WW** A GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki, Ste-v. 78. JsTo^kt ITorls:, 29, septembra 1900 Leto Vin. 0 strajku premogarjev. Bos Markle je že odnehal. H az letim, 25. snpt. Iz Jeddo ne dauns poroča, da je tvrdka Markle svojim 1900 preun>garjem naznanila svoj sklep, dovoliti vse zahteve delavcev z jedno samo izjemo. Ta izjeinajf cena smodnika in to vprašanje je tvrdka pripravljena pri*d-iožiti razsodila. 1'. Bluvudja tvrdk" Jonathan Markle jn spirocil štrajkarjem, da je t\roka pripravljena končati štrajk razsodnim potom, in sicnr ako zastopniki tvrdke nt štrajkarji žei.*, naj nadškof Ryan razsodnik. IM a V«'| 8h bodo gU-dn teh pTedlo- gov j Iliri posvetovali. Danes popoludu* jV zahteval še-rif, da takoj pošlejo sem vojaštvo, ker hoče jutri zjutraj 1000 štrajkar-jev korakati v Lattim^r, da prepode tamošnje skabe. Šerif Luzerne c.untya je tudi zahteval vojaštvo, toda .»d governerja dobil odgovor, da položaj v onem eouutvu ne opravičuje njegove zahteve. Proč z vojaštvom. Mešani v Shedaudoah nameravajo pri iiphjšnem zborovanja zahtevati, da se odpokliče vojaštvo in s« zavezati, da bodo sami vzdržali mir in red. Večina ne k uniji spadajo čih delavcev v premogokopih Frankvilln, seje izjavila, da bodo Se le potem šli zopet nadelo ko odkorakajo vojaki. Skupno Število štraj-karjev v Shuvlkill okraju znaša nad 27.00!). Politična zborovanja se bodo vršila zopet še le potem, ko bode končan štrajk. Vodje štrajka pravijo, da so delavci že zmagali, kajti povpraševanje po trdemu premogu je preveliko, da bi se zamogli bosi še dalje upirati. V Panther Creek Valley liamo-rava prihodnje dni 7000 mož ustaviti delo. Delalnice v St. Clair so morali danes zaradi pomanjkanja premoga zapreti; druge bodo sledile v malo dnevih. Posledica temu bode ta, da bode kakih 10.<100 delavcev zgubilo delo. Republikanci se boje. Hanna, bos republikanske stranke je bil te dni na Wall St. v New Yorku. Rekel je železnemu in pre-mogarakemu magnatu J. Pierpout M organu naj skrbi, da bode štrajk premogarjev kmalu končan, ker bi sicer bila zopetna izvolitev McKiu-leya v nevarnosti, kajti to bi bilo gospodom kapitalistom nepovolj-uejše nego mnogo druzega. Ako bi bil Bryan izvoljen, bi veliki kapi-tal isti zgubili v* č milijonov, nego so v m i noli h štirih letih skupaj nagrabili. Morgan je obljubil, da bode skušal, ako I »ode mogoče kaj storiti. Da je v njegovi moči izgovoriti odločilno besedo, je razvidno že iz tega, da je Morgan na čelu železniške družite s skupnim kapitalom nad $690,000.0(H), te družbe pa kakor vsakemu znano nadzorujejo premogokope. Med tem časom se llannovi po-litičui agentje v premogarskem okraju na vse moč prizadevajo poravnati štrajk. Vest, da bode štrajk kmalu končan, se je razširila z veliko hitrostjo na borzah v New Yorku in Chicagu in posledica temu je bila, da so ne pr.miogarske delnice takoj podražile za 1 do 2£ pointa. Zopet streljali. Pittston, Pa., 26. Sept. Pri m-kem pretepu v Green Italy, mah m •elu blizu Jerntyn premogokopov •o bill danes trije premog«rji ob-streljeni. Jeden njih je tako hudo ranjen, da je dvomljivo, ako bode okreval, kar ima nevarno rano v hrbtu. Mih go štrajkarjev je korakalo v Green Italy, da bi l ,vih skabe. Slednji so se upirali prist« piti k k uniji, vgled česar je nastal prepir in posledica je bila splošen pretep. Skoraj vsi skabi so bili z revolverji oboroženi in pričeli streljati na šfajkarje. Število ranjenih ni bilo mogoče dognati, ker so jih v hišah prijateljev in znancev obvezali. Shenandoah, Pa., 2(> sept. Vojaki s. polka milice m štrajkujoči premogarji so se danes resno spoprijeli. Štrajkarji so hoteli iti uii-nio tabora vojakov, toda stražarjih je na neotesan način vprašal, kaj imajo taui opraviti? Ku na to nesramno vprašanje niso odgovorili, je hotel stražar rabiti orožje, to. sept. Tukajšnji štrajkarji nesejo na nikak način odnehati od svojih zahtev. Ojačilojih je tudi naznanilo, da je iz 1000 oseb obstoječa občina, kt ra ima imovine v vr.'dnosti $25,000, pripravljena žrt-vati za štrajkarje vse do zadnjega centa. Noben član občine ne pojde na delo, dokler ne bode štrajk končan na korist delavcev; ako bode pa štrajfe zgubljen, potem se bode vsa občina izselila. Drugi štrajkarji se nadejajo, da bodo druge občine ta izgled posnemale. Včeraj večer so v Trevertonu zborovanje štrajkarjev motile godbe, ktere so busi najeli, da bi oglu-šile glaH govornikov. Policija je seveda pustila razgrajače pri miru, akoravno niso imeli dovoljenja za godbo. Posredovanje se je pričelo. Kakor pravijo,hočejo premogar-ski baroni zvišati plačo svojim delavcem za 10 odstokov, ako slednji opuste zahtevo glede pripoznauja njihove unije. Da so se pričele obravnave končati štrajk sedaj ka-pitalisti več na taje, tudi se je iz zanesljivega vira izvedelo, da bode zvišanje plače temelj nadaljnim obravnavam. Iz tega je pa tudi razvidno, da nameravajo kapitalisti prezirati premogarsko uuijo. Nek zastopnik kapitala je rekel: „Mi storimo vse mogoče, da bi končali štrajk in ne tudi nadejamo, da bode kmalu končan. Premogarske družbe so bile pri volji zvišati plačo za 10 odstotkov, kar se bile« tudi zgodilo, toda ker ravnatelji poleti ne prirejajosej, ni moglo prit; do tega. Zahteva glede prip iznanja uuije je stvar tudi zaplela". Kakor znano je Hanna, bos republikanske stranko vpeljal obravnave; ta štrajk h -če odpraviti, ker mu isti vsaki dan bolj jasno kaže, da kapitaliati v Pennsylvaniji prezirajo vse postave, liauna bi do volitve imel rad mir, tojenikakih štrajkov. Po volitvi lahko premo-garski baroni plače z .pet znižajo, misli Hanna, kar bodo gotovo tudi storili, ako l-odo sedaj v istini zvišanje dovolili. Kardinal razsodnik. Baltimore, Md., 27. sept. Kardinal Gibbons seje urazil pripravljenim posredovati ki t razsodnik, ako ga kot tacega hočejo pripoznati premogarji m podjetniki v okraju trdega premoga. Kakor pravijo je nadškof Ryan prosil kardinala za posredovanj«, kroži pa tudi vest, da je John Waunamaker iz Phila-delphije predlagal Gibbonsa razsodnikom. Kardinal ni hot-l povedati kdo ga je naprosil, rekel j« 8a mo, da je sklenil prevzeti nalogo posredovalca. Konec štrajka ? Dvajset odstotkov, povišanja plače premogarjev. V okrajih trdega premoga, kjer danes približno 150,000 delavcev štrajka, pričelo se bode baje v ponedeljek zopet 7. delom, saj tako se je dne 29. t- m. v New Yorku na Wall St. zatrjevalo, kjer j«* borzija-nom največ na tem ležeče, da se velikanski štrajk v Peunsvlvaniji čim preje konča, kajti zaradi štrajka je prizad"t'h mnogo podjetij, in ravno tako deluični špekulantje so v neljubi nevarnosti. Razun delničue nevarnosti je pa tudi McKinlev v uevamosti, tornj v resnici ne preostaja nič druzega nego štrajk končati, in glavarje premogokopov ter železnic je Ilanna prisilil, da bodo zahtevam delavcev ugodili. Dne 2S. t. m. vršila se je v New \ orku S"ja posestnikov premogokopov in železnic, da se posvetujejo vsled inicijative Hanna o štrajku, toda kaj seje pri štrajku sklenilo ni natančno znano, vendar se v obče domneva, da se plača delavcev za 20 odst tkov poviša, dočim nefeten celo trdijo, da se bode tudi cena smodniku znižala. Naše naseljevanje. Za 400.842 osob pomnožilo. Razmere so zelo ugodne. Hazleton, Pa-, 27. sept. V tem okraju postajajo razmere za zmago premogarjev vedno bolj ugodne. Posestniki premogokopov so trdili danes zjutraj, da delajo v polovic' premogokopov, istočasno pa so morali priznati, da niso nakopali sko raj nič premoga. V sedmih premogokopih v južnem delu okraja je delo popolnoma ustavljeno. V štirih premogokopih Lehigh Valley Coal Co. pravijo posestniki so te dni nakopali več premoga, negu kdaj poprej. Uradniki unije pa pravijo, da v temu okraju štrajka daneB v istini 90 odstotkov premogarjev. Koliko ljudi je v Marklesevih premogokopih šlo danes na delo, ni bilo možno dognati, le toliko je znano, da jih je bilo malo. Štrajkarji pravijo, da o pridobivanju premoga v teh premogokopih ne more biti govora, ker v Jeddo pre-mogokopu štev. 5 ne dela nihče in v druziL premog,,kopih le malo delavcev. Berolinska banka išče $5.000.000 posojila. Po Wall Str. v New Yorku krožila je dnč 27. sept. vest, da namerava berolinska banka prosi ti v New Yorku 85,000 000 posojila, toda obojestranski posredovalci se gie-de obresti niso mogli sporazumeti, vsled česar bo je baje ponesrečil nemški ,,pompadour". Krvna osveta in umor. Wilkesbarre, Pa., 27. Na tukajšnjem kolodvoru vršilo se je danes dejanje osvete, ktero že dolgo vlada med obiteljiina O'Day in Campbell. Arkibald Campbell čakal je s svojo soprogo na kolodvoru vlak, ki prihaja ob 11. uri, ko jima pride Wm. O'Day nasproti. Po kratkem nagovoru izvadil je slednji revoiver ter pričel streljati na Campbella. A. Campbell bil je na mestu mrtev, a njegovo ženo odvedli so v bolnico, kjer bode zaradi lahke rane na desni roki kmalu okrevala. 0'Dava so takoj odvedli v zapor. Vojna ladija zadela na skalo. Montreal, 27. sept. Šolska ladija Zjed. držav „Hawk" je blizu Lachi-ne danes zjutraj zadela na skalo. Ladija je vozila Rkozi Montreal po St. Lorenzo reki navzgor in bila namenjena v Cleveland, O. Upajo, da ladija ni hudo poškodovana in da jo bodo zamogli zopet splaviti. Washington, 27. sept. Komisar za naseljevanje v New Yorku je predložil svoje poročilo za 30. junija minolo fiškalno leto. Skupno število minolo leto v New Yorku izkrcanih tujezemcev je znašalo 400.842, h kterim je pripoštevati še 99.760 meščanov, toraj skupno -500.000 osob, ktere so prišle na Barge Ollice. Od meščanov je po tovalo 21 057, od tujih prišlecev pa 245.706 v medkrovju. Med sled njimi je 3994 osob samo potovalo skozi Zjed. države. 36.765 ljudi je bilo že preje tu naseljenih in so ge le vrnili nazaj, ostalih 304.947 pa j-; prištevati k naselnikom v pravem pomenu besede. Iz poročila je razvideti vedno množeče se naseljevanje iz južne Evrope in jutrovih dež ;l. Proti prejšnjemu letu 9e je naseljevanje skoraj za 100.000 osob pomnožilo; k slednjimi pa je pripomogla Skandinavija, Anglija in Nemčija samo z 9722 osobami. Naseljevanje iz Avstro-OgrBke je v minulem letu narastlo za 37.000. Med ruskimi naseljenci je bilo kakor navadno uajveč Židov, Poljct v, Nemcev in Fincev, druzih podanikov Rusije pa zelo malo. Naseljevanje iz Balkana, Grškega in Turčije kakor tudi Hrvatov in Slovencev je naseljevanje iz Anglije Več nego dvakrat prekosilo. Ru-menija je poslala sedaj ravno toliko naseljencev kakor Norvegija, iz ktere se je izseljevalo povBem le židovsko prebivalstvo. Od v medkrovju prišlih pravih naseljencev je bilo 288.414 moškega in 113.298 ženskega spola. Po narodih se razdele sledeče : Armencev in Sircev 3600, Čehov 232!», Hrvatov in Slovencev 9521, Holandcuv in Vlemov 1516, Angležev in Škotov 5917, Fincev 6783, Francozov 1956, Nemcev 23 821, Grkov 3734, Judov 44.520, Ircev25.200, Severo-italijaoov 16-690, Jugoitalijanov S2 329, Litavcev 9170, Ogrov 11.-353, Poljakov 36 825, Portugalcev 3779, Rutenov 2652, Skandiuavcev 22.847, Slovakov 25.392, Špancev 309, vseh druzih 898. Angleži in Nemci so prinesli seboj povprečno največ denarja. Nad 60 odstokov naseljencev je dobilo naprej plačane vužne listke, kteri so bili dotičnim poslani iz te dežele. Nazaj poslanih ni bilo letos nič več nego prejšnje leto, manj pa je bilo kontraktnih delavcev in tudi tacih, ktere so radi bolezuij vrnili. Nesrečen mož. Easton, Pa., 25. sept. Redkokrat je kakega človeka tako preganjala nesreča kakor Viljem M. Jonesa iz Bangora. Pred uekterimi leti je pri nesreči izgubil oko; potem je zopet ponesrečil iu si razbil glavo. Danes seje posula nanj velika plast zemlje in s zmečkanima nogama so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Premogarja oropali. Italijan Frank Banu, 35 let starfc je prišel te dni iz Hazletona, Pa., kjer je delal v premogokopu. Do-spevši v New York, korakal je po noči po zapadni 3 cesti, kjer ga je neka zamorka ogovorila, ga vlekla na inostovž in tam ljubeznivo objela. Ko se jej je Banu iztrgal, pogrešil je svojo denarnico z $8 gotovine. Italijan je hitro naznanil dogodek policiji, ktera je še tisti večer zaprla zamorko. HITROST ničaranje, pač samo dobre velje je potreba pri PO-SI I.JAN JU I JENA K J K V V STARO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najcencji v pošiljanju denarjev. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Iz delavskih krogov. St. Loius, Mo., 26. sept. V to-varnih ,,R-public Iron it Steel Co." v East St- Loius, ktere so dva meseca praznovale, se je dan<»s zopet z delom pričelo. 800 delavcev pričelo je za v Cincinnati določeno plačo zopet delati. Norwich, Conn., 26. sept. Ker je „Fage Boiler Co." 10 cdst uno povišanje plače, ktere je v aprilu svojim delavcem dovolila iu sedaj zopet skrčila, pričeli d » družbeni delavci, 200 po številu dan-sštrajk. Zaradi pomanjkanja naročil, bila je tovarna pet tednov zaprta, in s" jedva minoli tedein z delom pričelo Tampa, Fla., 26. sept. K^r so lastniki tobačnih tovarn SaricheA Hey in Arguilles, Lopez A: Bro. v svojih tovarnah nastavili tri delavce, ki niso člani unije, priredila jn unija splošen štrajk, vsied česar je 1000 del avcev brez posla. Youngs town, O . 27. sept. Dam s se je pričelo delati v novi livarni Republic Iron & Steel ('<-. kjer bode vsaki dan izdelalo 600 ton železnih pološč. V tovarni je 600 delavcev uslužbenih. Norwich, Conn., 27. s- pt. 200 delavcev Page Boiler Co., ki so včeraj zahtevajoč 10 odstotn<> povišanje plače ostavili delo, pričeli ho danes zopet z del«,m izjavivši, da z štrajkom z.ip^t prično, aki> do 2. oktobra ne bobč odgovor na svoj-* zahteve. K slednjemu koraku je delavce unija prisilila. Lowell, Mass., 27. sept. Ingrain Depart. Bigelow Car p*-i Co. bodo za dva tedne zaprli, vsled česar bode 500 delavcev ta čas brez zaslužka. Družba navaja uzrokom zatvorenja imenovanega oddelka, da Be za morejo izdelki prihodnje sezone še le sredi oktobra pričeti izdelovati, ker je imenovanih izdelkov še dovolj v zalogi. K smrti obsojen. Frankfort, Ky., 26. sept. James Howard je bil danes krivim spoznan, da je dne 30. januvarija t. 1. pred kapitolom ustrelil na senatorja Goebela, ko je bil slednji na potu v dvorano postavodajalstva. Odlok porotnega sodišča ni ganil zatožen-ca. Sodnik Cautrill je čestital porotnikom k ,,izvršenemu delu" in jih potem odpustil. Pruvda se je vršila od 10. septembra do danes. Howard je bil rojen v Manches-teru, Clay Co., od čislane rodbine. Zagovorulštvo je skušalo dokazati, da je bil zatožeuec, isti čas ko je bil Goebel ustreljeu, v tukajšnjem Board of Trade hotelu. Posestnik imenovanega hotela pa je kot priča izpovedal, da Huwarda ni bilo tam. Veliko vlogo je igralo tudi vpraša-uje, ako je imel zatožeuec brke ah ne. Tekom pravde je bilo zaslišanih 100 prič. Glede odloka smrtne kazni se porotniki dolgo niso mogli z ediniti, ker sta bila dva člana nasproti, ktera sta kouečuo spremenila svoje nazore. Cas se spreminja in ž njim vred tudi ljudje. Med pogosto spremembo vremena v jeseni, mnogokrat oltole organi živ.ita in s., ra/un tega izpostavljeni raznim boleznim. (irdo vreme ne škoduje nikomur, na nikak način, kdor redno pije Trinerjevo amerikan. grenko vino. neizmotljivo močno i 11 okusno zdravilo PROTI VSEM BOLEZNI.M Želodca, črev, jeter, ledvic in vseh notranjih organov, č i s t i t e I krvi in krepilo vsega telesa. PIJAČA 1E FINEGA OKUSA IN siGURNEGA VPLJIVA. EDINO PRAVO izdeluje nad 10 let JOSEPH TRINER, 437 West iSth Street Chicago, 111. I)obi se v lekarnah, toda varuj se pred ničvrednimi, lahkomiselno pripravljenimi po naredbami, ktere mnogokrat po sili po nujajo namesto pravega TRINER | EVEGA grenkega vina, kajti njihityi brezskrbni prodajalci imajo pri istih večji dobiček. Umor in rop. Morilec ušel. Na 17. zapadni c^sti v N-\v Yorku hašli so dne 27. t. m. Charles S. Pecka um »rjenoga. Vsi znaki kažejo na to, da j& nesrečneža umoril poulični ropar. Mrtveca je našel redar ob jutranji zori; vslnd razprave in izpovedanja priče, kt^ra je šla jedva kake p.»l nre prej po isti cesti, ne da bi videla mrtveca, kt^rega je našel r^dar in ker s^ je vsled zdravniške preiskave dognalo, daje Peck bil že več ur mrtev, domneva se, da je bil nesrečnež kje drugod najbrže v bližnjem zbirališču lopovov umorjen, kt-n so ga potem na 17. cesto prinesli. Pokojnik, ki je l>il arhitekt in je imel na Broadwayu svojo pisarno, imel jevedno mnogo denarja pri sel»i, in kakor se je dognalo, je bas can poprej* valiko svoto denarja v Aetor Uanki prejel, toda pri njem niso niti centa našli. Seveda naša slavna policija vs" stvar zbog komoditete drugače razmotriva, trdeč, daje Peck padel, se ubil, in da bo potem tatovi odnesli njegov denar Vihar v zlati deželi. Steattle, Wash., 27. sept. Parnik „Tacoma", ki Re je danes s 500 potniki ill SoOO.OOO vndiiim zlatim prahom vrnil v Seattle, prinaša vest o strašn.-m viharju, kteri je dne 12. sept. rasajal v Nome. Škoda, ktero je prouzročil vihar, cenijo na S 1,000.000. Vsled viharja j e na ti-Soft« zlatoiskalcev brez strehe, kajti v 'čino hiš je vihar porušil, ter zahteval G človeških žrtev. Potniki parnika „Tacoma" pripovedujejo, da v Nome vlada strašna beda, in da je dvomljivo, bode li vladni parnik „Law-ton" zamogel odvesti VBe nesrečnike iz zlate dežele. Trije možje usmrteni. Harrisburg, Pa., 25. sept- Pri Granthamu deset milj od tod je danes večer tovorni vlak Philadelphia & Reading železnim- trčil skupaj z vlakom Western Maryland železuice. Trije služabniki železnice so bili na mestu usmrteni in jeden sprevodnikov smrtno poškodovan. 1'zrok nesreče še ni znan, ker pri življenju ostalo osobjejednega vlaka zvrača krivdo na druzega. Priporočilo. Rojakom dospevšim v New York toplo priporočamo ,Wahrenberger hotel1 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in čedno stanovanje je po nizkej ceui. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bilapo noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj 1h lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. Seveda.. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako Bi kdaj pokuBil SUPERIOR STOCK jtj pivo, potem veš da je boljše -i nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN. - - - MIOH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered aa second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. ,,GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredmi: Pablished by F. SAKSKB. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.50, L% Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, pol leta . . . . „ 3.50, «» >i Čatrt leta . 1.75. 4 Kvropo pošiljamo list skupno dve številki ,Glaa Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3 Advertisements on agreement. Za oglaB« d<> 10 vrstic se plača 80 centov. Popisi brez podpisa in osobuoBti ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon >v Order. Pj • spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nas! nvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite uaaiovom : „Glas Naroda", ION Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortland. • Republikanci, demo-kratje in delavci. Obe meščanski stranki sti a»! pričeli boriti za naklonjenost delavcev. Glasila republikancev kakor tudi ona demokratov ae trudijo ali-kati svoje kandidate kot ,,prijatelje organi7ir:i.n^ga dela". £ našimi pravimi politikarjem lastno drznostjo dokazujejo dejstva, narejajo iz črnega belo, in priobčujejo najne-aramnejši izjave o delavcih. Vsi, vsi so sedaj in bo bili vedno naj-marljivejši prijatelji delavcev, ali ae marveč trudijo kot taki veljati. Vedno bi lahko zopet opomnili na to, da bo v gorati Idahi republikanci in demokratje skupno izvršili nad tamošnjimi rudarji nasil-stvo, ktero ostane najaramotnejše poglavje v zgodovini delavskega gibanja naše dežele. Toda Idaho je daleč in dogodki, kteri so se vršili pred več nego letom dni, zgube v uaši brzoživni dobi lahko svoje dokazu. Toda kaj nam je treba hoditi v d:iljino po obtežilno tvarino, da bodisi pri republikancih kakor tudi pri demokratih najdemo sovraštvo proti delavcem! Kakor bi dogodki v naši lastni državi, ktwri so ae še nedavno vršili, ne dajali za to zadostnih dokazov! Doaedajni governer države New York in aedajni kandidat za pod-predsedništvo Zjed. držav, Theodore Roosevelt potuje po deželi in povsod, kjer ima obrtnijske delavce pred seboj, pripoveduje, da so bili pod njegovo administracijo delavci v državi New York prvič deležui varstva delavskih postav. On je skrbel za to, da niso bile delavske postave samo na papirju, ampak da so se te postave v državi New York tudi izvrševalo. Delavci države New York ne vedo nič, čiato nič o tem izvrševanju delavskih postav po republikanski administraciji gospoda Theodora Roosevelta. Preje se spominjajo izgleda, kteri kaže kako je v istini republikanska administracija države New York akušala izvrševati delavake postave in kako ulogo je pri tej priliki igral governer Roosevelt. Bilo je meseca aprila tega leta, toraj pred komaj pol letom, ko je pri Croton nasipu v bližini New Yorka 000 italijanskih delavcev ustavilo delo. Razun malenkoatne-ga zvišanja plače so zahtevali ti ljudje izvršitev delavske varstvene p o b t a-T s. Italijani ob Croton nasipu so delali po deset ur na dan nasproti newyorSki državni postavi, ktera določuje osemurno delo na dan pri javnih zgradbah. Kako bo se tedaj obnašala republikanska administracija in republikanski governer nasproti temu štrajku, kterega uamen je bila izvršitev delavake postave?! Najprvo so postavili 600 štraj-karjem 300 deputy šerifov naaproti Ko to ni upognilo štrajkujočih delavcev, zahtevali so milico in republikanski governer Roosevelt, kteri aedaj svojim poalušalcem pripoveduje o svojih naporih za izvrševanje delavskih postav, je poslal milico, da uniči štrajk delavcev, kteri so za izvršitev delavske postave s prenehanjem dela že mnogo žrtovali. Ker tudi fco ni zadostovalo, prijeli so za močnejša sredstva. Brez vsf- postavne pravice in s preziranjem vseh postavnih običajev bo pričeli zapirati ljudi in preiskovati njihove hiše. Z nastavljenimi bodali so udirali v hiše štrajkujočih delavcev. Razbili in p škodovali so njihovo hišno opravo, metali vse navskrižem in postopali kakor divjaki. In to brez kakega sodnijskega povelja in ne da bi bil i proglasili izjemno stanje. Zaprli so veliko število oseb, deloma na podlagi zapornih povelj in deloma brez istih. Vjetnike so imeli več tednov v zaporu, jih po-t"in liekrivim spoznali, ker jim na nikak način nič dokazati niso mogli. Pri zapiranju so najkrutejše postopali. Vsacega vjetnika so uklenili in vse v hiši navzoče može so vojaki na životu preiskali. Vse proti postavi in pravici. Pravi namen vseh krutosti in na-silstev je bil, štrajkarje prisiliti k odnehanju in jih pripraviti, da • i Mi zopet !ia delo, ktero so oeta-vili v dosego izvršitve delavske varstvene postave. Mi! ico poveljujoči general-major Rop se je javno izrazil, da je z zaporom delavskih vodjev štrajku vlomljen tilnik. Rekol je : „Sedaj ko smo te (vodje) odstranili iz družbe, Be bodo drugi dali lahko oplašiti m kakor mialim mirno prišli na delo."—Postopanje šerifa in vojakov je imelo izključno le na-m^n, uničiti štrajk. In kaj je rekel proti temu poato-panju republikanski governer države baje ,,pošteni" in ,,dostojni" Theodore Roosevelt?! Isti Roosevelt, kteri seje kot go-vernerski kandidat pred dvema letoma bahal, da bode skrbel za izvrševanje vseh postav?! Isti Iloosevelt, kteri sedaj potuje po deželi in svojim poslušalcem pripoveduje, da je delavake varstvene postave v državi New York v prvič izvrševal ?! Ni dovolj, da je pozval milico države proti štrajkujočim delavcem — pohvalil je tudi svojega generala še prav javno, ne morda ker je vzdržal ,,red", ne, izrazil mu je svoje priznanje, radi njegovega obnašanja proti štrajku in ker je delavce, kteri so v izvršitev delavske varstvene postave ostavili delo, s svojo milico primoral zopet prijeti za delo. Dne 24. aprila je republikanski governer Roosevelt pisal poveljniku milice obCroton nasipu sledeče pismo : ,,Ljubi general I Naj vam čestitam za občudovanja vredni način kakor ste postopali proti štrajku. Upam, da uradmm potom še dobim poročilo o preiskavi glede tužne smrti Douglasa vaš Theodore Roosevelt-" Isti governer Roosevelt, kteri je v temu pismu poveljnika milice pohvalil, ker je s Bvojim postopanjem proti štrajku, delavce šiloma primoral iti zopet na delo, one delavce, kteri so ostavili delo v dosego izvršitve delavske varstvene postave,- isti Roosevelt potuje aedaj po deželi in pripoveduje delavcem, da je on v državi New York naj-preje doaegel izvrševanje delavskih varstvenih postav. Je 1 i večje politično hlinenje aploh še mogoče ? Toda: kakor postopajo republikanci, tako tudi demokratje, saj poalednji niso za laa boljši, pač pa v maraikaki zadevi še slabši. Parobrodne listke prodaja: FR. SAKSER, I09Grenwich St. New York. 0 jetiki. Iz raznih objav in poročil o zasedanju zdravstvenega kongresa, ki se je vršil letos v Parizu, posnemamo, da je strašno bolezen iskati po uajveč pri ljudstvu, ktero živi brez prave zdravstvene pmoči. Sicer se je veudar posrečilo proučiti tvarine, ktere nalezljivost bolezni in njeno delovanje pospešujejo, ali ljudstvo se v obče bore malo briga za nauk, kterega nam nudi vednost. Tudi kapitalistični red življenja je docela ničev, kajti tudi v teh krogih vlada v očigled strašne nevarnosti prava malomarnost in ravnodušnost, česar nam s posebnimi dokazi nikakor ni treba utemeljevati. Ker ae pa jetika baš v zadnjih desetletjih jako razširja, treba je vseh moči ljudstva, da soglasno delujejo in zabranijo nadaljno razširjanje bolezni. Mogoče pomena imenovanega stavka pri pariškem kongresu niBo vpošteval', kajti kongres se je pečal večinoma z vesoljnim higijeničnim vprašanjem, dočimjebilo bakterio-logično vprašanje le stranskega pomena, vendar so se nasveti o varstvu proti razširjanju jetike, o varstvu zdravih in negovanju bolnih že večkrat natančno razmotri-vali in izvršili, kar je ljudstvu mnogo koristilo. Razširjanje bolezni bi izvestno ne bilo tako ogromno, ako bi bolezen med ljudstvom ne našla ugodno polje za nadaljno razširjanje. Pri uikaki drugi nalezljivi bolezni označeno dejstvo ni tako dokazano kakor pri jetiki. Beda, prenaporno delo, pomanjkanje, alkohol, . ktere stvari proletarijatu neprestano, slede uuičijo ono moč iu kreposti, s kterimi se človek za-more braniti bolezni. Kako strašno upliva beda na razširjanje jetike, dokazuje nam dejstvo, da večina v ječah umrlih kaznjencev, kjer nalezljivost gotovo ni tako velika kakor po mestih, baš radi jetike umrje. Po ječah delujejo vsa sredstva bede zajedno, pičla uezadost-na hrana, pokvarjen zrak, tuga, bolest itd. Vsled novejših opaževanj pomrje po ječah 40 odstotkov kaznjencev VBled jetike, toraj jetika v ječah najbolj razsaja, in je v tem smislu vredna svojega imena! Nevarnost jetike bode toliko manjša, kolikor večje bode blagostanje ljudstva, kolikor manj se bode človeštvo mučilo za obstanek in kolikor bolj bode vživalo svoj zaslužek, le tim načinom priti je v okom razširjanju strašne bolezni. Toda nehote se nam vsiluje vprašanje kako doseči blagostanje, vži-vanje zaslužka itd., česar vsega pri proletarijatu ni najti. Vsakdo, kte-remu so želje bednega ljudstva poznale, bode odgovoril, da organizacija in združenje najprej vodi do blagostanja, v združenju je moč, s ktero se lahko zahteva skrajšanje napornega dela in povečanje plače, čim se to doseže, živel bode tudi proletariat v blagostanju in nevarnost razširjanja raznih bolezni bode manjša. Vse to se je na pariške m zdravstvenem kongresu vpo-števalo ter delavsko gibanje jedno-glasno odobravalo. Homatije na Kitajskem. Misijonarje mučili. Taku, 24. sept. Med žrtvami ma-ščevauja b xerjev v južnem Yunna-nu sta bila tudi škof Fautasalli in pater Quirin, rimsko katoliška misijonarja. Oba so mučili na naj-grozovitejši način kakor ob času trinoga Nerona. Prvemu so iztakni-li oči in med tem grozovitim činom ao uprizorili boxerji okoli nesrečnih žrtev divje plese. Ker je bil osljep-Ijeni mož vsled prestanih muk preslab, da bizamogel stati po koncu, podpirali so ga s sulicami tako dolgo, dokler ga ni smrt rešila grozovitega trpljenja. Nič manj grozovita ni bila osoda pater Quir'na. Ikxerji so ga naj preje polili s petrolejem in potem zapalili. Kakor goreča bakla je tudi ta mučenik počasi in pod nepopisnimi mukami izdihnil svojo dušo. Mirovna komisija. \\ ash ing ton, 2ii sept. Predeeduik McKinley bode v kratkem imenoval iz treh ..odličnih" Amerikancev ob- stoječo komisijo, ktera bode vodila mirovne obranave. Kakor se čuje namerava predsednik Seth Lowa v New Yorku imenovati mirovnim komisarjem, Vilj-m W. Rockhill, posebni komisar na Kitajskem bode najbrže imenovan tajnikom ali svetovalcem komisije. Oddelku mornarice so danes naznanili da bi de na Kitajsko namenjena topničar ska „Dorothee" v desetih dnevih pripravljena za vožnjo. Glede poročanega imenovanja princ Tnana, višjim tajuikom cesarstva je rekel danes kitajski poslanec Wui, da ta urad zamore ped okoliščinami postati velikega po-mena, sploh pa je le častna služba. Amerikanski konzul John Goodnnw v Shanghaju poroča državnemu oddelku, daje tu cem naklonjemi Ta-otai v Shanghaju odstavljen in njego vim n mestuikom izbran nek tujcem sovražni vodja. Ako je to istina potem bodo morali zavezniki proti kitajski vladi napeti druge strune. Kaj pravijo oblasti? Pariz, 26. sept. Iz zaneseljivegadi-plomatičnega vira se čuje, da sti Avstrija in Italija edini oblasti, kteri sti noto Nemčije glede Kitaja ugodno in brezpogojno odgovorili. Rusija in Francoska sti skoraj jed-nako odgovorili. Izrekli sti se sicer za kaznovanje začetnikov tujcem sovražnih izgredov, toda nesmatrati isto neobhodnim predpogojem mirovnih obravnav. Japonska se drži nekako Brednje poti. Tehten dokaz z nemško noto ne strinjajočih se oblastij je, da bi s sprejemom note UBtvarili ugledni slučaj za bodoče vojske, ker bi potem istotako prnd začetkom mirovnih obravnav za-mogli zahtevati kaznovanje krivih vodij. Vodja vstašev odlikovan. Pariz, 27. sept. Francoski konzul v Shanghaju je brzojavil dne 25. septembra, daje bil Tung-Fuh-Si-ang imenovan generalom kitajske zapadne in severne armade. Dalje obsipa nek dekret tujcem sovražnega poveljnika Li Ping Henga, Kteri je v boju proti zavezniki našel svojo smrt s posmrtnimi častmi. Iz kitajskih virov je izvedel konzul, da so podkralji in governerji dobili od cesarskega dvora skrivno povelje, ktero jim nalaga dolžnost pokončati vse tujce. Vojna med Boerci in Anglijo, Slednji boji v Trans-v a a 1 u. London, 24. sept. Lord Roberts brzojavlja iz Pretorje, da je Pole-Carew zasedel Komatipoort. Našel je velike vojne zaloge. T«-mu poročilu dostavlja Roberts, da j Paget osvojil Erasmov vojni tabor, in vpleuil 3000 govedi, 8000 ovac in vjel 23 Boercev. Tudi Methuen je uplenil mnogo blaga. V iztočnem Transvaalu je zelo malo boerskih čet, med temi sami domačini, ker je večina tujcev ostavilo boersko vojno službo. Tujezemci so se podali v Lorenzo Manjnez ko jim je portugalska vlada obljubila preskrbeti potne liste za potovanje v domovino. Pretorija, 23. sept. Geueral Kras mus, kteri ima pod Bvojim povelj-ništvom 500 Boercev, je ostavil zasedanje Bothasberga je odkorakal včeraj z dvema topoma proti Elands Riveru. Tamošnja komaj 200 mož broječa posadka Angležev je Boerce v beg zapodila. Danes po-poludne so generalu Erasmusu vročili prepis razglasa, v kterem Roberts onim Burgherjem, kteri s^ prostovoljno podajo, obljubuje, jih ne poslati izven dežele. Razglas ErasmuBa ni kar nič ganil. Med Boerci kroži vest, da predsednik Kriiger ni zapustiti dežele, ampak da je na potu proti zapadu. Angleži uplenili velike topove. London, 25. sept. Lord Robert* je poslal vojuemu oddelku sledeči brzojav: „Pietorja, due 24. sept Pole Carew poroča, daje v Komati-portu uplenil dva velika topa, 300 pušk, 30 zabojev Btreljiva in 40 bomb. Bartonu je padlo v roke 720 vprežeuih volov, 950 govedi in 1000 ovac. Beguni iz Transvaal a. LonrenzoMarquez, 26. sept. Nemški parnik ,,Herzog" je danes od-plul v Evropo. Med potniki so bili večinoma Hulandci, Nemci in Boerci glavni p )štar TranBvaala Van Alphen, in državni blagajnik Mal herbe. Predsednik Kriiger je osta! še tu. Tudi je parmk odpeljal množino zlata. Železnico med D^lagoa zalivom in Pretorijo bodo najbrž^ jutri izročili prometu. Danes je dospelo sem druzih dveBto Boercev. Isti so svoje topove v Komatipoor-tu deloma zakopali deloma uničili. Burgherji, kolikor jih je pod orožjem, imajo dovolj streljiva do konca leta iu so sklenili se tako dolg bojevati, dokler bodo is! o postrelili. Glavni governer Machato, v portugalski iztočni Afriki ne ve več ka> storiti s podpore petrebnimi beguui iz Transvaala. Pretoria 26. sept Zdravniki pravijo, daje zdravje gospe Kriiger tako slabo, da bode komaj zam. gla po. tovati za svojim soprogom v Lmi-renzo Marquez. Močan oddelek konjikovpoti poveljuištvt,m polkovnika Del s e se ju nap- til danes preganjat general D«\Veta. Vsak mož ima dva konja in vtj;ik top dvojne vprežene konje. Dopisi. Forest City, Pa.. 22. sept. Cenjeni gospod urednik ,.Glas Nar< da!" Uverjen Beni, da Vas bode presenetilo poročilo j vstanovitvi novega društva, in upam, da mojej pro šnji, ktero izrekam baš v imenu novo ustanovljenega društva, ne bode te odrekli, temveč spisu vsta-novitve našega društva nekoliko prostora v cenjenem listu odkazalj Novo društvo„8v.Barbe" ustanovili smo dne 1. s-pt.t. 1. Nuvo ustanovljeno društvo nikakor nima namena že obstoječim društvom in ,,Jeduotiškodovati, temveč delovati hoče le samo za se in neodvisno. Društvo s^ jn vstanovilo zaradi tega, kor j& tukaj mnogo Slovencev, ktnri še niso pri nikakem društvu in se jim toraj nudi prilika združiti se. Pristop k društvu je dovoljen le Slovanom in sicer katoličanom. Cim bode imelo društvo zadostno število članov — saj 300 — upamo da bode dovolj krepko in bode za-moglo izplačevati svojim članom v slučaju bolezni po Sfl podporn IJH tednn, a v slučaju smrti $250. Pri vstanovitvi društva smo sklenili, da se v slučaju bolezni izplačuj« sedanjim udom po 80, dočim smrt-nina znaša le $200. iu gjCHr do tistega časa, dokler ne bode društvo imelo 300 udov. Sedaj nas je pr: društvu le toliko, kolikor se nas jp pri vstanovitvi vpisalo ter smo jedn-.glasno sklenili imenovane svote izplačevati. Ker pa bode društvo vedno bolje vspevalo, čim več bode udov, zaradi tpga tim potom vspodbujam rojake, da pristopijo k novovstanov-ljenemu društvu. Udnina kakor tudi mesečni prispevki vplačujejo se mesečno in sicer v jednakih zneskih, kteri pripadajo vsled mMSPčnega računa na posameznika. Podružnica društva 8H zamore vstanoviti povsodi, kjer je le 10 Slovanov, kteri naj izvolijo podružniški odbor, ter naj nam javijo pristop, na kar jim dopoSlje-mo društvena pravila. Vstopnino smo določili sledcčn; Od 18. leta do 25. leta plačati je #2. 25 'i^ no 11 -J- t, ,, O O. ,, ,, fcj. »i 35 „ 45. „ kar vs^kako ni visoko. Čim se oglasi 50 mož, kteri hočejo tudi svoje soproga v društvo vpisati, ustanovili bodemo posebni oddelek za ženske, kteri bode posebna mesečna izvestja in račune za ženske sestavil in razposlal, tako, da ne-ožonjenim udom no bode treba za ženske nde doprinašati denarnih prispevkov. V slučaju da ženska umrje, dobi njen soprog $200 ka|r tudi za sopro ga veljAko pa umrli ne zapušča soproge, oziroma soproga, dobe imenovano svoto njegovi otroci, in ako slednjih ui, njegovi sorodniki K društvu se sprejmejo tudi ne oženjena dekleta in otroci, za kter» «e ustauovi tudi posebni oddelek, toraj se nudi atarišem prilika, da vpišejo tudi svoje otroke k društvu, za ktere se bi približno 30 ct. na mes^c plačevalo. — V slučaju smrti otroka bode društvo izplačalo roditeljem S 60. K^r dandanašnji takorekoč brez društev ni več obstanka, upati je da se bodo rojaki v polnem številu k pristopu oglasili, osobito, ker nas je Slovencev v Ameriki dovolj iu iahko tvorimo veliko društvo. Odbor društva bode skrbel, da bodo mesečni prispevki kolikor mogoče nizki, kajti društvo, nikakor ne namerava ustanovljati veli-cega kapitala, temveč hoče v bIu-^aju mnozih izplačevanj mesečne prispevke le nekoliko povišati, kteri preostanek pride potem v društveno blagajno, da se tim načinom eventuelui izdatki pokrijejo, kar itak na posameznika dosti ne pride. \ saki član novega društva z&-more biti istodobno tudi član družili društev, kajti vsakdo ve, da je p d pora v slučaju sile vedno d o brodi »šla. Društvenim glasil,,m izvolili smo jedn. glasno slovenski delavski list .overile Amerike ,,<;it,s Naroda" ter SH till! potom naklonjenosti g. urednika Fr. Saks-rja najtopleje zahvaljamo. K-d- r ž.;h natančnega pojasnila glede našega društva, naj piše Ivanu Telehan, Bi x 607, Forest City, Pa. Pozdrav rojakom širom Amerike' Ivan Telel»an. Orodje kapitalistov. Pittsburg, Pa., 25. snpt. Teodor Schaafer, predsednik delavske zadruge Amalgamated Association of Iron, Steel A- Tin Workers je vložil svojo resignacijo, ker a« h«.de podal v volilno borbo kot govornik za McKinleya. V teku tega tedna l.ode izvrševal ni odl»«»r imenoval njegovega naslednika. Milijoni ga čakajo. Washington, 25. 8ept. Še jedno leto v zvezni službi jn Friderik pl. Mugg~ bode nastopil dedščino milijonov po svojem očetu; ako bode pa odpuščen, potem zgubi bogastvo Friderik je p. tnik že od mladih nog, in akoravno s.« je na prošnjo svojega očeta večkrat vrnil v domovino, £i)Hln ga je vendar zopet v tujino. Konečno je našel službo pri zveznem uradu za številjenje in ko je njegov Oče o tem slišal, dol.»čil je v svoji oporoki, da njegovo premoženja š^ le potem pripade sinu, ako se skaže ta s petletnim službovanjem pri zvezni vladi. Oče je umrl, in Miigge je sedaj že štiri leta vstra-ial v stric Sanrnvi službi. Kretanje parnikov. V N e vv York dospeli: .Krieilrk h .ler (imss.-". 26. sept. i/ llrrwcni s 15SS potniki. ,Ftmicsiu". 26. sept. i/ Ulrsomva s 8; 1 [Mitniki. .Oceanic ', 20. sn,t. i/ l.iverpcK.la s 1833 potniki. • Pennsylvania'-. 27. sr*j»t. Hamburga a 757 lM,tiiiki. .Milano". 27. sept. 1/ iiamtmrga s 164 {>■ 'trnki. .Columbia". 2S. sept. i/ Hamburga s 6i$ {Mitniki. •Dospeti i 111 a 1 o : .!. Aiptitaine" i7 Havre. • St. Louis" i/ Southampton.-!. .Rotterdam" i/ Rotterilama. O d p Ij u 1 i so: .Kaiser l rieept. v Havre. »Bulgaria", 29. sept. v Hamburg. ,l'uibria", 29. sept. v Liverpool. .Spaarndam", 29. sept. \ Rotterdam. Od p I j ul i b od o s ,Kaiser Wilhelm der lirosse" 2. oktobra v Bremen. .Friesland3. okt. v Antwerpen. ,Oceanic*', 3. okt. v Liverpool. .St. L in SN \Ž-NO BIVALIŠČE. Vse predn.«ti so dobiti pri njem. Zato naj-se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavite kedaj in na kteri kolodvor pridete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortlandt in potea slovensko govorite. f r /f* w w iav/\y Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb. 1. tajnik : Jožkf Aonič, Box 256, Ely, Minnesota; 11. ,, Štkkan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Gov**, Box 106, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pari*, Box 278, Ely, Minuesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; Gkorof Strpan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Dopisi naj «e blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g u i ft, Box 2ti6, Kly, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Deuaru« poiiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Drufitveno glasilo je ,,GLAS NARODA". Grozovita nesreča. Springfield, III., 26. sept. Pet-tisoč obiskovalcev državne razstave je bilo danes priča grozovita nesreča. Ko je na stotine ljudi blizu telezuične postaje čakalo, da bi ee vrnili domov, videli bo kako je neka lokomotiva skočila iz tira in trčila v drugo. Groioviti prixor, ko so popolnoma zmečkana in pohablje-ua trupla strojevodje in kurjača izvlekli izpod razvalin bode marsikomu ostal v spominu. Nuj prvo so našli strojevodja ; njegovo truplo je bilo tako zmečkano, da ni bilo človeku podobno. Uro pozneje so našli gorenje truplo kurjača, iz kterega je bil iztrgan ves drob Še le pozneje so našli nog» in drob. Čuvsj izogibališča je bil pri tnj nesreči smrtno poškodovan. Kaj je prouzročilo nesrečo še ni prav dognano, vendar mislijo, da je bil temu kriv poškodovan tir na ovinku kak.h 150 čevljev od poBta je. Lokomotivi sti zadeli skupaj ® tako silo, da je takoj nastalo le kuj' razvalin. Trupla ponesrečenih so bila pod razvalinami vidna vsem navzočim, toda ljudje jih niso mogli potegniti vun, dokler niso bile odstranjene razvaline. Tornado v lowi. Ferguson, Iowa, 26. sept. Včeraj zvečer razsajal je tukaj tornado, dve oso bi sti usmrteni, mnogo je raujenih. Več hiš, Hutson hotel in skladišče železnice je poškodovano. Iz pokrajin Readtield in Madrid •e javlja, da so uevihte iti dež pro-uzročile mnogo škode, osobito na železničnih progah. Tudi v pokrajinah ob Great Westeru železnici iu v okoli Marshaltowna kakor v raznih drugih krajih države, pro-uzročile so nevihte ogromno škodo. Kolodvor je razdjan, mnogo železničnih vozov je vrglo iz tira in več hiš je izpremenjenih v razvaline. Ker je brzojavna zveza pretrgana, ni mogoče izvedeti podrobnosti nesreči. Povodnji. Porth Worth, Texas, 26. sept. Škoda, ktero so prouzročilo nevihte in nalivi po viharju v Galvestonu, ua raznih krajih Texasa, cen i j približno na 81,000.000. Reke še vedno naraščajo. Dallas, Tex., 26. sept. Poročila prihajajoča iz porečja Rio Brazos in Rio Colorado javljajo, da Be voda imenovanih rek zopet znižuje. Pri mestu Lagrange pa je voda tekom zadnjega dneva zopet za 24 6«vljev narasla. Vest, da je voda uaselbino Menardville odplavila, ui istinita. V naselbini ni železnice niti brzojava. Reka Rio Trinidad vpada, vendar so naselbine ob reki radi neprestanega deževja Se vedno v ue-varnoati. Dva zamorca linčala tretjega. Nashville, Temi., 26. sept Vče raj se je v South Pittsburgu pripetilo'zelo redko linčanje. Včeraj rano zjutraj sta zamorca gnala skozi South Pittsburg tretjega z vrvmi zvezanega. Rekla sta, da hočeta istega gnati v gore in tam obesiti, ker j« oskrunil deklico po imenu Lizzie S ta ples Potem sta ga odvedla na samoteu krai v Alabami dve inilji od South Pittsburga oddaljen deli. P« p tludne so našli de| njegove obleke na obrežju Jones potoka in sedaj iščejo truplo v vodi, ker sumijo, da sta ga zamorca vrgla v potok. Idaho in Cripple Creek. Wardner, Idaho, 26. sept. Ako bi šlo po željah magnatov Standard Oil Co. pri prihodni voiitvi nebi bilo nobenega člana unije več vida hi, kteri bi zamogni glasovati za kandidate delavske stranke. Z vsemi nr dstvi potuhnenosti in nasil-stva skušaj'* pregnati člane unije iz države. Vkljub temu je v Tdahi še mnogo mož, kteri so dovolj pogumni in stanovitni kljubovati bričem kapitalističnega razreda, akoravno pri tem tvegajo postati brez posla. Nesramna uredba glede dovoljenja za delo, ktero je vpeljala Mc Kinleye a soldat^ska med štraj-kom v Bunker Hill in Sullivan rudnikih,je še vedno v veljavi. Kdor lima dovoljenja, ne dobi dela, ako oa kdo skuša dobiti delo z dovoljenjem, ktero je bilo izdano za kakega druzega in ga pri tem zasačijo, ga /A pri). Na obratni strani dovoljenja je n itančen popis moža, za kterega je 'zdauo. Zelo težavno ie toraj delati na dovoljenje, v kterem Be popis »sebe ne strinja b p' sestuikom. Samoumevno uoben član unije ne dobi dov lj-mja. Cripple Creek, Colo., 26 sept. Kako mnenje vlada med tukajšnjimi rudarji je razvidno iz t*ga, da je množica razkačenih delavcev ustavila governerja „Teddy" Roose-velta, ko j« hotel danes v Victoru govoriti. Ljudje so se dren j s>l i okolo odra, ua kterem je stal „THddy" in tako dolgo razsajali, dokler ni oholi Teddy iz New Yorka zapustil dvorano. Za vlakom, na kterem je Roosevelt bežal iz Victora bo ljudje metali kamenje. Roosevelt je poprej vedel, da se mu bode v Victoru slabo godilo, zato se je obdal b telesno stražo obstoječo iz pastirjev in ,,Rough Ri-derjev", kteri so ga morali braniti pri umikanju na železnico, drugače bi ga bili tako pretepli, da bi par tednov ne moge1 govoriti. Evropejske in druge vesti. Pariz, 25. sept. ,,Patria" je obelo danilabrzojav iz Genfa s poročilom, da je tam nekdanjega kapitana Dreyfusa napadla množica ljudi, ko je hotel obiskati prijatelja. Kruta tolpa ga je suvala in mu pretila od vseh strani in le z velikimi teža vami se mu je posrečilo uiti na la-dijo. Še le potem ko se je razburje nost ljudstva polegla, se je zamogel podati v hišo prijatelja. v Trst, ali po prestani operaciji j* kmalu umrl. Prepeljali so ga v Vipavo, kjer bo položili ob obili ude ležbi zemske ostauke dobrotljivegs pokojnika k večnemu počitku. Naj počiva v miru 1 * » * Poroka na Triglavu — .Planinski Pip» rji' so obhajali na Kradarici (2650 m visoko) redko slavuott. Tam se je namreč Pipar gospod I. KorenČan, jeden t'stih treh Pipar-jnv, ki so ustanovili ,,Slovensko planinsko društvo", poročil v kapelici na Kredarici z znano turisti-njo gospodično .Telico Hrvatovo. Poročil ju je in daroval mašo častitljiv triglavski župnik gosp. Aljaž Razen Piparjev so prisostvovali poroki še dve dami in osem prijateljev. Vladala je velikanska navdušenost. Tako čitamo v „Slov. Narodu'*. * * • Zaprli so nekega 181etnega .Josipa Piechcisena iz Budimpešta. Prijeli so ga orožniki v Pod gori, koder se je klatil. V Dornbergu so areto-vali nekega 45letnega Betterla iz Viceuze v Italiji, ker ni imel nika-kih dokumentov in je bil sumljiv človek. — V St. Petru pa so prijeli nekega Jak. Brancovicha iz Trsta, ker se je klatil tam ter bil brez dokumentov. To je strah pred anarhisti I * * * V Crvinjaiiu so zaprli oskrbnika grofa Manjago iz Noga red a. Raje rad; neke politiške reči. Raje h aličnega razloga so zaprlili tudi ne kega ti >g lan a iz Rude, kt^rega ni bilo že mnogo let doma, ali se je sedaj naenkrat prikazal. * % * Xesrefa. — 53-letni Josip Vodo p:.vec iz Dornberga je umival 8 s »pt svoj voz v Vipavi. Nesreča je h »tela, da se je ranil na zapestju ob žebnlj, kteri je štrlel iz voza, ali Vodopivi c se zato ni br gil i., umival da'je avoj voz. Ali kmalu ge ji počutil slabega in konečno S" g* morali prepeljati v goriško b .lniš nico. Zastrupil si je kri, ko se y ranil, in vsi so mnenja, da težk ikreva * * i Stressniayerjev škofovski jubilej V Diakovem so slavili 8. sept. dwn. na kteri j« pred 50. leti postal šk.: Ivan Anžiček Si. Frank Novak. Josip Golob. J--sip Bevec, Alojzij Bevec p<> 50 centov: Blaž Hren. Fr. Bevec, John Fran k o, Jakob Dmfenik po 25 centov. G. Josip Tomaiovič i/ Calliinvoofl. (.), nam je doposial s4, darovali so: hr. Grun> 40 centf>v, F, Germuš 30 ^centov. J. I r>ič. A. Jakuš II.. I„ Zalar. Nl.Štepec, F. Vavtar, F. škubic, F. Sumrak. F. Peš k ur. J. Kol ene, J. Kolenc II. po 25 centov: J. Garden. F. leršin. -Frančiška Pusler po 15 centov* F. Miklavčič 10 centov. G. J os. Bučar iz Baygley, I'a., je nam doposial S6. darovali so: AnMn Jančar. Peter Rudermiin po 50 centov, Jos. Piičar 45 centov, JosipTpavec, Anton Prijatelj. I —ip IJožič, Is^nac kotar. Josip Vodopiw. Fohn Laurič, J. I lofterle. F. Me2an, F. Bajt", F. ()l>erstar, Josip Pirnat. An:<»n ISa-nik, Josip 1'netič jv> 23 centov. Martin Boršir. -Frank Ajdovšek, jx> 20 centov, |<>Mp Salmič. (osip Bazni k. Josip Barbie. J'»sip Lopati" lohn Arh. Martin Verhovšek* Martin Žai>kar in Frank Im.žič po 10 centov. O. Mik«- K.ij^sch. v Colorado Springs. Colorado, 34 centov, j Skupno S15.59 zadnjič izkazanih Sjn.SS to- ■ raj skupaj S92.62. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo s6daj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. PAUL SCHNELLER. Notary Public vCalumeiu, - - Mich., naznania, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v Btari domovini. Pisarna : 521 Pine Street. Na prodaj saloon z iradi odpotovanja moje žene v staro domoviuo. Pri saloocu j" tudi izvrstno kegljišč. Saloon je na dobrem pr štoru blizo kranjske cerkve. Več pove: A. ŠEGA. 1770 St. Clair St-, Cleveland, O. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon9 v kterem vpJuo točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje Be lahko ua nasobrne vsak rojak v bližini glede pošiljanja denarjev v staro domovino in gled£ parobrodnih liBtkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sak.ser.ikm v Nfiw Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postr^ževa. Za obilen obiskpriporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Kock Springs, Wyo. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Sloveucem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj saloon, 564 Centre Ave.. Chicago. III., v kterem vedno točim sveže pi v o, tudi druge likere in prodajam fi smodke. dobro v i n o in w b i s k e v Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nukej c^ni. pj poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago II v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor "ne Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Kakaer-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested liuite, Colo. Jacob Stonich ? Chicago, IU. ® f S i E. Madison St. Slika predstavlja uro za dame jjniin pokrovom (I toss Ca-«*) i SO najboljši pokrovi Be zlatom pre tegnjeiii (tioldtield) ftj jamčim za- \ nje 20 let; kolesovje je Elgin ali f) Wultham ter velja samo ^ • (D Smešil ice. Dober prijatelj. Mojzes je pri nakupu živine ne-c ga kmeta grdo opeharil. O tem je zvedel živinski trgovec Jonas, ki nikakor ni mogel pozabiti, da ga je Mojzes prehitel » Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. I|) Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba 't in jamstvo za bi ago, je moje g-slo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 39 East Madison Street, Chicago, III. Konečno je šel k Abrahamu, ker mu je bilo znano, daje Mojzesov sovražnik. Njemu je profesorja veronauka v tamkašnjem natančno opisal vso dogodbo s kme- gemenišču.' Tukaj je predava tudi tom- i,Njeg-\ moramo izročiti so- fiziko in matematiko, ali dolgo časa reče To nas, „on mora hiti ui to traialo ker leta 1S4" aa ie kaz,,uvauI .loda ti Abraham ga ni to trajalo, Ker leta l.M,. ga je moraš ^^ Ju 8piBati O|)tožl)ico za imenoval cesar Ferdinand dvornim državno pravdništvo, opiši vse kapelanom in ravnateljem „Augu-stineuma". Ali tudi Dunaj ga ni mogel dolgo časa zadrževati, liaron Metel Ožegovič ga je priporočil ba nu.Jelačiču, ki je koj spoznal orja ški duh, kteri biva v mladem ka- * planu, potegnil sd zanj in mu pripomogel, da je postal djakovgki šk >f leta 1850. Koliko je Stn ss-msyer storil za svoj narod, koliko je žrtoval v kulturne svrhe hrvatskega naroda, je vsem znan *, ali vendar hočemo tudi omeniti ne-ktere njegove darove. Za akademijo znanosti v Zagrebu je daroval 156 -400 K, za slikarsko akademijo nad 600.000 K, za hrvatsko vseučilišče 100.000 K, za akademijsko palačo 222 000 K, za Jerolimski kaptol 40.000 K, za semeuišče bosanskih klerikov 80.000 K, za deško semeuišče v Oieku 162.000 K, popraviti je dal djakovsko stolno cerkev iu potrosil pri tem milijon kron, zraven tega je povs d p jdpiral prosvetna društva in književna podvzetja in daval štipendije iu podpore u&-či se mladini. Na vatikanskem koncilu leta 18G9. iu 1870. si je stekel glas prvega govornika in njegovo ime je za&lulo po celem svetu. Deloval je tudi mnogo na to, da se rt-vy* nataučuo kak hipov je Mojzes — jaz tega ne morem storiti, ker sem njegov — prijatelj." Surovo. Gospod : „Vaša prijateljica zatrjuje, da imam kupljeno zobovje; ali Vi tudi to m;slite?1' — Gospodična: — ,,-Nikakor, kajti kupili bi si gotovo lepše!" Anno 1901. Prosjak (prosi gospo miloščine) : „Imate li kaj ko sila ali kako staro žensko kolo?" V u o m i I o s t i. Knez: ,,Se nekaj, skrbite, da mojo deželo kakor hitro mogoče ostavite." — Sluga : „V petih minutah bodem čez meje/1 tS I m i M SVOJI K SVOJIM! J. GLOBOKAR, M. P. GO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TKaOVIlTO. Pri njeni je dobiti: OBLEKA ZA M OZKE. ŽENSKE IN DEC\: KA/AUVKSTX0 0BLVAL0; PEKIL0. 0\ 11ATXI KI, KLOBUKI ; HIŠNA J N KUHINJSKA 0PKAVA. \ edno s veze &HOCZEIJE. Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na lio.\ 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v Xew Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se pripo-— v— „ mn0g05r0jen obisk iu naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. C0. m m s&) ss> ss fei S3 SS) m K) m m m Posebna ponudba. Kob-sovje ure. ktere prodajam po najnižji ceni je najnovejše zboljšano ^RAILWAY SPECIAL" s 16 rubini m vzvišenimi dvojnimi pokrovi, pravi nikelj, b patentovanim regulatorjem iu so dobro 11 rej ene, raz.e velikosti, navijajo se pri obodu. Pokrovi so tanke oblike lično izrezljani dvojni .Hunting", 18 velikost, navijajo se pri obodu, s£ '.latom prevlečene, garantiram za 20 let; vredne so te ure $25, tod* orodajam jih dokler mi zaloga ne poide 8uuio po $12. S spoštovanjem Jos. ZajeCp 1718 St. Clair St., Cleveland, O. Žetev. Bilo j« sila vroče, soluce pripekalo j« kakor iz žareče peči, uiti najmanja sapica va pihala čez deloma ie prani o polje, ua ktereno je bilo videti radi vročine migljajoče ozračje. Bila je jako dobra letina, kmetje Se niso pomnili, da bi njih polje tako izboruo obrodilo. Težko suopje j* pokrivalo proBtrano polje kajti žanjice so takoj ob zori pričele žeti. Rudeči iu modri jopiči žanjic bili so videti med rumenim žitom kakor velike poljske cvetke, povsod i bilo je čuti zveneče srpe, kteri so rezali kmetovo bogastvo, čim bolje je soluce pripekalo, toliko marljiveje so delali poljedelci, od njih čela padale so znojue kapljice, njih platnene srajce so ae držale potnega trupla, vse je bilo do skrajnosti utrujeno, vendar si ni nihče privoščil miru in počitka. Sr»»di žanjic žela je gr spodinja, ki se od njih ni v ničemur ločila, le da je bila med vsemi najvčja. Oblečena je bila v platnenem belem jopiču in v temnem krilu, a na glavi je lmnla rum"u robec. Bila ni več mlada, karih petdeset let, vendar se taka starost na kmetih 11« jemlje v pnštev, kajti kmetje so gled^ starosti druzih nazorov npgf meščani, ona je bila kljub starost) Se čvrsta in krepka, a njena lica bila bo še polna, skratka rečeno bila je čedna: velika sive tiči zrle so previdno izpod gostih obrvij —mogoče tudi nekoliko trdosrčuo — saj je bila t udi ona trdosrčua, ker je morala biti, kijti njen mož je ni negoval kakor je to v mestih navada. JVIati — molčati — ul*>gati — in *op«t delati — to j" bila osuda gospodinje na strani njenega moža; že od davno se je tej osodi vdala, nič liego delo, delo, delo! Še ko je bil mlad, je to bii njegov namen in zaradi tega se tudi ni por čil s kako Ivigato deklic >, kt^ra bi se radi svoje dote upirala delu — ne, najrevnejšo vaško dekle je vzel za svojo ženo. Za njo j* bila takorekuč sreča, da je saj kedo se zanjo zmenil in zaradi tega je tudi vzela ubezega blapca iu bila srečna v svojej domišljiji. Sicer je vedela da v zakonskem življenju razuu napornega dela, porodov in pretepanja nima ničesar pričakovati, toda kljub temu je nekako knntsko-tilozofično rekla svojemu ljubitelju ,,da". Takoj prvi dan njenega zakonskega življenja pričelo se je delo in oranitev; delo se jej ni dozdevalo težje n^go poprej, ko je služila, bilo jnj je dobro, samo nekaj jo je vedno skrbelo: njen trud in njene muke niso bile blagoslovljene. Njen m-ž prevzel je malo posestvo sila zadolženo, ki kljub varčnosti in neprestanemu delu ni napredovalo, — saj njen možje tako zatrjeval, a ona ki je sicer znala delati, a o računstvu ni imela pojma mu je vse verjela. Vendar svojega mo>a ni mogla zap^pasti, kajti časi so bil« vedno jedni in isti, njen mož je o slabem stauju poseBtva tožil dan za dnevom, leto za letom, pripovedoval jej je, da se obadva mučita in le komaj za potrebni živež prislužita, konečno pričel je pripovedovati, da je v mestu vzel dolg na svoje posestvo — in res se je večkrat peljal v mesto, toda ona ga ni smela vprašati, po kakem opravku je bil v mestu. Molče je delala, svojo marljivost podvojila, potrojila, vsako jutro je ia delala, ko so dekle še spale, a tudi zvečer je ona bila še pri ielu, ko je že vsa družina počivala. Ves teden ni bilo mesa na mizi, ona je hodila v borni stari obleki — a on je tudi delal od raiega jutra do pozne noči. Le rndkokedaj je bil v gostilni, tu si ni razun tobaka ničesar kupil kajti delaj, hrani, hraui, delaj, — tako je šla ura njegovega življenja.. • • Njemu tako življenje ni bilo težko, kajti 011 se ni zmeuil za svet in zabave, ali toliko težje se je dozdevalo nj^j to jednostavno življenje brez uajmanje prom^ne. Njeue so vrstnice so jo zavidale radi njen« sreče, ker je iz priproste vaške de kle postala gospodinja — toda kaj ima od vsega tega, saj se javno ni smela pokazati kot gospodinjo. Bila je še mlada, njeno srce je marsičesa poželelo, na primer kako veselje, ob cerkvenem blagoslav-Ijenju, svilen predpasnik —čašico vina .... Toda že njeno prvo prošnjo jej je mož zavrnil ; krošnarji prodajali so večkrat razne stvari v vasi, med drugim tudi želela si je steklen vrč, toda i tega ui dobila in srčno je jokala, seveda skrivaj, kajti njen možje ui smel videti. A to niso bile jediue solze Sicer ui z njo slabo postopal — toda za denar ga ni smela nikoli prositi, ako je pa izjemoma kedaj to storila, potem ni bilo prepiru in kletvi ni konca ne kraja. „Bode U ona njega ob vse pripravila? Ali nima oua, neumna ženska oči da vidi, možgane da misli, da se prepriča, kako slabo se jima že itak godi. ("emu govori o dc-brej letini? Da. dal ? A lan, ki se je minolo leto na polju pokvaril?! In seno, ktero je dež uničil? ! In krava, ki je pp'>mladi poginola?! Tristo vra gov* Kedo je gospodar? On ali ona?" Kmetica pogledala je na svoj*-žuljave r<>ke in molčala, kajti on je tako velel. M Iče je delala dalj na nj^govej strani Minola so i^ta, kmetica je obo-1-iH. Xjen inož sQ je veselil, veudar ne preveč; silil je ni več k napornemu delu. hodil je sam na polje, a oua jn ostajala doma ter šivala, toda to delo jej je šlo slabo izpod rok. Rada bi najela vaško šiviljo l'ršo, toda zopet bi njen mož klel. Ii-^kel bi, da morajo drugi ljudje za njo delati, — naravno, bivša kravarica si že zamore kaj tacegn dovoliti! M< goče misli, da on krade denar? ! A lan v minolem letu, in seno, kt^ro je d»-ž uničil, in krava!! Kmetica mu ni ničesar odgovo rila, saj j" bila od davna priučena takim očitanjem, vedela je isto, da je ona več zaničevana, nego vse druge ž.*ne v vasi, toda, ko je pomislila na svoje še nerojeno det-bila je žalostna. — Rodila je sina, kmet je bil zadovoljen, krst dcstojen — potem se je življenje zopet pričelo kakor popreje; delaj, hrani, hrani, de delaj ali ž-^ni je bilo sedaj težje nego poprej. Da je tudi pri 6vojem detetu morala hraniti jo je nepopisno žalostilo. Kadar je videla malega dečka v zakrpanih hlačah, razdrapanem klobuku ko se je bosonog igral s kamenjem na dvorišču, hotelo jej je srce počiti. . . . saj je bil njen sinko vendar njena ledina tolažba, jedino bogastvo, on je bil središče njenega veselja, uež nosti, ljubavi njene. Isto oče ljubil je svojega sina. veudar je postopal ž njim kakor z njegovo materjo: Vse, samo ne denarja. Za vsaki par čevljev morala je mati večdni^pr«.-niti. Najubožuejši otrok, v vasi j« imel o b( žiču več veselja nego mali Tonček. Kasneje, ko je že hodil \ šolo, bil je vedno te pen, kadar j-profil denar za kako novo knjig i. zvezek, svinčnik... Ah, kako mučra so bila imenovana leta za ubogo mater. Koliko je prestala k( je prišel deček jokaje iz šole: ,,Oče potrebujemo katekizem —" aii: ,,berilo" — Ona ui mogla gledati kako je njen mož zgrabil nedolžnega otroku in kako gaje pretepal Srce ho telo jej je počit', toda mora že tak<> biti, 6aj sta revna, revna. Zopet je delala in delala, med delom je molila, da konečno Bog vendar blagoslovi njen trud in dolgotrajne muke . Vendar obraz njenega moža se ni spremenil, tem več c stal je oni istt. Premoženje ni rastlo, pač pa jej je mož očital neprestano vknjiženi dolg na Bvojem zemljišču. (Dalje prihodnjič) ...............-m ........................dum-i^ii-i .......... Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloou German&Anstrian Headquarters Točim izvrstna vina iu raznovrstne druge pijače in imam na razpolago fine smodke iu postrežem s izbornimi jedili. Za obilen obiBk se priporoča Daniel Radatovich Pikes Peak Ave.. Florence Colo. Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in s > zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah MATH. POGORELC, 5102 'Butler .Street, Pittsbnre. Pa. Otvorjenje! Podpisana se priporočava Sn> vencem v Crockettu. Cab, in ol-ol-c iiakor tudi vsem sem došlim Slo vencem, da obiščejo naš HOTE in GOSTILNO, kter<. sva . tv -rib, 14. julija. Vedno bodeva nbisko valce p stregla s tečno, okusno jedjo in snažnimi prostori za pre. uočišče; pri nas ni l«hko rojak uajmo stanovanje in hrano v najem na mesec ali teden, ali dan. Vedn< bodeva točila sveže pivo, fina cali-forniška vina, dober whiskey it druge likere, ter prodajala dobr* smodke. Ako pride kdo na Crockett, Cal naj vpraša za WALONA HOUSE vsakdo mu to lahko pr ve, ker ni daleč-od železnične p< staje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščit« nas pogosto. S poštovanjem : John Petrič in Anton Smrekar. lastnika. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je. ............SIS do 40; cena 3 glasnim........S25 do 80: cena 4 glasnim... od $55 do S100; cena 5 glasnim. . ..od $So do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,.tiat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. lSp>stovani prijetji; — Prijel sem vase harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem: prav po volji So mi in tudi družini dopa STA R Zv/AJS (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New York* v Antwerpen Philadelpkie v Antwerpen vozi naravnost iz GOTOVE Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. <- denarje najceneje kupi; pri F. SAKS KUJ L' loy Greenwich New York. Francoska parobrodna družba li prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,-VATEELANE-', na dva vi;.ika. (sl- yradi).......] 2000 ti m. .-SjEELANE", na dva vijaka. izmo ' >>•. j ,,KENSINGTON", na dvavij.ika, S0o9 ton. .SCUTHWAE1L". na .-F. IL.LANI". - . . "".VESI^ EN LAND". Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1XXSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujnjo iz printanišča štv. 42 North Rivor. b Morton Street: L'Aquitaim- 4. okt. 1l> ton. . . .3712 ion. Pri cenah za medkrovje bo vpoštet. vse potrebščine, dobra lirana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen ie jedna najkrajših in najf>rijetn ^a potiiik^ iz ali v Avstrijo : na Krnnjako, Štajersko, Kc rošk... Prim rfo. Hrvatsko, Dalmacijo 1:1 droge Avstrije. Iz NE\\" YORKA odpljujejo parniki v*ak< sr«ft > op dudne<.d poino|» št. 14, ob vznožju Hhiton St — Iz PH ILADELI'H IJE drugo ar^do nd p;>m<>Ia of» vznožju Washiisgto;, St. (ilede vprašanj ali kupovanja vožnjih i:nt-, • -.« n^nikV. Zastopnik te družbe je tudi »-R. SAKSER. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznic*, men»ire, in dolžna pisma Iiposlnje in isterjuje zapuščine in dolgove. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav meG New Yorkoxn in Rottei damom preko Boulogne-Sur-Mer. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ion?. G-_ i^r^nsr ^onsis: setlaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. 10th Walnut Str., in X. \V. Central \ 1'arkSt., Kansas City, U. S. A. llivši preflsetlnik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti j pri tamošnjeru ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, tim z nan jem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, ubnie na g«»la DE. G. IVANA P0HE2A. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu. pijačah, glavni in nr>sni katar, krvne in.kožne l>olezni, revmatizem, slabo prenavljanje, Injlezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bole/ni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, tla mu nikdo več- ne more j »omagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka I »oktorja IVANA rOIIEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno U.lnih ose'n ozdravil, p vetrno pa mu je ljul>o fM»magati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. -VSI ONI - Katen nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bole/en, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osel«, ker neče, da bi kdo trosil po nejK>-trebnem svoj krvavo zasluženi denar. John IVIaurin slovenski pogre"bn i Hsz (Untertaker) se priporoča Slovencem iu Hrvatom v Calumetu m okolici /a prirejeva-nje pogrebov, maziljenje iu vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Lauriutn, Mich. ¥ f V Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. TOHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. T. Pohekom in vem. da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo prij>or<»čati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najl>oIjšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, o!»cinski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A. Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdrayljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem. C. G. EosteR, sodnik y Topeka, Kas. Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipov AC, Kulville, Miss. Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem pop.l-nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem liolehal 23 let na žetodcu in črevih in sein mislil, da ni več pemoei za mojo bolezen. Vaš udaui Jos. Zganič, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma. ysled kterega sem trpel celih 20 let. Jako« Keller, Helena, Mont. Dragi g. dr. rohek:— Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Texas. Dragi zdravnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke l«ilezni. Thom. Ti-*RK«>vič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. 6. IVAN POHEK, Post Officc Boxes 553 & 563 KANSAS CiTY, MO. U.S. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom. ECTTERDAK, p: ;nik / i vojnim vijakom, J 12500 ton. S -oo Umi. oTATENLAM. parnik z dvojnim vijak. ni. I'arniki: KA/SDAE SPAhlLNIJAll 'n 10500 ton. WIBKENBAJfif fiaV' Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi CHii'- na posud oj olijavi;ft:ih iistinflli. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka • Inomostu. 3 Rndolfstrasse Dunaju. I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: iz ROTTER DA M A /sak č<> t r t k in iz NEW YORKA v 8 a k o ^ ob«) t o oh 10 uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York. inn. Stoclkzi Bremen Bahnhofgasse stv 29 Erernen. jodina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki p« zmunnh cenah od premij nje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci iu Hrvatje ne opuščajte pri Važ^m potovanju v Evropo se • »glusiti d- fipnvši v Bremen v i.a.^j piearii'. kjnr hi d^nar najbolj« zme-njati zamor» tf, t-r b<»ci«t»j na najboljši na"'in v domovino odpravljeni. Ako I »i V:,»i sorodniki ali znane: radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nan bodo dobro pon&eui kaj ainerikttuska j), stava zahteva, da ne bodejo vrnjetii in h t«-m denar '.astoni 7j».vo7ili. Oglasila in vprašanja dgovarjajo se v vseh jezikih takoj, tofino iu vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE a9.