LETO XXI. — Številka Ustanovitelji: občinske konferenco SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, skofja Loka in Jrži-S — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. z« redakcijo odgo-cren Albin Učakar GLASILO KRANJ — sreda, 14. 2. 1968 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 tnkrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah R E N J S K O Lani 100 milijard dinarjev kreditov zaradi težav nekaterih gospodarskih organizacij v minulem letu so v Gorenjski kreditni banki lani odobrili okrog 100 milijard dinarjev kreditov za obratna sredstva tn okrog 44 milijard din za °*novna sredstva. Nekaj pomembnejših kreditov pa so odobrili tudi za turistične objekte ter za povečanje in modernizacijo PTT prometa. Na ponedeljkovem letnem *ooru Gorenjske kredi trne banke so med drugim pouda-ril>. da je bila banka lani včasih v dokaj težkem polo-Ntt. Največ težav so imeli sredi vsakega meseca, ko po delovnih organizacijah izpla ču-jejo osebne dohodke. Ob takih prilikah je morala ban-M večkrat najeti kredite pri drugih bankah. Te začasne rešitve pa so bile za Gorenjsko 'kreditno banko precej dra8e, saj so za takšne kre-dite morali plačevati 9-od-^totne obresti. Predvsem pa * °Ua banka v težavah za-radi omejitev v kreditni poli-t,ki Narodne banke. Tako so *e lani krediti pri Gorenjski jedilni banki znižali za četrtino oziroma za več kot 6,5 ^'ijarde dinarjev. Zato kredite neposredno občanom, posredno pa prek trgovske mreže. Nekateri so na zboru menili, da je trgovina na Gorenjskem sedaj že toliko razvita, da bi lahko dajali kredite predvsem trgovinam in manj potrošnikom. Vendar pa so drugi menili, da tako hiter prehod najbrž še ni mogoč. Zato bo o tem dokončno odločil izvršni odbor banke. Razen tega so na zboru izvolili tudi del novih članov izvršilnega odbora in sprejeli finančni plan banke za letos. A. Ž. BOGATA IZBIRA KONFEKCIJE V BLAGOVNICI - KOKRA - KRANJ t* KRANJ.............. Na Gorenjskem 1600 brezposelnih Zavod pripravlja širša posvetovanja o zaposlovanju Minuli petek je bila v Kranju 11. redna seja skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev vseh petih gorenjskih občin, na kateri so razpravljali o delu zavoda v minulem letu. Ugotovili so, da se zaposlenost na bdi m) •i »»Miaijuv. <.tar in Horvat sta mesta na mednarodnem tekmovanju Alpe-Adria in podobno. Z delom so izstopale vse sekcije aerokluba, posebej pa modelarska. S strahom pa kranjski letalci pričakujejo letošnje letalske sezone, saj je 'otalska šola Alpskega le- talskega centra Lesce ostala brez potrebnih sredstev. Trenutno je stanje takšno, da obstaja resna nevarnost, da si člani aeroklubov iz Kranja, Jesenic in Radovljice ne bodo mogli podaljšati niti pilotskih dovoljenj. To pa pomeni konec vsakršne letalske organizacije- Gorenjskem še vedno zmanjšuje, medtem ko število brezposelnih narašča. Tako je bilo konec decembra lani na Gorenjskem že okrog 1600 brezposelnih, kar predstavlja 2,7 odstotka vseh zaposlenih na Gorenjskem. Vendar pa so to le tisti, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, medtem ko je dejansko število brezposelnih na Gorenjskem precej večje. Na Zavodu predvidevajo, da jih je nekaj nad tri tisoč. Za zdaj se na Gorenjskem pojavljajo nove potrebe po kadrih v elektro industriji ter tekstilni in gumarski industriji. Razen tega pa je še vedno precej popraševanja po strokovnjakih ekonomske in pravne smeri. Predvidevajo, da bo teh kadrov v Sloveniji še nekaj časa primanj- V Železarni primanjkuje delavcev Morda nas je (prijetno) razveselila novica, da Železarna nujno išče za stalno zaposlitev še sto delavcev. Če pravim, da je to prijetna novica, mislim pri tem na dve plati tega vprašanja. Ob naraščajočem številu nezaposlenih so takšne novice vzpodbudne, z druge strani pa smo še pred kratkim poročali, da bo Železarna odpustila okrog 600 do 800 delavcev. V Železarni Jesenice sem povprašal, od kod nepričakovano ta sprememba. Povedali so mi, da imajo dovolj dela In naročil. Sprememba pa je v tem, da so skoraj vsa naročila zahtevana v zelo kratkem času In če železarna ne Mu ugodila kupcem, se zna zgoditi, da naročila odpovedo in se obrnejo na drugega proizvajalca. To pa je zelo resna zadeva, železarna je letos dobila toliko naročil, da so vse kapacitete za prvo tromesečje zasedene. Januarja in februarja so ie zaposlili novih štirideset delavcev, iščejo pa Jih še šestdeset. Jože Vidlc kovalo ali pa bodo ta mosta neustrezno zasedena. Na Zavodu so decembra zabeležili tudi potrebe po delavcih v gradbenih delovnih organizacijah. Tako v splošnem gradbenem podjetju Projekt v Kranju predvidevajo, da bo* do letos potrebovali okrog 10 novih delavcev. Zavod se je s predstavniki podjetja dogovoril za skupno akcijo pri iskanju ustreznih kadrov, hkrati pa bodo k podobnim akcijam skušali pritegniti tudi ostala gorenjska gradbena podjetja. Na seji skupščine so tudi ugotovili, da je bilo lani sodelovanje Zavoda za zaposlovanje z delovnimi organizacijami precej slabo. Zato se ja lani tudi okrog 60 odstotkov vseh brezposelnih na Gorenjskem zaposlilo mimo Zavoda. Da bi letos takšno zaposlovanje mimo Zavoda) čimbolj zavrli, se v zadnjem času predstavniki Zavoda dogovarjajo v posameznih občinah s predstavniki oddelkov za gospodarstvo in delovnih organizacij, kakšne so v posameznih organizacijah potrebe po kadrih. Predvidevajo, da bodo še ta mesec imeli več takšnih posvetovanj v vseh gorenjskih občinah. A. žalar V današnji številki • 2. stran Prispevek za uporabo meslnega zemljišča 4. stran Pozor, lavina! 6. stran Uprizoritev Hamleta na Jesenicah 99 Dobri obeti za gradnjo šol v radovljiški občini Razumevanje podjetij za sofinanciranje Po sedanjih predvidevanjih bodo vse šole narejene v letu 1971 Občani radovljiške občine so se odločili za gradnjo treh novih šol (Bohinjska Bistrica, Bled, Radovljica) in za dograditev šolskih poslopij v Begunjah, Lipnici in Lescah. Referendum je pokazal, da so šole res prva in najpomembnejša naloga v občini. Za vse te investicije bo po sedanjih računih potrebno 2 milijardi in 30 milijonov S din. Občani bodo vsako leto s samoprispevkom prispevali 90 milijonov, občinska skupščina 80 milijonov in delovne organizacije vsako leto 120 milijonov S din. Ko so se občani odločili »za«, se je takoj začela akcija po podjetjih — akcija za 1-odstotni prispevek od bruto osebnih dohodkov. Prvi rezultati kažejo, da posebnega pritiska na podjetja ne bo treba, saj povsod kažejo razumevanje za gradnjo šol, povsod se delavci zavedajo, da je to res njihova dolžnost. Pravzaprav so se za tako rešitev izrekli že na referendumu, zato bodo (ali pa ponekod že so) zdaj samo formalno sklepali o tem na sejah delavskih svetov. V nekaterih podjetjih so se že odločili: Elan Begunje, GG Bled, Park hotel Bled, gradbeno podjetje Gorenje Radovljica, Obrtno-komunalno podjetje Bled itd. Na nedavnem sestanku z direktorji vseh podjetij je bilo slišati, da delovni kolektivi podpirajo sklep skupščine o nujnosti gradnje šol, zato pričakujejo, da ne bo težav in da prepričevanja ne bodo potrebna. fta seji občinske skupščine, ki bo konec tega meseca, bodo sprejeli sklep o podpisu pogodbe z eno izmed bank (z Gorenjsko kreditno banko ali s Splošno gospodarsko banko) o kreditiranju financiranja šol. Dosedanji pogovori kažejo, da bodo pogoji ugodni: v letih 1968 in 1969 bo občina pri njih vročala vsa sredstva, namenjena za gradnjo šol, banka pa bo dala občini v letih 1970 in 1971 posojilo za gradnjo šol v predvidenem investicijskem znesku. Posojilo bodo pozneje, do 31. januarja 1975, banki odplačevali. V Radovljici pravijo, da so to sprejemljivi pogoji, zato upajo, da bodo vse tri šole začeli graditi leta 1970 in jih bodo leta 1971 končali. Takoj, ko bodo podpisali pogodbo z banko, bodo naročili načrte. Lipniško šolo bodo začeli dograjevati še letos in jo bodo tudi končali, medtem ko za begunjsko šolo predvidevajo, da jo bodo končali prihodnje leto. Obenem s tem pa se obeta tudi začetek rekonstrukcije bohinjske ceste. Banka, s katero bo občina sklenila pogodbo o vročanju sredstev za gradnjo šol in pozneje za kreditiranje gradnje, bo odobrila posojilo 250 milijonov S din za rekonstrukcijo ceste. O tem so se s predstavniki bank že pogovarjali in kaže, da bodo s tem uspeli. Načrti za rekonstrukcijo ceste so že narejeni; po odobritvi posojila bo treba le skleniti pogodbo z republiškim cestnim skladom (ki bo investitor, radovljiška občina pa soinvestitor) in se potem dogovoriti z izvajalci del. Kaže torej, da se vremena Bohinjcem le jasnijo, da bodo končno le začeli popravljati cesto, ki je zdaj za bohinjski turizem največja ovira. A. T. Letne konference organizacij ZZB NOV Na Jesenicah opažajo, da nekateri borci z dobrimi službami, visokimi osebnimi dohodki, ne prihajajo na konference borčevskih organizacij, s čimer samo dokazujejo, da pozabljajo, da so svoj družbeni in gmotni položaj dosegli prav z borci. Pikra, toda resnična ugotovitev. Borci se radi sestajajo in obujajo spomine. Radi se pogovorijo o težavah, ki jih tarejo v vsakodnevnem življenju. Prav zato so sestanki ali konference borčevskih organizacij vedno dobro obiskani. Nekdanji junaki naših gozdov, mučeniki taborišč in zaporov, aktivisti in drugi udeleženci NOV pa se često čutijo zapostavljeni prav zato, ker med njimi ni več nekdanjih tovarišev, ki so po vojni dosegli zaviden položaj, zdaj pa se izogibajo borcev, ki jim to ni povsem uspelo. V jeseniški občini so že januarja končali z borčevskimi konferencami po krajevnih organizacijah. Na občnih zborih rezervnih oficirjev in podoficirjev so ugotovili, da princip prostovoljnosti vojaške vzgoje rezervnega starešinskega kadra ni bila najboljša rešitev. Zato je odlok o obvezni vzgoji sprejet z razumevanjem članstva. Na občnih zborih vojnih invalidov so razpravljali o posameznih primerih 'nizkih pokojnin " in zdravstvenemu stanju članstva. Udeležba na letnih konferencah krajevnih organizacij zveze borcev je bila zelo dobra. Na teh konferencah je bilo dosti govora o proslavah v preteklem letu. Zelo prizadevna je bila Žirovnica, ki je organizirala osrednjo proslavo za dan borca v Završnici, pa tudi Hrušica, ki je ob krajevnem prazniku organizirala odkritje obnovljenega spomenika in srečanje inter-nirancev. Kritično je bila ocenjena udeležba na komemoraciiji in proslavi ob 25-letmici smrti Jožeta Gregorčiča na Lipni-ški planini. Po jeseniških krajevnih organizacijah ZB so med drugim razpravljali tudi o ureditvi grobišča padlih borcev na pokopališču na Blejski Dobravi, kamor naj bi prenesli padle borce z Jesenic, Javornika in Dobrave. Ponovno so govorili o ureditvi jeseniškega spomenik? NOB, ker niti borci niti občani z njegovo obliko niso zadovoljni. Menda je še najboljši predlog, da bi ga uporabili za ureditev skupnega grobišča na Blejski Dobravi. Obenem naj bi se na Jesenicah lotili akcije sa postavitev novega spomenika, »* jeseniškemu železarju, borcu in revolucionarju, pripada. J. Vidic Kamniška izobraževalna skupnost prevzela otroško varstvo Skupščina SR Slovenije je na sejah republiškega zbora in socialno - zdravstvenega zbora decembra lani sprejela zakon o skupnostih otroškega zavarovanja in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v naši republiki. Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, se v skladu z določili omenjenega zakona ustanavljajo skupnosti otroškega varstva in zagotavljajo viri za financiranje nekaterih oblik tega varstva. V naši republiki se tako ustanavljajo temeljne skupnosti otroškega varstva na območju občin. Pri tem lahko občinska skupščina odloči, da prevzame in upravlja naloge skupnosti otroškega varstva temeljna izobraževalna skupnost in da se sredstva za dnevno varstvo otrok zbirajo na posebnem računu temeljne izobraževalne skupnosti. Stalen in obvezen vir za financiranje otroškega varstva bo prispevek za otroško varstvo, ki ga bodo plačevali za delavce delovne or- ganizacije, za upokojence i° invalide sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih z* posleni. Stopnjo prispevka bo določila skupščina ^ Slovenije. Republiški svet za zdravstvo in socialno varstvo ie predlagal, naj bi občins^ skupščine sprejele sklep, & ustanove temeljno skupno«11 otroškega varstva ali pa g prevzamejo naloge skupnost' otroškega varstva temelj1?* izobraževalne skupnosti J da se sredstva nalagajo 113 posebnem računu. Na podlagi omenjenih dor ločil in predlogov, je temeU' na izobraževalna skupm°sth: Kamniku predlagala, da 0 prevzela otroško varstvo. *f ko so na zadnji seji občijj' ske skupščine Kamnik, J januarja podprli Prfe log kamniške izobraževali skupnosti i,n sprejeli skieP' da kamniška temeljna braževalna skupnost PrC^ me naloge skupnosti otros* ga varstva in da sredstva ^ ta namen zbira na posebni računu. Nejasnosti in vprašanja Prispevek za uporabo mestnega zemljišča V našem časniku smo 24. januarja objavili članek z naslovom Prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Čeprav je bil namen članka, da bralce seznammo (vsaj v nekaterih občinah) s tem novim predpisom, se je do danes v uredništvu Oglasilo že precej občanov z vprašanjem, zakaj so v posameznih občinah na Gorenjskem pri plačevanju prispevka tako velike razlike. Zato smo se odločili, da v vseh šestih občinah pogledamo, koliko znaša prispevek za uporabo mestnega zemljišča, da bodo naši bralci to vedeli in lahko primerjali. Ze takoj na začetku moramo povedati, da primer, ki smo ga objavili, velja za jeseniško občino in ga zato ne moremo posplošiti tudi na ostale gorenjske občine. Hkrati moramo povedati, da so Občinske skupščine predpisale višino prispevka samo za svoje območje, in sic-.r na por^agi potreb In pr'-jjtr;mov za koMiiniiine o'\-fkte in druge naprave kolektivne potrošnje. Tako so občinske skupščine pri določitvi prispevka upoštevale stroške, ki so potrebni za gradnjo, dograditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje v.grad-i benem okolišu. Zato se bo \ zbrani denar res lahko uporabljal samo za gradnjo, vzdrževanje in obnr.vlianie stanovanjskih cest, pešpoti, trgov, kcJn.kov, dovoznih poti, javnih parkirnih prostorov, za urejanje zelenih površin, javne razsvetljave in tistega dela kanalizacije, ki odvaja atmosferske vode. Ker pa je stanje tovrstnih komunalnih objektov in naprav različno (nekje so do sedaj temu posvečali več pozornosti, drugje manj, nekje so naprave bolj iztrošenc kot drugod) je tudi prispevek v vsaki občini drugačen. Za jeseniško občino smo že zapisali, da se plača za kvadratni meter koristne stanovanjske površine 2 stara dinarja in za zemljišče, pripadajoče stanovanjskim prostorom in stavbam, 1 stari dinar na mesec. V kamniški občini je območje razdeljeno na štiri kategorije. Tako v prvi kategoriji plačajo 14 starih dinarjev za kvadratni meter koristne stanovanjske površine, v drugi kategoriji 12, v tretji 10 (vendar se prispevek v tej kategoriji že ne obračunava) in v četrti kategoriji, v katero spadajo naselja na Veliki planini, 30 starih dinarjev. V kranjski občini so tri kategorije. V prvi kategoriji plačajo prebivalci za kvadratni meter koristne stanovanjske površine 20 starih dinarjev, v drugi 15 in v tretji kategoriji 10 starih dinarjev na mesec. V radovljiški občini sta samo dve kategoriji in plačajo prebivalci v prvi kategoriji 20 in v drugi 15 starih dinarjev za kvadratni meter koristne površine na mesec. Za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča, namenjenega za stanovanjsko gradnjo, pa plačajo v prvi kategoriji 4 in v drugi 3 stare dinarje na mesec. V škofjeloški občini imajo štiri kategorije. V prvi plačajo prebivalci za kva- dratni meter stanovanj površine 16 starih d>narj i v drugi 12, v tretji 8 * četrti kategoriji 5 stari narjev na mesec. ju V tržiški občini pa ^ j« tri območja, cd ^ieVp\\e^° vsako prav tako raZT pia' na štiri kategorije. Ja prvi čajo v prvem območju v kategoriji 20, v drugi ^j, tretji 12 in v četrti » dinarjev za kvadratni vr> ijske v V drug ainarjcv za Kvam«-- flV koristne stanovanjske ^ šine na mesec. V .jj lft območju v prvi kateg0 drugi 14, tretji 10 in j^a' trti 6 starih dinarjev t^cfi' dratni meter koristne cC, vanjsko površine na ^y V tretjem območju P ^ i čajo v prvi kategorij ^fi drugi 12, tretji 8 in y stare dinarje za * njs* meter koristne staflOv površine na mesec. ^ To je le nekaj 0 j« grobih podatkov, *l?lC\0, ira?ej° sami dovolj jasno imajo v vsaki občini tO Tiskovna konferenca v Gospodarski zbornici SRS Predpisi morajo biti znani pravočasno Prejšnji teden je bila * Gospodarski zbornici SR Slovenije v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri je na "Prašanja novinarjev odgo-VarJal predsednik zbornice Leopold Krese. Uvodoma se je Leopold K'ese zadržal pri težavah, v katerih so se znašle nekatere gospodarske organizacije za-raQi sprememb v zunanje ||r8»vinskem in deviznem re-*'nui. Ob tem je poudaril, da so sicer te težave zaradi Posredovanja gospodarske nce pri pristojnih zvez-"Ul organih in pri predsedniku ter podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Mi-kl SpRjaku in Kiru Gligoro-Vu omilili, vendar takšne intervencije niso pravilne, če kocerno, ( trumenti za vse gospodar- •"jcerno, da imajo ekonomsk ^trumenti za vse gospodar ske organizacije enako veljavnost. Slovenska gospodar-ska zbornica je že lani opo-2arJala na potrebo pravočasna obveščanja pred sprejem predpisov (kot je ^ano, morajo biti gospodar-&ke.organizacije že 3 mesece preJ seznanjene z vsebino Pojasnilo nam sobotni številki Glasa J° je tiskarski škrat na lePo zagodel. Tako je ^tretji strani pri članku z u^rn°VOrn ^azP'sa'i referen-»od,,. 23 Tuhinjsko cesto slova nil<< Še ostali dd na' ti »?' i ^ se moral v ce,i°-razn Slti: V Kamniku »od° hini v refe,™ndum za Tu- Same^ cesto- Ceprav je iz da KK, Prispevka razvidno, niku • refo:'cndum v Kam-sele razpisali, se bral-Podr ^redvsarn s kamniškega neii,,?Cja' opravičujemo za 1Jubo pomoto. predpisa), saj se le tako lahko gospodarske organizacije pravočasno prilagode novim predpisom. Pravočasnost seznanjanja gospodarstva z novimi predpisi je posebno pomembna v reformni situaciji, kajti le tako lahko podjetja vnaprej sklepajo svoje pogodbe in kar je najvažnejše, zvezna administracija mora dati gospodarstvu možnost, da s svojimi predlogi vpliva na končno formiranje in sprejetje predpisov. Na tiskovni konferenci je bilo tudi govora o novem zakonu o pripravniški dobi, o katerem zbornica meni, da ima precej pomanjkljivosti, ki pa jih bo morala odpraviti republiška zakonodaja. Bolj kot sam zakon je zbornica pozdravila voljo zakonodajalcev, da se odločbe zakona prenesejo v statute delovnih organizacij, ob tem pa je mnenja, da jc trimesečni rok za prilagodt.-v samoupravnih aktov delovnih organizacij najbrž prekratek. Slovenska gospodarska zbornica meni, da je od novega zakona pozitivno predvsem to, da mladi strokovnjaki sploh dobe zaposlitev, da z zakonom nekako stimuliramo delovne organizacije, da sprejemajo mlade ljudi in da se s stažiranjem doseže določena usposobljenost in pa spoznavanje problematike delovne organizacije, kajti le tako lahko stažist presodi, ravno tako pa tudi delo/na organizacija, ki stažista sprejme, na katerem delovnem področju bo dosegal najboljše uspehe. Ob tem pa je treba odgovoriti na vprašanje, koliko stažistov naj neka delovna organizacija sploh sprejme in kaj s stažisti po preteku pripravniške dobe. O pripravniškem stažu je Leopold Krese dejal, da s stažiranjem ne moremo reševati brezposelnosti, temveč je pripravniška doba le normalna pot za zaposlovanje in usposabljanje mladih ljudi. Gospodarska zbornica SR Slovenije pa si bo prizadevala, da bodo odprta vprašanja zakona o pripravniški dobi rešena pri pripravi republiškega zakona o pripravnikih. Vili Guček V zasebnem sektorju zmanjšano sekanje gozdov Na območju jeseniške občine so lani skupno posekali 39.154 m' lesa, kar je za deset odstotkov manj kot 1966. leta. Pri tem odpade na iglavce 35.111 mJ in listavce 4043 kubičnih metrov lesa. Od skupne sečnje odpade na družbene gozdove 17.666 kubičnih metrov, na zasebne gozdove pa 21.488 m1 lesa. Ta podatek nam pove, da se je sekanje lesa v primerjavi s 1966. letom v družbenem sektorju povečalo za 9,7 odstotka, medtem ko se je v zasebnem sektorju zmanjšalo za 21,9 odstotka. Tržna proizvodnja (les za prodajo) v družbenem sektorju je znašala lani 15.800 neto m3, kar je nekaj manj kot leta 1966., tržna proizvodnja v zasebnem sektorju pa je znašala 19.120 neto m\ ali 11 odstotkov več kot predlanskim. Letos bo predvidoma na območju jeseniške občine skupno sekanje lesa znašalo okrog 30.550 m', in sicer iglavcev 23.900 bruto m1 ter listavcev 6650 bruto m'. Pri tem se bo znatno zmanjšala Usoda AA še ni zapečatena Tuji poslovni ljudje se zanimajo za Adria-Aviopromet Znano je, da je edino ju goslovansko podjetje za char-terske polete Adria Aviopro-met že nekaj časa v likvidaciji in da iščemo vse načine, da bi to podjetje obdržali pri »življenju«. Tako so se novinarji, zbrani na tiskovni konferenci v gospodarski zbornici SR Slovenije, zanimali, kakšne so možnosti za nadaljnji obstoj tega podjetja, ki je, kot rečeno, sedaj v likvidacijskem postopku. Ho se drugače. Razen tega pa ra2iii,0bĆLnah do neke mere kd ai so tudi določila, PWev~" prebivalci oproščeni tabo an,'a Pri&Puvka za upo-^rav mostnega zemljišča. rE>7.1i^.ako imaJo v občinah "trio urejeno, koliko pla- €°sPod 23 poslovne prostore ni^eiifr-Ske in druge orga-°beina Ud. Skupno vsem Zbran m. Je torej le, da se lja g denar lahko uporabijo in ** gradnjo, vzdrževanih ob°unaVljanje komunal-Prav j. , tov in drugih na-f> oloktivne potrošnje. Št(VilkSm0 primcrJali vse te *eini. e> smo zaprosili na-stVo »J?ddeUca ^ gospodar-■^u.jjAAi1. konjski občinski da ^ Marjana Ropreta, odSovori na vpraša-I^njAuT] v Posameznih gotiko v ob-inah takšne raz-^estnP^Pcvku za uporabo 5^3?' da so lp razlike rav iZ9 in upravičene. TOl°vo nimajo v vseh občinah komunalnih zadev, ki so navedene v odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, enako rešenih in urejenih. V kranjski občini smo vse te stvari vnesli v programe in seveda hkrati izračunali, koliko denarja bomo potrebovali za urejanje. Zato so temu ustrezni tudi zneski, ki odpadejo na posameznika in delovno organizacijo. Razumeli pa boste, da ne morem odgovoriti, zakaj so v drugih občinah ti zneski višji ali pa nižji.« # Ce bi ob tem nazadnje # skušali odgovoriti zakaj ^ taksne razlike med obči-9 nami, potem najbrž lahko © zapišemo tole: v vseh ob-O činah težijo, da bi čim 9 bnl.je uredili komunalne #} in druge tovrstne zadeve. O Ker pa imajo pri tem % različne težave, različne # program^ itd., so tudi A potrebe (prispevki) različne. A. žalar Predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese je v odgovoru na postavljeno vprašanje dejal, da se zelo razgledani poslovni ljudje iz tujine čudijo, kako je sploh mogoče, da gre podjetje s takšnim ugledom, ki ga ima v svetu in s takim strokovnim kadrom v likvidacijo. Zato je tudi nekaj ponudnikov, predvsem iz tujine, ki bi s prispevkom za sodobnejšo tehnično osnovo podjetja — z nakupom sodobnejših, hitrejših letal — sodelovali pri nadaljnjem delovanju Adria Avioprometa. Seveda pa ti ponudniki niso brez pogojev, saj v prvi vrsti postavljajo kot pogoj to, da bi s svojim kapitalom ali pa v povezavi s kakšno jugo- slovansko turistično agencijo izkoristili možnosti, ki jih ima turizem pri nas. Tako bi morali ob nadaljnjem obstoju AA zagotoviti organizacijsko in številčno močno turistično bazo, skratka naše turistične kapacitete bi morale biti v tesni povezavi s tem charterskim podjetjem, saj bi to s svojimi letali nenehno vozilo turiste v naša turistična središča. Kajti takrat, ko letalo turiste pripelje, res ne moremo šele iskati prostor, kamor bi lahko te turiste namenili. Ob vsem tem pa je treba vedeti, da se tuji poslovni ljudje, ki se zanimajo za usodo AA, doni bolj zavedajo koristi in pomena našega turizma kot pa mi sami. V. G. sečnja iglastega drevja, medtem ko se bo sečnja listnatih dreves povečala. Skupna sečnja bo letos manjša kot lani. V zasebnem sektorju lastništva gozdov naj bi letos posekali 21.400 bruto m' lesa, v družbenih gozdovih pa 9 tisoč 150 m\ kar je znatno manj kot predlanskim. J. Vidic 40 deklet na priučevanje Na zadnji seji skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev v Kranju so sklonili, da bo Zavod za zaposlovanje kril zdravstvena preglede in zdravstveno zavarovanje za priučevanje 40 deklet, ki naj bi se po treh mesecih zaposlile v obratu ljubljanskega podjetja Modna oblačila v Bohinjski Bistrici. Ta obrat bodo letos namreč razširili tako, da bo v njem zaposlenih okrog 130 delavcev. Podjetje Modna oblačila predvideva, da bo zaposlil-j predvsem dekleta iz radovljiškega in .bohinjskega območja. Zavod za zaposlovanja bo med priučevanjem za vsako od teh deklet zagotovil tudi deset tisoč starih dinarjev na mesec, medtem ko bo vse ostale stroške krilo podjetje Modna oblačila. A. Ž. NOVI PLESNI TEČAJI Plesni tečaj za začetnike se začne 16. februarja ob 18.30. Nadaljevalni plesni tečaj pa 22. februarja. Vpisovanje v Delavskem domu vhod 4/1 med 18. in 19. uro. Plesalke imajo prost vstop. Ceprav so zimske šolske počitnice že minile, so smučišča v Kranjski gori Se vedno polnji smučarjev. Posebno ob sobotah in nedeljah so vsi parkirni prostori zasedeni — Foto Franc Perdan S tečaja vodnikov lavinskih psov na Planini pod Golico Pozor, lavina! Nekateri imajo raje avtomobile, drugi vse žrtvujejo za vzgojo psa — Azor najde Andreja — Avtobusi ne sprejmejo vodnika s psom — Tržič brez lavinskega psa Dvajset let je že minilo, odkar je bila na pobudo Uroša Župančiča ustanovaljena Gorska reševalna služba. Od tedaj se je včlanilo v to prostovoljno in človekoljubno organizacijo že prek tristo gorskih reševalcev. Z razvojem alpinizma pri nas se je pokazala tudi potreba po vzgoji dobrih lavinskih psov, kot jih imajo v vseh evropskih alpskih deželah. Lavinski psi so se do sedaj izkazali kot najboljše sredstvo pri iskanju ponesrečencev, zasutih v plazu. Gorska reševalna služba Sloveinje je od četrtka do nedelje prejšnji teden organizirala na Planini pod Golico preizkušnjo vodnikov in lavinskih psov. Na seminarju so se seznanili z vsemi novim] načini, ki so se do sedaj pokazali kot uspešni pri reševanju izpod snežne lavine. Za gorskega reševalca z lavinskim psom je namreč posebno važno, da se neprestano izpopolnjuje in vadi, ker je le tako lahko pripravljen, da vzdrži napore pri reševanju ob vsakem vremenu in na težkem terenu. Reševalec fn pes sta pripravljena za reševanje. Zadaj veteran llovenske gorske reševalne službe Uroš Župančič opazuje, Itako tečajniki obvladajo snov tečaja PHED ODHODOM NA PLAZ V nedeljo okoli desete ure K) se tečajniki zbrali pred iaborniškim domom. Vodja leča j a Cveto Jakelj je dolo- Hl ekipo, ki naj na plazu iz-iccpljc grobove, in pa tiste, si bodo legli vanje. Že prejšnje dneve so na strmo pobočje tik nad cesto nanosili sneg in ga dobro steptali s smučmi. Večja skupina pri demu tačas stoji na soncu in beseda teče o psih. Nekateri reševalci privedejo iz staj svoje pse, ostali v staji pa zavijajo, kor čutijo bliži- no gospodarjev. Tega dne naj bi pokazali svoje sposobnosti pri iskanju ponesrečencev trije psi, štirje pa bi bili v rezervi, če prvi trije ne bi odkrili zakopanih. Radovedno povprašam mladega fanta iz Ljubljane, Če 'je pes njegov ali ga ima samo v oskrbi. Potem mi je skoraj žal, da tako nevedno vprašujem. »Pes jc moj,« mi odgovori. »Veste to je tako: nekateri imajo veselje z avtomobili in drugačnimi hobiji, mi, lastniki lavinskih psov, pa ves prosti čas posvetimo vzgoji in treniranju psa.« Od strani sem pogledala velikega nemškega ovčarja, ki je sedel tesno ob nogi svojega gospodarja. Kasneje mi je tovariš Janez Klemen-čič pojasnil, da so za iskanje ponesrečencev najprimernejši nemški ovčarji (volčjaki), saj po svoji živahnosti in prizadevnosti in po drugih lastnostih daleč prekašajo druge pse. Zato jih imajo največ v policijski službi, razen tega pa so se dobro izkazali kot lavinski psi. Ber-nardince, ki so jih vzgojili menihi švicarskega samostana St. Barnard in so se sprva izkazali kot velika pomoč pri reševanju zasutih v plazovih, vse bolj opuščajo. Se celo v Švici, v domovini ber-mardinca (saj se ga vsi spo-mirj mo s fotografij, kako išče ponesrečence s sodčkom pijače pod vratom), celo tu vse bolj uporabljajo in vzgajajo za reševanje izpod plazu le nemške ovčarje. V staji je bil med štirinajstimi nemškimi ovčarji samo en bernardinec. Lastnik ga ni privedel ven, saj so ga še od prejšnjih vaj bolele reke, ko je zadrževal na jermenu kot tele velikega psa. »Koliko pa potem poje na dan in kako hranite pse?« sem še naprej spraševala v varni razdalji, čeprav so mi vsi zatrjevali, da je strah čisto odveč. Pse hranijo enkrat na dan. Takrat dobe po kilogram mesa. Največkrat so to pljuča in druga drobovina, saj je drugo meso preveč drago. Potem dobe še prikuho, npr. koruzni zdrob ali kaj drugega. Nekateri jim dajejo tudi kosti, drugi spet ne »Pes bi se najbrž najedel mesa do sitega le, če bi ga dobil nekako dva kilograma na dan. Zc tako nas hrana za p.;e slane približno tisočaka na dan.« Premišljevala sem, da se ti fantje in možje z značkami planik na rdečem križu morajo odreči marsičemu, če hočejo, da je njihov pes v redu oskrbovan. »Treba je imeti veselje«, pravi tovariš Klemenčič, ki se poklicno ukvarja z vzgojo psov. Razen tega mora biti vsak reševalec, ki se odloči skrbeti za lavinskega psa, vedno tako pripravljen, da GRS lahko vsak čas računa na njegovo pomoč v primeru nesreče. AZOR NAJDE ANDREJA Medtem so na plazu že zakopali tri prostovoljce v snežne grobove. Malo me je skrbelo za Andreja, ki se je dal zakopati iz gole radovednosti. Strmina ob cesti je bila pripravljena kot plaz. Snežna odeja je bila zaradi naneše-nega snega visoka en meter. Sneg jc bil steptan, vendar se je tu in tam še vdrla stopinja. Na pravem plazu se stopinja prav gotovo ne bi vdrla, saj tam sneg dobesed- no zacementira ponesrečenca. Odkopati ga je treba prav do podplatov, pravijo gorski reševalci. Bilo bi celo pogubno za ponesrečenca, če bi ga — odkopanega do pasu — vlekli iz belega objema snega. Z očmi sem zaskrbljeno premerila plaz, označen z rumenimi in rdečimi zastavicami. Ob rebeh plazu zataknejo rumene zastavice. To naj bi bilo področje, ki ga mora gorski reševalec preiskati, ko dobi obvestilo o nesreči. Prekrižani rdeči zastavici nekje na sredi plazu pa sta pomenili, da je očividec — to je edini preživeli — tu zadnjikrat videl svojega tovariša. S tem znakom je določena tudi dolžina iskanja. Tu je bila rdeča zastavica zataknjena kakih petindvajset metrov visoko nad spodnjim robom plazu. Pri naravnih plazovih dolžine seveda niso tako majhne, saj so plazovi lahko dolgi tudi po dva kilometra. Reševalec mora najprej pregledati dno plazu, saj je znano, da se težji predmeti ustavijo prav tu. Ponesrečenec je lahko tudi za kakim deblom ali pa — in to je najhuje — zakopan globoko v trdem snegu. Ko smo tako stali nekaj trenutkov pod plazom, se mi je zazdela vsa stvar zelo resna, pa čeprav je šlo samo za vaje. Plaz je bil dobro steptan, tako da nismo mogli niti slutiti, kje bi bili zakopani trije ljudje. Skrbelo me je, če lahko dihajo ped snegom, pa me je Uroš Župančič potolažil, da jc v takem snegu prav lahko dihati. Trde kepe snega, nakopičene nad ponesrečencem, puščajo namreč toliko prostora, da ima zasuti dovolj zraka. Drugače je seveda, če je sneg suh. Mnogo ponesrečencev se je že i^dušilo. Medtem je tehnični vedja tečaja »obvestil« o nesreči Cveta Jaklja. Ta je takoj določil prvega reševalca, ki bo skušal z lavinskim psom najti zasutega smučarja. Pogledala sem po obrazih okoli sebe. Nihče si ni delal skrbi zaradi »ponesrečenih«, čeprav so bili že skoraj celo uro pod snegom. Ob vznožju plazu se je vodnik psa Azorja Jože Toplišek javil Stanetu Ko-Blarju — inštruktorju: »Slišal sem, da se jc sprožil plaz in da je potrebno poiskati ponesrečence«. Instruktor mu Je pokazal obseg plazu ter rdeči zastavici in omenil še, da ni potreben poseben opazovalec, ki bi opozarjal na nevarnost novih plazov. Vodnik psa je zasadil štiri metre dolgo sondo v sneg, da bo spustil Azorja z jermena. Gledalci na cesti smo morali utihniti in se nekoliko umakniti, da ne bi motili psa i" vodnika. Ko stopita na plaz» morata biti vodnik in pes eno. Vodnik mora pozorno opazovati psa, kako se ta obnaša, saj se vsak pes nekoliko drugače vedo, paziti mora na smer vetra, da ta piha po plazu navzdol, saj le tako prinaša vonj zasutega človeka. Vodnik je odvezal psa, ga potrcpljal po vratu ter mU z roko pokazal navzgor P° plazu: »Išči, išči!« Pes se jO pognal po bregu po desni strani plazu. Delal je kratke cik-eakaste črte. »Pes mora obiti levo in desno stran p'»" zu,« mi je šepetaje pojasnil Uroš Zupančič, ko sem vprašala, kako to, da je pes začel čisto pri kraju. Nenadoma je Azor zalajal in pričel kot obseden grebsti sneg kakih petnajst metrov nad cesto prav" ob robu plazu. Vodnik Toplišek, ki je do sedaj na dnU plazu spremljal vsak gib svojega psa, je izdrl sondo i"1 stekel po bregu navzgor. PCJ je še vedno kopal in lajal. S sondo je preizkusil, če je P^ res naletel na človeka. Kaj lahko se namreč zgodi, r'ranje, medtem ko ob doti-*u z zemljo ali dnom plazu le8a vibriranja ni. Občutek je •^i kot lomu pravijo. Reševalcu se je zdelo, da je v snegu človek, zato je za-2 k°Pati. Najbrž pa je bil lu<1i tako prepričan v nezmotljivost svojega psa, saj je ta "ašol ponesrečenca, še Prt->_ den bi človek prettel do dvaj-Z majhno aluminijasto loPatico je urno odmetaval Sneg. Kmalu se je pokazala ^Prtina, kjer je ležal ponc-Srevenuc. Sedaj je vodnik psa nagradil s koščkom mesa. *Pe«Jev bistvu koristolovec«, kasneje pripovedoval stro-*0vnjak za vzgojo službenih ps°v tovariš Klemenčič. »Saj yP VP. da i:čc ponesrečenca. VaJo mu je vodnik le vce-p" tofleks, da dobi nagrado "~ N najde predmet in clo-Vc£* v snegu«. Kadar reševalec odkrije s ponesrečenca, pokliče na Pomoč ostale, da mu ga P°magajo kar najhitreje oddati. Nato pa sam nadali0 z iskanjem, če so v *nPžnem grobu še ponesrečenci. vPrašala sem, če sedaj že tanko gTvm pogledat, kdo je Dl1 »rešen«. Vodja točaja je p;&imal in stekla sem po *Jla£u. Iz črne luknje (kajti belem grobu je tema kot * rogu) j0 z malce otrdelim ^•meskom pogledal Andrej. *K»ko jr bilo«? sem ga hi-r"0 vprašala, medtem ko so d'ugi pomagali na svetlo. J" a. nič.« je zmignrt z rame-. •* samo v kolena me je ma- 0 zeblo«. Spalna vreča ga ' Posebno obvarovala pred ^razom m pred mokroto, za-K se je naglo podal na desno ran plazu, ki ga jc obsevalo LDVRO JE V GROBU ZASPAL ^ ^Wtem se je spedaj. k vau sne>.ne lavine, že posta-Vin ?aslodnJi reševalec z la- lz PSOm' Hab'an Miha ^ Kamnika s psom Davisom. tivVLs 8e je kot prej Azor 8rc° *agnal v iskanje pone-8or'enCa in ^malu 845 i° Hjo' 23 smreko oglasilo laja-nika ^ nai ^i opozorilo vodic h; ^3 ^e ne^aJ našel. Ta !* tako prepričan, da je spodaj človek, da ni tega preizkusil s sondo, ampak je pomagal psu kopati. Iz odprtine je kmalu pokukal simpatični Lovro Noč, ki je medtem v grobu t* zaspal. Gorski reševalec je že vrsto let, na tečajih pa ga porabijo prav za vse Na vsakem tečaju ga zakopljejo po petkrat ali šestkrat, je povedal. Kasneje sem videla, da je »igral« še rešenega ponesrečenca, ki ga morajo gorski reševalci transportirati v dolino. Voljno je prenašal, ko je strogi instruktor Koblar pregledoval, kako so zvezali improviziramo prevozno sredstvo za ponesrečenca — da ga je prekucnil na glavo v sneg. saj je moral videli vezavo, s katero so bile spete smuči, na katerih je sedel ponesrečenec. Zadnjega ponesrečenca sta morala iskati kar dva psa, ker Lari ni vzel stvari resno, nekaj tudi po krivdi vodnika. Na pomoč je prišel Rcks. ki je sicer policijski pes, vendar dodatno izvežban za iskanje v snegu. Po daljšem iskanju je Rcks le našel Toneta Gasarja. zakopane ga tik ob stari lopi pri cesti. Vodnik ni predvideval, da bi bil ponesrečenec lahko tik ob cesti, zato jo pošiljal psa više gori na plaz Kasneje so gorski reševalci poskušali najti ponesrečenca — tokrat je bil to le zakopan nahrbtnik — brez psa, samo s sondami. MAR LAVINSKI PSI RES NE SODIJO V AVTOBUS? Ob zaključku tečaja so predavatelji povedali reševalcem, kaj je bilo dobro opravljeno in kaj narobe. Načelnik GRS Slovenije Bine Vengust se je vsem gorskim reševalcem zahvalil za prizadevnost, ki so jih pokazali in jih vzpodbudil, naj še naprej izpopolnjujejo svoje znanje in kopičijo izkušnje pri njihovem prostovoljnem in človekoljubnem delu. V razgovoru so reševalci povedali, s kakšnimi težavami se srečujejo pri svojem delu. Kadar namreč potujejo na tečaj ali kamorkoli — lahko bi tudi hiteli na pomoč zasutim v plazu — jih avtobusi ne sprejmejo radi, češ da pes ne sodi v avtobus. V takih situacijah, ko bi bila njihova pomoč pri reševanju nujno potrebna, naj bi se zamujali še s peš hojo, ko gre vendar za minute! Ze tako je malo verjetnosti, da bi reševalec s psom prispel na primer iz Bohinja do Tržiča v manj kot dveh urah. Znano pa je, da samo šestnajst odstotkov ponesrečencev v plazovih živi dlje kot dve uri. Prav zaradi velike oddaljenosti od zimskih centrov bi morala imeti lavinske pse vsa zimska rekreacijska središča na Zelenici, na Krvavcu, na Voglu in drugod. Niti v samem Trži" i ni gorskega reševalca z lavinskim psom. čeprav je bilo v okolici v preteklosti največ plazov. Nujno bi bilo treba pritegniti k sodelovanju tudi graničarje. predvsem pa urediti prevoze z avtobusnimi podjetji. Takšni so ti fantje in možje, ki nosijo značko GRS na svojih puloverjih. Nobene zahvale ne pričakujejo za svojo nenehno pripravljenost pomagati v nesreči, za nenehno izpopolnjevanje, za vzgojo dobrega lavinskega psa kot so Cinč. Don in mnogi drugi. Vedno so pripravljeni, da ob vsakem času in cb vsaki uri v mrazu in snegu, pomagajo najti zasute v plazovih. Pri tem jim pomaga človekov prijatelj — p?5. V SNEŽENEM GROBU Zakopan v snežnem grobu, celo uro ali kakšno minuto manj! Priznam, da se to bolj hudo sliši, kot pa je bilo v resnic!. In priznam, da mi je bilo malce tesno pri srcu, ko sem razmišljal, kako bo. In malce me je bilo strah takrat, ko so me pričeli tlačiti v jamo. ko so mi fantje dajali navodila, kako naj se ve-dcm. posebno pa takrat, ko so ozko luknjo začeli zapirati z velikimi kepami zmrznjenega, trdega snega. Potem pa je vse utihnilo in je bilo prav prijetno. Sicer pa, naj povem vse od začetka! Ko nam je Uroš Zupančič v uredništvo poslal vabilo, naj obiščemo tečaj vodnikov lavinskih psov, mi je — ne vem. zakaj in kako — prišlo na misel, da bi bilo zanimivo »na lastni koži« občutiti, kako se človek počuti zakopan v snegu. Dogovorili smo se. da bom jaz »žrtev, in kolegi v redakciji so mi zaželeli — seveda ne čisto zares — da me pes ne bi našel. Potom smo odšli na Planino pod Golico, nedeljsko jutro je bilo mrzlo, sončno, bela pobočja Golice in okoliških hribov so bila kot narisana na temnejšem nebu. Reševalce smo našli pri zajtrku, hitro smo se dogovorili, da bom tudi jaz v ekipi, ki jo bo zasul plaz. potem pa smo že odšli proti osojnemu pobočju. Lovro mi jc spotoma pripovedoval, da Je bil že velikokrat zakopan, da je le treba malce korajže za to, da je pod snegom čisto prijetno, da ni hladno, le pozneje, ko toplota telesa staja sneg okrog, začne voda skozi obleko pronicati do kože. Potem so me stlačili v sta- ro spalno vrečo — pred luknjo, ki jo je Lovro skopal že prejšnji dan. Košček kruha, ki so mi ga dali v roko, naj bi pozneje dal psu, takrat, ko me bo odkepal. Potem so me zasuli, nekaj časa sem še slišal glave, tlačli so sneg nad mano, da je neprijetno bobnelo, potem pa je vse utihnilo. Zanimivo je — tako so mi fantje pozneje pripovedovali — da ponesrečenec pod snegom (če je živ seveda in če ni le pregloboko) sliši vse zunanje glasove, sam pa lahko še tako vpije, vendar njegov glas ne prodre ven. Razmišljal sem. kako je zdaj zunaj, približno met«T nad menoj. Čakal sem. gibati se skoraj nisem mogel, kaditi tudi ne, videl nisem ničesar. Potem pa ne vem, kaj sem razmišljal — gotovo nič posebnega. Kmalu sem v kolenih začutil, da voda že prodira skozi obleko. Koliko časa bo trajalo? Kdaj bedo prišli vodniki s psi? Tehnični vodja tečaja mi je prej rekel, naj bom pripravljen, zakaj iskanje se zna malce zavleči. In potem sem spet zaslišal nekaj nad seboj, nekakšno praskanje, takoj za tem pa celo renčanje in dihanje psa; kmalu pa tudi glasove vodnika. Pes me je hitro toliko edkepal, da je prodrlo nekaj svetlobe v luknjo. Takrat je črna palica švignila — tako se mi je zdc{o — mimo mojega obraza; ležal sem na boku. Vodnik je s sondo preizkušal, če je res kdo v sne« gu. In potem so me odkopaii, zagledal sem ljudi, zraven Je sedel pes, hotel sem mu pomoliti kruh. pa mi je padel iz roke. Potegnili so me vei\ — in konec. Nič posebnega se ni zgodilo, prav nobenega strahu nisem občutil potem; ko sem bil zakopan, le prej malo. Drugače je seveda človeku pri srcu, če je ranjen pod resničnim plazom in če ne ve, kdaj bodo prišli raie^ valci, če bodo sploh prišli. Tu pa je bilo toliko fantov — reševalcev s psi. da se r -i ni bilo kaj bati. Lovro. ki ga je pes naš?l pozneje, je v, grobu — tako pravijo reševalci tej luknji v snegu — kad, zaspal. Besedilo: Lea Mencinger Slike: Franc Perdan V sneženem grobu: Andrej Trile« Novost, ki jo pripravlja Prešernovo gledališče »Zakaj? — Zato!« Sobotne prireditve za mladino: tekmovanje, razvedrilo in zabava Kar na lepem, z eksperimentalno uvedbo prostih sobot v vseh štirih kranjskih popolnih osemletkah, so s: številne kulturne institucije spomnile, da le ni najbolje, če mladina v prostem času ne ve, kaj bi, če Je prepuščena sama sebi, če jo nihče v prostem času ne skuša zaposliti, vzgajati, razvedriti. Nikogar nI to vprašanje kaj prida motilo prej, čeprav je na primer znano, da Kranj ne premore stalnega in solld nega plesa že vrsto let in da mladim za razvedrilo in zabavo v prostem času največkrat ostajajo kino in gostinski lokali. Morda s: bo pokazalo, da bo uvedba prostih sobot le že pred koncem šolskega leta prinesla tudi nekaj pozitivnega: to namreč, da bo razgibala različne institucije v Kranju, ki se zdaj začenjajo prizadevali, da bi mladino zaposlile vsaj v sobotah dopoldne. Nekateri so s tem že pričeli (npr. Kinematografsko podjetje z nekakšnim filmskim gledališčem v sobotah dopoldne), drugI pripravljajo načrte, pogovarjajo se, kaj in kako bi bilo najprimernejše, poskušajo vsklajati programe drugih itd. Prešernovo gledališče se je odločilo, da bo začelo v sobotah s posebnimi prireditvami, ki naj bi imele namen vzgajati, razvedriti, zabavati mladino med desetim in petnajstim letom starosti, torej v glavnem učence v:sjih Razredov osemletk. Prireditve bodo imenovali — tako so se za zdaj odločili — »Zakaj? — Zato!«, na njih pa bodi j učenci tekmovali med seboj v poznavanju zgodovine slovenskega naroda, v poznavanju slavnih Slovencev, v :eh-niki in v športu. Seveda pa to ne bo vsa vsebina teh sobotnih dopoldanskih priredi-lev, ampak bodo vanje vključili tudi zabavno glasbo, razne kamne spotike, pripovedi raznih pisateljev, borcev NOB. prikazovanja zanimivih konjičkov itd Skušali bodo doseči, da bodo te prireditve čimbolj pestre, živahne in obenem vzgojne. Konkretni program bodo začeli pripravljati takoj, saj nameravajo še letos pripraviti 12 takih prireditev v Kranju in nekaj še v drugih krajih kranjsko občine. Ure pravljic v nedeljah dopoldne in lutkovne predstave, s katerimi bodo v kratkem pričeli, zaradi tega seveda ne bodo ukinili. Uprizoritev jeseniškega gledališča Tone Čufar W. Shakespeare: Hamlet Jeseniški gledališki amaterji so po uspehih, ki so jih dosegli v preteklih sezonah, menili, da je njihov gledališko-amaterski ansambel nekako dozorel in dospel do tiste meje, ko lahko zastavi vse svoje ustvarjalne moči na takšnem tekstu kot je Hamlet. Sklep se je morda zdel popolnoma jasen in logičen, vendar naj že v začetku zapišemo, da bi nemara bolj ustrezal kak drug Shakespearjev tekst, manj zahteven in z manjšim številom vlog. Na vprašanje, kaj pravzaprav je Hamlet, so odgovarjali prenekateri gledališki strokovnjaki v preteklih stoletjih in tudi danes doživlja to gledališko delo vsakršne razlage. Z njim se ukvarjajo tako poklicani in nepoklicani, zanj vedo tudi tisti, ki morda še nikoli niso prestopili gledališkega praga. Brez dvoma pa je značilno, tako kot je značilno za sleherno veliko umetniško delo, da so bile razčlembe Hamleta vedno zelo raznolike. Dejstvo torej, da je v Hamletu sleherna doba odkrivala svoj čas in značilnosti svojega časa, nas pripelje do ugotovitve, da gre predvsem za aktualnost, za pripoved o človeku, njegovih najglobljih in skozi tisočletja nespremenjenih vrednotah. Vse, kar se dogaja pri gledanju Hamleta na kateremkoli odru, se skriva v ljudeh. Ce ne bi bilo tako, potem bi bil Hamlet le spektakel, poln gledaliških efektov, dramaturško izredno zapleten in prepreden s številnimi nepotrebnimi detajli, ki bi gledalca samo ovirali pri razumevanju zunanje zgodbe. Pred gledalčevimi očmi se na odru sprehajajo, tekajo, prepirajo, spletkarijo, govore monologe, sabljajo in nazadnje umore igralci, ki igrajo Hamleta. Ofelijo, kralja in kraljico, Polonija, Horatia, Marta ... To so torej igralci in ne resnične osebe. Igralci le ponazarjajo, oživljajo in predstavljajo tekst, kot ga oni sami razumejo, kot so ga sposobni dojemati in podajati v parter med gledalce. Seveda se ti igralci z režiserjem lahko enotno odločijo, kaj bodo izločili, saj celoten tekst zahteva skoraj šest ur igranja, in za kakšno interpretacijo bodo težili. Ta slednja odločitev pa bo verjetno najtežja. Hamlet je gledališko delo. Shakespeare je našel motiv v stari knjigi o Dancih in njihovi zgodovini. Našel je le motiv, tako kot je našel motiv skoraj za vsako svoje delo drugod. Sam se okvirjev svojih zgodb ni loteval z lastno domišljijo, temveč je potreboval ali pa celo namerno hotel spodbudo, da bi bil razumljivejši gledalcem svojega časa. Tako je Hamlet že ob svojem nastanku postal zgodovinska kronika, saj je Shakespeare segel stoletja nazaj v dansko zgodovino. Kronika pa je na moč zanimiva, polna nenavadnih dejanj in tudi umorov. In zdaj je Hamlet že kriminalna zgedba, roman ali pa spretno napisana igra, kakršne piše Agatha Christie. Vendar je Shakespeare ne le določal formalno odnose med ljudmi, temveč je mednje postavil dialoge in monologe, ki pa nam razkrijejo, da je Hamlet tudi filozofska drama, psihološki in ne nazadnje tudi moralni traktat. Ne samo eno in ne samo drugo od naštetih značilnosti ni Hamlet. Vse je v enem in zato tudi predvsem gledališče, ki je bilo v tedanjem času edino komunikacijsko sredstvo, primerno za enovito in tako popolno izpoved takšnega pisca, kot je bil Shakespeare. Ce se zdaj povrnemo k dejstvu, da terja uprizoritev Hamleta že na začetku javne opredelitve tistih, ki so se namenili uprizoriti to gledališko delo, in če skušamo to opredelitev najti v uprizoritvi jeseniških gledaliških amaterjev, se moramo najprej ustaviti pri deležu režiserja in scenografa Srečka Tiča. Srečku Tiču je najprej pripadla naloga, da se odloči za svojo verzijo Hamleta, da prečrta tisto, kar se mu zdi manj pomembno in obenem poudari zanj pomembnejše oddelke v tem tekstu. Njegova verzija se časovno omejuje na dve uri in pol. Potlej je pripravil sceno in na njej razmestil v posameznih prizorih igralce. Slednje že sodi v njegov režiserski delež. Vse troje priča o njegovem enotnem hotenju: izluščiti iz Hamleta tisto, kar se mu je zdelo najvrednejše. Najvrednejše zanj, torej za človeka, ki živi danes, ki s svojo mislijo posega med verze in stavke, ki jih izgovarja Hamlet. Realizacija teh njegovih hotenj, njegovega odnosa do teksta je izpričevala, da daje težo Hamletu, mislecu, mladeniču, zanesenjaku in čustveno izredno razgibanemu človeku, vendarle vseskozi izredno poštenemu in doslednemu. Njegov Hamlet se je sprehajal po odru, prena-sičenem s kulisami in prak-tikabli, utesnjen v prostor, ki ga je omejeval in nekako simbolično nakazoval stisko in neumirjenost glavnega junaka. Vrsta lučnih efektov je pričala o režiserjevem načinu izpovedi z zunanjimi gledališkimi sredstvi. Ko zdaj združujem vtise o tej gledališki predstavi, mi stopa v ospredje predvsem dvoje: Hamlet tragedija, zgodovinska kronika, akcijska zgodba in Hamlet igralec Slavko Polanc. Prva ugotovitev gre režiserjevemu delu, druga gle- dališkemu amaterju. Slavku Polancu gre torej predvsem zasluga, da je osrednji lik V tem gledališkem delu bival na odru, postal polna in močna osebnost, razrvana in razpeta med ljudi, ki splet-karijo in žive ob njem, Pa bi radi, da bi jim stopil s poti, se jim umaknil in naredil prostor. Obenem je za* radi ostalih igralcev postala jeseniška uprizoritev nazorna potrditev ugotovitve, da je Hamlet lahko tudi akcija in manj miselni traktat, sen-timentalka in manj »zrcalna podoba« ljudi. Igralci so se trudili, da bi tekst izgovarjali, pripovedovali čim razumljiveje in stavke spletali v enotne miselne kompozicije. Seveda jo njihov napor našel rezultat, vendar so, če združimo vse igralske stvaritve, igrali le zgodbo o Hamletu. Prikrit ali pa neizpovedan, z izjemo Polanca. je ostal njihov lasten odnos do junakov, ki so jih predstavljali oblečeni V njihove kostume in maske. Vsakokratna časovna aktualnost se je zaradi tega umaknila historialni gledališki ekshibiciji. Tako smo lahko videli marsikaj, kar se odmika današnjemu okusu gle* dališkega obiskovalca in pri" ča še o včerajšnjem vplivU gledališča viharnikov na naše gledal i.ščnike. Do kod segajo merila, P° katerih naj sodimo gledališko stvaritev nekega amaterskega gledališča? Segala naj bi do tja, kamor so že segle njihove najkvalitetnejše stvaritve. In če sodimo po nekaterih uprizoritvah jese" ni.ških amaterjev, potem lah- ko zapišemo, da so bila naša pričakovanja večja od tistega, kar smo lahko videli-Tudi zasedba nekaterih igralcev ni bila najbolj odgovarjajoča, po drugi strani pa dI se Jeseničani s Shakespear-jem lahko srečali ob katerem od ostalih njegovih del, manj zahtevnem in z manjšim številom vlog. In navkljub vsem tem za* držkom smo vendarle nji"0-ve ljubiteljske vneme lahko samo veseli. Božo Sprajc Koncert mladinskega godalnega orkestra V okviru proslav ob slo venskem kulturnem prazniku je glasbena šola v Kranju priredila v petek, 9. februarja zvečer, koncert mladinskega godalnega orkestra pod vodstvom dolgoletnega dirigenta Petra Liparja. Na sporedu so bile skladbe slovenskih skadateljev Daneta Sker-la, Lucijan Marije škerjar.ca, Benjamina Ipavca in Petfa Liparja. Mladinski godalni orkeste'' ki šteje triindvajset člai'0^ že več let uspešno muz»c pod vodstvom dirigenta ,g Liparja. Večletno skupno & ter veselje do igranja }jl ustvarilo tisto ubranost subtilno podrejanje ^'^jpi tu, ki je lastno vsem d°b godalnim orkestrom. , Te dni po svetu Beograd, 10. februarja — J o tridnevnemu zasedanju se le danes v Beogradu končal VIII. kongres zveze mladine Jugoslavije. Mladi delegati na kongresu so razpravljali Predvsem o reformi in samoupravljanju. Ugotovili so, da bo kongres močno vplival na d°k> mladinske organizacije v Prihodnje. Za novega predsednika CK ZMJ so izvolili dosedanjega predsednika ZM Slovenije Janeza KocjanČiČa. Kairo, 10. februarja — Na novo turnejo po državah Srednjega vzhoda je odšel P^bni odposlanec OZN Gunnar Jarring. Obiskal bo Jeruzalem, Aman in Kairo. Gunnar bo tako še zadnjič skušal najti izhod iz zagate, v kateri je obtičala nje-K^a posredovalna misija. **ariz, 10. februarja — Da-* se je začela zahodnoev- j^. , J '-n 1,1 /..lil hlll'Ki ro i |B00'weoca za podpo-španskemu ljudstvu v botun15?1' franjki)sU<:ini dikta' ležt 0nifereince so se ude-i, Predstavniki Francije. rT1^. Zahodne Nemčije, oc'K'Je in Danske. Dan -Va' ^' ie,bmarJa — ni iQ Prispel na dvodnev-scif° v Moskvo generaLni Jeui°tar 0ZN u Tant- s sov- SovaS Voditolji sf b0 po" Padu ° viatnam:s!kem spo- Ževn'u*' 11. februarja — Knji-dil ,\ 0skar Davioo je prire- dil vej. —mm* *-"8V,w bu J2i Cr SVOJe Poezije v klu-1» mladih pariških pesnikov. sta bila tudi Pred" RosJ 1K.društva Francija—Ju- k>tv,ayiJa m jugoslovanski ve-Poslanik v Parizu. tj8* York, 12. februarja -Earlame,riskega generalštaba uPoratJVheole jc P^P0110^1 da v7 atomskega orožja, Žale 86 ameriike si,le o*>dr-je Rv Khe Sanhu. Čeprav Pred n'§a zan-ikala da o JJJJ?* Johnson razmišlja da k^-'08'11 generalov, kaže, ga ??Lazen zunanjcpolitične-thoi; bora vseeno ni neute-clJona. hfljjr*; [2- februarja — Za ster TJI^ški zunanji mini-rij J!~^y Brandt je opozo-dem ,les'ngerjevo krščansko stopu atsko unijo, da bo od-IjtM ' fe ne bo mogel izpe-»vzhodne politike«. Wgrad. 12- februarja - ^den •Je umrl Milkit:'' 1^. Bnaed Leninovih sode- cia]d ln prvakov srbske so- ^okratske stranke. Hi Ho^j - !2. februarja — Po-likj in Začeli sf^vkati zdrav-lijan'J. lontgenologi v 2000 ita-Mkj I bolniiinicah. Zdrav-Wacc 0vaJ° veiJe in boljše °Pravi- r*ed stavko bodo facijp 1 le najnujnejše ope-JC m pao pomoč. Ljudje Naraščanje prepada med razvitimi in nerazvitimi V indijskem glavnem mestu New Delhiju že nekaj dni zaseda druga svetovna konferenca o trgovini in razvoju (UNCTAD II), na njej pa sodeluje 1500 delegatov iz 132 držav. štiri leta po prvi — ženevski — konferenci o trgovini in razvoju se v New Delhiju odvija (kot je zapisal komentator Dela) »sestanek revnih in bogatih«, sestanek, katerega namen je ustvariti svetovno strategijo za razvoj, ki bi slonela na politični volji in solidarnosti razvitih in razvijajočih se držav. Same priprave na svetovno konferenco o trgovini in razvoju so potekale v znamenju očitnega namena, da bi se ta konferenca spremenila v začetek dolgoročne »kooperativne« akcije, že na alžirskem sestanku so nekatere države pripravile izhodišča, ki ne bi poglabljala razlik med razvitimi in nerazvitimi, temveč bi spremenila današnje loče- vanje med bogatimi in revnimi v razvoj svetovnega gospodarstva kot celote. Kajti dežele v razvoju je ločeval in še ločuje od industrijsko razvitih dežel vse večji propad. Konkretneje, visoko razvite industrijske države s svojo gospodarsko politiko ne teže za tem, da bi podprle nacionalna gospodarstva dežel v razvoju, temveč gre njihova politika bolj v to smer, da uporablja predvsem surovinsko bazo dežel v razvoju, v zameno za to pa ne dajejo dovolj sredstev. Rečeno je bilo, da bo narodni dohodek dežel v razvoju rasel za pet odstotkov letno. Toda dejansko je bil ta porast le štiri-odstotni, medtem ko je narodni dohodek na prebivalca rastel le za 1,5 "0 letno. Industrijsko razvite države so obljubile, da bodo prelivale v države v razvoju najmanj en odstotek svojega narodnega dohodka, vendar so ga lani prelivale dejansko le 0,62 "/o* Vzporedno s tem so se v nerazvitih državah povečali jav- ni dolgovi v obdobju 1955 — 65 od desetih na štirideset milijard dolarjev, letne obresti in obroki za posojila pa od 0,8 na več kot 4 milijarde dolarjev. Iz vsega tega izhaja vprašanje, ali so industrijsko razvite države sploh zainteresirane za razvoj nerazvitih. Če nekoliko podrobneje razčlenimo udeležbo držav v svetovni trgovini, vidimo da odpade 63 11 u vse svetovne trgovine na menjavo med kapitalističnimi državami, socialističnimi in deželami v razvoju. V teh 63 0 „ sodelujejo razvite industrijske dežele z 52 odstotki, socialistične države s 7 °/o in same dežele v razvoju s 4%. Torej odpade na menjavo med temi tremi skupinami komaj 37 1„ vse svetovne trgovine. Največ trgovine v okviru omenjenih 37 odstotkov odpade na trgovino med razvitimi kapitalističnimi in razvijajočimi se deželami — 29 0 o medtem ko obsega menjava med socialističnimi in deželami v razvoju le 2,5" p svetovne trgovine. Ob Z razstave v galeriji na loškem gradu Enotnost lesa in brona Minulo soboto smo bili v nekoliko prenovljeni galeriji Loškega muzeja priče otvoritvi razstave kiparskih del umetnika Petra Černeta. Prva tovrstna prireditev v letošnjem letu je v galerijo privabila veliko število ljubiteljev likovne umetnosti. Ko pišemo o vtisih iz galerije, velja že takoj na začetku omeniti neko značilnost, ki bo, upajmo, v bodoče prešla v ustaljeno prakso in, ki bo v prizadevanjih za popularizacijo likovne umetnosti pomenila velik korak naprej. Prireditelj je tokrat namreč uspel pritegniti k sodelovanju pri organizaciji razstave kemično tovarno JUB iz Dola pri Ljubljani, k,i je prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo. V uvodnem govoru se je direktor Loškega muzeja prof. Andrej Pavlovec prisotnim predstavnikom tega kolektiva zahvalil za razumevanje in pomoč. Hkrati je poudaril nujnost takšnega sožitja industrije in kulture, saj je v današnjem času miselnost, da sta ti dve obliki človekovega delovanja in izražanja nezdružljivi, ne vzdržna in absurdna. Kipar Peter Cerne je v galeriji razpostavil 43 plastik. To je doslej najobširnejša zbirka del tega umetnika, prikazana na eni sami razstavi. Obiskovalci imajo priložnost spremljati rast :im spreminjanje načina kiparjevega umetniškega izražanja, kajti ciklus plastik s skupnim naslovom Pogrebci je nastal že leta 1961, Trojica naprimer pa je umetnina najnovejšega datuma. Peter Cernc jc diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v L j ubijani in leta 1967 na Specialni šoli za kiparstvo. V svojih zgodnejših delih je združil značilnosti domače primitivne plastike in črnske smeri. Ustvarjal je v lesu. Tu prihaja do izraza umetnikova nagnjenost do grafične tehnike. Kasneje je grafizom vse bolj opuščal, rezljanc površine nadomesti gladka obdelava. Počasi je zgolj lesene kipe pričela izpodrivati plast ika z vgrajenimi kovinskimi vložki. Kipar je šel še dlje in vse več uporabljal kovino. Les postane samo jedro bakrenega ali bronastega plašča. Ta odklon in izbira materiala pomeni od prvotne tehnike obdelave nekak umetnikov obračun s prejšnjimi vzori, s primitivno plastiko. S temi deli je kipar postal samosvoj, izviren, sugestiven. Morda je kovinski okvir, baker ali še trši bron, ki ovijata in stiskata mehko leseno jedro, simbolični prikaz človekove neizmerne utesnjenosti, njegove majhnosti in nemoči do vseh neštetih dogajanj, norm, omejitev in zavor sodobnega sveta, ki ga dušijo, tlačijo in poneumljajo, pa je kot posameznik preveč nebogljen, da bi jih stri. Spričo vsega naštetega lahko o kiparju Cernetu zaključimo, da je svež, samosvoj umetnik in kot tak naponovljiv. Bilo bi zanimivo vedeti, kakšen način izražanja svojega notranjega jaza bo ustvarjalni umetnikov duh izbral v priborim je. Toliko o sami razstavi. O ovtoritvi pa velja omeniti še to, da je prireditelj poprosil za sodelovanje na njej škofjeloški orkester zabavne glasbe Dovvn Beat, ki je kljub tem je zanimivo to, da se menjava med kapitalističnimi deželami in državami v razvoju krepi, medtem ko trgovina med deželami v razvoju in socialističnimi državami relativno zaostaja. Tako se na zemeljski polobli kristalizirata dva svetova — bogati Sever in siromašni Jug, ki vse bolj postaja svetovno »predmestje«. Na koncu lahko zapišemo, da bo uspeh druge svetovne konference o trgovini in razvoju v New Delhiju odvisen od razmerja gospodarskih in političnih sil ter potreb omenjenih treh skupin svetovnega gospodarstva, odvisen bo od pripravljenosti svetovnega Severja, da prisluhne potrebam in nujnostim razvoja dežel v razvoju. Seveda pa bo uspeh odvisen tudi od samih dežel v razvoju, ki morajo tudi same iskati nova pota svetovnega gospodarstva in opozarjati na posamezne interese svetovnih ekonomskih skupin. V. G. in dogodki dokaj bcatniškemu imenu ta večer dokazal, da je mojster tudi v izvajanju resnejšah skladb. Sodelovanje tega ansambla je prijetno popestrilo sobotni večer v galeriji sredi starega loškega gradu. 1. G. Loški muzej in Kemična industrija JUB Dol pri Ljubljani sta v soboto odprla razstavo kiparskih del akademskega slikarja Petra černeta. Pokrovitelj razstave, ki so Jo odprU v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Je Kemična Industrija JUB Dol pri LJubljani — Foto F.Perdan • 42 « »Kdo pa Jc Jessie?« »Moje dekle,« je samozavestno odvrnil mladi hrust. »Jcssic bo imela svoj mir, vi pa pol •evereigna, če mi odgvorite na moje vprašanje,« je odločil Hubbard in položil na mizo predse pajka in denar. Ko jc dečko gledal pred seboj pajka, ki ga je že dolgo zastonj Iskal, razen tega pa še toliko denarja, kot bi ga komaj lahko zaslužil, če bi ves teden delal, so se mu začele svetiti oči. »Saj je vse skupaj neumnost, Sir, in prav gotovo ni vredno denarja, ki mi ga ponujate,« je dejal pritajeno, »čimbolj je neumno, tem boljše je,« ga je miril Hubbard. »Neumne storije posebno rad poslušam.« »No, naj pa bo, povem vam. Veste, tisti gospod, ki pri njem služi Jessie, je tudi imel takega-le pajka, pa ga je izgubil in od tedaj Jessie nima več miru. že nekajkrat je pretakal vse njene stvari, in kadar jo sreča, tako bulji vanjo, da jo je kar strah pred njim. Boji se, da ji bo kaj storil. Verjemite, da res nI ona vzela pajka. Našla ga je na preprogi pri Čiščenju, ga pobrala in zaenkrat položila na mizico. Res ga je nameravala vrniti, ker pa Je Imela mnogo dela, je pozabila nanj in ko ga je šla pozneje iskat, ga nI bilo več na mizici. Gospodu, ki se razburja, kot da je zgubil ne vem kaj, se pa sploh ni upala povedati, da ga je našla In da je Izginil. — Zdaj pa bo pajka kratkomalo kam vrgla, da ga bo gospod lahko našel pa bo spet mir,« je zadovoljno dejal fant. Hubbard mu je molče potisnil v roko pajka in denar. Kupec je ves vesel spravil naglo pajka v en žep, denar v drugega in se odpravil k odhodu. »Kdo pa je tisti gospod?« je ravnodušno vprašal Hubbard. »Preveč me vprašate,« je odvrnil kupec. »Niti enkrat ga še nisem videl pa tudi imena mu ne vem. Zdf se mi pa, da mora biti velika gnusoba. Do krvi muči vso hišo In Jessie nc sme stopiti niti pred vezna vrata, če bi se ml ne posrečilo prelezti zid, bi je sploh nc mogel nikoli videti. »Kakšna hiša pa je to?« »Pravzaprav je grad, veste. Strašanski zaboj, kjer ne bi hotel biti niti pokopan.« »Kje?« »Za Hollowayem, na poti proti Highgate. Na levi so vrtnarije, kjer sem zaposlen, na desno pa vodi pot v Skidemore-Castle. Toda, prosim vas, gospod, nikar me ne izdajte, da sem vam kaj pravil,« je prestrašeno zaprosil. »Molčite tudi vi, tako bi vam svetoval,« je dejal Hubbard. »Če ne boste štirinajst dni nikomur povedali, da ste mi pripovedovali to neumno zgodbo, lahko pridete še po ostalega pol sovereigna.« Fant je zadovoljen odšel, Hubbard pa se je vrnil v pisarno, kjer je našel Mrs. Irvine, ki se je sklanjala nad poslovnimi knjigami. Izpisala si je bila nekaj podatkov in mu pomolila listek, ne da bi ga pogledala. »Prosim, oskrbite mi tole še danes. Potrebovali boste za to nekaj več časa, torej se vam ni treba več vračati v podjetje.« To je bil spet stari poslovni način občevanja z njim in ko je končala, se je zdelo, da sekretarja zanjo sploh nI več v sobi. Hubbardu je prišlo naročilo ravno prav in ker je bila Konstanclja še vedno v pro- dajnih prostorih, je pohitel, da je čimprej zapustil podjetje. Komaj pa je zavil okrog bližnjega ogla, se je Iz neke veže prikazal Gibbs s pipico v ustih in se skoro zaletel v Mealsa, ki je hitel mimo. »Kaj počnete tu?« je vprašal prijazni ser-žant tovariša v nekaki zadregi. »Tisto, kar vi,« je odvrnil čarovnikov učenec. »AH ste mu tudi za petami?« je hotel vedeti radovedni Meals in pomežiknil proti vogalu, za katerim je Izginil Hubbard. »Seveda, pa še kako!« je mrmral Gibbs. »AH mislite, da bomo tu kaj izsledili?« je šepetal Meals in se pripravljal, da bi pohitel dalje. »Nekaj prav posebnega,« mu je zaupal Gibbs skrivnostno. »O tem ni prav nobenega dvoma.« 25 Chelsea ni posebno odličen del mesta In če se tam pojavi na ulici res elegantno oblečen gospod, vzbudi takoj precej pozornosti. Samo iz tega razloga je posvetila mlada dama z rdečkastimi lasmi, ki je počasi korakala po Carlvle Square, svojemu zasledovalcu nekaj pozornosti. Na zadnji postaji jc bila izstopila iz avtobusa, ko ji je elegantni gospod prekrižal pot in se pozorno oziral za njo. Mlada dama sc je spoznala na take reči In bi ji bilo tudi novo poznanstvo kar pogodu — svojega starega oboževalca je bila namreč pret nekaj dnevi nagnala zaradi sko-posti. Obenem pa je tudi blia dekle, ki ve, kaj se spodobi in je zaradi tega odličnega gospoda za začetek samo spogledljivo pogledala, nato pa nakrcmžila nosek. Bila je pač dama z načeli. — Kazalo pa je, da se tudi gospod spozna na take reči, zato je kljub vsemu mirno stopal za njo ln dekletce z rdeč- kastimi lasmi je pri raznih slučajnih P°8 & v Izložbena okna zadovoljivo ugotavlja . ^ je razdalja med njo in gospodom manjša. ^ »Kaj menite, gospodična, morda biJ8kgt bilo tako napak, če bi odslej nodlMV skupaj? je naenkrat spregovoril ob Jefll strani. »žal vam tega ne morem braniti, ^J^. pločnik tu za vsakogar,« je dejala d p ^ tčno, da bi tako na eni strani obva videz dostojnosti, na drugI pa ničesar kvarila in zadovoljna je bila, ko je v da jo je gospod popolnoma razumel V začetku je na njegova vljudna vpra ^ odgovarjala bolj na kratko, počasi pa odtajala, kajti gospod ji je bil sila vš< 'u i" ' se J« šeč.«3- poslena je bila pri advokatu v Cityj" prav dobro znala ločiti pravo odličnost ponarejene in če ni bil mladi mož ob "Je strani kak lord inkognito aH pa vsaj »,ave filmski igralec, bi si dala odrezati glavo- Ko se je dokopala do te ugotovitve, rade volje prepustila njegovemu vodstvu, prav jo je njena pot vodila drugam. I" ta sta se pogovarjala In korakala po ulicah cilja in mlada dama je bila samo radove^1* kako in kje se bo končala ta promenada. »AH dovolite, da si prižgem cigareto?« P nenadoma zelo vljudno vprašal gospod-take obzirnosti od svojih prejšnjih »P*ŠF\ valcev ni bila vajena, je zelo milostno P kimala. Obstal je in skušal prižgati c,^re'? kar pa se mu nikakor ni hotelo p°srei gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje 0 Gorenjski kraji in ljudje © Gorenj (Nadaljevanje) Oljarska obrt na Golembrdu pri Medvodah Naš bralec Franc Trampuš, doma na Golembrdu št. 6 pri Medvo-a (po domače pri Mavlu) nam je pred kakšnim mesecem dni Pi" nesel zvezek, v katerega je zapisal nekaj svojih pesmi, naj-W«J pa je opisal oljarsko obrt in trgovino z oljem^ v svoji vasi da V °k°'^kih krajih. Povedal nam je, da ima doma kmetijo in so včasih imeli tudi mlin za prešanje lanenega semena, zdaj tega več ne pridelujejo. Vas, v kateri živi in ki je bralcem vomno bolj poznana po Slavkovem domu, se — tako nam f Povedal — imenuje uradno GOLOBRDO, v vojaških kartah so BEN°imen°Vali V BABNI DOL- P° domače Pa Ji pravijo GRA Jem ^.Udje so Grabnarji ali tudi Golobrdčani). Trampuš v svo-zanimivem sestavku opisuje ves postopek pridelovanja lanu, ino 2 oljem, kupovanje lanu itd. Ker je lanu pri nas vse Prec i Z" Je že skoraj povsem izginil, včasih pa so ga kmetje jn *eL3e^a^' saJ so ga potrebovali za tkanje domačih oblačil 8o n t 28 °^e' Pr0SU110 še druge bralce, da nam napišejo, če so o n^ih včasih pridelovali laneno olje, če so sejali lan, kdaj Mh °PUstiIi' kollko so ga včasih vsako leto sejali itd. V lickaše klinih, kjer so sicer mleli žito, so prešali s posebnimi mgJ^I tu«ati 4\ vas bom privoščil. — Slovarff^^j^ «*ie sestavek bi vas bom dokler jajte drevi z menol 7,^:,«! v a,s bilo treba sprejeti v EncikloP Res je, razmišlja Lehman ^ ' so Pojasnil marsikdaj pravo misel ljudi, ki so izajo« do ki so spodaj. vst^^f: W Toda zašla sta vw»- ine^vn n„.74nto m vu'iairu ogreva, pravi bivši študent ■^.^n^^meratura in ne toliko Voltairova filozofija, \n#.;WZn(ieci Ja, s kakršnim je hotel Voltaire P0:kaza*iMaj<^ IV V trPlien^ih svetov« v vsej njegovi mrki in oao J ^ \ , i7 1 nju, žrtvah in vstran, , Un Ka Pri Vultairu mukah, ki jih preživljajo P ^Jk^v«oev h moSocih svetov najboljšega sveta, &Wl un0. fi ne samQ dQ Voltairovega časa, marveč v?j,^ e ga «* zivljGnja in trpljenja, ki ga je človeštvo_» m* khk ** v«*krat kom zaveda; ]e treba pokazati ^ Cf> SW„^h^ni tj - v,iat<""^Fi in " skušaVcllni na s^bi otipal in se zagnusil nad 4D1,bi9^ '^esr^^stiti blato s sebe in sveta. Prikazovati vanja večine č/aveštva P* imajo v svojih rokah moc i" s^A>Vo «a duši v blatu bede, trp *; »P» ,a \" ^ '«Čp w Uiai<> tJ?v?£na tisto'ki človeštvo izrabljanja, °*eh. človeka, nemoči proti nasilju, Pr0t,ine^a Oit$ "^fočih d" ki se blata zaveda, nesram' t^.K% b. ™> vladanih. »Zum Beispiel,« medici^ p^\^islil £j»Ja.nll, kaj pravzaprav misli in na je A,* iaVGst t tern Pogo- vorom o Voltairu, in pove; ^jftj je čl0vekega sramnega početja nad ljudmi «e ^ tal? ^^ ki 6€ tega zaveda, že zarotnik proti tej je tudi verz »de cette guerre infame« v popevki, ki so jo peli pred njunim odhodom francoski ujetniki. Toda to ni ed.na popevka, ki jo postna in s katero vojaki drugače gledajo na »plemenitost« vojne in vojaškega stanu kakor oblastniki, ki so svoje podložnike poslali v svetovno morijo kot bojevnike za »domovino« in ki v zaledju s svojimi govori slavijo »junaštvo zvestih sinov očetnjave« in opevajo s slavo-spevi »junaško smrt za slavo očetnjave z besedami, kakor da bi bila taka smrt največja slast, ki more človeka doleteti. Ali ni to laž, najbolj nesramna in najstrahotnejša laž, kar jo je človek iznašel, vladajoči človek, da bi podložnike napravil slepe za zločin, ki ga že tisočletja počne nad njimi. Preprost vojak ne misli tako. Vsaj na bojišču ne, čeprav marsikdaj, kadar je v zaledju in kadar mu kadijo s kadilnicami o »njegovem junaštvu«, še vedno marsikdo podlega tej omami in »uživa« v svoji »slavi«, ki jo na bojišču preklinja in se izraža pravilneje, da »nosi svojo kožo na prodaj za cesarja« in ne »da se bojuje in umira za cesarja in domovino«. Neka popevka, ki jo je bivši munehenski medicinec, sedaj sani-tejski vojak, ki bo že čez uro v jarkih na bojišču, slišal od francoskih ujetnikov, to pove naravnost: Cest a Craonne sur le plateau Qu'un va laisser sa peau. car nous eommes (ous condamnes, c'est nous eacrifies! Tudi Lehmann pozna to preprosto vojaško, bridko popevko, v kateri se vojaki imajo za »preklete«, za obsojence, ki so jih poslali na eraonnsko bojišče, na katerem je že marsikdo »pustil svojo kožo«. »Qu'un va laisser sa peau! Das ist stark und richtig ausge-driickt,« pravi bivši medicinec, nato pa umolkne, ker se na cesti pojavi razmršeno in jokajoče dekle in se nenadoma vrže na cesto. Lehmann zavre avtomobil, bled kakor mrlič. Jo je povozil, nesrečnico in že na prvi pogled obupanko? Ne, avtomobil se je ustavil komaj meter od dekliškega, še skoro otroškega telesa. Oba izstopita, a že se pojavi izza nekih ruševin starejši moški in plane k dekletu. »Les boches!« sovražno pogleda Lehmanna in študenta. »Les boehes!« ju psuje s psovko, s svinjama, kakor Francozi imenujejo Nemce in nato kriči, da so mu »nemške svinje« onečastile vnukinjo, nesrečnega trinajstletnega otroka njegovega sina. Toda tedaj se deklica, ki je mislila pod Lehmannovim sani-tejskim avtomobilom napraviti samomor, zboji za Starca, da bi ga Nemca ne ustrelila. Vstane iz prahu in jokaje prosi in vleče starca s ceste in mu dopoveduje, da bo šla domov in da ne bo nikoli več poskušala storiti kaj takega, kar je nameravala. »La malheureuse,« pravita medicinec in Lehmann hkrati v upanju, da bosta razjarjenega človeka pomirila in ga morda celo 3 sočustvovanjem potolažila. Toda starec ju ne sliši. Izza ruševin ju psuje, kliče prekletstvo nad Nemce, preklinja vojno, sebe in ves svet... To srečanje pretrga njun pogovor... Zdaj je slišati samo motor in drdranje avtomob;la. Dogodek, ki sta ga pravkar doživela, jima zaposluje misli. Nesrečna deklica ni edina, ki ji je vojna na tak način pohabila otroško dušo in ji uničila deklištvo. Bogvekoliko podobnih nesreč-nic bo poneslo v življenje tak spomin in zaman tavalo za uresničitvijo resnične ljubezni, kadar in če se bo sploh Še kdaj prebudila v njih. Marsikatera od njih bo v življenje ponesla še novo, s posilstvom spočeto življenje, ki bo zaman vpraševalo po cčetu, ki ga je spočel. Zakaj tako? Zakaj toliko ljudi, ki se v teh časih spozabljajo ne samo nad zrelimi dekleti in ženami, marveč tudi nad nedoraslimi, še vedno razvijajočimi se deklicami? »dieser li taka v zape? Tudi to je vojna, sramotna vojna, »cette guerre infame« schiindiiche Krieg«. So ljudje, ki bi v mru sami ob:oj početja, v vojni vihri pa se spozabljajo in se spreminjajo Ijivce in celo posiljevalce. Ali ni bilo pred nekaj dnevi na bregu Nadiže tudi z njim tako, da bi si najraje s silo vzel Stefi in je le naključje preprečilo, da tega ni storil, Lehmann nenadoma zardi. O tem je že pred odhodom razmišljal. Razmišljal med pisanjem pisma za Stefi in čutil, da je ravnal pošteno in plemenito, ker se je premagal, in si celo to »plemenitost in poštenost« vcepil v zavest, da je takrat ob Nadiži sam ukrotil svojo strast in ne naključje in da je res tak, za kakršnega se je imel, preden sta se s tem, malomarno in proti zahtevam vojaških pravil oblečenim bivšim študentom medicine odpeljala iz zalednega frontnega lazareta. Tole Srečanje z nesrečno francosko deklico, ki toliko da nI samomorilsko .končala pod njegovim s^nitejskira tovornjakom, mu je sleklo obleko z duše. GLAS * 8 STRAN GLAS * 9. STRAN Matija Valjavec, pesnik deželice pod Storžičem (Nadale van je in konec) Naša pripoved, bolje kratka portretna skica o Valjav-cu, gre h kraju. Pred slovesom od Kračmanove deželice pod bližnjimi gorami — saj se bomo morali kmalu podati z Janezom Mencingerjem v Bohinj in z Jankom Kersnikom v Črni graben — pa moramo le še kako povedati iz osebnega življenja našega ljubeznivega rojaka. Največ spominov na Va-ljavca je ohranil pisatelj Janez Trdina, ki je dolga leta v Ljubljani, na Dunaju in v Varaždinu prijateljeval ž njim. Sam pravi: »Med vsemi sošolci sem ljubil najbolj in pajdašil se najraje in z največo voljo s pesnikom Valjavcem. Vsak dan sva se pomenkovala prav po bratovsko in prebirala njegove poezije.« Seveda, med prisrčnimi prijatelji je marsikaj dopustno. Tudi prevelika odkritosrčnost.. S to je Trdina svojega prijatelja v svojih »Spominih« prav obilno obsul. Take je o njem povedal: Na domu se je bil zaljubil. Prav za prav ne vem, kaj se je godilo, povedal bom le to, kar so mi drugi pravili. Ljubico si je Matija izvolil kmečko, brhko deklico iz fare. Sin premožnega krčmarja jo je hotel obenem ne le ljubiti ampak tudi vzeti, kar pa nI prišlo nikoli na misel mojemu prijatelju. Zato je bilo res pametno, da sta se tekmeca tako lepo pogodila. Opoldne sta se v krčmi pisano gledala. Kmečki fant je strašno zabavljal zoper škri-ce. Matija vidi, kam pe« taco moli in reče jeznemu: veš kaj, bodiva si prijatelja, saj se lahko pogodiva. Dam ti punčko, ti pa meni vince; dokler bom doma na vakan-cah, daj mi vsak dan bokal vina. Fant je bil vesel, udarila sta si v roke in stvar je bila končana. — Deklica se je sicer malo pojokala; kot praktična kmetica pa se je brž potolažila, ko je videla, da jo bo krčmarjev sin zagotovo zasnubil. V to znamenje jI je že prihodnjo nedeljo prinesel svileno pisano ruto v dar. Trduia še pripominja, da je b:;.? ta zadeva v našem krneč* tm ri3inmn nepoetič-aera vzdušju prav mogoča. In tudi flegmatičnemu Valj avcu podobna. Iz varaždinskih dni, ko sta oba prijatelja že bila profesorja, pripoveduje Trdina: Matija je živel marsikdaj slabo; nekaj, ker včasi ni imel dovoljnega dohodka, najbolj pa zato, ker ni znal nikakor gospodariti. V tem je bil enak Schillerju in brezštevilnim drugim poetom. Kadar je bilo denarja, jc šlo z betom, v pomanjkanju pa s psom. Jedel je grozno naglo, dobro in veliko: kolikor pomnim, je prekosil vse moje znance z apetitom svojega želodca. Pa je tudi kaj izdalo; odgojil si je čvrsto, prav lepo urejeno truplo. Toda se nI menil dosti, če je moral prav več dni stradati. Če je težila žep praznina, je ostal doma, pa se ulegši na trebuh, spravil na Pegaza in srknil včasi iz vrča debel po-žirek vode. Sploh je pesniko-val najraje in najlaglje leže na trebuhu, ali v travi ali pa na postelji kakor so nanašali letni časi. Največ pesmi je rodil po debelem obedu ali pa v hudi lakoti. Matija je bil tako srečen, da se ni nikoli navadil, kaditi. Malokdaj je popalil kako smotko. če pa je že kadil, je tedaj nastal strašen smeh. Z levico je držal smotko, v desnici pa kos kruha. Pa je tako kadil in prigrizoval od začetka do konca. Nesoglasje pa je med prijateljema nastalo, ko se je Valjavec 1. 1864 v Varaždinu poročil. Za življenjsko družico si je izbral Hrvatico, hčerko katastrskega geomc-. tra. Rodila mu je ta zvesta žena kar devetero otrok, osem sinov in eno dekle. Izmed teh so mu štirje fantje umrli že v zgodnji mladosti. — Najstarejši sin, doktor Ju-lijan, je postal okrajni zdravnik, doktor Dionizij je bil odvetnik, Slavoj je bil prav-tako pravnik, četrti sin se je posvetil vojaški karieri. — O še živečih Valjavčevih potomcih pa tudi o številnih njegovih sorodnikih, ki so se mi pismeno oglasili, bo stekla beseda kdaj drugič. Kakor tudi o Valjavčevem grobu na zagrebškem Mi rogoju. Že iz teh skopih podatkov nam je očitna Valjavčeva resnost in družinska solid-- nost, ker oboje Trdini dostikrat ni bilo všeč. Sam ves vehementen je očital Valjav-cu hladnost, flegmo, ravnodušnost, nerovolucionarnost. Valjavec pa nazaj: »Tebi je lahko biti revolucionaren, ki si sam na svetu. Jaz pa imam družino in moram skrbeti za njo!« Oba moža je odlikovala čebelja marljivost, toda njuni poti sta tako različno končali: Valjavec, skrben družinski oče, je ugasnil sredi žalujočih otrok — Trdina, nemirni Ahasver, pa je taval in taval po Gorjancih, brez prave družinske sreče mu je izteklo življenje. VALJAVČEVA PRIZNANJA Pred dvema letoma, pb Prešernovem dnevu 1966, smo predlagali uvedbo »Valjavčevih priznanj«, ki naj bi jih skupščina kranjske občine podeljevala vsako leto ob občinskem prazniku, prvega avgusta. V mislih smo imeli vsaj skromna priznanja za nekatere marljive, požrtvovalne in predane Ijudsko^prosvetne delavce, predvsem na našem podeželju. Toda naleteli smo, kot v stoterih dragih primerih, na gluho lozo. (Kaj pa je spet to, bi utegnil vprašati moj zvesti bralec? Pisatelj Trdina je slišal ta izraz v vaseh pod Gorjanci; pomeni pa gozdnato pobočje, ki ne da nobenega odmeva, če še tako vpiješ vanj. Gluha tišina, brez odgovora in odmeva ...) Za dostojna in številna priznanja najvišjih dosežkov na področju kulture je v naši domovini (pa tudi v naši občini) dobro poskrbljeno. Tu so Prešernove, tu so Kajuho-ve pa Zagarjeve, Trdinove in druge nagrade. Pa tudi na področjih drugih družbenih dejavnosti (šport, popevkarstvo, filmarstvo, gasilstvo in pod.) naletimo na določene oblike javnih priznanj za najvišje dosežke ali pa za dolgoletno udejstvova-nje. Pa najsi bodo ta priznanja nagrade ali zgolj časti. Le za tiho in vztrajno mravljico, ljudsko-prosvetne-ga delavca na vasi ali v delovnem kolektivu, vse življenje ni nobenih priznanj, nobenih nagrad, nobenih časti ... Prej kaki očitki, kritike in posmehi.. . Prilika je sedaj le, za premislek o pojmu prosvetnega ali pa kulturnega delavca. Navadno istovetimo s prvim pojmom učitelja in profesorja, s pojmom kulturnega delavca pa umetnike (pesnike, pisatelje, slikarje, glasbenike) in znanstvenike. Pojma sta očitno zgrešena: pravi prosvetni delavec je angažiran, stori »kar more, ne le kar veleva mu stan«; torej učitelj, ki se ogiba in odklanja kakršnokoli sodelovanje v javnem družbenem udejstvo-vanju,- je pač lc učitelj. Pro- svetni delavec v pravem pomenu besede pa je čevljarski pomočnik, ki v prostem času vzorno skrbi in vodi vaško knjižnico. Ali pa računovod-kinja nekega podjetja, ki v prostem času vodi v domači vasi pevski zbor in režira igre. To je prosvetna delavka, ki se ji je treba odkriti! Ne pa kaka profesorica, ki izven učnih ur ne migne s prstom za kako neplačano delo med ljudmi. Kako bridko prav utegnem imeti, dokazuje tudi primer s pojmom kulturnega delavca. Obstojal naj bi nekje Klub kulturnih delavcev — ko pa je treba izbrati izmed njih nekaj društvenih odbornikov, nastanejo nezamisljive težave: sleherni (če izvzamem enega ali dva stara utrujena garača) se otepa kakršnekoli funkcije. Pesnik hoče le pesnikovati, slikar le slikati, glasbenik le komponirati — za tisto bore malo dela (nekaj sej, zapisniki, nekaj organiziranj kulturnih večerov in razstav) pa ni ljudi. Torej imenujmo te ljudi, ki žive le zase in za svoje delo, s pravim imenom: pesnika, slikarja, komponista — naslov kulturnega delavca pa prepustimo onim umetnikom in znanstvenikom, Id ne žive le zase in svoje delo, pač pa se zavestno in požrtvovalno vključujejo v javno družbeno udejstvovanje, ki jim je mar kaj več — kot pa le lastni ego! A vrnimo se raje od teh trpkih a potrebnih razmišljanj k zamisli o Valjavčevih priznanjih. Ozreti se je treba kdajpakdaj z mestnih višav tudi v vasice, kjer pravzaprav klije resnična rast našega ljudstva. Nešteto je generacij amaterskih gledaliških oblikovalcev, ki so večkrat vso svojo mladost pa še dobršen del zrelih let posvetili odrskim deskam. Nihče ne ve, kdor ni nikoli imel s tem opravka, koliko utruja-jočih vaj, navadno v mrzlih dvoranicah, je potrebnih, da neko odrsko delce v neveščih rokah prav dozori. Saj se je dostikrat treba učiti ne le igranja, pač pa tudi govorjenja in obnašanja. Potem so tu še številni vaški knjižničarji Svobod in drugih društev, ki leta in leta posredujejo preprostim ljudem dobro slovensko knjigo. Njihovo delo ni plačano. Delajo iz ljubezni do lepe knjige in iz družbeno-politič-ne zavestne predanosti. Ne smemo pozab'.iti še pe-vovodij in pevcev v kmečkih in delavskih pevskih zborih. Koliko je šele tu truda do uglašenosti in uravnave glasov, pa do učenja petja po notah! In 10 in 10 vaj in ponavljanj sleherne pesmi pa učenja besedil in melodij. Smeli bi celo reči, da predstavlja vsak takle vaški ali delavski pevski zborček pravcato, pa čeprav miniaturno glasbeno šolo, ki vzgaja V pevski kulturi. Tu so tudi folkloristi — ali kdo ve, koliko je tudi tU treba truda in dela na zahtevnih vajah pred nastopi? Dostikrat taki veseli plesi niso zgolj zabava pač pa trdo delo, stremeče k popolnosti. Zato bi res kazalo, povsem v skladu z nedavnim predlogom republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, ki mimo drugega predvideva tudi najvišja priznanja za organizatorje amaterskega kulturno-prosvetnega življenja, vendarle čimpreje uresničiti naš stari predlog izpred dveh let — ki se v bistvu povsem ujema z nedavnim republiškim predlogom. Če velja Kranj, rad ali nerad, za prvo občino, vzor vsem drugim v mnogoterih pogledih, storimo še to: priznajmo vsaj s častjo, če že ne moremo z velikimi denarji, delo teh poslednjih idealistov, ki se še javno udej-stvujejo iz nesebičnih, ple; meniitih notranjih nagibov, ki še delajo iz čistega veselja, ne za donar! Saj so ti ljudje zares edina nosilci svetlečih bakel ljudske prosvete na našem podeželju. Primerna priznanja bi te ljudi, ki ne žive le zase, ohrabrila za nadaljno delo. Ne smemo namreč vedno misliti na to, da dolgoletno delo ljudi le kali — 8°' tovo jih tudi izčrpava in utruja in razočarja ... Še utemeljitev: zakaj po* del j svati Valjavčeva priznanja prav na občinski praznik? Takrat sredi poletja, je namreč sezona kulturno-prosvet-nega dela pri kraju, da se pregledati rezultate in uspehe za leto nazaj. S podeljevanjem Valjavčevih priznanj, k1 pa bi morala sleherno leto zajeta večje število ljudsko-pro* svetnih delavcev, pa bi tudi obogatili vsebino praznovanj vsakoletnega občinskega dne- Zakaj pa smo si za ta Pri* znanja izbrali vprav Valjav* čevo ime? Iz vseh doseda* njih naših pisanj o Matiji Va-ljavcu je mogel sleherni bralec spoznati, da je ta pesnik, naš bližnji rojak z Bele po<* Storžičem, torej z ozem'J3 naše občino, v bistvu zelo poljuden, tudi preprostim ljudem razumljiv, marljiv kot čebelica, saj je vse svoje vfc ljenje zbiral ljudske V6*1® 1 in pripovedke izpod Storžih in jih poplemenitene posrtf' doval svojemu narodu. Tak° nam je ohranil pravi zakla ljudske umetnosti, ki bi o"13 brez njegovega dela za ve-dn0 izgubljena. V spomin na ljubeznive^ tsnika Valiavrra na V car pesnika Valjavca pa našim ljudsko-prosvetnim lavcem vpeljimo še letos ljavčeva priznanja! ČRTOMIR ZORHC de-Va Zanj ni bilo prave žene Pariška nadloga Lani Je francoski minister *a kulturo sprožil akcijo za očiščenje pročelij najlepših Pariških zgradb. Čiščenje naj bi opravljali vsakih dvajset te» Takrat se Je slišalo tudi Precej glasov proti, saj bi s tem ostrgali s stavb patino, ki daje svojevrsten videz Parizu. Stavbe sicer lahko •^'stljo prahu, nešteti parl-*kl spomeniki pa so vsak dan P°'nl golobov, ki ne dajo kdovekoliko na čistočo. Golobi so postali za Pariz že prava nadlega. Na pariških ulicah In trgih Je sicer prepovedano hraniti golobe, toda ko Je neki policaj skušal preprečiti neki starki, da bi krmila golobe s koruzo, so se v»l mimoidoči zgražali. Pred ogromnim številom golobov se Pariz brani tako, d» Jih vsako leto nekaj tisoč Polove ln pošljejo v druge *raJe. Samo lani so ujeli in P°«Ull v provinco okoli 70.000 Kolobov. Letos pa tudi naslednja leta Jih nameravajo 100.000 razseliti po raznih krajlh Francije. V Parizu pa "h bo letos po odselitvi Se ^eono ostalo kakih 900.000. Težavam z golobi pripisujejo Parižani tudi povišanje davkov in taks ter celo podražitve vode. Treba je namreč v«det|, da Pariz vsako leto Porabi za čiščenje spomenikov ln M razseljevanje golobov okoli 150.000 frankov. Golobov ne preganjajo le zaradi nečistoče, ampak Jih Q°l*e tudi, da so krivi iestih odstotkov vseh infekcijskih obolenj. v" borbi proti golobom bo-<*° pariški občini pomagali ^UQl kenukl. Skupina strokovnjakov Je izdelala posebno »nov, g katero poškropijo Roiobjo hrano. To sredstvo jolobov ne zastruplja, ampak «ln Počasi sterilizira. Izračunal! so že, koliko izdatkov bo pariška občina Pohranila čiščenje spomenikov, ker bo golobov JgnJ. Porabili bi natanko »»3-000 delovnih ur manj. V Messini na Siciliji so nedavno tega obsodili na devet let zapora človeka, ki so mu rekli kar »največkrat oženjeni Italijan«. Ženil se je šestkrat, sedmič se ni več utegnil. V cerkev so namreč vdrli karabinjer j i in mu pred prestrašeno nevesto nataknili lisice ter ga odvedli. Piše se Aldo Carlo Donati in je star štirideset let. Pred sodiščem je sicer izjavil, da je imel zato toliko žena, ker je vedno mislil, da je našel tisto pravo. Prevarane žene niso prišle na sodišče, da bi pričale proti bivšemu možu, razen ene same. Vse te Donati jeve žene niso bile preproste, kakor bi kdo mislil. V Milanu se je biJ oženil z zdravnico, potem sta bili tudi dve učiteljici, zadnja pa je bila profesorica. Najbrž podjetnemu Italijanu nc gre odrekati neke privlačnosti, s katero jc zapeljeval žene, še bolj pa je delovalo njegovo vedenje »velikega gospoda«. Seveda le po obnašanju, kajti njegovi žepi so bili prazni. Banka pa je bila vedno takrat zaprta, kadar je potreboval denar ali pa je našel kak drug izgovor. Zakon je navadno trajal, dokler je žena imela kaj denarja. Ko denarja ni bilo več, je Donati izginil. Predstavljal se je kot zdravnik, slavni kirurg, kot advokat, oficir v komandi Atlantskega pakta in podobno. Za vsako predstavo jc imel pripravljeno uniformo in potrebne dokumente. Ti so bili seveda ponarejeni. Ob- Lažna ugrabitev Glas iz telefona je hladno zahteval: »Ugrabili smo vašo ženo. Ce jo hočete videti še živo, pustite 10.000 dolarjev v košari za odpadke.« Direktor velike samopostrežne trgovine v Hueytownu v ameriški državi Alabama je storil, kar mu je naročil izsiljevalcev glas in pohitel domov. Tam je res našel svojo ženo živo in zdravo Samo, da je nihče ni bil ugrabil. Direktor je spoznal prevaro. Poklical je policijo ln razložil vso zadevo, nato pa pohitel nazaj v svojo pisarno. Toda izsiljevalec je bil hitrejši denarja ni bilo več v košu. tožnica ga je bremenila bigamije, ponarejanja dokumentov, nošenja uniforme in podobnih kaznivih dejanj. Profesorica Maria Pcluso je spoznala Donat i ja V vlaku. Predstavil se ji je kot obveščevalni oficir iz komande Atlantskega pakta. Profesorica ga je predstavila svoji družini v Messini. Donati se jc izvrstno znašel med sorodniki, med katerimi je bilo nekaj advokatov in zdravnikov. V zadnjem trenutku se je nekomu od sorodnikov zazdelo nekaj sumljivo in je opozoril policijo. Ta je prišla še pravi čas — prav pred oltar. Pred sodiščem so ga advo kat i poskušali braniti kot človeka, ki je potreben pomoči psihiatra in s tem neodgovornega za svoja dejanja, vendar tega sodišče ni upoštetalo. Pred sodiščem je Donati še povedal, da sam ne more biti kriv, če se je vedno zmotil, ko je mislil, da je končno našel pravo imo. Ce bi bil on sodišče, bi za tak primer dosodil samo pet let zapora. BREZ BESED Za kulisami festivala v San Remu Slavna črna pevka Ertha Kitt si najbrž ne bo nikoli odpustila, da je sprejela povabilo na popevkarski festival v San Remu. Njena pesem se sicer ni uvrstila v finale, toda to ni bilo tisto, zaradi česar je slavna pevka bridko jokala. Skladatelj popevke, ki jo je pela Ertha, ni bil z njenim petjem prav Doktor, pomagajte mi, čisto nič ne vidim! nič zadovoljen, še več. Pevki je oponesel, da grozno prepeva in da mu je uničila vse upe na uvrstitev njegove popevke. Prav tako ni štedil besed tudi avtor besedila. Odi organizatorja festivala je celo zahteval, naj pesem poje kak drug pevec, samo Ertha Kitt ne. Tudi nekateri drugi znani pevci so nezadovoljni zapustili festirvcJ. Seveda zato, ker se njihove pesmi niso mrštile v finale. Francoski pevec Sac ha Distel je demonstrativno še pred koncem festivala odšel. Kanadski pevec Paul Anka pa se je odločil, da ga San Remo in festival ne bosta več videla. Papež sprejel Armstronga Po festivalu zabavnih melodij v San Remu je znani trobentač In pevec LouiS Armstrong odpotoval v Vati* kan, kjer ga je sprejel v privatni avdienci papež Pavel VI. Sprejem je trajal deset minut. Visoka vzdrževalnina Nedavno tega sta se pred nekim pariškim sodiščem ločila ^konca Belmondo. Vzrok za ločitev Je bilo nagnjenje Jeana j^ula Belmonda do Ursulle Andress. Spoznala sta se prea dvema letoma ob snemanju filma Mož iz Hong Konga, ki •mo ga gledali tudi pri nas. Belmondova žena Je zahtevala *»« in za tri otroke visoko vzdrževalnino. Tako bo moral Jean Paul mesečno odšteti svojim otrokom kar blizu ava bilijona starih dinarjev vzdrževalnine Zimsko »poletje« na snegu —Foto Perdan Nesreče preteklega tedna Čeprav smo tako rekoč Že sredi zime, se na gorenjskih cestah le kaže škoda. Posebno na tistih, kjer je asfaltna prevleka tanjša, kaže, da bo škoda precej velika — Foto F. Perdan Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JANEZA ŽONTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, kolektivu LTH, sindikalni podružnici Jelovica in hotelu Jelen za vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Petriču za dolgoletno zdravljenje in požrtvovalnost, dr. Beleharju ter g. župniku. Vsem še enkrat naša topla zahvala. Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami, ter ostalo sorodstvo Sutna, 9. 2.1968 Od petka, 9. februarja, se je na gorenjskih cestah pripetilo osem prometnih nesreč. Od teh so bile štiri lažjega značaja, saj je materialne škode pod 1000 N dinarjev. # V soboto, 10. februarja popoldne, se je hudo ponesrečil Aleksander Petrovič. Nesreča se je pripetila na Visokem pri hiši številka 57. Osebni avtomobil KR118-85, ki ga je vozil Marjan Koželj, je vozil od Hotemož proti Kranju. Na Visokem je sredi ceste opazil pešca. Hotel ga je prehiteti po levi strani, tedaj pa naj bi pešec napravil korak proti avtomobilu tako, da ga je ta zbil. Petrovič se je v nesreči hudo ranil, na avtomobilu pa je za 1700 novih dinarjev škode. £ V nedeljo nekaj, minut po polnoči se je na Polici pri Naklem pripetila nesreča, v kateri se je spet pešec hudo poškodoval. Osebni avtomobil KR 23-62, ki ga je vozil Aleš Paternoster iz Kranja, je peljal od Nakla proti Kranju. V bližini Police se je srečal z avtobusom in pri tem zasenčil dolge luči. Zaradi tega ni pred seboj opazil Jožeta Vertelja iz Tržiča, ki je šel peš po desni strani ceste. Avtomobil je pešca zadel z desnim blatnikom in ga zbil po cesti. Hudo ranjenega Vertelja so odpeljali na nezgodni oddelek ljubljanske poliklinike. & Istegt dne se je na Cesti JLA v Tržiču pripetila huda prometna nesreča, v kateri Zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene skrbne mame, tašče, babice in prababice KATARINE PERDAN Žnidarjeve mame iz Šenčurja 41 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji s cvetjem zasuli njen grob. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za njegovo požrtvovalno skrb. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem podjetja Komunalni servis Kranj in Kokra Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo. Enako se zahvaljujemo tudi duhovščini iz Šenčurja. Se enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči: sin Matija z družino, hčerka Milka in Angela z družino in ostalo sorodstvo Šenčur, 13.2.1968 Zahvala Ob bridki izgubi mojega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA MARKOVIČA iz Letenc št. 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu s cvetjem zasuli njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za njegovo požrtvovalnost in skrb med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Goric, pevcem društva upokojencev iz Kranja, kakor tudi sodelavcem iz Bobovka, kolektivu Servisnega podjetja Planika odd. 121 in Klavnice Kranj. Vsem še enkrat iskrena h/ala. Letence, 3.2.1968 žalujoči: žena Frančiška, hčerka in sinovi z družinami je bil hudo poškodovan Marjan Horak iz Bistrice pri Tržiču. Iz Pristave je pripeljal v Tržič osebni avtomobil LJ 611-76, ki ga je vozil Stipc Vegar- iz Domžal. Na cesti JLA je vozilo obračal, pri tem pa se ni prepričal, če je cesta prosta. Pri obračanju je zaprl pot Marjanu Hera-ku, ki je z motornim kolesom pripeljal iz nasprotne smeri. Pri trčenju je Horak dobil težje poškodbe, na vozilih pa je za 950 N din škode. • V nedeljo pozno ponoči je na cesti četrtega reda na Trati pri Skofji Loki voznik osebnega avtomobila KR 54-62 Drago Peternelj iz Ljubljane na poledeneli cesti trčil v betonsko verejo. Voznik ni bil ranjen, škode na avtomobilu pa je za 1500 N dinarjev, h. M. Našli so ga mrtvega V ponedeljek so v Rib nem pri Bledu našli v skrajno zanemarjenem stanovanju mrtvega Matevža Trpinca, roj. 1908. Pokojni je živel saea-Zdravnik Je ugotovil, da j* pokojni umrl zaradi popolne izčrpanosti. L. M. Pred kratkim so v nekaterih kranjskih ulicah postavili ne novih prometnih znakov. Ti znaki so presenetili že Pren*ft terega voznika, saj jih doslej niso bili vajeni. — Foto Pe,da Zahvala Ob boleči in nenadni smrti najinega sinčka KARLIJA KLAVŽARJA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov prerani grob s cvetjem in nama v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujeva tov. ing. Pustu, sorodnikom in sosedom ter osebju zdravstvenega doma Kranj za njihovo nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi kolektivoma »Mladinske knjige« in Iskre. Žalujoča mamica in očka Številne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku po vsej Gorenjski Ob 8. februarju — obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna — so bile po vsej Gorenjski številne proslave in Prireditve. Povsod, zlasti po šolah, so počastili spomin na prešerna. Najbolj živahno Je bilo v tednu okrog 8. februarja v Kranju, kjer Je Klub kulturnih delavcev skupaj z druglmi kulturnimi Institucijami pripravil pester program Prireditev. O nekaterih smo v Glasu že poročali, nekatere Pa smo na kratko registrirali v današnji številki. b drugih krajev objavljanj nekaj kratkih zapisov o Prireditvah. Vemo, da še zda-lec nismo zajeli vseh. To Je ludi praktično nemogoče. Zabeležili smo jih le nekaj, pri tem pa se zavedamo, da smo •narsikatero pomembnejšo proslavo izpustili, ker nam bralci in dopisniki ter naši sodelavci o tem pač niso ničesar napisali, pa tudi obve-silll nas niso. prav zato Izkoriščamo to Priložnost ln ponovno prosi-mo vse bralce, da nas o takš-n,h ln podobnih prireditvah v svojih krajih obveščajo, da Postanejo naši dopisniki, zakaj povsem nemogoče Je, da bl brez sodelovanja bralcev "ovtnarji Glasa vedeli za vse. Finžgarjeve •n Prešernove bralne značke , * Počastitev slovenskega ^turnega praznika so bile ' četrtek prejšnji teden "Kromne slovesnosti skoraj PO VC»U ---- ..... citirali Janez Majer, Marina Bobič in Marje:ka Gros. Literarni večer, na katerem so se spomnili tudi devetdesetletnice rojstva Otona Zupančiča tor lani umrlih umetnikov Alojza Gradnika in Vladimira Bartola, je pripravil Tone Pretnar. V petek je v Tržiču nastopil Slovenski oktet, in sicer popoldne za mladino, zvečer pa za odrasle Tržičane. Prešernov dan so počastili tudi na vseh tržiških šolah s priložnostnimi proslavami in slovesnostmi. vg Bled Blejski pionirji so se na svečano proslavo slovenskega kulturnega praznika dlje pripravljali. Pester program so izvedli v Festivalni dvorani. Povabili so znanega pisatelja Ivana Ribiča-Stojana, ki jim je pripovedoval o svojem delu. Proslavo so zaključili s slovesno podelitvijo Finžgarjeve bralne značke, za katero je na šoli letos tekmovalo 132 pionirjev. 14 jih je dobilo zlato, 26 srebrno, ostali pa bronasto značko. M. S. Kropa - vseh osnovnih šolah na Gorenjskem. Učenci so pre-m kot nagrado za dobro Poznavanje literature Finž-8arjeve oziroma Prešernove br^lne značke. Tako so v je-H^fflU in radovljiški obči-n> podelili 1203 Finžgarjeve značke, in sicer 104 zlate, 383 Sr*-brnih m 716 H**-*«**'" ^aovtar°HPfZnaVailJexPrC" osn/vT -ga de'a so učenci ^ovnih šol v kranjski, lo- bron?*, trtiški občini dobili so v:, le značke. Razen tega le Podeljene tudi pohva-branic • anj.e- Priznanja za »Hif^ PrtManja za pozna-Dri»« k.n I Revnosti. Vseh teh TrSanVie bil° v ^anju 953 -649 p • in v Skofii Loki ni * Podatkih iz Trž.iča Bračič°SteVana šola her°Ja t0claljšanoer 'ma tekmovanje - SZ Kot že več let zapovrstjo (razen lani) so tudi letos v Kropi počastili spomin na velikega pesnika. To pot so ga spoznali s prav posebne plati v zvezi z njegovimi sodobniki Potočnikom, Langu-som, Tomanom in njegovo ženo Josipino Turnograjsko, Luizo Pesjakovo in še z drugimi. O teh ljudeh je predaval kustos Prešernovega spominskega muzeja Kranj Črtomir Zoreč, sodelovali pa so šc recitatorii, pevski zbor iz Krope, glasbena šola iz Radovljice ter osemletka v Lip-nici s podelitvijo Finžgarje-vih bralnih značk. Prireditev jc bila v soboto zvečer. J. A. Podbrezje mači recitatorji, mladinski pevski zbor Podbrezje pod vodstvom Marjana Eržena in učenci podbreške osnovne šole. Proslavo je pripravila učiteljica Metka Pavlin. V sredo, 7. februarja, bi moral biti literarni večer, ki naj bi ga organizirala delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja. Vendar nekaterih slovenskih pisateljev, ki bi morali sodelovati, zaradi neznanih razlogov ni bilo v Podbrezje. Letošnji Prešernov teden so v Podbrezjah zaključili v nedeljo, 11. februarja, in sicer z uprizoritvijo del Šola za očete in Bob iz Kranja, ki ju je režiral Mirko Cegnar. dh Jesenice Likovna sekcija DOLIK Svobode Tone Cufar na Jesenicah prireja že nekaj let v počastitev slovenskega kulturnega praznika kolektivno slikarsko razstavo. Medtem ko so na dosedanjih razstavah sodelovali vsi člani, so se letos odločili, da mora biti razstava v počastitev Prešernovega dne predvsem kvalitetna. Od 47 del, ki jih je predložilo 13 avtorjev, je žirija, v kateri sta bila tudi umetnostna zgodovinarja Cene Avguštin iz Kranja in Andrej Pavlovcc iz Škofje Loke, izbrala le 32 del. Razstavo je v soboto zvečer v mali dvorani delavskega doma odprl predsednik jeseniške Svobode Jože Vari. Ob otvoritvi je bil kratek kulturni program. Učenke osnovne šole so recitirale Prešernove pesmi, gojenke glasbene šole pa so zapele dve pesmi. Po kulturnem programu je veteran sekcije DOLIK Jože Cebulj razlagal obiskovalcem posamezna dela; po motivih prevladujejo krajine, v tehnikah pa olje. Razstava bo odprta do 21. februarja. P. U. V kranjski občini prometna vzgoja najboljša v osnovnih šolah V Tržiču Tržič čer *"ltu so v četrtek zve-tumPrOSlavili slovenski kul-vece Praznik 2 Nterarnim S^r°m' na katerem so Prenove, Gradnikove, 2upaa-in Bartolove pesmi re- KUD Tabor in TVD Partizan Podbrezje sta v počastitev obletnice Prešernove smrti pripravila sorazmerno zelo obsežen program prire ditev s skupnim naslovom Prešernov teden. V ta namen so pripravili lepo izdelano ci klostirano vabilo s seznamom vseh prireditev; vabila so dobili po vseh hišah v Podbrezjah in okolici. Prejšnjo nedeljo, 4. februarja, dopoldne so v knjižnici v Kulturnem domu odprli knjižno razstavo, ki že postaja tradicionalna, saj jo pripravijo vsako leto ob tem času. Popoldne je bila v kulturnem domu proslava, ki jo je pripravil mladinski aktiv Podbrezje. Sodelovali so do- Prcjšnji teden so člani komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj pregledali svoje delo v lanskem letu. Naloga komisije je predvsem ta, da povezuje in koordinira delo vseh organizacij, ki lahko pripomorejo k izboljšanju prometne vzgojenosti občanov in s tem k manjšemu številu prometnih nesreč. Delo komisije ni lahko, saj je v veliki meri odvisno od razumevanja in sposobnosti prepričevanja sodelujočih organizacij kot so AMD, šolo, podjetja itd. Člani komisije so bili najbolj zadovoljni s prometno vzgojo v osnovnih šolah. Kar v vseh 25 šolah imajo redno določenih nekaj ur za prometno vzgojo. Razen tega na šolah deluje 18 družin pionirjev prometnikov. Lani so imeli 158 predavanj po vseh osnovnih šolah v občini, udeležilo pa se jih je okoli 8000 učencev. Za predšolsko mladino je bilo organiziranih 72 predavanj, na šolah II. stopnjo pa 61. Zelo dobro so bila obiskana predavanja s filmi (45) in diapozitivi (218). Prometni izpit za kolesarje je lani opravilo 476 šolarjev, od 3. do 8. razreda pa je bilo testiranih 5123 učencev, od katerih jih je test uspešno opravilo 78.5 odstotka. Učenci so v okviru pionirske prometne službe kar 2665 ur urejali promet, na 23 kolesarskih ocenjevalnih vožnjah pa je sodelovalo okoli 700 mladih. Dober uspeh v občini je imela tudi zvezna akcija 17. junij — dan zaščite otroka v prometu. Ta dan so bile po vseh osnovnih šolah proslave, ki so bile združene z medrazrednimi tekmovanji o poznavanju cestno prometnih predpisov. Na splošno velja, da je prometna vzgoja v nižjih razredih osnovnih šol temeljitejša kot v višjih* medtem ko je v šolah II. stopnje odvisna predvsem od razumevanja posameznega predmetnega učitelja, ki mu je ta pouk priključen. Medtem ko jc komisiji uspolo prometno vzgojo uvesti v skoraj vseh šolah, je imela pri vzgoji ostalih občanov manj uspeha. Predvsem želijo, da bi AMD jn združenje šoferjev in avtome-hanikov bolj intenzivno delala na dopolnilni vzgoji svojega članstva. Za letos ima komisija namen obdržati žc vpeljane načine vzgoje, predvideva pa tudi nekaj novih vzgojnih akcij za kolesarje, pešce, ocenjevalne vožnje za vozni« ke vseh kategorij itd. S. Zupan Do izseljeniškega piknika v Škof ji Loki Nova pot na grad Ogled opere Poklicna industrijska in tehniška srednja šola na Jesenicah sta letošnji slovenski kulturni praznik primerno počastili. Ljubljanska Opera je za učence obeh šol uprizorila v petek prejšnji teden opero A. Focrsterja Gorenjski slavček. Nad 500 učencev obeh šol, ki so se peljali v Ljubljano e posebnim vlakom, jc bilo hvaležno vodstvu obeh sol za tako lepo praznovanje slovenskega kulturnega praznika, prav tako pa tudi ljubljanski Operi za nepozabni kulturni užitek ob poslušanju opere, polne gorenjskih, domačih viž. P. U. Preteklo leto je bila kra ' jevna skupnost v škof j i Loki zelo delavna, za letos pa si je tudi že začrtala nov program. Med drugim namerava zgraditi novo pešpot na loški grad, saj dosedanja prav gotovo ni v ponos Ločanom. Na gradnjo nove poti so mislili že leta 1961 in takrat napravili tudi načrt. Zaradi pomanjkanja denarja pa niso pričeli z gradnjo. Letos, ko bo na loškem gradu izselje-niški piknik, z gradnjo poti ni mogoče več odlašati. Stari projekt bodo nokoliko popravili, da se bo pot estetsko in funkcionalno vklopila v dano okolje. Predvsem bodo zmanjšali število stopnic, tako da bo pot manj strma in bolj razgibana. Hkrati z izgradnjo poti bodo spremenili tudi vhod v grad. Ob novi poti bedo napeljali razsvetljavo. (Seveda bodo luči morale biti v enakem stilu kot so v starem delu mesta.) Krajevna skupnost predvideva, da bo uspela dobiti izvajalca, ki bo dela na poti opravil do 4. julija, ko bo na loškem gradu izseljeniški piknik. še v tem lotu pa nameravajo začeti tudi z utrjeva- njem loškega obzidja, saj se je pokazalo, da se odmika od zidov hiš, ki so nanj naslonjene. - sz V počastitev Prešernovega praznika sta delavska univerza v radovljiei in tovarna pletenin Almira priredili družabni večer. V drugem delu programa so prikazali nekaj najnovejših modelov za pomlad ln polelje 1968. Na sliki je mladosten komplet pletenih dolgih hlač in čes boke segajoče jopice v kva-dratastem vzorcu. Model je kreirala Saša Zrimčcva. Redakcija Moderne organizacije bo podelila zlate medalje za uspešno poslovno politiko V Glasu smo že pisali, da je pred nedavnim izšla prva številka nove strokovne revije Moderna organizacija, ki jo z nekaterimi sorodnimi institucijami kot sodelavci izdaja Višja šola za organizacijo dela v Kranju. Novost, HOTEL KAZINA NA JEZERSKEM prireja v soboto, 24 febr. 1968 ob 20. uri veliko pustno prireditev Maske dobrodošle. Naj boljša maska bo nagrajena s sedemdnevnim penzionom. Cena vstopnicam 5 N din po osebi. Rezervacija: telefon 74-507 ki jo uvaja redakcija revije, je tudi nekakšen razpis oz. obvestilo o tem, da bodo letos s sodelovanjem šole in institucij, ki z njo sodelujejo, analizirali večje število podjetij V Jugoslaviji in podelili 10 zlatih medalj za najbolj uspešno poslovno politiko direktorjem tistih podjetij, ki bodo dosegla posebne uspehe glede izvirnosti pri reševanju poslovnih in organizacijskih problemov, potem glede originalnosti ali Ni samo drsalna revija v Celovcu ampak tudi trgovina s pisalnimi stroji Alfred Hausenbichl Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 31 PASSAP — PLETILNI STROJI Najboljši na svetovnem trgu Naročite in kupite jih lahko samo pri GREGOR SATTLER & CO. Klagenfurt VVollbar Celovec (pri kapucinski cerkvi) Obiščite nas pred drsalno revijo Ugoden nakup DRALONA, MOHAIRA in ŠPORTNE VOLNE v najnovejših modnih barvah # Specialitete # Izbrane pijače # Avtomatsko kegljišče # Menjalnica Govorimo slovensko Samo pri MLEĆNIK KIRSCHENTHEUER KOŽENTAURA 15 km pod Ljubeljem PREPRIČAJTE SE O NASI POSTREŽBI IN IZREDNI KVALITETI OBČINSKO SODIŠČE V ŠKOFJI LOKI OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO računovodje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še tele posebne pogoje: imeti mora srednjo strokovno izobrazbo, popolnoma mora poznati dvostav-no knjigovodstvo in obvladati strojepisje. Pogoj za sprejem kandidata na delo je uspešno opravljeno poskusno delo, ki lahko traja največ 60 dni. Prijave kandidatov se sprejemajo do 29. februarja 1968. Barve, laki in vse potreb- m ščine za pleskanje, laki za T tla brez vonja FAR B EN; KIKEL KLAGENFURT — Celovec Bahnhofstrasse 1 SE PRIPOROČA novosti uporabljenih postopkov v poslovni politiki, glede kvalitete komunikacijskih sredstev in ekonomske propagande ter glede uspešnosti v realizaciji tržnih ciljev. Posebna komisija bo ocenila poslovno politiko podjetij in odločila o podelitvi zlatih medalj. Komisija bo sestavljena iz poslovno političnih in organizacijskih strokovnjakov, ki sodelujejo pri reviji Moderna organizacija. Za podelitev zlate medalje — tako piše v prvi številki Moderne organizacije ■*- pridejo v poštev le direktorji tistih podjetij, ki finančno neoporečno stojijo in imajo zaradi svoje poslovne politike in organizacije zagotovljeno uspešno poslovanje tudi v prihodnosti. Podjetja, ki menijo, da bi prišla v poštev za zlato medaljo, lahko tudi sama sugerirajo uredništvu revije, da komisija analizira njihovo poslovno politiko. Način podeljevanja zlatih medalj so nekoliko prilagodili postopku podeljevanja zlatih medalj, ki jih podeljuje organizacija Sales and Marketing Executives — In-t em ac ion al (Medn arodn i pro-dajni in tržni voditelji). Za ilustracijo uspehov, kakršne bodo nagradili, so v prvi številki Moderne organizacije navedli deset tujih primerov. - a Tržiški taborniki izdajajo glasilo Pred nami je prva številka glasila tabornikov odreda Severna meja iz Tržiča — Narava, ki jo izdajajo člani press kluba tržiških tabornikov. Naj vam nekoliko podrobneje predstavimo to glasilo mladih Tržičanjv, članov taborniške organizacije. V uvodnem članku urednik Narave najprej piše, zakaj so se odločili za izdajanje svojega glasila. »Eden izmed vzrokov za izdajanje našega glasila je premajhna obveščenost prebivalcev tržiške občine o tabornikih, njihovem življenju in delu-Nekaj o nas, tabornikih ste, dragi bralci, sicer lahko izvedeli prek tržiškega radia, ki vas je v zadnjem času precej obveščal o naših akcijah. To pa je vsekakor premalo, da bi sploh vedeli, zakaj deluje taborniška organizacija, kakšna je njena struktura in še marsikaj drugega« Nadalje lahko beremo, da bi tržiški taborniki radi tiskali Naravo v kakšni tiskarni, vendar se boje, da bi to povečalo sedanjo ceno (50 S din) g'a; sila. Uredništvu tudi ne manjka samokritike, saj že v prvj številki glasila želijo, naj bralci kritizirajo tiste prispevke, k* jim ne ugajajo, ali pa naj pošiljajo koristne predloge. Za konec pa še nekaj besed o vsebini drugih člankov, v zapisu z naslovom Vas zanima kaj o Ste Maric aux Mineš? nam avtor Janez Kavar predstavlja francosko mesto Ste Ma-rie Aux Mineš, s katerim se je Tržič pred nekaj leti pobrati}-Vlado Barabaš pojasnjuje, kaj je to »press klub«, kjer pravi, da je to skupina tabornikov, ki skrbi za propagando taborniške organizacije. Sem spada izdajanje, tiskanje in urejanje odredovega glasila, sodelovanje v drugih sredstvih množičnega obveščanja, urejevanje propagandnih omaric, izobraževanje tabornikov, ki bi se želeli vključiti v delo press kluba- V Naravi lahko preberemo tudi zapis o podelitvi naziv* »Partizanski odred«, ki so ga pred nedavnim dobili tržiški ta; borniki, zapis o taborniškem kroju, kratki poročili o leta' skupščini škofjeloških tabornikov in o udeležbi tržiških ta; bornikov na zveznem taborniškem tekmovanju na Popov1 šapki v Makedoniji. Zadnja stran glasila tržiških tabornikov Narave pa je namenjena razvedrilu, kjer lahko preberemo ne* kaj šaljivih domislic iz taborniškega življenja. In kaj lahko povzamemo iz bežnega ogleda glasila tržiških tabornikov? Prav gotovo je treba idejo za izdajanje tega g'*' sila pozdraviti. Čeprav se uredništvo Narave že na začetku srečuje z materialnimi težavami, upamo, da jim začetne vneme ne bo zmanjkalo. Upamo tudi, da bodo bralci omenjenega glasila izpolnili upe uredništva in tudi sami pošiljali Pr'' spevke za objavo. S tem pa bo Narava pridobila pri vsebin' in pestrosti, postala bo realen prikaz taborniškega življenja« njihovega dela, nalog in uspehov. V. Guček Gasilsko društvo Zabreznica Po zamotanih poteh do nove brizgalne Občani so prispevali milijon Gasilsko društvo Zabreznica je bilo lani v velikih skrbeh, kako bodo gasili morebitni požar, ker se jim je pokvarila stara brizgalna. Akcija za nakup nove brizgalne je pokazala, da ljudje cenijo protipožarno varnost. Občani desetih vasi na področju krajevne skupnosti Žirovnica so Svet delovne skupnosti skupščine občine Tržič RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO REFERENTA ZA UREJANJE IN OPREMLJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Pogoj1: diplomirani gradbeni inženir — zaželjena komunalna smer — z najmanj 1-letiiD prakso. Stanovanje in osebni dohodek po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti skupščine občine Tržič 15 dni po objavi razpisa. prispevali okrog milijon S din, prav toliko denarja pa je za brizgalno dala zavarovalnica Jesenice. S tem pa problem še ni bil rešen. Upravni odbor društva je sklenil, da bo kupil novo brizgalno tipa avtomatik 75 z volksvvagnovim motorjem. Povprašali so pri tvrdki Konrad Rosenbauer v I.lnzu, če lahko dobijo takšno brizgalno. Iz Linza so odgovorili, da bodo dobili brizgalno, ki je na zagrebškem velesejmu. Sejma je bilo konec, motorne brizgalne pa od nikoder. Na vprašanje so jim iz Linza odgovorili, da je bila motorna brizgalana oddana Inter-evropl, podjetju za zunanjo trgovino, ker Jo niso smeli neposredno iz sejma poslati S din v Zabreznlco. Iz Intercvrope pa so javili, da je motorna brizgalna z vsemi dokument« na carinarnici. Nato se ie oglasila še carinarnica, ki le društvu sporočila, da lahk0 brizgalno takoj dvignejo, ce plačajo 820.000 S din carine-Društvo, ki ni imelo samo niti za brizgalno, seveda n imelo denarja za carino. 2»' to so poslali v Beograd Pr°s' njo, naj Jih oprostijo carine« Šele ko so v Beogradu uS0*!' no rešili prošnjo, so se ga5"' ci oddahnili. Zdaj čakajo v Zabreznie-še zastopnika tvrdke iz L!n' za, da bodo motorno brU' galno skupno preizkusili, to pa jo bodo slovesno i*ra' čili v last društvu. Jože Vidlc Pomoč turističnim društvom po dve predavanji za oo ^ Razen tega pa bodo ma)' ^ tos za vse predsednike tajnike turističnih drU^aJti pripravili seminar. 1Pr°gg|la-seminarja bodo izdelali • paj s turistično zvezo ^ venije. Prav tako pa se g\o-do s turistično zvezo ^ venije dogovorili tu dl ^ ustrezne predavatelje. Na zadnji seji upravnega odbora gorenjske turistične zveze, ki je bila minuli teden, so člani odbora med drugim sklenil^yda bodo letos manjšim turističnim društvom na Gorenjskem pomagali izpolniti program izobraževanja. Tako bo Gorenjska turistična zveza z lastnimi sredstvi zagotovila jI SREDA - 14. februarja 1968 MALI OGLASI GLAS * 15. STRAN Prodam Prodam KONJA. 11 Prodam NE. Zalog Žirovnica 597 traktorske BRA-39, Cerklje 593 KRANJ posteljnino in zavese PRI KRANJCU Cankarjeva 7 Prodam 4 PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Cerklje 57 599 Prodam semensko GRAHO-R0, dve vprežni KOSILNICI > SLAMOREZNICO s puhal-nikom in verigo. Cešnjcvk 22- Cerklje 600 Prodam 1000 kg drobnega KROMPIRJA. Zabnica 37 601 Prodam suho bukovo OG-JJE. Tavčar Sp. Luša 20, Selca 602 1 km iz Kranja prodam HIŠICO z vrtom, vseljivo Cez 1 leto. Naslov v oglasnem oddelku 603 Prodam KRAVO s teletom. Pangeršica 6, Golnik 604 Predam KRAVO s tretjim teletom, KOBILO 5 let staro, sPosobno za vsako vožnjo, in *godnji semenski KROMPIR. Kranj, Škofjeloška 26 605 Prodam krmilno PESO. Ho-temože 6, Preddvor 605 Prodam zastava 750, letnik 1963. Britof 12, Kranj 607 Prodam 4 PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Cadovlje 7, Gol-Wk 608 Prodam nov navaden negovan VOZ. Podrcča 24, Medvode 605 PRALNI STROJ — polavto-^atidni z odlično centrifugo 2tlo Poceni prodam. Rebolj, Mlakarjeva 2, Kranj 610 Prodam nemško SLAMOREZNICO ultra 3 »Kodel-B°rin« s puhalnikom. Naslov v oglasnem oddelku 611 Poceni prodam SPALNICO jj modelno omaro, mrežami, v]ožki 3 delni, mizo in dva !|°Ja. Kisovcc, Potočc 2, \krnetijsko posestvo) Preddvor 612 Prodam KRAVO, ki bo čez 1 mesec teletila. Možjanca 4, Preddvor 617 Kupim Kupim CIRKULAR za ža-8ariJe drv. Dvorje 45, Cerklje 613 )^>Pim dobro ohranjeno ^MARO, lahko enodelna. Na-s'ov v ogla:,nem odd. 614 Prireditve Iščem narodno zabavni ANSAMBEL za pustno nedeljo 25. 2. 1968. Ponudbe poš- Vsa društva in člane rejcev malih živali na Go-rcnjskem °BVESCAMO da bo meddruštveni sesta-dne 18. II. 1968 ob 9'<> v salonu hotela JELEN v Kranju. »abinao vas. Ijite do 18. 2. 1968 Visoko 27, Šenčur 615 FOTOATELJE — KOSI MARIJA, Kranj Vodopivčeva 1, obvešča, da jc zopet odprto. 616 Cevapčiči, ražnjiči, klobase na žaru, plošča ala Delfin, pleskavica itd. so speclalltete gostilne DELFIN (za Delikateso), ki ima v svoji kuhinji urejen žar na oglje. Vsak dan od 17. ure dalje do 20. dobite specialitete na žaru. Kolektiv KOMUNALNO OBRTNEGA PODJETJA JESENICE razpisuje delovno mesto referenta za komercialno službo POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: — višja šola komercialne stroke z najmanj triletno prakso — srednja ekonomska šola z najmanj dveletno prakso — poskusni rok je šest mesecev. Družinsko stanovanje za zdaj ni na razpolago. Ponudbe pošljite na upravo Komunalno obrtnega podjetja Jesenice, Sp. Plavž 6a najkasneje v roku 8 dni po objavi razpisa. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PODJETJA PREHRANA, EXPORT-IMPORT, LJUBLJANA razglaša naslednja prosta delovna mesta za: P-MARKET, SKOPJA LOKA, NOVI SVET: POSLOVODJO splošni pogoji: visokokvalificiran delavec živilske stroke z najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delov, mestih v trgovini; posebni pogoji: delovne izkušnje v trgovini s prehrambenim blagom na odgovornih delovnih mestih 2 TOCAJKI splošni pogoji: kvalificirana točajka z najmanj 2 leti delovnih izkušenj KUHARICO splošni pogoji: visokokvalificirana kuharica; kvalificirana kuharica z najmanj 3 leti delovnih izkušenj v gostinstvu POSKUSNA DOBA ZA: visokokvalificirana delovna mesta 90 dni kvalificirana delovna mesta 60 dni Za navedena delovna mesta je nastop službe možen takoj. Vse ostale informacije in pismene ponudbe sprejema do 21.2.1968 socialno-kadrovska služba podjetja vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ure, Ljubljana, Kersnikova 2/V. REHRANA EXPORT - IMPORT - LJUBLJANA Oglas v Glasu - zanesljiv uspeh Gradbeno podjetje OBNOVA LJUBLJANA, TITOVA C. 30 sprejme za območje Ljubljana, KAKOR TUDI ZA DELO V DEMOKRATIČNI REPUBLIKI NEMČIJI, ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI IN AVSTRIJI KV tesarje KV zidarje KV železokrivce in nekvalificirane delavce. Za vsa razglašena delovna mesta je zaželjeno, da je odslužen vojaški rok Delovna mesta so vezana na obvezno dvomesečno preizkusno dobo. Plača je urejena s posebnim pravilnikom podjetja Samska stanovanja so na razpolago. Hrano podjetje kreditira in se obračunava mesečno pri plači. Kandidati se lahko zaposle za določen ali nedoločen čas. Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Razglas velja do zasedbe prostih delovnih mest. Pismene oz. ustne ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja Obnova Ljubljana, Titova c. 30, I. nadstropje, soba št. 12. 83 KOMPAS KRANJ 1.III.-3. Večer v milanski Scali PUCCINI: La Boheme" Z GIANNIJEM RAIMONDIJEM Za vsakega ljubitelja opernega sveta bo obisk predstave v »SCALI« prav gotovo veliko doživetje, saj bo razen odličnih solistov lahko občudoval tudi veličasten dekor dvorane ter sceno in režijo po vsem svetu znanih imen, kot so Margherita VVallmann, Nicola Benois Luchino Vlscontl in Franco Zeflrelll PREDSTAVA PUCCINIJEVE »I A BOHEME« BO V SOBOTO 2. MARCh 1968 Potovanje za obisk predstave se bo odvijalo po naslednjem sporedu: 1. dan Odhod iz Ljubljane ob 15.00 uri ter vožnja do Gardo ob Gardskem jezeru. • Namestitev v hotelu, večerja in preno- čišče. 2. dan Po zajtrku odhod proti Milanu, skozi Peschiero ter z obiskom Sirmiona. — Okrog poldneva prihod v Mibno. Po namestitvi v hotelu avtobusi i ogled mesta, združen z ogledom gradu Stor-za-Visconti in muzeja •»SCALE* Prosto do večerje in nato ogled operne predstavo v »SCALI«. Prenočišče. 3. dan Po zajtrku prosto ter povratek v Ljub- ljano s prihodom v večernih urah. CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE 340.— N din V ceno je vračunan avtobusni prevoz, ogled mest, hotelske usluge po sporedu, vstopnina za »SCALO«, vstopnina za muzeje, organizacija in vodstvo potovanja. OB PRIJAVI PROSIMO PRILOŽITE: - veljaven potni list — akontacijo 150 N din PRIJAVE SPREJEMAJO KOMPASOVE POSLOVALNICE KRANJ, JESENICE, BLED DO 20. FEBRUARJA 1968 G L A S Mesečni hrzoturuir Na brzoturnirju ŠK Borec za mesec februar je sodelovalo 20 šahistov. Zmagal je Krek J. s 15,5 točke. Sledijo škrab in Stagar 14,5; Naglic 13; Berčič 12,5; Djordjevič 11,5... V. B. Kosarski veleslalom Na smučiščih Zelenice je v soboto Tovarna kos in srpov Tržič organizirala 11. kosarski veleslalom. Nastopili so tekmovalci tovarn kos in srpov Tržiča, Slovenj Gradca in z Lovrenca na Pohorju. REZULTATI — ml. člani — 1. Dovžan 1:09,8, 2. L. Soklič 1:11,7, 3. M. Meglic (vsi Tržič) 1:14,3, st. člani — L J. Krmeij (Tržič) 1:09,6, 2. Gregor (SI. Gradec) 1:27,0, 3. štele (Tržič) 1:31,8, članice — 1. Hermina Kermelj 1:18,0, 2. Magda Laibecher (obe Tržič) 1:21,0. Ekipno — 1. Tržič I. -h SPORT SREDA - 14. februarja Pravočasne priprave Na prvi seji moto cross komiteja za organizacijo devete dirke za svetovno prvenstvo v moto crossu za kategorijo do 250 ccm, ki bo 30. junija na znani moto-cross progi v Pod-Ijubelju, so pred dnevi v prostorih občinske skupščine Tržič za predsednika izvolili Rimi Simoneti-ja, republiškega poslanca, člana IS in predsednika odbora za gospodarstvo pri IS SR Slovenije, za podpredsednika pa Marjana Bizjaka, predsednika skupščine občine Tržič. - h Tekmovanje strelcev Tovarniški komite ZMS Iskre je preteklo soboto organiziral srečanje strelcev iz štirih gorenjskih tovarn. Nastopilo je sedem ekip, najboljša pa je bila prva ekipa Iskre, med posamezniki pa je zmagal Božo Malovrh s 180 krogi od 200 možnih. REZULTATI: ekipno — 1. Iskra I. 670 krogov, 2. Iskra II 642 3. IBI 5» itd.; posamezno — 1. Malovrh (Iskra) 180, 2. Lom-bar (Iskra) 174, 3. Žagar (IBI) 173 itd. B. M. Olimpijski ogenj — še pet dni Desete zimske olimpijske igre so že prešle v drugo polovico. Pred nami pa je po drugi sirani še vrsta najpomembnejših prireditev in bodo zato oči ljubiteljev športa še bolj uprte v svečani olimpijski Grenoble, saj so v zadnjih petih dneh na sporedu najzanimivejše discipline v smučanju, sankanju in drsanju, v hokeju pa se bodo med sabo pomerili najboljši, kandidati za olimpijska odličja. Zanimivih borb za zlato, srebro in bron bo torej v prihodnjih dneh še na pretek. Najzanimivejši pa bo vsekakor zadnji dan, to je prihodnja nedelja, ko bodo na sporedu solo skoki na veliki 90-metrski skakalnici, kjer so prav pred letom dni naši skakalci na pred-olimpijskih igrah dosegli največji uspeh minule sezone. Će se bodo letos ponovili vsaj nekoliko podobni rezultati, potem bomo z našimi skakalci več kot zadovoljni. če ocenjujemo dosedanje rezultate in uvrstitve naših zastopnikov na jubilejnih olimpijskih igrah v Franciji, potem smo lahko več ali manj zadovoljni. Razočarala je doslej le Majda Ankelc (v smuku) ter skakalca Pečar in Eržen na srednjeveliki olimpijski skakalnici. Tekači so dosegli pričakovane rezultate, boljši pa bi bili lahko naši alpinci. Najbolj pa so se odrezali poleg skakalca Ludvika Zajca, ki je s 14. mestom dosegel doslej najboljši uspeh v zgodovini jugoslovanskega skakalnega špcta, hokejisti, ki so pobrali že tri zaporedne zmage in so najresnejši kandidati za prvo mesto v B skupini. Desete zimske olimpijske igre bodo zaključene v nedeljo, 18. februarja. Se pet dni bo gorel olimpijski ogenj na vseh prizoriščih jubilejnih in rekordnih zimskih olimpijskih iger, še pet dni bomo spremljali po televiziji, radiu in časopisih olimpijske igre, kdo bo najboljši, kdo bo osvojil največ olimpijskih odličij, v mislih pa bomo vedno tudi z našimi tridesetimi predstavniki na olimpijskih igrah in jim tudi v prihodnje želeli čimveč uspeha, čeprav je Coubertinova misel o pomembnosti udeležbe na olimpijskem slavju še zmeraj prisotna. S tem je znova potrjeno, da so olimpijske igre prireditev Izjemnega pomena, ki naj prispevajo k medsebojnemu razumevanju med "irodi, morebiti v tem razburkanem času se bolj kot t;daj, ko svetovni položaj nI bil tako napet. J.Javornik Prvi nastop razveseljiv S sobotnim prijateljskim dvobojem atletov in atletinj Kla-divarja in kranjskega Triglava so v Celju uradno preizkusili novo atletsko dvorano, ki bo že v nedeljo sprejela tekmovalce na prvenstvu Slovenije v pokritih prostorih. Sami rezultati so pokazali, da je dvorana dobro pripravljena, žal pa zaradi občutljivega lesenega poda Celjani ne dovolijo uporabljati šprinteric (razen pri skokih), kar vsekakor vpliva na rezultate. Poleg državnega rekorda Marjane Lubej (KI) na 60 m ovire je za nas najbolj pomemben rezultat Mileka pri skoku v višino. Z 207 cm je dokazal, da je že v izvrstni formi in bi bilo normalno, da sodeluje na Evropskih igrah v dvorani v Madridu, za katere mu je zvezni kapetan določil normo 206 cm. Upajmo, da bo Milek uspešen tudi na atletskih igrah Beograda v dvorani, ki so odločilne za nastop v Madridu. Svojo vrednost so pokazali tudi ostali, ki se jim pozna redno treniranje. Tako je Bizjakova presenetila s 5 m pri skoku v daljino ter v teku čez ovire; gorenjski rekorder v teku na 100 m Dušan Pirjevec (10,9), ki se je po daljšem premoru ponovno pojavil na stezi, pa je dokazal, da je še vodno mojster ovir in morajo nanj ostali slovenski oviraši resno računati. REZULTATI — moški: 60 m ovire: 1. Vravnik (KI) 8,6, 2. Pirjevec (Tr) 8,8, 3. Kasti vnik (Tr) 8,9, 6. Konc (Tr) 9,7; 60 m: 1. Medvešček V vodstvu Prestrl Na šahovskem prvenstvu Kranja je po VI. kolu prevzel vodstvo Prestrl, ki je v najvažnejši partiji VI. kola premagal Malija. Rezultati: V. kolo: Mali : Naglic 1:0, Zaplotnik: Bav-dek remi, Vojičič : Prestrl 0:1, Djordjevič L. : Zbil re- Nadaljevanje zimskega prvenstva V hali Tivoli v Ljubljani se je v nedeljo nadaljevalo 11. kolo A skupine odprtega zimskega rokometnega prvenstva Slovenije. Gorenjska predstavnika TVD Partizan Tržič in Kranj sta to pot zaigrala nekoliko slabše kot v prvem kolu. Tržičani so po razburljivem srečanju minimalno izgubili s Celjem in igrali neodločeno z Ormožem. Kranjčani pa so premagali Ribnico in izgubili z Branikom. Rezultati: Kranj : Rlbn'ca 13:10 (5:3), Kranj : Branik 13:17 (3:4), Tržič : Celje 8:11 (8:5) in Tržič : Ormož 16:16 (8:10), -h Vrhanov smuk V nedeljo je smučaiski klub pri športnem društvu na Jezerskem priredil tradicionalni Vrhanov smuk z Jezerskega vrha do štularja. Smuk prireja društvo vsako leto v spomin na padlega partizana Ljuba Grabnarja - Vrhana, ki je to progo vozil že pred vojno. Na prireditvi je nastopilo okrog 40 tekmovalcev. Rezultati: pionirji — 1. Luka Krničar (Jez.), ml. mladinci — 1. Ivan Parte (Jez.), st. mladinci — 1. Ljubo Sem-rov (Jez.), člani — 1. Vinko Tepina (Jez.), 2. Franci Jekel (Murtzsteg — gost iz sosednje Avstrije). mi, Mehmedinovič : Požar 1:0, Djordjevič S. : Dujović 1:0, Majašič : Kodek remi, Oraz : Žnidaršič 1 : 0. VI. kolo: Prestrl : Mali 1:0, Bavdek : Mehmedinovič 1:0, Djordjevič : Zaplotnik 1:0, Naglic : Vujičič 1:0, Zbil : Djordjevič S. remi, Matjašič : Požar remi, Krek : Dujović 1:0, Kodek : Oraz 1:0. Vrstni red: 1. Prestrl 5; Bavdek in Mali 4,5; Djordjevič L. Naglic 4; Djordjevič S., Zaplotnik 3,5 ... V. B. Janšev memorial Na 20 km dolgi progi, ki je bila speljana iz Mojstrane v dolino Krme, prek Radovne in Mežaklje pa nazaj v Mojstrano, jc SK Mojstrana v nedeljo organiziral tradicionalno tekaško tekmovanje za Janšev memorial. Pri članih je bil najboljši Kobilica iz Gorij, pri mladincih pa njegov klubski kolega Kalan. REZULTATI — člani (20 kilometrov): 1. Kobilica (Gorje) 1:13,46,6, 2. Seljak (Triglav) 1:13,54,4, 3. Ambro-žlč (JLA) 1:14,02,1, mladinci (10 km): 1. Kalan (Gorje) 38:15,2, 2. Slovnik (JLA) 38:30,3, 3. Zupan (Gorje) 39:28,6. -h Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah t&mM Kranj (KI) 7,0, 3. Pirjevec (Tr) 7,2< 4. S troj a n (Tr) 7,4, 5. Fister (Tr) 7,5; 1000 m: 1. Svet (KD 2:53.8, 2. Zumer (Tr) 2:56,2; višina: 1. Milek (Tr) 207, 3. Krumpak (Tr) 180, 5. Prežel j (Tr) 170; troskok z mesta: 1. Prežel j (Tr) 8,97, 2. Pirjevec (Tr) 8,93, 6. Krumpak 8,28; met medicinke: 1. Konc (Tr) 14,90, 3. Kaštivnik (Tr) 14,60, 5. Pajk (Tr) 14,35; štafet* 5x1 krog: 1. Triglav 1:45,0, 2. Kladivar 1:46,7; ženske — 60 m ovire: 1. Lubej (KI) 7-8< 2. Bizjak (Tr) 10,2, 4. Vido-vič (Tr) 11,2; 60 m: 1. Lubej (KI) 7,6, 2. Osovnikar (Tr) 8,0, 4. Klemene (Tr) 8,3, 5. Bizjak (Tr) 8,4; 500 m: 1. Orač (KD 1:31,4, 6. Česen (Tr) 1:40,2. 7. Ješe (Tr) 1:40,4, 9. VarmaZ (Tr) 1:40,6; daljina: 1. Lubej (KI) 5,27, 2. Bizjak (Tr) 5.00, 4. Osovnikar (Tr) 4,59, 5-Klemene (Tr) 4,47; štafet* 5x1 krog: 1. Triglav 1:59,& M. Kuralt X. kurirski smuk na Pristavi Krajevna organizacija Zveze borcev Javonnik je v nedeljo na Pristavi nad Jesenicami priredila X. tradicionalni kurirski smuk. Nastopil0 je 250 tekmovalk in tekmovalcev Gorenjske. Vrstni red najboljših — člani — 1. Markež, 2. Klinar, 3. Pesjak (vsi Jesenice), članice — 1. Vilman, 2. SmoleJ' (obe Jesenice), 3. Cerkovnik (Kor. Bela), člani ZB — »■ Kunšič (ZB, Plavž), 2. PirC (ZB, Kor. Bela), 3. Gašper* (ZB, Plavž), mladinke — b D. Kleindinst (Jesenice), *■ žerjav, 3. Pečar (obe Kr. go* ra), mladinci — 1. Straus (Je' senice), 2. Bernik (Kr. gora), 3. Sunt (Radovljica), pioni«" ji — 1. Jeklar, 2. Vovk (oba Jesenice), 3. Sod j a (Bi-brava), pionirke — 1. F°n (Bled, 2. Vovk (Bled) in K* rec (Jesenice). Ekipno — ž,a' ni: Jesenice; ekipe — Zveza borcev: 1. Plavž, mladinci: L Jesenice; pionirji: 1. Jesenice, pionirke: 1. osemletka Prepihov Voranc Jesenice. -h Izdaja in tiska CP »G° renjski tisk« Kranj, K° roška cesta 8. - NasI°. uredništva in uprave Hsta" Kranj, Trg revolucije (stavba občinske skup ne) — Tek. račun pri šči-šdK v Kranju 515-1-135. _ Te lefbni: redakcija 2l-Si5, 21-860; uprava lista, n»a-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.—N din. Cena posarne* nih številk 0.40 N din Inozemstvo 40.00 N din. " Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki unaJ° 10 % popusta. Neplačanin oglasov ne objavljamo