Snsonov in vojni minister Suho mlinov. Način smrtne kazni si bode v Ameriki vsak hudodelec lahko sam izbral. Hrvat Andrej Mirkovič je hotel biti rajši ustreljen, kakor obešen. Na Kitajskem je postal zunanji minister Lu Tschcnghsiang ministrski predsednik. Narodna skupščina je imenovanje potrdila s 74 proti 10 glasovom Novičar. Liberalne prismodarije. V Pragi je neki dvajsetletni fant, S';me Vidmar iz Ljubljane, malo bolj gibčno telovadil, kakor drugi Sokoli. Vsled tega se je po mnenju ljubljanskih liberalnih listov ves svet okoli zasukal. Čujte in strmite, kaj je »Dan" vse naklobasal: »Vidmar je zadobil prvenstvo v sovauskem sokolstvu. To je zmaga slovenskega naroda. Ta zmaga ima velik pometi tudi za naše domače razmere. Ta zmaga je jasen priloga „Gorenjcu" štev. 27 Ii 1.1912. klic klerikalizmu, da je zastonj njegov boj proti sokolski ideji. Nedvomno bode ta zmaga neizbrisna v zgodovini slovenskega naroda. Sokol-stvo je v boju s klerikalizmom in klerikalnih organizacij ne bo več, ko bo šlo sokolstvo do svojih ciljev« (do popolnega odpada od vere). Da bi 20leten fant s telovadbo premagal katoliško cerkev, to dokazuje, da svobodomiselci stopajo v stadij popolne blaznosti, kar dokazuje tudi izrek istega lista, ki pravi: »Vse, kar more pokazati slovenski narod, je rodila in proizvajala napredna misel." Vsemu svetu je pa znano, da celo liberalci brez — duhovna na nobenem polju ne inoreio naprej. Jutri pohitimo v Cerklje k otvoritvi »Ljudskega doma"! Dajte nam učiteljic! Učiteljsko glasio večkrat hujsl