iCRANJ, SOBOTA, 13. MAJA 1961 ST. 54 ▲ 11H A j A ob PONEDELJKIH, LETO XIV 'redah in sobotah - TE-^BrONli uredništvo M-70, 'AJNtSTVO in UPRAVA «-90 * TEKOČI RAČUN pri komunalni banki v kranju 17-70-l-l» - letna naročnica 900 din. mesečna 79 din. Posamezna stev. io din Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK S prve stalne konference počitniških skupnosti na Gorenjskem :::^::^ttly - °b letošnji jubilejni. 20-letnlci ^oluclje pripravljajo v vseh na-krajih razna obeležja spomene, zbirajo podatke in doku-•»totacljo, ^a bi tako ohranili ffcnr-Jšim' rodovom vsaj nekaj Potnin 71. partizanom, padlim v **v in žrtev za današnjo svobodo. Ka sliki grobnica in obelizk v pomin 71. partizanom padlim v tal reških gozdovih, med katerimi te tudi narodni heroj Jože Gre-^cj^ ki 8"» končujejo v Radovljici. I^kdanja vrtnarija Jx> spre-1,1 »njena v park, ki bo znatno *PrcaneniI izgled tega razvijajočega mest* Ustanovi Neizkoriščeni pogoji delavskega turizma m Gorenjskem V Delavskem domu v Kranju je bila v sredo, 10. maja dopoldne, I. stalna konferenca počitniških skupnosti za Gorenjsko. Udeležili so se je predstavniki kolektivov in služb, ki imajo svoje domove v našem okraju in izven njega, nadalje predstavniki občinskih svetov za oddih in rekreacijo, TI), LM, LO, ►^Izletnika« in Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Med povabljenimi gesli sta bila prisotna tudi podpredsednik republiškega Sveta sindikatov in predsednik republiške Stalne konference za oddih in rekreacijo, tovariš Leopold Krese in tajnik republiške konference za oddih in rekreacijo, tov. Strnko Glas. Razpravljali so o stanjn in pogojih koordiniranja prostega časa za razvoj delavskega turizma na Gorenjskem. Uvodoma je govoril predsednik komisije za socialna vprašanja pri kranjskem Okrajnem sindikalnem svetu, tov. France Horjak. Med drugim je poudaril, da današnji družbeni razvoj omogoča in zahteva, da se problemi porabe prostega časa širše razpravljajo in mnogo bolj odločno postavijo na dnevni red. Vzporedno z napori na področju stanovanjske izgradnje, izbire prehrane in zdravstvenih pogojev, z razvojem komunalnih služb in stanovanjskih skupnosti, se mora odločneje razvijati proces zadovoljevanja kulturnih potreb z razvedrilom, kulturnim in športnim. Na kratko, treba je skrbeti za ftzlčno in duhovno rekreacijo našega delovnega človeka. V pogojih mestnega življenja in proizvodnje je nešteto faktorjev, ki negativno vplivajo na fizično in psihično počutje človeka. Zato rekreacija postaja čedalje bolj očitflir.lna zdravstvena potreba. Ne gre samo za to, kako organizirati in omogočiti letne oddihe, temveč za skrb, kako čimbolj racionalno izkoristiti odmor med delom, dnevni odmor, tedenski in seveda v sklopu tega tudi letni oddih. V tem pogledu je bilo že veliko napravljenega. PREMALO DOMOV IN PREKRATKA SEZONA Lani je organizirano koristilo svoj dopust v počitniških domovih od približno 50 tisoč delavcev kranjcikoga okraja preko 15.600, kar predstavlja 31 % od vseh delavcev. Počitniški domovi, ki jih imajo podjetja in ustanove kranjskega okraja v raznih krajih Slovenije in Hrvatskega Primorja so lani razpolagali s 15G4 posteljami in razen tega še s 105 ležišči v Šotorih. To dokazuje, da so se v 1. 1960 dvignile kapacitete za 100 % v primerjavi z letom 1959. Se vedno pa je mnogo manjših podjetij, ki ne razpolagajo niti z eno posteljo. V takih primerih bo treba reševati probleme s skupnimi močmi. Podjetja v Železnikih so Se na primer na pobudo ObSS združila v počitniško skupnost in skupno oskrbujejo svoj dom v Portorožu. V vse te domove in objekte so naša podjetja vložila in še vlagajo ogromna sredstva, ki pa se ne koristijo vedno tako kot bi bilo treba. Večina domov je odprtih za prekratko dobo, povpr. kapaciteta v domovih je le okoli 40 ležišč, v posameznih domovih ob zaključku sezone še vedno krijejo i z tube itd. Razen tega je odprto vprašanje regresov za delavce: ali naj debo vsi člani kolektiva ali samo tisfi del, ki preživi dopust v lastnem počitniškem domu? VEC SKRBI KULTURNEMU IN ŠPORTNEMU RAZVEDRILU Slabši so pogoji za oddih v počitniških objektih, ki jih imajo razna podjetja in ustanove na območju Gorenjska Na tem območju je sedaj 46 počitniških objektov s 1958 ležišči, od teh je v 29 primerih kapaciteta le 10—20 ležišč. Ti domovi so odprti le nekaj mesecev. 15 domov ne posluje niti 3 mesece na leto, 15 pa je odprtih skozi vse leto. Vendar je v glavnem v vseh domovih poskrbljeno le za spanje in prehrano, vse premalo pa je kulturne zabave, športnih prireditev in razvedrila. Se celo možnosti iz- letov, ki na Gorenjskem niso majhne, ee ne izkoriščajo. Tudi pred n aše komune se postavlja ognomna naloga. Te bi morale izdelati svoje urbanistične načrte in programe, iz katerih bo razvidno, kdr.j in kje ec bo v prihodnje razvijal turizem, ( namenjen za oddih nagega delovnega človeka. Za vse to obstajajo v r.nčem okraju realno možnosti, saj jfe tu gornjesavska dolina, bohinjski kol, radovljiška kotlina, novonastajajoca zimsko športna središča: DražfcOše, K-vavec in v kraUiem Velo polje. Ce kje obstajajo motnosti za podaljšanje rožene v počitniških domovih, po-'<"m je to prav gotovo na Gorenjskem, če ne za vse leto, pa vsaj za zimsko in letno sezono. O vsem tem so navzoči obširno razpravljali. Kako zagotoviti ekonomsko in rentabilno poslovanje v že obstoječih počitniških objektih, kako omogočiti oddih širšemu krogu delavcev, kako omogočiti dopuste v raznih krajih, ne samo v svojem počitniškem domu itd., to so bila vprašanja, ki so se neprestano ponavljala. Mnogi so govorili o svojih dosedanjih izkušnjah in o načrtih za prihodnje. Precej je bilo tudi govora o naših gorskih postojankah. Nekdo izmed navzočih je pohvalil poslovanje počitniškega doma na Mohorju (s 13 weekend hišicami), ki ga je odkupilo podjetje »Rade Končar-«- iz Zagreba, pa je dom vseeno odprt za vsa- kega izletnika, nasprotno pa )e grajal podjetje ELES iz Ljubljane, ki ima svoj dom na Krvavcu le za svoje člane, medtem bo drugi turisti nimajo kje prenočevati. Ob zaključku konference, ki je pokazala, kako nujno je bilo, da je prišlo do njene ustanovitve, so izvoliSi upravni odbor, ki b* povezoval delo počitniških skupnosti in skrbel za fevajanje "meh tistih misli, izrečemn na konferenci, s katerimi so se navzoči strinjali. Njegova naloga bo tndi ne le skrbeti za letni, ampak tadS za dnevni ±n tedenski dopust naših ljudi, pri čemer bo treba snažen delavstva upošterati tudi jsav-ne uslužbence. M'X Iz sejne dvorane OLO Kranj y in razvoju poštnega Jakob Žen, novi predsednik OLO Kranj Kranj, 12. maja. Danes to se ta ponovno zbrali odborniki Okrajnega ljudskega odbora. Na toženih sejah so razpravljali in sklepali o položajnih Plačah uslužbencev OLO, dali soglasje k odločbi o ukinitvi postaje Ljudske milice v Žirovnici ter potrdili predlagano teritorialno razmejitev med ObLO Bohinj In (MsI.O Tolmin. Kot dopolnilni točki sta oba zbora potrdila tudi nekatere spremembe v okrajnem proračunu za letošnje leto ter spremembe v programu del ln nabav okrajnega cestnega sklada za leto 1961. Iz predloženega dnevnega reda Za 53. skupno sejo je bila zaradi nekaterih najnovejših sprememb iz-i ocena točka, na kateri naj bi obravnavali perspektivni program rekonstrukcije Gorenjske železnice. Zato je bila ta zadeva prenesena na dnevni red prihodnje seje, ko bodo odborniki razen pirograma rekonstrukcije železniške proge Ljubljana—Jesenice seznanjeni tudi s stanjem železniških prog Jesenice— Bohinj in Kranj—Tržič. Poročilo o delu in problematiki podjetja za PTT v Kranju je podal direktor tega podjetja, tov. Franc Škerjanec. Na njegovo poročilo m bilo bistvenih pripomb, le odbornik iz Bohinja je opozoril na ne- katere pomanjkljivosti pri dostavi telegramov v bohinjskem kotu, medtem ko je predstavnik podietp za PTT v Kranju, tov. Jože Pr?.-protniik obširneje govoril o tem, 'kako bi izboljšali dostavno službo i.: o nekaterih problemih postnega in telefonskega prometa. Okrajni ljudski odbor je na da našnji seji imenoval irudi novegi člana v cvet za gospodarstvo in % svet za notranje zadeve ter za predsednika sveta za gospodarst v( izvolib tov. Lovra Cerarja. Nadalji je bil imenovan tudi upravna odbor Zavoda za gospodarski riiZvp ter direktor tega zavoda, tov. Vladimir Logar. Odborniki so potrdili tudi novi sestav upravnega odbora podružnice DOZ ter nekatere spremembe v komisiji za. stipendile ter izvolili nove sodnike porotnike za Okrajno sodišče na Jesenicah. Ob koncu današnje seje Okrajnega ljudskega odbora so odborniki soglasno izvolili za novega pred- I Kd i OT.O Kranj, tov. JAKOBA 0-M III. plenum OK LMS Kranj Pomanjkljivosti pri društvenem deiu Nace Jaran, novi sekretar OK LNS Kranj Pretekli torek popoldne je bfl y Kranju III. plenum Okrajnega *°tniteja LMS Kranj. Osrednja točka dnevnega rpda je bila razprava o društveni dejavnosti mladine v našem okraju. Namen raz- prave je bfl ugotoviti pomanjkljivosti, ki so jih imele osnovne mladinske organizacije pri dru- Pred srečanjem zamejske mladine na Jesenicah 21. NAJA POD PONCANi Že dobrih štirinajst dni traja na Jesenicah X. jubilejni mladinski festival. Pripravljalni odbor pri Občinskem komiteju LMS na Jesenicah je zanj pripravil zelo pester Program. V nedeljo, 14. maja, bo na osrednjem igrišču na Jesenicah telovadni nastop, še pred tem pa bo velika »Pa-f&da mladosti« po ulicah Jesenic, kjer računajo, da bo Nastopilo nad 3500 mladih z Jesenic m okolice. &e posebej pa moramo že danes ^*>z oriti na srečanje zamejske Nadine iz Koroške, Benečije, Trsta in Gorice. Srečanje organizira v okviru X. jubilejnega mladinskega festivala Občinski S seje ObLO Kranj 0 stanovanjski graditvi Pomoč gospodarskih organizacij bo neobhodno potrebna Kranj, U. m\j& - Danes popoldne je bila v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj seja Občinskega ljudskega odbora Kranj. Zbora sta na ločenih sejah obravnavala predloge predpisov stanovanjske graditve, predlog odloka o položajnih plačah In posebnem dodatku uslužbencev poklicnega gasilskega voda ter predlog p posebnem dodatku za uslužbence inšpekcijskih služb. Kot posebno točko pa je občinski zbor verificiral mandat novoizvoljenega odbornika Jakoba Zcna ter Izvolil odbornika za okrajni zbor, zbor proizvajalcev pa Je še posebej obravnaval predlog priporočil gospodarskim organizacijam o prispevkih sredstev za objekte družbenega standarda. Na skupni seji obeh zborov pa so Imenovali direktorja Elektrotehničnega podjetja Kranj In Mlekarne Kranj ter razrešili in imenovali šefa Krajevnega urada Preddvor. Ob obravnavanju predlogov •v stanovanjske graditve ijL^o rečeno ,da se naj čim prej ,w!®j<> podatki potreb po sta.no-' ilj Ti oodatki so potrebni za- Npiso * bii0 to, da se bo lahko izdelal realen dolgoročen načrt reševanja stanovanjske problematike. Nadalje so odborniki sprejeli poziv na vse (Nadaljevanje na 2. str.) komite LMS Jesenice, skupaj s Centralnim komitejem LMS 20. in 31. maja. Na tem srečanju bo razen koroške, beneške, tržaške in goriške mladine, sodelovala tudi mladina iz vseh krajev Gorenjske in Slovenije. Za to prireditev so pripravili tudi dober program. V soboto, 20. maja, bo v gledališču »Tone Čutar«, kulturno-za-bavni program, na katerem bodo nastopili pevski zbori, folklora, pevci solisti* narodnih pesmi in popevk, tamburaški zbori in zabavni instrumentalni ansambli. Po kulturnem delu programa pa bo od 22.30 ure dalje v Fizkultur-nem domu na Jesenicah družabni večer za vso sodelujočo mladino. V nedeljo, 21. maja bo v Planici pričetek športnih tekem v odbojki, šahu in namiznem tenisu. Ob 11. uri pa bo svečana otvoritev srečanja zamejske mladine s prihodom štafete 6 tromeje ter pozdravni govori. Pri izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali: pihalni orkester DPD ».Svobode« z Jesenic, ansambel narodnih plesov DPD »-Svobode-k z Jesenic in pevski zbor. Ob 13. uri pa bo nadaljevanje kulturno zabavnega programa pod naslovom »-Spoznavamo družabno popoldne«. Za to srečanje so se še posebej pripravila domača gostinska podjetja, ki bodo poskrbela, da bo prehrana in vse ostalo v redu. V primeru slabega vremena pa bo srečanje v vseh dvoranah na Jesenicah. M. 2. štvenem delu v preteklih letih. Tovariš Jože Kavčič, ki je prebral uvodno poročilo, je med drugim poudaril, da se mladi pri svojih akcijah mnogokrat zgubljajo v problemih, ki so bili že pred petimi leti aktualni. Danes organizirajo še vedno preobširne akcije, katerih ne morejo docela izvesti in je potem tu nujen spodrsljaj ter upravičena kritika. V razpravi so sodelovali skoraj vsi člani plenuma, ki so dokaj kritično ocenili društveno dejavnost mladine v okraju. Tovariš Ivnik iz Tržiča je dejal, da so prosvetna društva poklicana, da rešujejo probleme mladih in da jih vključujejo v svoje vrste. Poudaril je še, da je bilo doslej napačno mnenje vodstev prosvetnih društev, da mora mladinska organizacija vzgajati članstvo za njih. Tovariš Globočnik iz Kranja je podprl izvajanja tovariša Ivni-lca in dodal, da morajo prosvetna društva organizirati društveno življenje mladih. Tovariš Globočnik je potem govoril še o nena-črtnem delu nekaterih mladinskih osnovnih organizacij in občinskih komitejev. Povedal je primer, da se nek občinski komite že vse od marca naprej pripravlja samo na praznovanje Dneva mladosti, hkrati pa zanemarja vso ostalo, predvsem politično dejavnost mladine. Tovartsica Francka Hribarjeva iz Radovljice je govorila o problemih društvene dejavnosti mladine v Radovljici. V tem kraju je edino delavno prosvetno društvo. Pa še to je prišlo ob prostore, ko se je moralo iz doma TVD »Partizan* umakniti, ker ga popravljajo. Toda kljub temu bo društveno življenje mladine v Radovljici zelo pestro. Na pobudo domačega turističnega društva bodo organizirali v letož-(Nadaljevanje na 2. str.) JAKOB ZEN, NOVI PREDSEDNIK OLO KRANJ Na včrraj'nji M ji Okrajnega Uwdflkey> odbora Kranj je tov. Lovro Cerar v imenu desetih odbornikov prc-.;«a;;al Jju«'skemu odboru ,da za novega pre Inka Izvolijo iov. JAKG3A ŽENA. dosedanjega predsednika OO SZDL Kranj. Odborniki so ta predlog pozdravili z navdu'enjcm, nakar ?:e j? novoizvoljeni predsednik S ah val!] odbornikom za i/,kr.:ano zaupanje in dejal, da se zaveda ralog, ki mu jih to mesto nalaga, vendar pa obljubi.!:"., da se bo po svojih močeh trudil za njihov« Izpolnitev. 0 B R fl ZI poinui •:| omenil Slovenija, tovarne, službo, || denar. Ali bi šel. . .f I Stopil je a vlaka. S Širokimi | hlačami, s tistimi, ki jib je imel, i ko se je podil za čredo po durmi-■ torskib planinah, v zamazanih M volnenih nogavicah, spletenih do-*| ma, v tipičnem jttžnjaškem obu-ig valu in z oguljeno bareto na I Kaj, ie bi bili drugačni s ff Bil je nekje od daleč, če se ^lavi. V našem mestu se ni zna- || prav spominjam, kakor s«m poz- sel, kmalu pa je z naših obrazov ji neje po naključja ij/vedet, tam spoznal, da yc nezaielen. s nekje s pobočja Durmitorja. Nik- Zaposlil se je v gradbenem s dar ni slišal o kinu, o gledališču, podjetju, kakor vsi njegovi vrst- H o umetniški besedi; cul je le me- niki. Ko je prislužil prve dinarje, §§ ketanje ovac in šum viharjev ter je zavil v gostilno, kakor je g videl oblake, ki so se zbirali nad videl sodelavce. Opazil je, da se g Durmitorjem. Takrat je vedel, da ga izogibljemo, povprašal tova- & bo nevihta. To in nič več...- riše zakaj, ti so mu povedali in M Nekega dne pa mu je nekdo konec. ffl«ffllllllfflll!lllli!lll!IIUniH Njegovo življenje sc je bričelo odvijati med gostilna m hval-o zrrriaj' mesta, kjer je stanoval. Vedno bolj je čutil, da ga zapostavljamo povsod, na ulici, v trgervini in gnslilni. To ga je bolelo, Njeeovi tovariši te boli niso čutili in so se samo smejali, češ ne boj se, imamo nože s seboj. Nekega" dm pa je tudi njemu zavrela kri. Sedel te v gostilni in dogodki prejšnjih dni so se ponovili. Pozabil je, aa ni več pod Durmitorjem. Udaril je po mizi, potegnil nož in . . . Videl sem ga kmt obtoženca. Vsi smo se zgražali nad njegovim dejanjem. Brez kulture je. — Toda kje naj bi jo dobil, če smo se ga zavestno itbftikđti tudi mi in mu privoščili le žal'ivo besedo. Smo pač taki. Vendar bi bilo treba razmišljati, da bi bili dru- j gačni. 2 stran NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 13. MAJA 1 ZMAGA V VEBIGI Delavci tovarne Veriga v Lescah so 15. maja 1935. lota začeli splošno stavko, ker delodajalci niso hoteli ugoditi njihovim upravičenim zahtevam. Stavka je bila zelo enotna. Značilno je bilo, da so v tej stavki aktivno sodelovale tudi delavke In celo žene zaposlenih delavcev. One so držale stražo pred tovarno in podobno. Tovarna je začela obratovati šele po 20 dnevih — 5. junija, s popolno zmago delavcev. KONFERENCA NA MOSTEH 14. maja 1944. leta je bila na Moste h na Jelovici konferenca komunistov, ki jo je vodil takratni sekretar Pokrajinskega Komiteja Bogdan Osolnik. Čeprav so bile okupatorjeve sile še zelo modne in napadalne, so se komunisti Gorenjske ie na tisti konferenci pomenili o uveljavljanju terenskih odborov In o pripravah na normalni In dokončni psev-zem oblasti ob izgonu okupatorja. Konferenci so prisostvovali tudi Boris Kraigher, Viktor AvbelJ, Janez Hribar in Lidija S eni jure. SLAVJE V PLETENINI 15. maja 1951 leta so v tovarni Kranju imeli veliko Pletenina Pomanjkljivosti pri društvenem delu (Nadaljevanje s 1. strani) nji sezoni mladinski turistični festival, kjer se bodo zvrstile številne prireditve, ki jih bo pripravila mladina. Igor Janhar je v svoji razpravi med drugim poudaril, da moramo pri društvenem življenju mladine predvsem gledati na vzgojo mladih. Prav ob tem bi morala biti budna mladinska organizacija. Sedaj pa se dogaja, da gredo ti problemi mimo nje. Ob koncu plenuma so razrešili dolžnosti sekretarja OK LMS tovariša Igorja Janharja in na njegovo mesto izvolili tovariša Načeta Jurana z Jesenic. Tovariš Janhar pa je prevzel deJo ideološke komisije in urejanje »»Veet-nika «OK LMS. M. Z. 0 stanovanjski graditvi (Nadaljevanje s 1. strani) forume ,ki lahko vplivajo na ceno stanovanj, da naj delajo na tem, da poiščejo vse možnosti za čim cenejšo gradnjo. Stremeti je treba po uvajanju novih standardnih elementov, kar lahko v znatni meri poceni gradbene stroške. Obenem so m današnji seji ponovno obravnavali vlogo sklada za stanovanjsko izgradnjo in. njegove naloge pri pospeševanju stanovanjske graditve. Odborniki zbora proizvajalcev so kot posebno točko obravnavali tudi priporočilo gospodarskim organizacijam o prispevkih sredstev za objekte družbenega standarda. Smatrali so, da je predlagana obremenitev zmerna in ne presega materialnih možnosti gospodarskih organizacij, zbrani prispevki pa bi zadoščali, da se bo lahko realiziral plan negospodarskih investicij povsod tam, kjer se računa s prispevki podjetij. svečanost. Po daljšem tekmovanju med delovnimi skupinami v tovarni so tisti dan proglasili 24 delavcev in delavk za udarnike, dve delavki pa so ie posebej odlikovali. Tekmovanje, ki je bilo po vseh tovarnah okraja, je bilo v čast desetletnice ustanovitve OF. DAN ZMAGE Dasi je bil Beograd osvobojen že oktobra 1941 leta in so 9. maja 1945. ie vkorakale enote NOV v Ljubljano in drur,a mesta, so se boji z umikajočim sovražnikom Se nadaljevali. Močne nemške enote so se bile zbrale zlasti v Savinjski dolini. Sele 15. maja Je položila orožje zadnja organizirana sovražna enota ob popolni kapitulaciji. Zato je bil proglašen 15. maja za Dan zmage jugoslovanskih narodov. Jllllllllllllllllliilllllllllll I Ljudje in dogodki Upor v Angoli Upor v Angel! - portugalski koloniji v jugovzhodni Afriki -se Iz dneva v dan stopnjuje. Skopa poročila, ki prihajajo iz te dežele, govore o vodno ostrejši akciji domačinov proti ko-lonialistlčnim zavojevalcem. Cenijo, da v severnih delih Angole deluje preko 25.000 upornikov, ki jih vodi »Unija ljudstva Angole«. Kljub novim in novim okrepitvam, ki jih portugalske oblasti pošiljajo v to svojo afriško kolonijo In kljub nečloveškemu terorju, ki ga izvajajo pretežno nad neoboroženim prebivalstvom, upora ne morejo za-treti. Portugalske čete so doslej po podatkih nekaterih agencij In izjavah nekaterih uporniških voditeljev, zverinsko pobile Že okrog 25.000 Angolcev. Spričo tako strašnega terorja beži ljudstvo v džunglo, kjer se skriva pred kolonlzatorji. Prav tako Je preko 60.000 ljudi pri- bežalo v južne pokrajine Konga, da bi ss izognilo represalljam portugalskih vojaških enot. Portugalci so v zadnjih bojih izravnali z zemljo več angelskih vasi, še večje operacije pa pričakujejo v bližnji prihodnosti, ko bo prenehalo deževje v severnih pokrajinah Angole. Ni še dolgo tega, ko so se predstavniki lizbonskega režima norčevali Is Belgijcev, češ da so po neumnosti izpustili iz rok Pred kratkim Je v portugalski vladi prišlo do občutnih sprememb, ki najbolj zgovorno dokazujejo krizo, v kateri se je znašel portugalski režim prav zaradi dogodkov v Angoli. Portugalski diktator Antonio Salazar, ki je že 33 let na oblasti, je v novi vladi prevzel tudi obrambno ministrstvo. Nezado- delavcev in kmetov, pa »zdravi* salazarjev režim na kaj orisi4 nalen način. Vso to odvisno delovno silo, predvsem kmečko prebivalstvo, izseljuje v kolonije, samo, da bi se jih rešil ▼ matični deželi. S tem pa, - *• so pokazali tudi dogodki v Angoli — si v teh kolonijah ustvarja novega nasprotnika v osebi lastnih priseljencev. Tako J" voljstvo, ki je prišlo do viška v Angoli ni omejeno samo na to Angola morda izjemna kolonija, kolonijo, marveč se vse bolj širi kjer se interesi dela belega pr»-tudl v matični deželi. To pa Je bivalstva skladajo z interesi Kongo in so hkrati zatrjevali, spričo gospodarskega sistema, ki afriškega prebivalstva, ki vidijo " «* Salazar dosledno uveljavlja skupnega sovražnika v Salazar-že vsa leta svoje diktature, tudi povsem razumljivo. Čeprav je portugalska valuta ena najmočnejših, je v povprečju to vendarle ena najrevnejših držav v zahodni Evropi % najnižjim dohodkom na glavo prebivalca. Vse večje razlike ,kl nastajajo da tega oni v Angoli in drugih svojih čezmorskih ozemljih nikdar ne bodo storili. Tedaj so bili prepričani, da so njihova »posestva« v Afriki imuna pred osvobodilnim gibanjem, ki se vse bolj širi po afriški celini. Sedanji dogodki v Angoli vse bolj demanti rajo to njihovo optimistično napovedovanje. Hkrati s tem pa prav ti dogodki vse bolj zaostrujejo notranjo krizo tudi na Portugal- jevem diktatorskem režimu. Kakorkoli bodo portugalski kolonialisti % vojaško sflo skesali zadušiti upor v Angoli *■ kakorkoli bodo skušali morda s določenimi koncesijami iimrniiininiiiH« revolucionarni polet domaćeg* na eni strani med peščico ljudi, ljudstva, vendar je ie sedaj Jaki priglablja vse večji delež na- sno, da se Angola ne bo nikdar rodnega dohodka in na drugI več zadovoljila z ničemer drf-strani med množico obubožanih gim kot s popolno neodvisnostjo. Gorenjska ob 20-letnici revolucije V Ljubljano in Žužemberk Tako je povedal predsednik Okrajnega odbora za proslavo 20-Ietaice revolucije, tov. Ivan Bertoncelj, v razgovoru o dosedanjih pripravah. Osrednje prireditve, kot že znano, bodo na Poljanah nad Jesenicami 4. julija ter ob dnevu JLA, decembra, v Skof ji Loki. Najprej in to 21. in 22. julija pa se bomo tudi z Gorenjske v čimvečjem številu udeležili osrednjih republiških svečanosti v LJubljani in v Žužemberku. Okrajni odbor za organizacijo letošnjih jubilejnih proslav je razpisal rudi nagrade za najboljše izdelane topografije dogodkov iz NOB v posameznih krajih, kar letos vsi občinski odbori ZB zbirajo in pripravljajo. Posebna komisija je že izdelala prvo osnovo za Zbornik 1941. Prav tako je v zasnovi Dobravska kronika. To bo kronika, zasnovana na spominih preživelih borcev in aktivistov z Dobrave pri Kropi ne le iz časa NOB, marveč tudi iz revolucionarnega gibanja, ki je tam TEDEN SLOVENSKEGA FILMA Kamnik -Ođ S. do 13. maja bo v Kamniku Teden slovenskega filma. Skušali bodo prikazati vso našo filmsko ustvarjalnost. Predstave bod« vsak dan ob 17.13 uri. Dnevno bodo predvajali po dva filma, enega kratkometražnega in enega celovečernega. Da si bo filme ogledalo čim večje Število ljudi, je za vstop predvidena enotna cena, 20 dinarjev. PREŠERNOV PEVSKI ZBOR V PODBREZJU Presamov pevski zbor iz Kranja ima v svojem programu tudi vec-je število riastopov izven Kranja. S koncertom narodne, umetne, delovne in partizanske pesmi bodo nastopili tudi v Podbrezjah, in sicer v nedeljo, 14. maja ob 15. uri. Spored skladb jugoslovanskih in reuskih avtorjev ter črnskih duhovnih pesmi bodo izvajali' moški, ženski in mešani pevski zbor ,ki bo nastopil z novo na-študiranim programom. HOHNSTEINERJEVO LUTKOVNO GLEDALIŠČE TUDI NA JESENICAH Po gostovanja v Kranju se Je lutkovno gledališče »Hohnstetner pupentheater-« predstavilo tudi jeseniškim ljubiteljem lutkovnega gledališča. Eden najboljših lutkovnih odrov na sveta je prikazal Jeseničanom »BAJKO O CARO-STRELCU«. Omenjeno gostovanje Je med vsemi, posebno pa med tistimi, ki se ukvarjajo z lotkovno umetnostjo, vzbudilo veliko zanimanje. bilo vse po prihodu Staneta Žagarja v ta kraj. Hkrati pa so priprave za Zbornik Gorenjske. Letos, kot predvideva osnutek, bi izdali II. del Zbornika, ki naj bi imel v celoti 5 knjig. Prvo knjigo in sicer o predvojnem delavskem gibanju, bodo izdali pozneje. Letošnja izdaja pa naj bi prikazala, začetek oboroženega boja in ljudske revolucije na Gorenjskem, medtem ko naj bi naslednji trije zvezki obravnavali obdobje od 1942. do 1945. leta in povojno družbeno ureditev, obnovo in ekonomski razvoj Goren^-ke. Poseben odbor na Jesenirnh pa Sipravlja prospekt za Poljane, ko kot Je..bil izdelan za Jelovico in Begunje. Razen zgodovinske je zelo živahna tudi spomeniška dejavnost. Med temi bo zelo pomembno obeležje na Poljanah, ki ga bodo odkrili ob omenjeni proslavi 4. julija. To bo svojevrstno obeležje, vsklajeno s tamkfijSnnm okoljem. To zgodovinsko zbiral i §če naprednega delavskega gibanja bodo označili s preprostimi skalami, ki naj spominiajo na zbore v tem kraju. Do 1. avgusta bo verjetno že končano preurejevanie grobišča na Dobravi pri Kropi, kjer je po- V počastitev 20-letnice vstaje MLADINSKI KONCERT JUGOSLOVANSKIH AVTORJEV Razen vzgojne je Glasbena šola v Kranju izvedla tudi široko reproduktivno dejavnost. V letošnjem šolskem letu so njeni učenci kot solisti, v komornih ansamblih in v orkestralni skupini izvedli i« 44 javnih nastopov. Vpočastitev 20 letnice vstaje jugoslovanskih narodov pa so pripravili spored skladb jugoslovanskih avtorjev. Ta slavnostni koncert bo ▼ ponedeljek, 15. maja ob 19. uri, v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. Spored bodo izvajali učenci iz oddelkov za klavir, violino, violončelo, klarinet in solopetje. Nastopu bo tudi godalni orkester. kopano mnogo borcev in med njimi tudi nar. heroj Stane Žagar. Posebnost tamkajšnjega grobišča bodo železna žitna stebla s polomljenimi klasi, ki bodo ponazorili nekdanje seme revolucionarnega gibanja z oplojenimi sadovi. Na Planici so odkrili spominsko obeležje že 1. maja. Skupno z organizacijami ZB v Novi Gorici pripravljajo letos tudi večjo proslavo z odkritjem ustreznega obeležja na Blogašu, predvidena je preureditev spomenika na grobu narodnoga heroja Lojzeta Kebeta na Jamni ku in podobno. Zelo pa so pomembne druge oblike prireditev, ki neposredno obujajo spomine na nekdanje čase. Med temi so zlasti važna razna predavanja po šolah, šolske prireditve in tekmovanja itd. Tako so pred kratkim imele šole v radovljiški občini zelo zanimiva tekmovanja med učenci pod naslovom »Spoznavaj svoj domači kraj*. Take prireditve zek> neposredno in življenjsko seznanjajo mladi rod o nekdanjih dogodkih in o veličini izbojevane revolucije, L t. ■Uiiiiijigirnn OBISK ALEKSANDRA RANKOVICA V GRČIJI KONČAN V četrtek, 11. maja, je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta AlefcssSS^ Rankovič s soprogo prispel y domovino z uradnega obiska v Grčiji-kratkim postankom na poti domov, je Aleksander Rankovič v Djevd)*~£ izjavil novinarjem, da je bil njegov obisk v Grčiji koristen m da je » stavniki grške vlade razpravljal o nekaterih vprašanjih mednarodnih od**** kot tudi o vprašanjih s področja odnosov med obema VČERAJ ZAČETEK KONFERENCE O LAOSU Včeraj se je začela v ženevi konferenca 14 držav o Laosa. Zahoda* dD*^ so bile pred tem objavile, da bodo sodelovale na konferenci s pogoje*« bodo prej prekinjeni boji na laoskih bojiščih. Predstavnik britanskega njega ministrstva Je ie dejal, da je poročilo o prenehanja bojev poslaJ«*^ misija za opustitev sovražnosti, katere predstavniki so stopili v Stik z jočima se stranema. V poročilu je rečeno, da so bile sovražnosti sp*0*^ ustavljene. OBISK SEKOU TOUREJA v ZAR . Razgovori med predsednikom Sekanjem Tourejem ki predsedntkoO serjem, ki trajajo že dva dni v Kairu, so se nanašali na celo vrsto P*****, mednarodnih problemih. Oba predsednika sta se razgovarjala tudi o vMVr korakih za krepitev sodelovanja in odnosov med Gvinejo in ZAR.. OKINAVA PROTI AMERIŠKIM RAKETAM ^ Agencija Kjodo poroča, da so parlamentni voditelji Okinave, ki *• obisku na Japonskem, zahtevali od vladajoče Liberalno-demokratskc str3^! naj podpre zakonodajno skupščino Okinave v boju proti ustanavljanju riških oporišč za jedrske rakete na tem otokn. ZAHODNA SAMOA POSTANE NEODVISNA Prebivalci »hodne Samoe, otočja pod skrbništvom OZN in opravo Zelandije, so «e na plebiscitu izrekli za neodvisnost. Plebiscit je bil nadzorstvom OZN. Dežela bo postala neodvisna 1. januarja prihodnje V Tednu Rdečega križa Priznanje zaslužnim KRANJ, 12. maja — Kakor poročajo iz vseh občinskih središč, se organizacije Rdečega križa marljivo pripravljajo za dostojno počastitev tedna RK, ki j« od 7. do 14. maja. Ob tej priložnosti pripravljajo ob-inski odbori razne proslave, akademije in podobne prireditve, na katerih nastopajo zlasti pionirji, Mani Podmladka RK. Ob tej priložnosti na svečan način izročajo odlikovanja in diplome najzasluž- nejšim posameznikom ki organizacijam pri letošnji krvodajalski akciji, -i »mm m-'---$Mwn Prvi so to svečanost organizirali v Radovljici, kjer ie bik že v ponedeljek uspela akademija. Predsednik odbora RK, Jože Piber, je izročil 11 odlikovanj posameznikom. Med gosti je akademiji prisostvoval tudi sekretar občinskega komiteja ZK, A'rbin Jensterle. Na Bleda se pripravljajo na po- HISL1IIIIEHII RADOVLJICA - V ponedeljek, S. maja, je bila v Uno dvorani v Radovljici, čeprav žal ob maloštevilni udeležbi, □spela proslava Dneva RK. r Po uvodnih besedah predsednika, tovariša Jožeta Piberja, je predaval prof. Stanko Lapuh o delu RKS v Času NOB. Sledile so recitacije učencev osemletke Radovljica, dalje sprejem članov podmladka RK v rodne člane RK ter odlikovanja najzaslužnejših krvodajalcev, t Predvajali so dva zelo poučna filma o prometnih nesrečah. Prireditev je zaključil združen orkester Glasbene šole Lesce — Radovljica Tn Svobode iz Lesc pod vodstvom tov. Franja , Zorka. MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA—MALA ANKETA Čeprav majhni. lelo pomembni Gospodarski uspehi, ki smo jih idosegh v preteklem obdobju, so upravičili zaupanje, ki je bito dano delavskim svetom s prenosom podjetij v njihovo upravljanje. Spfosna ugotovitev je, da so se DS in organi upravljanja močno utrdili, čeprav mnogokrat obstaja vprašanje njihovega načrtnega m aktivnega dela. Povezava med člani DS in Ostalimi člani kolektiva je včasih prepuščena večji ali manjši samoiniciativnosti «>osameznih članov DS. Zgodi se, da se člani DS včasih vse premalo posvetujejo s člani kolektiva o problematiki, ki je na dnevnem redu zasedanja DS. Tako je seveda v večjih kolektivih, _k jer imajo taka podjetja svoje posebnosti in težave. Delavci morajo opravljati totfi po toč del, apseaa-Irzaoija je le esdaokdatj motna, nimajo poskrbljeno tako kot drugje za letni dopust, nobenega pravega družabnega življenja ni iod. Poglejmo torej danes v- nekatera man^a podjetja, da vidimo,^ kako rešujejo problematiko v svojih kolektivih. V tovarni »OVEN« v Kranju so nam povedaJi, da so v DS prav vsi zaposleni. Teh je biio Je pred nekaj meseci 30, v zadnjem času pa se je to icevilo nekoliko povečalo. Člani DS se sastajajo približno na dva meseca, izvoljeni UO pa enkrat Največje težave a ve pa premajhnega ste v na : sestavlja DS le nekaj ljudi. Dru-| tedensko ali na 10 dni. Delavci so gače je v manjših podjetjih, kjerl »proti seznanjeni z vsemi sklepi so vsi zaposleni člani DS. Seveda! UO in lahko dajejo svoje pripombe. imajo zaradi zaposlenih. Ta problem skulajo odpravki s povečano enehaiirzacijo. Druga težava je v tem, da to pred dvema letoma popolnoma preusmerili proizvodnjo. Kot že vemo, so iz proizvodnje pralnih sredstev presit na proizvodnjo pomožnih livarskih sredstev za železarn«, livarne in tiskarska podjetja. V letošnjem letu so preselili obrat proizvodnje v nekdanje prostore tovarne »Rolete« na Polici. Tu bodo razvili le proizvodnjo prasne metalurgije, tako da bomo y najkrajšem času dobili novo podjetje z nazivom Eksoterm — kemična tovarna Kranj. Na BLEDU dela že vrsto let podjetje ELEKTRO - RADIO SERVIS. To podfrtjr opravijo usko-1 so vsi ge najrajflionejJih popravM na električnih napravah, gospodinjskih električnih aparatih, radijskih sprejemnikih kd. Kp smo se pozanimali, kako imajo pri njih urejen sistem delavskega upravljanja, smo izvedeli, da so tu vsi člani delovnega kolektiva, teh je 20, člani DS. To se pravi, kadar zaseda DS, je to sestanek vsega kolektiva. Sestanke kolektiva imajo redno vsak mesec, v najhujši sezoni pa vsake dva meseca, medtem ko se UO sestaja redno na vsake tri tedne. V zadnjem času redno razpravljajo vedno o istih problemih, to je o pretesnih prostorih podjetja o tem, da bodo dobrli nove prostore, so se z občinskim ljudskim odborom Bled že razgovarjaii, vendar doslej kljub obljubam le ni bil noben razgovor ugoden. Tudi v OBRTNEM KOVIN SKEM PODJETJU v Škofji Loki! ljenjsko raven, čkaai DS. Vseh lavcev je 28, razen tega pa imajo še 11 vajencev. Kadar pridejo skupaj, in to je pogosto pretresajo vso problematiko v podjetju. Nabava materiala, ki jim povzroča največ težkoč, je stalno na dnevnem redu. Tudi delovnih prostorov jim primanjkuje, niso dobili potrebnih sredstev itd. O vsem tem in se o neštetih drugih drobnih in večjih stvareh, ki zadevajo podjetje, razpravlja petčlanski UO in DS, to je celotni kolektiv. Veliki so problemi majhnih kolektivov. Čeprav prav majhni, so nam zelo potrebni. Bodisi pri izdelovanju drobnih potrebščin ali pri opravljanju malih vsakodnevnih uslug. V vsem dopolnjujejo velike tovarne in izboljšujejo načo živ- U. F. dobno proslavo, ki bo jutri, 13. * ja popoldne v ikinodvorani. V ^ del jo so predvidene svečane ak*^, mije in podelitev odlikovanj 'ffl < plom v Kranju in v Bohinju. P/-tako se pripravljajo na ?°^c\l počastitev Tedna RK v Skofji 1 ki, v Tržiču in na Jesenicah. ZA NEMOTEN PROMET - Asfaltno cefiti^ Kamnik skozi mesto so pred kratkim P\. pravili in zakrpali, zdaj P3 prvič temeljito označili prč1 za pešce in parkirne prostore trgu. Za prostor je čedalje v L stiska, promet skozi mesto J£ tako naraSča, da bo potrebna ^ ja discrpUna v cestnem prem«*"' KRITIZIRAM0 at Zasedeno1 KRANJ — Da je v Kranj* ' dlje časa velik problem ^r^*Lj' prehrane, predvsem zaradi P01^^ kanja prostorov, je vsem P0!**** in smo o tem tudi v našem S** P**&- 9ftd žalosten pa je prizor, ki se P ^ Ljudsko kuhinjo v Kranj* ^ 14. uri, ko je konec dela, porUt * z dneva v dan. Tudi sam sern-^ na kosilu in se mi je ondan P*1* tilo tole: Jj> Pn mizi sva nekaj pred Jy. *s( sedela dva, kmalu pa je prisedj* ,( rrt neka ženska in brz rczerviral jt četrti stol. Ko so delavci pr»p tovarn, je seveda vsak pomteU ^ bi dobil proftor. Stol, ki prazen pri nasi mizi, je zamikal. »Oprostite, ali je prosto?* »Ne, zasedeno . . .* In spet: »Oprostite, ]<* prost?* »7.asc:hno . vsa* 7",n' V p t je čakala ceia Jfi tjpdi, zanesljivo iih ie bilo °* Ko sva s prijateljem P°iedj4 t>t odšla, je omenjena ženska, ne sama jedla, še kar naprej odv?' ljudi s preprostim odgovorom: * se d eno .".".« .^njb Škod«, da se že ob tako prostorih nekaterih kranjskih jj »i( tov drwU>ene prehrane na)deJ taki ljudjp ^BOTA, 13. MAJA 1961 " j | STRAN GOSPODARSTVO \\ - 1 . . " ' ■ 11 .' 1 . " Radovljiške zdrahe Zmeraj samo o tistem Bledu In Bohinju. Tudi pri nas je lepo. Sanjo pridite, poglejte, napišite **J tudi iz našega kraja! ^*ko je dejala postavna žena v lvtobusu. Spoznali smo se kot £°'aiki. Zamerila je novinarjem, •j* da je tudi v Radovljici veliko 7v*ri, ki so vredne besede. Ce-'**v sem ji povedal, da pravkar j**hajam v Radovljico, da bi od. J**0 kaj napisal, je kar naprej tr-| 9,,a. da tja nihče ne pride, da jih 1 Prihitela je prodajalka. Iskal sem opravičilo za vstop, za buljenje v lesene police in škatle. Pogled je v zadregi obstal na igračkah. »Koliko stane taka ura?« »Sto petdeset dinarjev.-« Kupil sem dve in se poslovil, kajti prodajalka me je opazovala s sumljivo pozornostjo. Zatem smo si ogledali eno tako prodajalno, in sicer poslovalnico 2 trgovine Slovenka na oz- zabiti, da je ru na razpolago otrokom objekt milijonske vrednosti za sproščene igre in kavboj ske podvige. Kot so povedali in smo se tudi sami prepričali, tam ni nobenih vrat, vsakdo lahko pride in si po mili volji ogleda vse naprave. Paznika ali upravnika sploh ni, ni osebe, ki bi smela karkoli reči obiskovalcem, razgrajačem in razbijalcem tega objekta. Stanovanje, ki je tam bilo narejeno za upravnika, je zasedeno zaradi sta- ^Pafliče, Id je bilo ob otvoritvi 1933. leta v ponos Radovljici je danes slabo spričevalo gospodarstva z narodno Imovino ^Postavljamo, m da Se kdaj prl-,en>o, gledamo vse skozi črna oča-'* za bodice. Morda bo ta žena še bolj razarana ob tem prispevku. Dosti kpega res ni bilo videti ondan v Radovljici. Morda zato, ker so se VsUile v ospredje neke neprijet-£°8ti, ker nismo imeli srečno ro-£°> ker bolj ostane v spominu to, **r ni všeč. Kar hočete Srednjeveški trg je bil tisto ju-^o dokaj pust in prazen. Samo *Qaj pa kdaj je kdo prišel iz gradine, izpred lekarne se je odpravljal voznik z osebnim avtom in Pred Lectarjem sta kramljala dva jftožaka. in vendar je to glavni središče Radovljice. Povsod arugje: v Kranju, v Loki, Tržiču Tja celo v 2eleznikih, v Kropi in ^ugod so tl trgi nekdanjih fevdalcev tuda danes ohranili več Svljenja kol. prav v Radovljici. so ostale samo puste hiše brez hgovin, brez življenja. Se ljudje * zdijo- otožni. Nova Radovljica 86 razširja okrog Grajskega dvoja in se nezadržno pomika proti ^escam in proti Olčevemu hribu. Kislo vreme in veter z Zelenice ^ dal postopati. A pri Kunstelj-JU», najbolj prijaznem gostišču, je £flo zaprto. Na vratih je bil listek: * odlokom ... Nekateri pa so pravil, da ne gre samo za preurejajte in predsezonsko čiščenje lo-**la, marveč zato, da tam menda "^e pridejo skozi z davki«, da ni- več navdušeni za gostilno. Sko-^ da nismo našli nekoga, Id bi povedal o tem. Čudne stvari v turističnem kraju! Zelja po zatišju in toploti nas nehote zvabila v najbližji lokal — v trgovino na tamkajšnji gorenjski cesti. Presenečenje! Kot se znašli v trgovini samotne 8°rske vasice: v majhnem tesnem gostom so bili na izbiro leseni 8kafi m grabljfc, češnje, klobase, £°gavice, otroške igračke, sir... *W hočete soloh! kem prehodu Linhartovega trga. Iznenađenje je bilo toliko večje: razno pecivo, mesnine, testenine in solata, ves ta nered je dopolnjeval še močno zaprašen okras s kačami in z veliko krono pod stropom. Take trgovine s »kar hočete« so razumljive in potrebne na vasi. Toda Radovljica je že daleč naprej od tega. To je turistično in upravno središče. Take trgovine bi morale že zdavnaj odstopiti mesto specializiranim trgovinam. Prvi tak korak je brez dvoma Železnica, ki ima v novih prostorih sodobno urejene prodajalne. Toda v vsej Radovljici ni posebne zelenjavne trgovine. Prav tako primanjkuje drugih specializiranih trgovin, ki bi lahko nudile potrošnikom večjo izbiro blaga. Vsaka trgovina še zmeraj drži vse od solate do češenj, od tekstila do poljskega orodja. Che sera, sera... Proti Obli gorici je 81a razigrana skupina šolske mladine. Ustavili so se pred kopališčem. Tudi druge skupine so že bile tam. Na travniku so dekleta igrale odbojko. Jutri, kot so povedale, bodo šle na tekmovanje na Bled in morajo trenirati. Se bolj živahno je bilo na bližnjem kopališču. Glavno besedo pa so tu imeli otroci prvih razredov. Na tla so postavili šolske torbic« in celo s pašteto namazane kose kruha, kajti igra po bazenu, skrivanje po kabinah, je verjetno bolj mikavno kot igrišča, ki j m imajo v Radovljici. Debele zelene plasti alg na stoječi vodi v dnu bazena so hudo zaudarjale v nos. — Dva mlada fanta sta tam premetavala deske in železje, kar so morda drugi, močnejši otroci prej iztrgali iz ograj ali kjerkoli. Čudovit prizor! Ce se Društvo prijateljev mladine v Radovljici upravičeno pritožuje zaradi pomanjkanja varstvenih in drugih ustanov, pa nikakor ne smerno po- novanjske stiske in kopališče — che sera, sera ... Obiščite Radovljico, vabimo vas! Na to geslo se jc skliceval mladi Zagrebčan, ko je pri točilni mizi v Grajskem dvoru prosil za prenočišče. Toda prenočišča ni bilo. Vse je zasedeno, so mu povedali. Razočaran se je vrnil k mizi, naročil vročo limonado in se znova zatopil v živobarvno sliko neke revije. Pozanimali smo se, kako je s to stvarjo. Grajski dvor je sicer glavni turistični objekt v Radovljici. Toda tam niti polovica stavbe ni namenjene za turistične namene. — Vsega imajo 39 postelj. Tam je pošta in drugi prostori, celo 8 družin. Celotno drugo nadstropje je zasedeno s privatnimi stanovanji. Kdaj se bodo lahko izseUJS, tega nihče ne ve. Toda tega Zagrebčana je bolelo še nekaj drugega: današnja »skrb« za graščino, za cerkev in druge kulturne in zgodovinske spomenike kraja. Morda študira umetnostno zgodovino ali kdo ve kaj. Na veHki beležnici je imel označeno gotiko cerkve v Radovljici in baročno stavbo graščine na Glavnem trgu. Toda, hudo mu je bito, ko je ob vhodu v graščino dobil kupe posteljnih vložkov, žimnic In drugo ropotijo. Bolelo ga je, da j c pod lepimi oboki ob omenjeni cerkvi skfedšl&e drv. Ko smo kramljali o tem, sem se spomnil še dogodka, kako sem pred kratkim tiščal robec na nos ob hudem smradu, ki se je širil ob cesti proti železniški postaji. A to je v samem mestu. Pri Auguštinu Pri Augustinu se je zaključil obisk. V tem gostišču se lahko mirno kramlja, ker gostov navadno ni veliko. Morda so bili z Dobrav«, iz Krope, morda iz Begunj ali iz Lesc. BiH so vsekakor iz radov- ljiške občine in beseda je bila o sedanjem »prihodu Blejcev hi Bohinjcev« v Radovljico. »Davki bodo potem še večji,« je otožno ugotavljal prvi. »Ti pa zmeraj o tistih davkih«, ga je prekinil drugi. Pravili so, da so na Bledu bili proti, da pa so se sedaj sprijaznili s tem, da so v Bohinju nespametni, ko so šli na to, da se priključijo k Radovljici. Eden izmed treh pa je zatem napravil dokaj zanimiv zaključek: »Veste, kaj bom pa jaz povedal. Mi v občini ne bomo zgubili, ne dobili s tem. Dobili pa bodo gostilničarji in trgovci, ko bo sem hodilo več ljudi. Samo oni bodo imeli nekaj od tega,« je vztrajal možak pri svoji trditvi tudi potem, ko ga je eden skušal prepričati, da bodo skoro vse stvari, kot doslej, ljudje opravljali v teh krajih in da ne bodo hodili v Radovljico za vsako malenkost. Sprehod do Almire in nazaj je bil ravno prav do odhoda avtobusa in za premislek o vseh vtisih in zdrahah, nabranih sem ter tja po Radovljici. K. Makac Nora opekarna v Brkinih. V kraju Obrov v Brkinih, ki je oddaljen 12 km od Kozinc, bo začela še ta mesec poskusno obratovati ena izmed najmodernejših opekarn v Sloveniji. Nova tovarna bo zelo mehanizirana, saj bo v njej zaposlenih le 80 delavcev, letno pa bodo lahko izdelali okoli 10 milijonov kakovostnih opečnih izdelkov. S svojo zmogljivostjo bo pekarna zalagala celotno kopersko območje. Avtomobilska cesta Palmanova— Gorica—Ljubljana. V razgovorih, ki jih je imela Trgovinska zbornica za LRS pred kratkim « predstavniki Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo iz Gorice, je bilo obravnavano tudi vprašanje gradnje avtomobilske ceste Palmanova — Gorica — Ljubljana. Pri tem vprašanju se je pokazala neposredna zainteresiranost obeh strani, zato sta zbornici sklenili, da bosta seznanili pristojne gospodarske in politične organizacije s problemom te ceste predvsem glede na gospodarski pomen tega vprašanja. Ob letošnjih mladinskih delovnih akcijah Z Gorenjske okoli 2000 brigadirjev Ze od 1. aprila letos spet pojejo krampi in lopate, orjejo buldožerji na 38 kilometrov dolgem odseku od Grdelice do Skopja na avtomobilski cesti »Bratstva in enotni nostl«, ki jo gradijo mladinske delovne brigade. 1. april je bil tudi začetek vseh delovnih akcij, zveznih, lokalnih m občasnih. Tudi letos bo mladina kranjskega okraja sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji pri gradnji avtomobilske ceste s tremi brigadami,, v katerih bo 380 gorenjskih brigadirjev in brigadirk. Prva bo odšla na gradilišče avtomobilske ceste 8. junija XV. gorenjska MDB »Rezka Dragar«, ki jo bodo v celoti sestavljali dijaki Tehniške srednje tekstilne šole iz Kranja. Druga bo prav tako srednješolska, in sicer XVI. gorenj.ska MDB »L-ojze Kebe«. Sestavljali pa jo bodo srednješolci iz Škofje Loke in z Jesenic. Na delovišče avtomobilske ceste pa bo odšla 1. avgusta. Tretja letošnja mladinska delovna brigada pa bo XVII. gorenjska MDB »Cankarjev bata-Ijon«. Brigada bo kadrovska in jo[ bodo sestavljali mladinski delavci | osnovnih organizacij iz tovarn in' vasi. Kot nam je povedal predsednik Komisije za MDB* pri OK LMS v Kranju, tovariš MILOVAN CIKIC, bodo tudi letos v našem okraju or- j ganizirali vrsto lokalnih in ob-j časnih mladinskih delovnih akcij. V Kranju bo 8 mladinskih delovnih brigad v juliju in avgustu nadaljevalo z gradnjo centralnega športnega stadiona. V juliju bodo najprej delale 4 brigade, in sicer iz Maribora, Celja, Ljubljane in Kranja, v avgustu pa bodo delale prav tako 4 brigade, in sicer iz Maribora in Celja po ena, medtem ko bosta iz Kranja dve. Vsaka brigada bo imela 51 brigadirjev in brigadirk. V Tržiču nameravajo organizirati samostojno brigado v juliju in avgustu, ki bo delala pri grad« nji športnih igrišč v Križah. Na Jesenicah, v Skofji Loki in v Radovljici pa bodo organizirali občasne mladinske delovno akcije, in sicer največ pri gradnji športnih igrišč in nekaterih komunalnih objektov. Računajo, da bo letos v kranjskem okraju sodelovalo na zvezni, lokalnih in občasnih delovnih akcijah okoli 2000 brigadirjev in brigadirk. Razen tega bosta med poletnimi počitnicami sodelovali pri urejanju struge Savinje v Celju dve MILOVAN CIKIC isrednješolski kranjski skupaj okoli 106 brigadirjev in brigadirk. Novost pri letošnjih lokalnih akcijah je, da bodo prav tako kot na zvezni, uvedli način samoupravljanja v brigadah, saj je to prva oblika pridobivanja samostojnosti mladih. Kot vsako leto bo letos notranje življenje v brigadah še bolje organizirano. Vsak mladinec se bo lahko naučil voziti moped, motor ali celo avtomobil. Razen tega bodo organizirani še drugi tečaji s področja Ljudske tehnike. Spet se bodo zvrstila številna poljudnoznanstvena predavanja ter predavanja iz našega notranjega in zunanjega političnega življenja. Preskrbljeno pa bo tudi za razvedrilo. Brigadirji in brigad Irke si bodo lahko pripravili taborne ognje in ob pjih kulturne programe in podobno. Organizirali pa bodo tudi izlete v znane partizansko kraje na Gorenjskem. N Za ureditev naselja pri kranjski lokalni akciji za gradnjo centralnoga športnoga stadiona, so tudi že postavali pripravljalni odbor, ki bo do začetka akcijo pripravil vse potrebno. M. Zivkovič Ta trgovski lokal v rojstni hUl A. T. Linharta morda ceso pretirano, primitivno ponazoruje razmere nekdanjih časov Ob rekonstrukciji jeseniške Železarne Leta 1961 mililon ton - teta 1971 več kot dva milijona ton Celotna rekonstrukcija Železarne bo izvršena v prihodnjih desetih letih Zgodovina železarstva na Gorenjskem, zlasti pa v zgor-njesavski dofhd ia Bohinju, se lahko sledi nazaj v pradavno dobo. O jekla Iz rimske province - Noric - kamor Je spadala tudi Gorenjska, govori ie rimski pisec O vid. Eden najstarejših zgodovinskih dokumentov, ki govore o močno razviti železarski dejavnosti v jeseniškem kraja je svobo-Ščinsko pismo grofov Ortenburških iz leta 1381. Iz te listine je tndi razvidno, da jc že pred tem letom razen že razvitega rudarjenja in plavžarstva na Planici pod Golico stala na Jesenicah ob izlivu Ukove v Savo kovačnica, ki jo v topilniških pečeh pridobljeno železo predelovala v železarske proizvode. Proizvodnja železa In jekla na samih Jesenicah pa se prične šele leta 1358, ko so se tedanji lastniki peči na Planini preselili na Jesenice. Od tedaj naprej so fužlnarski obrati na Jesenicah pogosto menjali gospodarje. Zadnji privatniki kot lastniki jeseniških fužin so bili potomci Ruarda In na Javorniku baroni Zoisi. Leta 1869 Je bila ustanovljena Kranjska Industrijska družba, ki je do leta 1873 pokupila vse posamezne fužine, razen Krope. Tako se je vsa železarska dejavnost skoncentrirala v enem samem podjetju. , s tem se je torej začel razvoj tJe*eniske železarne ,ki je bil v *ku pogosto ogrožen. Posebno vabila železarna prizadeta v za-29. stoletja, ko se je pri- čelo težišče železarske industrije seliti proti morju v Trst; tako je bila leta 1907 na Javorniku uga-snjena zadnja visoka peč. Tudi v nadaljnjem obdobju je bila žele- zarna brez prave gospodarske osnove. Delno se je stanje izboljšalo sele po rekonstrukciji za časa stare Jugoslavije, ko je jeseniška železarna predstavljala 56,5 odstotkov jugoslovanske proizvodnje jekla. Razvoj železarne na Jesenicah nas tudi v preteklem povojnem obdobju ne more v celoti zadovoljiti. Ze pri izdelavi prvega petletnega plana jugoslovanske železarske industrije je bila sicer dogovorjena specializacija oziroma premik v kvalitetnejše asortimane. V tem smislu je bila železarna tudi delno rekonstruirana, vendar je danes kljub temu ena izmed najbolj dotrajanih železarn v Jugoslaviji. Osnovna sredstva so znašala kolec leta 1860 po nabavni vrednosti 35,5 milijard dinarjev, a dejanska vrednost pa je le nekaj nad 17 milijonov dinarjev. / , Navedene okoliščine so terjale, f da je Železarna začela z rekonstrukcijo, ki jo bodo opravili po-^ stooorna v desetih letih, tako da ne bo nastalo nikdar zmanjšanje proizvodnje posameznih artiklov. V letu 1359 je znašala svetovna proizvodnja jekla 320.600 ton, v Jugoslaviji 13001 in v Železarni Jesenice 300 ton. V fc*u 1965 bo svetovna proizvodnja jekla pol milijona ton, jugoslovanska 2.300 ton in jeseniška 420 ton. V tem obdobju se bodo namreč že pokazali prvi rezultati rekonstrukcije. Po letu 1971, ko bo relcorrstrukci-ja jeseniške Železarne končana oziroma v zadnji fazi, bo svetovna proizvodnja jekla 630.000 ton, jugoslovanska 3.800 ton in proizvodnja prenovljene jeseniške Železarne 475 ton. V jugoslovanskem merilu bi torej proizvodnja jekla Železarne Jesenice predstavljala leta 1965 18,3 odstotke ,a v letu 1971 pa le še 12,5 odstotka. To kaže, da se Železarna glede na neugodno lego surovin ne more razviti v proizvodno enoto za masovna jekla, temveč je treba iskati rešitve v proizvodnji kvalitetnih izdelkov in v višji stopnji predelave. V tem smislu je izdelan tudi program rekonstrukcije Železarne. Skupna količinska proizvodnja Železarne Jesenice je znašala v letu 1960 milijon ton. Ta se bo povečala v letu 1965 na 1.708 tisoč ton, a v letu 1971 na 2.142 tisoč ton ali za 114 odstotkov v primerjavi s preteklim letom. Predvsem pa moramo opozoriti, da je pri rekonstrukciji važen premik v kvalitetno proizvodnjo. Teži še premika v kvaliteto leži pri vlečenem, brušenem in luščenem jeklu, pri kvalitetni vlečni žici, pri tanki pločevini v smeri elek-tropločevine, a pri hladnih valjanih trakovih v smeri trakov z orientiranimi kristali in trakov iz specialnih jekel. Izmed nekaterih najvažnejših proizvodov Železarne se bo najbolj povečata proizvodnja trafo pločevine, patentirane žice, bele pločevine, vlečenega in brušenega jekla ter surovega jekla EL. Po rekonstrukcij skem programu Železarne bo ta kljub povečani proizvodnji v letu 1971 zaposlovala še nekaj manj delavcev kakor pa danes. V obratu topilnico bodo modernizirali visoke peči, v jelrlacni bo postavljena nova elektro peč in rekonstruiranih več starih, v livarnah in šamotamah pa se bodo izvršile manjše zamenjave dotrajanih naprav. Za navedeno modernizacijo topilnice je potrebnih 4.436 milijonov dinarjev. V obratu tople valjarne bo težišče rekonstrukcije ležalo zlasti v popolnoma dotrajanih profilnih va-Ijamah, ki so še vse' iz prejšnjega stoletja in večinoma še na vodni pogon. Za realizacijo postavljenih nalog bo treba vložiti 15.112 rriilijonov dinarjev. V predelovalnih obratih bodo modernizirali naprave za predelavo topio valjanih proizvodov ia vlečne žice. Za to rekonstrukcijo je predvidenih 6.207 milijonov dinarjev. Za strojno energetske naprave je za modernizacijo potrebnih 7.947 milijonov dinarjev in za splošne objekte 1.126 milijonov dinarjev. Celotna rekonstrukcija jeseniške Železarne bo torej stala 34.828 milijonov dinarjev, oziroma 38.326 milijonov dinarjev, ker povečana proizvodnja zahteva tudi delno povišanje obratnih sredstev. Po rekonstrukciji leta 1971 se bo realizacija dvignila od 32,6 milijard dinarjev v letu 1960 na 6t,7 miljard dinarjev, narodni dohodek pa od 13,5 milijard dinarjev v letu 1960 na 32,2 milijardi v letu 1971. Vsak vloženi dinar v osnovna sredstva bo po sedanjih instrumentih v letu 1971 dal 0,76 dinarjev povečane realizacije in 0,13 dinarjev povečanega čistega dohodka. Ti pokazatelji kažejo na dovolj dobro rentabilnost predlagane rekonstrukcije. Pri novih železarnah se računa, da da vloženi dinar 0,3 do 0,5 dinarjev letne povečane realizacije. Finansiranje predlaganih rekonstrukcij v dobi 10 let bo mogoče izvršiti v okviru podjetja z delnim koriščenjem lokalnih fondov (vodni sklad, investicijski fondi komuno in podobno), s ■srednjeročnimi krediti inozemskih dobaviteljev ter s premostitvenimi krediti Investicijske banke v dobi 1362-65. obveščevalec Hl U k. s OGLASI PRODAM MGLBROSIN - preparat cvetličnega prahu in matičnega mlečka (gelee royal,e), garantirano znanstveno stabiliziran proizvod melbro - coop (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« 1215 Nujno in poceni prodam motor »Galeb«, s prevoženimi 7.600 km. Naslov v oglasnem oddelku 1850 Prodam osebni avto v zelo dobrem stanju. Ogled v soboto od 13. do 15. ure in v nedeljo od 13. do 15. ure na Jelenovem dvorišču v Kranju 18511 Prodam puhal ni k za seno In voz zapravljivček. Močnik Anton, Bukovica 20, Vodice 1872 Prodam 4 m3 apna, gasenega In 10 m1 kamna. Vse se nahaja na Primskovem. Naslov v oglasnem oddelku 1872 Prodam več zazidljivih parcel v Hrast j ah. Naslov v oglasnem oddelku 1874 Prodam popolnoma nov .vetro-bran in okras za prvi blatnik za NSU Prima. Tenetiše 13, Golnik 1875 Ugodno prodam hladilnik »Si-mens« in novo žensko kolo »Re-eord«. Cankarjeva 7, Kranj 1876 Hiša z gospodarskim poslopjem ter približno 4 ha zemlje In 1,5 ha gozda, na lepem kraju Gorenjske, ugodno naprodaj. — Naslov v ogl. oddelku. 1877 Lambrcto LD 150 cem ugodno prodam ali zamenjam za les. Kranjec, Bukovica 44, Vodice 1878 Prodam športni moped IIMV. Agroservis, Kranj 1379 Ugodno prodaa.1 VVV s priborom in novim] gumami. Ing. Kuštrin Branko, Veselova 3, Ljubljana. Ogled v soboto od 12. ure dalje in v nedeljo 1880 Imam na prodaj stoječo lucer-no. Sp. Duplje 23 1881 Prodam tri zazidljive pareele v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku 1882 Prodam 1800 kos. rabljene žgane strešne opeke Bobrovec. Kupim bencinsko kosilnico, primerno za košnjo po ravnini. Naslov v oglasnem oddelku 1883 Prodam nekaj pokrajinskih in nabožnih stenskih slik. Engclman Marija, Vodopivčeva 9. Kranj 1364 Kobilico, staro 16 mesecev, prodam. — Sr. Bela 5, Preddvor 1885 Prodam boben, neobdelano os za skobelni stroj, odranje in material za omet hiše. Zg. Bitnje 139 1886 2 stanovanji v Kranju, Tavčarjeva ulica 2, prodam. Poizvedbe: Pučnik, Pleteršnikova 24, Lj\ib-ljana 1887 Prodam italijanski 4-taktni moped 49 cem, v voznem stanju, za 40.000 din. Ješetova 17, Kranj 1883 Z JI H V A L A Dne 6. maja nas jc za vedno zapustil naš dragi mož in oče FRANC PRETNAR IZ RADOVLJICE Ob težki izgubi mojega moža in očeta se najlepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem zdravniku dr. Cernetu, se«rtri Marin Rotar, sosedom, gasilskemu -društvu iz Radovljice, Trg. podjetju »Potrošnik« iz Kranja, Trgovski šoli Kranj, zastopstvu Železarne Jesenice in pevskemu društvu Radovljica ter Gorenjskemu tisku za številno udeležbo in za veliko denarno pomoč. Hvala tudi vsem ostalim darovalcem cvetja in vencev. Radovljica, dne 8. maja 1961 Žalujoča žena in otroci ZAHVALA Ob težki izgubi naše ljube mame In stare mame KRISTINE MLINAR, roj. MRAK se iskreno zahvaljujem vsem, ki so se poslovili od nje, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivanu Hriberniku za njegove obiske v času bolezni, častitemu g. župniku za tolažbo in spremstvo na zadnji poti ter g. Bevc in g. Petrič za pomoč ob smrtni uri. Vsem, ki so nam kakor koli pomagali v teh težkih dneh najlepša hvala. Kranj, 5. maja 1961 Žalujoči: Mlinarjev! Komisija za razpis mesta direktorja Podjetja za PTT promet Kranj pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52/57) razpisuje mesto DIREKTORJA Podjetja za PTT promet Kranj Kandidati za razpisano mesto morajo poleg splošnih pogojev za ustanovitev delovnih razmerij izpolnjevati še enega izmed naslednjih pogojev: 1. visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 10 let delovne dobe v skupnosti JPTT; 2. izobrazba visokokvalificiranoga delavca z najmanj 10 let delovne dobe v skupnosti JPTT, od tega 5 let na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ali višja 6trokovna izobrazba; 3. srednja strokovna izobrazba z najmanj 15 let delovne dobe, od tega 10 let v skupnosti JPTT in najmanj 5 let na delovnih mestih, za katera se zahteva višja ali srednja strokovna izobrazba. Kandidati naj vlože pismeno prošnjo, taksirano 9 50 din s priloženim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah na Komisijo za razpis mest direktorja Podjetja za PTT promet Kranj pri ObLO Kranj v 15 dneh po objavi. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj ponovno razpisuje mesto , DIREKTORJA Kavarne - slaščičarne Kranj Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev: 1. absolvent gostinske šole z najmanj 5 let prakse na vodilnem položaju v podjetju gostinske stroke; 2. slaščičarski mojster z najmanj 10-letno prakso pri vodenju večjega slaščičarskega obrate; 3. visokokvalificirani delavec živilske stroke z najmanj 15 let prakse. Prednost pod točko 3. imajo tisti, ki imajo prakso na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah živilske stroke. Kandidati naj vlože pismene prošnje, taksirane s 50 dinarji, s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in o dosedanji zaposlitvi, na Komisijo za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj v 15 dneh po objavi. Prodam osebni avto Fiat 1100. Ogled vsako nedeljo dopoldne v Zadružnem domu Hotavlje nad Skofjo Loko 1889 Prodam dobro kravo, 8 mesecev brejo. Dolar, Vrba, Žirovnica 1890 Prodam kozo, dobro mlekarico. Posavec 13, Podnart 1891 Prodam dve košnji stoječe vrtne trave in steljo. Naslov v oglasnem oddelku 1892 Prodam »Vespo«. Naslov v oglasnem oddelku 1894 Opel Rceord 54, odlično ohranjen, ugodno naprodaj. Ogled pri Jelenu v Kranju 1894 Prodam lepo, nepleskano kuhinjsko pohištvo s pomivalno mizo. Ogled: Pleskarstvo Cehovin, Pri makovo 1895 Prodam 4 prašičke po 7 tednov stare In rabljene deske za opaže. Suha 14, Kranj 1845 Prodam globok otroški voziček »Tribuna« In električni kuhalnik na 4 plošče. Vončina, Cesta Ko-krškega odreda 11 C, Kranj 1924 Prodam dobro ohran.'en dvnse-dežni če'n-sandolino. Vpračati v proti tuberkuloznem dispanzerju vsak 'ponedeljek in sredo popoldan 1925 Prodam vprežno kosilnico znamke ^Lr.nz« v zelo dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1928 Prodam 209 1 hrušovega moSta. Dobrava 1, Cerkljo 1927 Prodam motor Toraos Puch 175 ecm nov še ne r^T:striran. Habjan, B-emica nad Sk. Loko 1928 Prodam motorno kolo 290 cem ali zamenjam za moped. Golnik št. 33 1929 Prodam dobro ohranjeno Lam-bretto ali zamenjam za moped. Naslov v oglasnem oddelku 1930 Prodam novo ročno črpalko za vodo (fri gel pumpo), vijak za sadno stiskalnico, nov vprežnl voz nosilnosti 2.500 kg, skoraj nov zapravljivček in posnemalnik za mleko. Poizve se vsak dan. Loka št. 22, p. Križe 19.51 Zaradi vojaščine prodam ital i-jansiki moped na 3 prestave »Pe-gaso sport«. Doseže hitrost 85 km na uro. Ogled v nedeljo dopoldne. Loka 22, Križe 1932 Prodam odlično ohranjeno G S Vospo. Naslov v oglasnem oddelku 1933 Prodam stoječo steljo. Naslov v oglasnem oddelku 1934 Prodam 2 brani primerni za samca in gumo 15X600. Sp. Brni-ki 11 1935 Prodam 4 traverze po 6 m dolge, ali zamenjam za gradbeni material. Vešter 36, Sk. Loka 1936 Ugodno prodam dobro ohranjeno Vespo — tudi na ček. Zasavska št. 24, Kranj 1937 Prodam telico v devetem mesecu brejosti. Cerklje 54 1938 KUPIM VOSCINE IN CEBELNI VOSEK, pristni, odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za če- belarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1343 Kupim moped Colibri. 50 tisoč din plačam takoj, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1893 Kupim eno aH dvostanovanjsko hišo, po možnosti v okolici Vodovodnega stolpa. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Hiša« 1397 Kupim kotni plug (vinkel plug). Zorman Franc, Pr. Polica 18, Cerklje 1393 Kupim dobro ohranjen levi v/.idljiv štedilnik z 2 in pol do 3 plošča, Naslov v oglasnem oddelku 1899 Kupim 2 prašiča 30-50 kg težka, Petrič Franc, Pš. Polica 15, Cerk-lje 19.J0 OSTALO Cenjene stranke obveščam, da sem preselil svojo delavnico preko visečega mostu — druga hiša desno, Zupančičeva ul. 2, Levič-nik Ivan, zlatar 1797 Planinsko društvo Gorje sprejme kuharico In servirko za planinsko kočo »Planinka« pod Triglavom. Ponudbe poslati na Planinsko društvo Gorje 1856 Kuhinjsko pomočnico In natakarico sprejme takoj »Stari Mayr« v Kranju. Stanovanje zagotovljeno. V času od junija do septembra sprejmemo tudi tri dijeke-inje za počitniško prakso (honorarno) 1857 Nudim hrano In stanovanje za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 1885 Tovarniški delavki nudim hrano In stanovanje. Ostalo po dogovoru. Hrast je 22, Šenčur 1806 GELEE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zaveda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj nabavijo pri »Kemofarmaciji« 121-1 Iščem gospodinjsko pomočnico, staro od 40 do 59 let - upokojenko. Tudi zenitov ni izključena. Naslov v ogl. oddelku 1900 Upokojenka išče sobo v bližini Kranja, Ponudbe oddati pod »Mirna« v Oglasni oddelek 1901 Zamenjam stanovanje: sobo 8X6 in kuhinjo 4X5 za dvosobno v Kranju ali bližini. Naslov v oglasnem oddelku 1902 V Kamniku na sejmu mi je ušla ovca s št. 603. Prosim proti nagradi vrniti na naslov Močnik Jože, Zg. Brniki 35 1903 Iščem žensko za 4-urno dopoldansko pomoč v gospodinjstvu za manjšo družino. Koalo in lepa nagrada. Ponudbo oddati v oglasni oddelek pod »Tekoj« 1904 Prosim žensko, naj dvigne pismo na svojo ponudbo z dne 26. aprila tega leta v Ogl. oddelku Glasu Kranj, pod »Pridna in poštena« 1905 Na strojni fakulteti v Ljubljani je diplomiral Kavčič Janez iz Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču na Jesenicah RAZPISUJE naslednja delovna mesta: 1. dve mosti strojepisk 2. eno mesto izvršilnega organa Za delovni mesti pod 1. se zahteva nepopolna srednja šola in obvladanje strojepisja. Za mesto izvršilnega organa dovršena osemletka. Prošnje taksirane z 50 din ter življenjepisom sprejema Razpisna komisija Okr. sodišča na Jesenicah do zasedbe razpisanih delovnih mest. Razpisna komisija „ELRA" elektrotehniško podjetje Škofja Loka proda dobro ohranjen ni o pod ZNAMKE TMZ. Prednost do nakupa imajo družbene organizacije ln sicer pa tudi privatni interesenti. Ogled mopeda vsak dan v podjetju »ELRA«. Pekarna Kranj prodaja naslednja osnovna sredstva: elektro motor 6,5 km elektro motor 4 km Pravice do nakupa imajo državna podjetja. V primeru, da kupcev iz državnih podjetij ni, lahko kupijo elektro motorje poedinci- privatniki. Prodaja bo dne 20. maja 1961 ob 8. uri za interesente državnih podjetij. Dne 22. maja 1961 ob 8. uri pa za kupce po-edince - privatnikov. Elektro motorji so v upravi Pekarne Kranj cesta JLA Št. 3. Goderšiča pri Skofji Loki. Iskre- f no čestitajo kolegi! 1906 Dne 1. maja sem izgubil denarnico z osebno izkaznico od Brni- j kov do Vogelj. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi j vrne na naslov v osobni izkaznici 1907 j Kmetijska zadruga Šenčur raz-plsuje delovno mesto traktorista. Pogoji: opravljeni strokovni iz- j pit za cestni promet in poljska dela. Interesenti naj se javijo v upravi zadruge Šenčur 1903 V oglasnem oddelku naj dvignejo ponudbe: št. oglasa 1515 1489, 1524 1513, 1G64/16S3 »Stanovanje«, 1072/1646 »Mirna stranka«, 1778 lGt?0 »Lepa lega«, 1780, 1705, 1854 1772 Ing. t. arhitektu Cirilu Oblaku čestitajo k uspešno opravljeni diplomi prijatelji. Iščem družabnico srednjih let za izlete z mopedom. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod skupno življenje 1909 Tovarniška delavka bi v dopoldanskem času pazila na otroka in pomagala v gospodinjstvu pri družini od Sk. Loke do Kranja. Bjelič Bojana, Gorenje sav ska e. 28, Kranj 1910 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Visoko—Kranj na ime Rupert Pavla 1911 Sprejmemo moč za pobiranje zank In delavke za pomoč v gospodinjstvu. Gospodinjski biro Kranj 1912 Zatekel se je lovski pes Tri jer. Rupa 23 1913 Zamenjam manjšo sobo za večjo. Vodopivčeva 13, Kranj 1914 Gostilna pod Košuto, Podlju-belj, Tržič išče marljivo dekle za strežbo. Hrana in stanovanje preskrbljeno 1915 Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za Sedeže vseh vrst avto-ir.ooilov in motorjev Vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 1915 Zamenja se novo enosobno komfortno stanovanje v novem bloku na Zlatom polju za dvosobno z vsemi pritiklinami. Naslov v oglasnem oddelku 1917 Žepno uro sem našel v Kranju na cesti. Naslov v oglasnem oddelku 1918 Dne 11. maja sem od podjetja »Uniforma« do železniške postaje izgubil žepno uro. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 1919 Sprejmem izobraženo ln čisto sostanovalko. Ogled sobe vsak dan od 11. do 16. ure popoldne. Marenčič Marija, Vodopivčeva 7, Kranj 1920 KUPIM Kupim vprežne grublje za seno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1844 Kupim več metrov rabljene mreže za ograjo. Naslov v oglasnem oddelku 1921 Kupim stanovanje — tudi nedograjeno. Naslov v oglasnem oddelku 1922 Kupim enostanovanjsko hišo — tudi nedograjeno v Kranju ali okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1923 V rejo dam kravo. Bašelj 18 1939 RAZRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV KZ'Šenčur bo vršila razprta jo naslednjih osnovnih •redOt dne 16. maja 1961: Drobilec za koruzo, štirivpr«" ne sejalnice, vprežni . tr081 umetnega gnoja, slamoresnic Lanz, kotel za žganj ekuho, skalnica za sadje, avtomatsko tehtnico, avtomatiko tehtnico za 100 kg in za praši vnč Sulc. Prednost pri nakupu ima socialistični sektor do 8. ure iete&a dne. Po tem času bodo osnovn° srodstva na razpolago privatnem sektorju. RAZPIS ŠOLSKI ODBOR OSNOVNE §OLE STANE ŽAGAR KRANJ RAZPISUJE MESTO HisNIgf NA NOVI ŠOLI NA PLANINI- POGOJI: . 1. Prosilec mora biti kvalificira" strojni ključavničar, ki je vew rokovanju s centralno kurjavo [e zmožen popravljati razne maair okvare tako pri strojih, kakor tuo pri opremi. . 2. Imeti mora odslužen tojm* rok ter najmanj 5 let službe ▼ s*0'1 stroki. «- 3. Biti mora neoporečen za tev te službe. 4. Stanovanje je zagotovljeno. 5. Plača po veljavnih pred>Vnj 6. Nastop službe po možnost* 15. junijem 1961. 7. Pro?njo z življenjepisom ' dokumentacijo se mora predlo*1 šolskemu odboru osnovne sol* St ne 2agar Kranj, Koroška cesta * do 25. maja 1961. > . Šolski odbor st pridržuje pr*V co, da po lastni presoji izbere P*^" sika, l*bko pa tudi prošnje zatrt** čc ne ustrezajo pogojem. Hino GLeefiLišče Prešernovo gledališče Kranj: — uprizori dno 14. maja ob 16. uri Sterije Pooovič: POGOSPODJE-NA BUTICA za izven Gledal'šče »Tone Cufar«: uprizori v soboto, dno 14. maia ob 19.30, N. S. Gray: LEPOTA IN ZVER, v nedeljo, 15. maja ob 19.30, isto delo. OBjRue Jesenice »RADIO«: 13. Jm maja ameriški barv. film ZLO"* LJENA ZVEZDA Jesenice »PLAVZ«: 13. i« £ maja italijanski film POSLEJ NJA KOČIJA Koroška Bela: 13. in 14. rn»i* američki barvni film GOSPOD** belantrea Bled: 13. in 14. maja am< barvni film DOBER D£N W LOST ' Kropa: 13. maja španski glavna ulica, ob 20. uri, }\ maja francoski film TABER^ ob 16 in 20 uri Ljubno: 13. maja francoski b***" vni film parižanka Ob 20. «J 14. maja isti film ob 16. uri, art£ riški barvni film puščava *l vi ob 14. uri Radovljica: 13. maja amerijT film NOČNI PREHOD ob 20. V? 14. maja isti film ob 18. in 20. & ameriški barvni risan film tF pavana lepotica-trnjuv cica ob 16. uri in dopoldne j"*' tineja ob 10. uri Kranj »STORZlC«: 13. mM ameriški film ključ ob 15.*J 18. in 20.20 uri, matineja ob uri, premiera domačega servisna postaja^ ob 22-^ uri, 14. maja ame. film KtJv ob 14., 16.20., 18.40. in 21. uri , Letni kino »PARTIZAN«: I maja ameriški barvni film S" .t CALI SE bomo V LES VEGA« ob 20. uri, 14. maia prcrrera mačega filma servisna ^ staja ob 20. uri StražJšče »SVOBODA«: 14. m*' in ameriški film srečali % jbomo v l^s vegasu ob 14" 18. in 20. uri - Naklo: P. iraja ameriški barv* film avtobusna postaja °. 20. uri. 14. rmja lati film ob 1 ' in 19.R0 uri Cerk! svojem bistvu na slog velikih sodobnih literarnih ustvarjalcev, kakor, so Proi;st in J ovce. Roman, ki bo mgajal velikemu številu bralcev, je izšel pri Cankarjev' založbi v zbirki Sodobni roman. Delo je prevedel Silvester škerl. MAIGRETOV MRTVEC — Ge-orges Simenon je izredno plodovit pisatelj kriminalnih romanov. Pravijo, da je doslej napisal več kot 300 kriminalnih zgodb, od katerih smo iiekatere videli tudi na filmskih platnih. Maigretov mrtvec je nova zanimiva knjiga, ki govori o življenju tolpe, ki strahuje prebivalstvo in o Maigretu, ki problem kakor vedno razreši. Delo je izšlo pri Državni založbi Slovenije v zbirki Kiosk. Knjigo je prevedel Vital Klabus. M V - KRI SODOBNA POTA — Te dni je izšla 9.—10. številka glasila Svobod in prosvetnih društev Slovenije — Sodobna pota. Revija, ki je tokrat zelo obsežna, saj ima skoraj 100 strani, prinaša gradivo kongresa Svobod v Ljubljani. Vladko Majhen piše o glavnih gibalih procesa preobrazbe v delu (referat na kongresu), Vinko Trinkhaus: Delo Prosvetnih društev po mariborskem i kongresu, Ivan Maurcr: Kratki V ponedeljek so v Zagrebu . ,4,L. t •• ^.t Htm .~, t m izvlečki tz diskusij s plenarnega lili tradicionalne umetniške , , , n »> v I * dela kongresa. Poleg tega prinaša revija še naslednje Članke: Niko Lukeš — Društvene dejavnosti v sedanjih pogojih, Avgust Vižentin — Organizacijski in materialni problemi kulturno-prosvetnega življenja, Tilka Blaha — Kulturno-prosvetno življenje v komuni, Vitko M usek — Mladinski filmski krožki in še nekatere druge pomembne članke 9 podel nagrade ob obletnici osvoboditve Zagreba. Tokrat je bilo nagrajenih 18 ustvarjalcev, med njimi Gustav Krklec, Vojin Jellč, Ivan. Siblj in Branko Belan. «3 Ta teden so ob 20-letnici Slovenskega poročevalca v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu odprli jubilejno razstavo. Razstava bo odprta do 17. maja. RADIO • ZANIMIVOSTI Ichmann Zločinec brez odločilne besede - Samo jecljanje in priznanje s podpisom Proces v Jeruzalemu postaja zadnje dni še zanimivejši kot je bil že v samem začetku. To prav gotovo zaradi tega, k r razp.-ava in dokazila dajejo vse več novih podatkov o Eichniannovih zločinih med zadnjo svetovno vojno in sploh o zločinih nacizma. In po takšeni začetku, kot so ga nekateri tudi slutili, prav gotovo lahko pričakujemo še mnosro novih deknzjov o velikih zločinih in drugih dejanjih, doslej domnevanih, o samem Hitlerju in njegovih operativnih izvajalcih nečloveških idej. Ea nas jc bil proces v Jeruzalemu zlasti zanimiv pred dnevi, ko je moral Eichmann odgovarjati na tisti del obtožnice, ki zadeva 260.000 Slovencev, ki so bili " po Eichmannovem naročilu preseljeni v Srbijo. Eichmann se sprva o takratnih dogodkih mi hotel prav ničesar spomniti. »Spomnil« sc ni tudi tedaj, ko so mu pokazali pismo, ki je bilo poslano 24. aprila 1941. leta iz njegovega oddelka Naši medicinski strokovnjaki nameravajo že letos začeti s kon-serviranjem tkiv, ki so nujno potrebna za transfuzijo krvi in za presajanje kostnega mozga. Zelo važno je, da bi imela vsaka bolnišnica in klinika pa tudi' druge zdravstvene ustanove potrebne količine krvi, Kaj je od takojšnje transfuzije nen^okrait odvisno človekovo življenje. Mimo tega sodijo, da bo konserviranje tkiv prineslo tudi marsikatero novost na področju transfuzije in presajanja (transplantacije) živih organizmov na človeško telo. Zaloge krvi in tkiv danes še ne moremo dolgo čuvati, ker so za njihovo konserviranje potrebni posebni pogoji. Za sedaj sta dve skrajni rešitvi. Prva je ta, da hranimo kri in tkiva v eolnih raztopinah in na temperaturi od 4 do 8 stopinj Celzija. Drugi način pa jo tako imenovana metoda liofili-zacije — kri in tkiva hranimo na zelo nizki temperaturi: od 40 do 70 stopinj pod ničlo. Res je, da Ikrfilizacija omogoča neomejen rok porabe konzerviranega materiala, terja pa zapleteno aparaturo in precej težak postopek hranjenja krvi in tkiv. Kot kaže* so bodo naži strokovnjaki odločili za nekatere enostavnejše metode, na primer za konserviranje z raznimi kemičnimi sredstvi. Delo s konserviranjem krvi in tkiv naj bi začela, kot predlagajo strokovnjaki, posebna ustanova — postaja pri Zavodu za transfuzijo krvi v Beogradu. Kasneje bi postaja delo razširila in lahko oskrbela vso Jugoslavijo z zadostnimi količinami teh važnih preparatov. državnemu ministru za finance v Berlin, v njem pa je bilo govora c preselitvi približno 260.000 Slovencev iz okupiranih krajev jugovzhodnih dežel v Srbijo. Ko si je Eichmann ogledal dokument, jc kot skromen šolarček jeclja je ^ odgovarjal na številna vprašanja. Komaj se je spomnil, da jc bil zaradi teh 260.000 Slovencev na posvetovanju v Mariboru (najprej je mislil, da jc bilo posvetovanje v Zagrebu »Agrarnu«). Kar naprej je skušal valiti krivdo n: svoje podrejene, ki so bili takrat v Sloveniji, sam pa da ni prav nič kriv za evakuacijo nedolžnih Slovencev. Toda čim bolj so se prepletali odgovori in vprašanja, tem bolj je Encfunann prihajal v zadrepo in končno ved&rle priznal, da je pismo prišlo iz njegovega urada m da je pisma celo sam narekoval. Proces v zvezi s tem pa je bil zaključen po klavrnem jecljanjo, brez odio- Robot 600 metrov pod morjem in drugi lloveli v vesolju čilne besede, t Eichmannovim podpisom, ko jc držaj pero kot skromen pisa rček ... Komaij jc prenehal prvi val začudenja po Gagarinovem uspehu, že se je v listo kozmonavtov vpisal drugi človek — Amerikance Allan S'iepard, in sicer 5. maja. Skoraj istočasno s temi dogodki pa poročajo iz Amerike o nadvse uapelih poskusih za osvajanje in raziskovanje morskih globin. Ameriška mornarica je namreč izdelala posebno napravo, imenovano »So-! laris«, ki bo odslej služila za raz-i iskave na merskem dnu, za pre-i iskovan je opornikov mostov, zidov v pristaniščih in za dviganje raznih predmetov, zlasti delov raket in ladij v velikih glofbinaih. Solaris ima obliko krogle, med katero sta nameščena dva elektromotorja z vijaki, pod njo pa so velike prijemaike, ki laihko dvignejo z dna predmete, težke do 2500 kg. Popstma črpalka v krogli načrpa v tanke več ali manj vode in tako določa globino, vsa dogajanja pa snema televizijska kamera. Solaris zmore globine do 600 metrov. Is- pravlja jo ga z ladje na morski površini, z ladjo pa ga povezujeta sklenjena vrv in električni kafcel. Solaris namreč ne visi prosto na jekleni vrvi, temveč ga ta vrv le zadržuje pri gibanju v vodoravni smeri. Z izpreminjanjem kota viia- Pravilni resite? m BREZ BESED Vodoravno: Živel praznik dela, sir, Ratoar, or, in, ksenon, jadralec, ro, aja, evnuh, go, Sakularac, onm, en, n, Po, nogomet, pi, es, rilec, orn, omot, etamin, svečnik, kal, dninar, Enej, oris, ap, Kropa, reket, tor, evo, na, elan, ilo, pm. kaviar, Nanos, rep, laz, sk, most, sonet, enota, kreda, Na dnu, loč, krnica, NOB, kopa, car, Oka, hod, sod, krj° arije iz italijanskih oper 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Skrinjica z zabavno glasbo 12.00 Skladbice Vilka in Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Miha Ogorevc: Nova proizvodna središča okrasnih rastlin 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk 12.45 Igrajo Zadovoljni Kranjci 13.30 Godala in vokalni ansambli popevke 22.15 Pesmi morja in srca 23.05 Z lokom po strunah SREDA, 17. MAJA 8.05 Mladina poje 8.30 Simfonija št. 5 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Vedri zvoki 10.15 Iz oper 11.00 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd 11.30 Za cicibane 12.00 Vaški kvintet z Božom in Miškom 12.15 Kmetijski nasred — ing. Dušan TcTČelj: Perspektive slovenskega g* * 12.00 Trio Maksa Koračića 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Habič: Ureditev hlevov za prosto rejo govedi 12.25 Iz francoskih oper 13.30 Zvočna mavrica 13.50 Pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet 14.05 Tri orkestralne rapsodije 14.35 Naš poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 AH vam ugaja 16.28 Druga knjiga Preludijev 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Tanofeauser — uvertura 18.30 Helmut Zacharias s svojm orkestrom 10.40 Nastopata zbor in orkester »Jo- 14.05 Radijska šola za višjo stopn ža Vlahovič« iz Zagreba 11.00 Po svetu jazza 1L39 Za otroke tZOO Nekaj partizanskih pesmi na narodne melodije 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Marija Loštrek: O izkušnjah s švedski mi prašiči 12.23 Zvočni kaleidoskop 1?.45 Pesmi Ivana Plogla 13.30 Pisane slike 13.50 Ridi bi vas zabavali 14.35 Dva prizora iz opere Zaljubljen v tri oranže 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Koncert za klavir in orkester 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Klavir v ritmu 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 1&4S Izobraževalni obzornik 20160'Zbor RTV Zagreb sadjarstva baleta Ohridska 12 25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Šopek poljudnih komornih skladb 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Harfa in orglice 14.40 Pesmi Petra Liparja poje Mariborski komorni zbor 15.45 Radijska univerza. 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17f*0 Lepe melodije 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna tribuna 18.20 Od Gallusa do Hindemitha 18.45 Naša pevka Anica Zubovič 20.00 Z glasbenega bienala v Zagrebu 22.15 Koktajl zabavne glasbe 22.50 Literarni nokturno 23.05 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek ČETRTEK, 18. MAJA 8.05 Glasba ob delu 8.35 Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« 855 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Slovenski skladatelji o pomladi, mladosti in ljubezni 10.15 Popevke se vrstijo 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.15 Ruske popevke 11.20 Fantastična prodajalna — baletna suita 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lkerarni večer 21.25 Koncert za violino m orkester PETEK, 19. MAJA 8.05 Pet skladb za orkester 8.30 Od tu in tam 9.00 Naš podlistek 9.20 Zborovske skladbe Vinka Vodopivca 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Igra violinist Branko Psjevic* 10.35 Od polke do calvpsa 11.00 Dva odlomka iz Kogojevih Crnih mask 11.30 Človek in zdravje 11.40 S popevkami po Evropi 12.00 Narodne s harmoniko 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Gvido Fajdiga — Zakaj polovični uspehi pri čfedenju 12.25 Orkester Nelson Riddle 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13JO Poje Frank Sinatra 13.45 Arležanka, sulta 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 22.15 Zabavni orkestri z zbori 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz naših studiov in koncertnih dvoran SOBOTA, 29. MAJA 8.05 Glasba ob delu 8.24 Z vseh vetrov 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Poljske, ruske, češke in bolgarske pesmi 10.15 Simfonietta 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Orgle in orglice 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Sest oktetov — šest slovenskih narodnih 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milena Lekfcan — 'Delo kmetijskih zavodov v sadjarstvu 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Igra ansambel Srečka Dražila 13.50 Od arije do arije 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Za razvedrilo m zabavo 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Celja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Plesni orkester Max Grcger 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Vesela potegavščina TUla Eulenspiegla 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 20.00 Nekaj domačih napevov v izvedbi celjskih ansamblov in solistov 20.25 Melodije raznih dežel 21.00 Za prijeten konec tedna Televizijski spored 20.30 Oder brez zavese — oddaja «* 5-letnici televizije 22.00 Šahovska priloga TOREK, 16. MAJA 17.00 tv za otroke 21.00 Karusel — zabavno reklamna oddaja 21.15 Nalet Bambert — prenos iz Torina 22.10 TV film iz serije Karavana 23.00 Cas ex ljubezni glasbena oddaja SR*EDA, 17. MAJA 18.00 Pionirski rhozaik 18.45 Nuklearna energija — serijski film 19.00 Cas, ljudje ln dogodki 19.40 TV dnevnik 19.55 Glasbeni biennale Zagreb 20.15. Veliki polnočni misterij 21.15 Dotik s smrtjo — reportaža 21.45 Šahovski komentar ČETRTEK, 18. MAJA 9.00 TV v šoli 17.30 En-dcn-dinus oddaja za najmlajše gledalce 18.00 Zgodba o malih škarjah — slikanica 18.10 Estetska vzgoja ob izraznem plesu 18.20 TV pošta 18.30 Preizkušnja — TV film 19.00 PoljuJno znanstvena oddaja 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Ines Tadio in ljubljanski ja»z ansambel PETEK, 19. M Alf 17.00 tv za otroke 20.'.'' TV dnevnik 1 20.15 TV o filmu SOBOTA, 29. MAJA 18.00 Otroci pejejo 61 19.30 Nevarnost je moj poklic — serijski film 20.00 TV dnevnik NEDELJA, 14. MAJA 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Film iz serije Velvet 18.00 Spomini maršala Tita na začetek 10.30 6troci, pojte z nami — majski 20.15 Dokumentarni film vstaje festival pesmi za otroke 20.30 Serafinov klub — humoristično- 18.15 Četrt ure z orkestrom Franck športno popoldne zabavna oddaja Pourcel 20.00 Sedem dni . 21.30 Glasbena oddaja 18.30 Tako pojo in Igrajo v tujih 20.45 Tihi Don — II. del — sovjetski 22.30 Kapitan Davin Grief — serijski deželah igrani film film / sobota, 13. maja 1961 DRUŽINSKI p O M E N K I STRAN Tri žalostne zgodbice »Vsi smo bili veseli, ko s* Polonco sprejeli v vrtec. Tudi ona ga rada obiskuje in komaj čaka, da zjutraj lahko gre, jaz pa, moram priznati, težko pričakam, da se vrne. Z velikim veseljem mi potem opisuje, kaj so v vrtcu delali, kaj so se novega naučili. Velikokrat se zgodi, da moramo vsi pustiti svoje delo, da ona lahko z nami ponazori novo igro. Kar neverjetno je, koliko novega že zna!« Tako nekako je pripovedovala, po Vsem videzu sodeč stara mama, o svoji vnukinji, ko je z njo čakala na zdravniški pregled, svoji znanki. Ta jI je potem vneto zatrjevala, da se tudi njena sinova Boru', in Janez v vrtcu nadvse dobro počutita ln ga ped nobenim pogojem ne bi hotela zapustiti. Se sta potem naštevali pesmice in igrice, ki so se otrokom najbolj priljubile in jasno jc bilo, da sta obe: Poloni črna stara mati in Borutova in Janezova mati popolnoma prepričani, da je za otroke koristno, če obiskujejo varstveno vzgojno ustanovo. Ko smo v prvih povojnih letih ustanavljali prve varstvene ustanove, je bilo na njihov račun izrečene kar preveč kritike in ne-1 upravičenih dvomov. Sedaj si brez take ustanove ne moremo zamisliti nobenega večjega industrijskega kraja, še več, o njihovi ustanovitvi razmišljamo ie tudi v manjših krajih, kjer je pretežna večina kmečkih prebivalcev. Večkrat smo pisali o varstveno vzgojnih ustanovah, o pripravah zanje, o njihovih ustanovitvah aH o dein v njih. Tokrat si za spremembo oglejmo tri žalostne zgodbic«, ki sem jih lahko povzela po razgovora z vzgojiteljicami v ne- ki varstveno vzgojni ustanovi na Gorenjskem. MENE PA OČKA NIC NE MARA Silvica jc imela rojstni dan. Vsa kazovala svojim malim prijateljem »:Veste, očka mi jo je kupil za rojstni dan, ker me ima zelo rad«. Okoli nje se je zbralo še nekaj fantkov in deklic, ki so hiteli pripovedovati, kaj oni dobijo za delno nudi nadomestilo za njegov zaradi pijančevanja razdejani dom. Vzgojiteljica se posvetuje z občinskim organom za socialno varstvo. Tam pravijo, da ustreznih domov za predšolske otroke nimamo, da V Lipnioi šola sicer še ni stara, kljub temu v času ko so jo gradili, po naših šolah še ni bilo pouka gospodinjstva in zato tndi niso predvideli v gradnji primerne učilnice za gospodinjski pouk. Za ta pouk so sedaj preuredili kar šolsko kuhinjo tn tako dobili sicer skromno, a kljub temu kolikor toliko dobro gospodinjsko učilnico, v kateri učenci višjih razredov z veseljem opravljajo praktične vaje iz gospodinjstva. Konca šolskega leta se bližamo in učencem, ki smo jih zalotili pri pripravljanju jedi, sc pozna, da so sc v letošnjem letu že precej naučili vesela je pritekla v vrtec z lepo novo jopico in jo ponosno raz- (D (D (D V spomladanskih in hladnejših poletnih dneh bomo rade oblekle preproste tople obleke. Letos so prav posebno priljubljeni neizraziti karo vzorci in drobni pepKo. Obleki na naši sliki asa zelo enostavni, a kljub temu prav elegantni in lepi. Prva je primerna za vsako postavo, druga bo bolj pristojala vitkejšim, čeprav precej globoko pošlte gube dovoljujejo uporabo tega modela tudi za nekoliko močnejše rojstne dneve. Manjša gruča otrok pa je stala ob strani. »Moj očka je pa v Savo padel!« je rekel Milan. »Kako, ali je utonil?« ga je radovedno povprašala Marica »O ne,« je nadaljeval Milan, »z neko drugo žensko je šel proč, ker mamico in mene ni imel več rad, sedaj pa oba tako praviva. Ampak povem vam, da bom tisto žensko že še enkrat dobil, takrat bo že videla, kaj se pravi, odpeljati očka!« »Tudi mene očka nič ne mara,« je tiho rekla Marica. »Velikokrat ga vidim, pa me noče nič pogledati. Toda, če me on noče pozdraviti, jaz ga tudi ne bom«. »Jaz imam pa samo mamico,« je nadaljeval tretji glasek. »Ce jo vprašam, kje je očka, se samo razjezi in potem dolgo noče govoriti z mano. Se trije malčki so ostali pri tej gruči, vendar niso ničesar rekli. IGRAJMO SE PIJANCA Nekega dne je vzgojiteljica predlagala otrokom, naj narišejo svoj dom. Veselo so se lotili dela. Ta si je irbral za barvanje rumeno barvo, drugi , spet iivo rdečo ali zeleno, da bo njegov dom izgledal kar najbolj vedro in lepo. Le Tonček je dolgo premišljeval in izbiral, nato pa sunkovito pomočil čopič v črno barvo in upodobil svoj dom: črn in nejasen. Kadar vzgojiteljica vprašuje otroke, kaj bi se radi igrali, Tonček navadno zakliče: »Igrajmo se pijanca/t in hitro pokale, kako se to lahko igra. Zna presunljivo veliko najgrših kletvic in ima kopico nemogočih navad. Psihološki test je pokarzal, da je Tonček v svoji skupini najvišje duševno razvit. Toda on si do zadnjega zapomni tudi vse, kar dela in kar govori njegov oče — kronični pijanec in če ima le priložnost, to pripoveduje drugim otrokom. Na roditeljskem sestanku so starši ostalih otrok soglasno zahtevali, da mora Tonček iz vrtca. Toda Tončku je vrtec edino, kar mu vsaj pa sta Tončkova starša zdrava in oba v službi ter sta tako dolina sama skrbeti zanj. MAMICA, POJDI DOMOV! Lc dobro uro je š? manjkaM do polnoči. Pri vhodu v gostilno je jokal komaj petletni fantek, le leto slcrcjSi bratec pa ga je vleke! od vrat: »Kaj nisi slišal, do je mamica rekla, da naj greva domov, da bo že še prišla in nama skuhala večerjo!« »Saj ne verjamem,« je jokaje vztrajal mlajši, »tudi včeraj je ni bilo, predvče-rajfafau tudi ne in še prej tudi ne. Nikoli je ni doma, nikoli...« In spet je glavno zajokal. Ivo in Jure sta bila sprva najbolj prelilema&ična otroka v vrtcu. Se govoriti in jesti nista znala, kaj šele, da bi poznala na,.w>n«v-nejše higienske navade. Sc sedaj sta zelo agresivna in kar naprej \v konfliktu s svojimi sovrstniki. Vzgojiteljice ju potrpežljivo navajajo na red,, saj vedo marsikaj o njunem domu. — Njuna mali, ki mora po ločitvi z možem, sama skrbeti zanju, se svojih nalog ne zaveda. Le redki so dnevi, ko pride domov ob pravem času, največkrat pa se vrne tako pozno, da otroka že zdavnaj prej utrujena, lačna in pozimi tudi prezebla, zaspi ta. Tudi za ta dva otroka ni primernega doma, v rejništvo pa ljudje nevzgojenih otrok ne jemljejo. PREKMALU Pri proslavi petnajstletnice zakona Je neki mož iz VVasUlngtena, ganjen zaradi lepega obnaitanja svoje žene, dal v časopis oglas z naslednjo vsebino: »Moja žena mi je tako zasladila življenje, da tu izjavljam, da bom priznal vcak njen dolg.« Ze naslednji dan Je ta darežljivi in na srečo precej bogati mož Iz vseh strani dobil neplačane račune svoje žene — vsega skupaj za 5 milijonov dinarjev. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZul Dnevnik taboriščnega zdravnika Cyclon razvija pline, kakor hitro pride v dotik z zrakom. Po pločevinastih stebrih pada v podzemeljski prostor. Plin takoj prodre skozi odprtine stebrov in napolni ves prostor v nekaj sekundah. Cvclon umori zanesljivo v 5 minutah, tako so mi pripovedovali. Tako točno kot danes se pojavi voz vselej pri vsakem transportu. Plin hranijo namreč t najbolj oddaljeni baraki taborišča. Popolnoma nepojmljivo mi je, da nosi ta morilski voz mednarodni znak društva za pomoč bližnjemu — rdeči križ. Plinska krvnika čakata še nadaljnjih pet minut, da bi si bila svoje stvari popolnoma gotova, prižgeta si cigareto in stopita spet v svoj avto. Skoro tri tisoč nedolžnih ljudi sta umorila v nekaj minutah ... Čez 20 minut vključijo električne ventilatorje, ki naj preženejo strupene pline. Vrata se odpro in že dr-dra>jo tovornjaki. Možje »Posebne komande« nakladajo < obleko in čevlje. Vse skupaj odpeljejo najprej v dezinfekcijo. To pot res, da bi desinficirali. Moderni sesalni ventilatorji so v kratkem odstaarjili strupene pline. Le med trupli je še neznatna količina. Zato ima »Posebna komanda«, ki vstop« zda$ v dvorano opremljena s cevmi, plinske maske. Strahotna slika se ti nudi, človek! Trupla ne leže) raztresena po dvorani, temveč se kopičijo drugo na,| drugem, popolnoma razumljivo: cvclon, ki so ga od zunaj v cevi, razvija svoje smrtonosne pline najprej pri tleh. Zgornje plasti zraka zajame šele stopnjevale. < Zaradi tega se teptajo nesrečneži drug drugega na tla, plezajo drug pb drugem, čim više so, tem kasneje $h doseže plin. Kakšen grozoten boj za dveminutno podaljšanje življenja... če bi v tem obupnem smrtnem strahu mogli Se razumno misliti, bi morali spoznati, da zastonj teptajo pod seboj svoje starše, žene, otroke. Toda saj ne morejo drugače. Njihovo ravnanje določa le še naravni nagon samoohranitve, kot ga ima vsako živo bitje. In tako leže najbolj spodaj dojenčki, otroci, nato starci, potem ženske, starejše in mlajše in na vrhu najmočnejši moški... Skrotovičenih udov, s krvavo razpraskanimi telesi, krvaveči iz nosa in ust leže tu. Njihove glave so višnjevo zabuhle in iznakažene, da bi jih nihče več ne spoznal. Kljub temu najdejo možje »Posebne komande« med njimi večkrat svojce. Zgrozim se ob misli na tako svidenje... Pravzaprav nimam kaj iskati tu spodaj. Šel sem dol k mrtvim le, ker čutim, da sem dolžan svojemu ljudstvu izpričati kot očividec vso resnico o koncentracijskem taborišču in o krematorij ih — če bi me nepredviden slučaj vodil tako, da bi se rešil. V moji situaciji resnično blazne misli! Toda dokler ni konec res-že tu, ostaja vedno le še trohica upanja. Saj je ta trohica nasprotna vsakemu razumnemu preudarku, pa vseeno še tli v meni. Daje mi moči, da živim dalje in prenašam to, česar se ne da prenesti. »Posebna komanda« v visokih gumijevih čevljih se torej postavi s svojimi cevmi okrog gore trupel in jih brizga z močnimi vodnimi curki. To mora biti, kajti pri vsaki smrti s plinom se v poslednjem reflek-tornem gibu izprazni črevo. Vsak mrtvec je onesnažen. Po »kopanju« mrtvecev razvlečejo telesa, ki so krčevito zapletena med seboj. Strahoten opravek. Okrog pesti, krčevito stisnjenih v smrtnem boju, navežejo jermena in z njimi zvlečejo trupla po spolzkih tleh do dvigal. V sosednem prosjtoru so štiri tovorna dvigala. V vsako strpajo dvajset do petindvajset trupel. Vodjo dvigal opo-zore z zvoncem, da so dvigala pripravljena za odvoz. Dvignejo se v zažigalno dvorano krematorija. Velika krilna vrata se avtomatično odpro. »Vlačilna komanda« je že pripravljena. Zopet nataknejo okrog zapestja mrtvecu zanko. Vlečejo jih po betonski progi, nalašč za to izdelani, in jih nalože pred peči. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormao .^V^ffiHattMB& t T oee iz smcupuRo »Molči, bedak!« se je obregnil Don. V hipu smo otrpnili od strahu. Samo deset yae-dov stran so sp izluščile iz teme pred nami temne postave in se namerile proti čolnoma. Japonska patrulja, Ce bi bili popolnoma mirni in tihi, bi nas morda ne opazili. Toda iz ozadja naše skupine je bilo slišati prestrašen krik: »Japonci!« Sence pred nami so zakričale osupla povelja, potem pa so zasikali oranžni plameni direktnega ognja iz pušk. Imeli smo samo eno možnost: da vsi naenkrat planemo naprej in premagamo patruljo. Pri obupancih so palice in bajoneti strašno orožje. V sekundi smo bili med njimi in ob mirno pluska-joči vodi je nastal klobčič borečih se teles. Videl sem blesk japonskih zob in kot norec potisnil bajonet v ta obraz. Skupaj sva padla v blato. Zvijal se Je pod menoj ln mi zaril nohte v stegna. Uporabil sem bajonet kot bodalo in ga zabodel večkrat v zvijajoče se telo. Prav tako nenadoma kot se je začela, se je bitka tudi končala. Skupaj s še sedmimi sem zlezel čez trupla proti najbližjemu čolnu. Nekaj Japoncev je v strahu pobegnilo med margrovec. V lepljivem, lesketajočem •e blatu pa je ležalo tudi sedem naših, mrtvih ali Umirajočih. »Pojdimo,« je nekdo zamrmral. »V eni minuti bodo svinje prigomazele ven.« Za nas osem je bilo prostora v enem čolnu, ki ■nao ga skupaj potisnili na vodo. Mirno Je drsel po blatu in ko je bil na vodi, smo se zvrnili vanj. Velšan je našel kratko veslo in z njim odrinil čoln od obale, ostali na smo mu nomaeali z rokami. Po- časi — neskončno počasi — je naš čoln zaplul po ožini. »Koliko mrtvih?« je zamrmral Don. »Zdi se mi, da sedem.« »Ostala nas je le še polovica,« To je rekel drug! Velšan, majhen, temnolas mož, ki je na pol visel čez bok in divje veslal z roko. Iskal sem veslo ali pa jadro, toda razen enega, samega kratkega vesla in kratkega jambora v čolnu nI bilo ničesar. Skušali smo veslati z rokami, edino veslo pa uporabiti kot krmilo, toda le počasi smo prišli naprej. Kljub vsem naporom nas je zanašalo proti vzhodu, vzporedno z obalo in proti glavni poti čez ožino. Brez dvoma nas bo zgrabil tok, ki je tekel g odprtega morja in se spet vračal. Naj smo še tako divje veslali proti zahodu, zanašalo nas je proti vzhoda, proti glavni cesti in lučera ter Japoncem. »Imamo srečo, da je tema,« je zagodrnjal Don. Toda dolgo nI bilo temno. Naenkrat je" posvetil od glavne ceste čez ožino žaromet. Nekaj sekund je migotal, potem pa usmeril svoj Široki snop svetlobe na vodo. Temu se nismo mogli skriti. Prihajal nam je vse bliže. »Dol!« sem ostro ž«l£Ikal. Tesno stisnjeni smo popolnoma mirno ležali na dnu čolna, ki ga je nenadoma oblfla svetloba; povsod okrog nas je bila svetloba; ko nas je svetlobni snop iz žarometa minil, je bilo še bolj temno kot poprej. »Bodite popolnoma mirni,« je zamrmral Don. »Vrnil se bo.« Res se je. Spet je močna svetloba oblila čoln in obstala na njem. Vsak hip smo pričakovali drdranje strojnic ali pa ropot kakšnega motornega čolna. Toda čez čas — ki se mi je zdel kot večnost — se je svetloba zganila in čoln je bil znova v temi. Don je oprezoval čez rob. »Glave dol, fantje,« je zapovedal. Negibno in otrpli od strahu smo ležali na dna čolna. »Vrača se,« je zagodrnjal. »Stisnite se čimbolj.« Luč iz žarometa se je poigravala okrog nas kot mačka okrog miši, za katero še ne ve, ali Je živa ali mrtva. Potem se je nenadoma utrnila, Stokajoč in zdihujoč smo se vzravnali iz neprijetnega položaja. Opazil sem, da so raztresene luči še bolj oddaljene kot prej. Moral nas je zgrabiti tok in na« vleči proti zahodu, na odprto morje. »Nima nobenega smisla veslati,« sem rekel. »Tok je premočan, obenem pa nas nese v pravo smer.« Don si je zapenjal srajco, kajti nočni veter, ki je burka! vodo, je bil oster in hladen. Prijetno je bilo videti, kako luči na glavni cesti če« ožino bledijo vedno bolj v daljavi, v mlečni megli na obzorju. Pluli smo proti širokim vodam Malaške ožine. Upal som, da nas bo p Uma potegnila do Malajskega polotoka ln da bomo potem, daleč od Singapura, lahko pri veslali do močvirij ■ maa-grovci ob zahodni obali polotoka, V čolna je bilo hladno, a nihče od nas nI imel razen srajce, kratkih hlač in čevljev ničesar na sebi. Vse kosti so nas bolele po dvanajst milj dolgem begu od Paslr Panjanga do čolnov, čez ves singa-pnrski otok. Za tak napor nismo bili dovolj utrjeni. Mene so bolele noge tudi od udarcev Japonskih vojakov, na glavi In ramenu pa se ml Je s trdila kri na ranah, ki ml jih je povzročila bodeča žica. Bili smo pisana gruča beguncev, ki so se stiskali drug k drugemu, da U si na dnu razmajanega dvanajst-čeveljskega čolna poiskali vsaj malo toplote. Velšan je tiho pel. Lezel sem po rokah in kolenih po čolnu In Iskal zalogo. Sredi čolna sem našel skoraj poln sodček vode, nekaj dolgih, ozkih kosov posušene ribe ln nagnito sadje. Hrano in pol vode smo razdelili. Ni jo bilo dovolj, toda to, kar smo imeli, Je bilo sa našo žejo kot nebeški nektar. Krma Je bila pokrita z na pol razpadlim pregrinjalom iz staro slame, spodaj pa je bil kratek jambor. Čoln Je bO žalostna razvalina, a k sredi se je držal na vodi. Bil sem na smrt utrujen, saj prejšnjo noč nisem nič spal in skupaj z ostalimi sem zakinkal ob enakomernem pozibavanju čolna. Kaj Je že bilo eno noč poprej? Toliko se Je od takrat zgodilo in tako naglo, da Je skoraj neverjetno, da smo še prejšnje jutro stali v vrsti med barakami v Paslr Jranbmnut Skoraj nc- mogoče Je bilo verjeti, da nismo več ujetniki. Zjutraj pa ne bo nobenih japonskih stražarjev, ki bi nas surove zbudili, nobene kletke iz bodeče žiee — ničesar rasen morja. Upal sem, da bomo dočakali zoro kot svobodni ljudje. Sonce Je vzhajalo hladno, umito In rožnato. Dvignilo se Je nad morje ln osvetlilo s tisočerimi žarki novega due njegovo sivo površino. Na vzhodu se Je v oddaljenosti več milj odražal tenak pas zemlje. Daleč nas Je zaneslo. V sodčku Je bilo še sa nekaj prstov vode, naši Jeziki pa so začeli ote-kati in peči, ustniee so postajale suhe. Sklenili smo, da bomo hranili vodo, kolikor se bo le dalo, kajti ▼odeli smo, da bo dnevna vročina prinesla nove muke, bržkone ie večje kot prejšnja noč s svojim mrazom. Toda sprva nam Je sončna toplota godila kot godi prestrašenemu človeku vroča kopel. Menjavali smo s« pri ▼•slu in štedlli moči, hkrati pa ■« trudilL da bi spravili čoln proti kopnemu, ki Je bilo na severovzhodu. Le počasi smo prišli naprej. Potem orno spet veslali vsi s rokami, Bilo Je, kot da hoče vodna bolha preplavati Tihi ocean. Cez kako uro smo odnehali. »Malce je sapihljalo, Don,« sem rekel. »Povežimo srajce skupaj in gkusajmo napraviti jadro.« Začeli smo se slačiti, ko Je Don pozorno prisluhnil. Pokazal je proti vzhodu, jaz pa sem sledil njegovemu prstu, ld je kazal k oddaljeni progi kopnega. Nizko na obzorju sta se pokazali dve piki in se naglo večali. Zdaj smo slišali zamolklo brnenje motorja. Letala. »Ju lahko prepoznaš, Mae?« »Ne še. Mislim, da sta lovca,« Letali sta leteli nizko nad ▼odo naravnost proti nam. Ko sto bili kake četrt milje daleč, se Je zdelo, da se bosta obrnil proti severu; takrat se je prvo ostro obrnilo proti nam, drugo pa mu je takoj sledilo. i »Pazite*« sem nateričal. »Japonci sov« 6217 Janez Teran govori o vtisih s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu Otvoritev in srečanje s Cu En Laiem (Četrto nadaljevanje) Končno jc napočil dan, ki je bil predviden za slavnostno otvoritev 26. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu. Oh treh popoldne so se vse reprezentance zbrale pred veliko Športno palačo, nakar so ob zvokih koračnice, vse ekipe po abecednem redu vkorakale v prepolno dvorano, ki sprejme 15.000 ljudi. Med častnimi gosti je bil celo predsednik kitajske vlade Ču En Laj. Mi smo vkorakali v dvorano predzadnji, za nami so bili še domačini Kitajci, ki so bili sprejeti z oglušujočim navdušenjem. Naša ekipa je bila številčno najmanjša, saj nas je bilo samo pet z vodjo vred. Kitajcev je bilo celo 64, medtem ko so bili od Evropejcev najštevilnejši Madžari, ki so poleg šestih igralcev in treh igralk hneri s seboj še šest funkcionar-jev. Po govoru predstavnika organizacijskega odbora in predsednika Mednarodne| naroiznoteniške zveze, so ekipe zapustile dvorano in na sporedu je bil kulturni program. Najprej jc nastopil pevski zbor, ki ga je sestavljalo 100 pevcev in 100 pevk. Za njimi sta nastopila še dva artista, ki sta izredno opo- našala glasove. Ptičje petje sta tako posnemala, da res nismo vedeli ali ona dva pojeta, ali imata pravega ptiča s seboj. Ob koncu programa je bilo na sporedu še eno dejanje iz neke kitajske opere. Nastopajoči so bili zelo pisano oblečeni in so pokazali velik repertoar znanja, samo glasba nam ni bila všeč. Pivih petnajst minut smo še poslušali, potem pa ko jc trajalo že tričetrt ure, smo mislili, da nam bo giave razneslo. Ta glasba je Čisto nekaj drugega od naše in zato za nas težko sprejemljiva. Zvečer je bil za vse reprezentance sprejem v parlamentu pri predsedniku kitajske vlade Cu En Laju. Poslopje v katerem je parlament so zgradili v letu dni in ga je gradilo 10.000 ljudi. Znotraj so velike dvorane, sprejem pa je bil v eni, kjer jc lahko 3000 gostov. Servirali so nam kitajske specialitete, kar pa nam ni nič kaj preveč prijalo. Jedila so predstavljala drobovje morskega psa, lastovičja gnezda, kače, itd. Meni se je ob pogledu na te dobrote kar želodec obračal. Niti jaz in nihče drug od naših ni imel dosti od te večerje. (Dalje prihodnjič) Naša športna prognoza Jesenice" prvak v Po enotedenskem premoru (preteklo nedeljo ni bilo nogoTiietnih tekem zaradi meddržavnega dvoboja Jugoslavija : Madžarska) so spet na vrsti naši bralci s svojimi napovedmi o izidih tekem v Gorenjski podzvezi nogometni ligi ter dvoboj kranjskega Triglava z nasprotnikom v SCL. Sedmo kolo naše nogometne prognoze je potekalo v znamenju šesteroboja, ki sc je Slovan : Triglav Jesenice : Sk. Loka Prešom : Tlanika Šenčur : Tržič Trigiav B : Naklo Nova Gorica : Rudar 2 Tokrat v naši rubriki sodelujejo — po vrsti: Janez Rauter rz. Kranja, Ignac Drempetič iz Britofa, Janez Žitnik, Zvone Mlakar iz Kranja, Peter Piškur iz Žirovnice, Vinko Fajfar, Vladislav Eržen in Anton Plut iz Kranja. To kolo je spet zelo pisano, čeprav so tokrat na sporedu trije »zanesljivi« dvoboji. Vsi so namreč z »lahkim srcem« zapisali zmago Jesenic nad Partizanom iz Škofje Loke, Tržiča nad Šenčurjem in — z eno izjemo — Prešerna nad Planiko. Zanimivo je tudi to, da niti dva bralca nista prognozirala enako vseh šestih dvobojev. konaci z zmagama Franca Štagar-ja in Janeza Žitnika; oba imata po tri pravilne izide od štirih takem, kolkor jih je bilo doslej odigranih iz tega kola. Oba bosta mesec dni prejemala Glas brezplačno po posti. Jutri, v VIII. kolu naše prognoze, so na vrsti tile dvoboji, zanje pa smo prejeli naslednje napovedi: 2 2 1 2 2 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 0 1 1 2 2 0 1 1 2 2 1 0 2 2 2 0 Ligaš v republiški družbi se vneto pripravlja na srečanje z ljubljanskim Slovanom, ki bo brez dvoma odločilno za razplet na dnu prvenstvene tabele, kjer sedaj partnerja domujeta. V jesenskem delu sta sc moštvi Kranja razšli z delitvijo točk; rezultat je bil neodločen — 2:2, jutri pa bi zmaga gostov pomenila njihovo pot iz nevarne, cone, saj bi Triglav z dvema točkoma prehitel jutrišnjega neposrednega tekmeca. Večina sodelavcev je mnenja, da Triglav dobi ves izkupiček, medtem ko je celotno stanje stave 10:6 za Kranjčane. Jeseničani bodo na domačem igrišču igrafi proti m>gometašem iz Škofje Loke, s katerimi so v jesenskem delu igrali neodločeno (2:2). To bo zanimiva tekma za naslov gorenjskega prvaka. Kot kaže iz naših napovedi pa Jeseničanom tokrat ne gre kaj izgubljati. Ce se bodo napovedi bralcev uresničile, bodo Gorenjsko na kvalifikacijah za republiško ligo zastopali Jeseničani. Ostali dvoboji so se v jesenskem delu tekmovanja končali takole — Prešeren : Planika 3:5, Šenčur : Tržič 0:14, Triglav B : Naklo 3:4 in Nova Gorica : Rudar 1:5. Srednješolsko in osnovnošolsko prvenstvo Gorenjske v športnih igrah 21 rokometnih ekip BLED, 12. maja — Včeraj je bilo izvedeno letošnje prvenstvo Gorenjske srednjih in osnovnih šol v rokometu, odbojki, košarki in nogometu. Tekmovanja v rokometu in odbojki, so 'bila na Bledu, v košarki v Skofji Loki in v nogometu v Kranju. Na teh prvenstvih, je vsaka šola lahko nastopila le v eni športni panogi z moško in žensko ekipo. Računajo, da je na vseh vče- V Selški dolini te dni V šestnaj Železniki, maja - KADAR SMO V NAŠEM LISTU PISALI O SELSKI DOLINI, SMO SE VEDNO DOTAKNILI DOLOČENEGA PROBLEMA IZ KAKŠNE TOVARNE, S PODROČJA DELA SOCIALISTIČNE ZVEZE, ZVEZE SINDIKATOV, ZVEZE KOMUNISTOV . . . DANES PA SI OGLEJMO, KAJ DELAJO TABORNIKI, PROSVETNO DRUŠTVO IN OSTALE ORGANIZACIJE, O KATERIH BOLJ MALO PIŠEMO. oglejmo SI. KAKO PREŽIVLJAJO SVOJ PROSTI CAS PREBIVALCI SELSKE DOLINE V ŠESTNAJSTI POMLADI PO OSVOBODITVI. MLADINA NI VEČ TAKO AKTIVNA Pred mesecem dni sc jc Občinski komirc LMS v. Železnikih združil z Občinskim komitejem v Skofji L'o»;i. Sedaj imajo mladi iz Selške sjolinc v njem le osem predstavnikov. Povedali so mi, da je aktivnost mladine m al p padla in ni več tistega pravega vzdušja kot je bilo včasih. Nobeden več ne čuti skoraj nobenih odgovornosti do dela, odkar so prenesli pristojnosti v Skorjo Loko. Menijo, d.t bi bilo le treba tudi v Železnikih ustanoviti mladinsko poverjeništvo za Selško dolino, tako kot ga ima Socialistična zveza. Ker nimajo v Železnikih po prenosu pristojnosti v Skofjo Loko nič :redstcv na razpolago, težko o tem razpravljajo. Mladinski delavec v Železnikih Jane?. Taler mi jc še povedal, da bo potrebno nuditi šc precej pomoči osnovnim organizacijam v hribovskih vaseh Selske doline. Nekateri prcJstavniki sploh niso sposobni voditi svojih organizacij. Zato bo potrebno organizirati šc več podobnih seminarjev za mladinska vodstva, kot ga je pred nedavnim organiziral Občinski komite mladine iz Škofje Loke v Trebiji. V Selški dolini jc med mladimi lc en problem, in sicer ta, da ima mladina v nekaterih krajih (Mar-tinj vrh, Dražgošc) na razpolago prostore, magnetofon in še nekatere druge pripomočke, vcnch.r jih ne uporablja za svojo dejavno«. Toda mladi v Selški dolini siso pesimisti. Zavedajo se, da bodo po trenutni kri-zi spet prijeli za delo z vsem elanom, ki ga imajo in bomo spet lahko zapisali, da jc bil mladinski aktiv v Železnikih med najboljšimi v okraju, kot so to že pokazali. V Železnikih so tudi cd>:-ni na Gorenjskem, ki imajo svoj mladinski klub, toda šc vse premalo je izkoriščen. SAMO AVTO—MOTO DRUŠTVO Kot po vseh občinah na Gorenjskem so tudi v Železnikih ustanovili Občinski odbor Ljudske tehnike. Toda ta se l svojim delom ne more prav nič pohvaliti. S področja Ljudske tehnike jc edino avto-moto društvo v Železnikih, ki sploh kaj dela. V njem jc vključenih preko 100 članov. Skoraj ni več hiše tudi v gorskih vasicah, da ne bi imeli vsaj motorno kolo. Za ostale dejavnosti s področja Ljudske tehnike pa morda zato OB zanimanja, ker ni na razpolago ustreznih prostorov. Vedar tudi na tem področju nc bodo vrgli puške v koruzo. V zadnjem času so se že menili, da bodo organizirali tudi radi'jski in Fotografski tečaj, itd. KJE SO TABORNIKI? Pred petimi leti so ustanovili v Železnikih tudi taborniško družino »Lopi dolina«. Tuci o tej organizaciji moramo na žalost zapisati dokaj kritičnih besed. Vodstvo družine je toliko malomarno, da letos še občnega zbora ni pripravilo. Prepričan pa sem, da jc ta organizacija v Selški dolini potrebna, saj ni malo ljudi, ki bi si radi med počitnicami privoščili taborjenje ob morju ali kje drugje. K K T PA PROSVETNA DEJAVNOST? Tamburaška sekcija jc bila do nedavnega v Železnikih precej delavna. Sedaj pa instrumenti samevajo zaprašeni v sobi prosvetnega društva. Skoda je, da je zaradi nekih osebnih razprtij tambura ki orkester razpadel. Temu so tudi krivi prostori in nerazumevanje nekaterih domačinov. Vsa!; namreč mena, če popoldne žrtvuje eno uro ali dve svojega prostega časa za društveno življenje, da mora dobiti plačano. Razveseljivo pa jc to, da jc ponovno zaživelo kulturno umetniško društvo pri LIP na Češnjici. Prejšnjo nedeljo so uprizorili v Železnikih igro »NAVADEN ČLOVEK«. Z n'o bodo gostovali še v letošnji sezoni v dveh krajih. Nameravajo organizirati pevski zbor in še nekatere prosvetne dejavnosti.. V »Niku« pa sc mladi fantič navdušujejo, da bi organizirali mladinski plesni orkester, vedar za sedaj nimajo prav nič sredstev na razpolago. V SELŠKI DOLINI ŠTIRI TURISTIČNA DRUŠTVA Prav z oz inom na reorganizaci-o I komunalnega sistema v tem predelu ' Gorenjske so se turistični delavci v I Selška, dolini odločili, da bi na tem r-odroČju ustanovili štiri turistična bcr mesec, pa sc bo tudi Selška dolina priključila na avtomatsko telefonsko omrežje Gorenjske in Ljubljane. Telefonska zveza z Železniki je bila doslej precejšen problem, zaradi tega, ker sta bili na razpolago samo dve liniii. Raven te^a pa ie pošta v Železnikih Posredovala telefonske zveze Ee poštam v Selcah in v Sorici. V Železnikih ie danes nad 50 telefonskih naročnikov. Računajo pa. ko bo začela obratovati nova telefonska avtomatska centrala, da sc jih bo prijavilo še toliko. Pošta v Železnikih ima danes 3 poštne dostavljače in menijo, da nimajo trenutno nikakršnih posebnih težav pri dostavi pošte. PODRLI BODO MOST Stanovanjska skupnost v Železnikih jc zelo delavna skoraj na vseh področjih ter se ukvarja z vrsto problemov, med rjn'mi tudi s komunalnimi. Če potuješ skozi Železnike proti Zalemu logu. te nehote zmoti na koncu vasi nič kaj prikladna vznerinica čez most pri bivši hidroelektrarni. Prav ta most nameravajo sedaj, ko so elektrarno tu odstranili in pod njim nič več ne teče voda, zaradi lažic prevoznosti podreti. Hkrati oa bo ta del Železnikov dolr'1 tudi lepši vider, saj tik poleg njega stoji turistična zanimivost Železnikov — stara železarska peč. Še precej bi lahko napisali o težavah in uspehih domačinov na področju družbenega življenja v Selški dolini. MILAN ŽIVKOVIČ rajšnjik tekmovanjih na Gorenjskem nastopilo blizu 700 dijakov in dijakinj. Pravi živ-žav jc bil na Bledu, kjer so merili moči v odbojki in rokometu. Lahko rečemo, da že dolgo nt nistopilo na takšnem prvenstvu toliko ekip, kot letos. Največ jih je bilo nedvomno v rokometu, kar jc ponovni dokaz, da jc ta panoga športnih iger zlasti med osnovnošolsko mladino najbolj priljubljena. Skupaj je nastopilo 21 moških in ženskih ekip. Priznani rokomet je bil zlasti pri srednješolskih ekipah n* precej kvalitetni ravni. Med srednješolci jc bila tudi letos najboljša kranjska Vajeniška šola, ki je tako osvojila lep prehodni pokal. Pa tudi ekipa Srednje tehniške tekstilne šole iz Kranja jc z osvojitvijo drugega mesta dosegla lep uspeh. Med ženskami je bila po trdi borbi s Tehniško srednjo tekstilno šolo, letos najboljša Ekonomska srednja šola iz Kranja. Med osnovnimi šolami, pa so tako pri fantih, kot tudi pri dekletih premočno zmagali zastopniki osnovne šole »Lucijan Seljak« iz Sfažišča. Tudi ostale šole so od lani pokazale viden napredek in j« •zlasti razveseljivo to, da sedaj tudi na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki, Železnikih in drugod raste dober rod bodočih rokometašev. V rokometu je bil vrstni red ekip naslednji — srednje šole — moški: 1. Vajeniška šola, Kranj 6, 2. STTS Kranj 4, 3. IKŠ »Iskra« 2, 4. Vajeniška Šola (Skofja Loka) 0; ženske: 1. ESŠ Kranj 4, 2. STTS Kranj 2, 3. Ind. tekstilna šola Kranj 0; osnovne šole — moški: 1. »Lucijan Seljak« Kranj, 2. osnovna šola Duplje, 3. »Prežihov Voranc« Tcsenicc, 4. osnovna šola Železniki 5. »Grajzair« Tržič, 6. osnovna šola Krite, 7. osnovna Šola Radovljica, 8. »Tone Čufar« Jesenice, 9. osnovna fola Skofja Loka in 10. osnovna šola Poljane ; ženske: 1. »Lucijan Seljak« Krani, 2. »Bra-čič« Tržič. 3. osnovna šola Radovljica, 4. »Tone Čufar« Tescnice. Tudi v odbo:ki so bile zelo zani- mive borbe. Tu so imeli največ uspeha dijaki i