Zbor vseh predsednikov ueiteljskih društev iz Slovenije v Mariboru. Likvidacija wEdinstvaa v šmarsko-rogaškem okraju. — V mariborski oblasti je strnjeno vse uciteljstvo za skupno stanovsko delo. — Pokrajinska skupščina bo v Celju. V nedeljo, dne 15. aprila se je vršila v Mariboru, na ženskem učiteljišču seja širjega sosveta ljubljanskega poverjeništva UJU, ki se je je udeležilo (13 zastopnikov ožjega sosveta in pa 28 članov širjega sosveta, večinoma društveni predsodniki, odnosno njih namestniki. Manjkali so zastapniki štirih društev tn sicer: Konjiškega, Kozjanskega, Litijskega in Novomeškega. Od članov ožjega sosveta je bil upravičeno odsoten tov. Plavšak. Točno ob pol 11. uri otvori poverjenik tov. A. Skulj seio in povdarja, dla je bil 14. IV. dosežen sporazum pri Šmarsko-rogaškem učiteljskem društvu. Učiteljsko društvo »Edinstvo« je likvidiralo. To dejstvo naj bo v bodrilo vsem drugim, ki so še izven udruženja in nočejo spoznati, da je naša moč le v ¦enotni stanovski organizaciji. Na današnji seii širjega sosveta pa posebej pozdravlja predsednika nanovo združenega »Šmarsko-rogaškega učiteljskega društva« tov. Glinška. Vsi prisotni pozdravijo to dejstvo z živahnim ploskanjem. V imeTiu mariborskega uaiteljstva pozdravi zborovalce tov. Alt želeč, da bi to zborovanje rodilo najlepše uspehe. Poverjenik imenuje kot zapisnikarje tovariše Mlekuža in Riibičiča; predlaga, da se nepretrgoma dela preko poldne do 15. ure. Prrporoča stvarnost, ^da bo mogoče dnevni red izčrpati. Radi tega ne da svojega poročila, ki se itak krije s tajniškim. Nato poda tajnik tov. Kobal sledeče poročilo: Tajniško poročilo o važnejših dogodkih v poverjeništvu. Iz tajniškega poročila povzemamo, da šteje danes naša organdzadja 212 članov več nego ob zaključku prejšnjega poslovnega leta. Eno društvo je zborovalo doslej petkrat, 8 društev po štirikrat, 19 po trikrat in 4 društva po dvakrat. K sledTijiin spadajo ona društva, ki imajo obširen društven teritorij. Ožji sosvet je imel tri seje, pri vodstvu poverjeništva pa je bilo od 27. novembra 1927. do danes 16 posvetovanj izven sej odsekov. V nadaljnem svojem poročilu je navajal večinoma iste zadeve, ki smo iih priobčili v tajniškem poročalu iz seje ožjega sosveta z dne 24. marca. (Glej »Uč. Tov. št. 38.) Poročal je še o nastopnih zade^ih: Seja poverjenikov. Po zadnji seji širjega sosveta se j'e vršil sestanek poverjenikov UJU na Brodu ob Savi 18. decembra. Naše poverjeništvo sta zastopala tajnik Kobal tn urednik Dimnik, ker je hil tovariš poverjenik zadržan vsled smrti y družini. Obširno poročilo ste čitali v »Tovarišu«. Ker so sestanki važni z ozirom na organizačne zadeve smo zahtevali, da se vrše ti sestanki redno vsak drugi mesec. Zveza državnih nameščencev. V zvezi državnih nameščencev za Slovenijo zastopajo poverjeništvo tovariši Skulj, Dimnik in Grum, ki se udeležujejo sej in delujejo skupno z ostalim drž. nameščenstvom za interese drž. nameščencev in učiteljstva. Pevski zbor UJU. Pevski zbor učiteljstva UJU je priredil tri koncerte, in sicer v Zagrebu, Ljubljani in Celju. Vsi so izpadli z nepričakovano sijajnim uspehom. Zbor zasluži, da ga organizacija redno podpira. Poverjeništvo je prejelo dopis pevskega zbora, ki ga kot okrož-nico razpošliemo na vsa društva. Nameščenja !n premeščenja učiteljstva Zaradi kričečih slučajev premeščani in nameščanj po § 71. smo napravili na oba prosvetna oddelka vlogo in bili tudi osebno pri šefih. Povdarili smo svoje načelno stališče. Ker to premeščanje ne odneha smo otvorili v »Tovarišu« posebno rubriko pod naslovom »Kaj se godi?«, takozvano »Crno desko«. Začetniki naj se nameščajo le na večrazrednicah. Namestilna komisija. Zaradi namestilne komisije smo napravili vloge na oba prosvetna oddelka in prosili, da dasta zastopnikoma učiteljstva v namestilni komisiji na razpolago spisek prosilcev še pred sejo nannestilne komisije, da zamoreta listo proučiti in staviti svoje predloge. Potrebno je to zaradi toane evidence, ker so se zgodili pri zadnjih imenovanjih nekateri posebno kričeči slučaji. Naše gospodarske ustanove. Naše gospodarske institucije zaslužijo od strani učiteljstva sve večje pozornosti nego se jo jim posveča. Lepo se razvija Učit. Samopomoč, ki izplača ob smrtnem slučaju 11.000 Din. Požrtvovalnost tovarišev iz mariborske oblasti za Učiteljski dom v Mariboru je hvale vredna, ker bo premoženje U. D. kmalu doseglo kljub kratkemu obstoju finančno stanje Učiteljskega konvikta v Ljubljani, ki obstoja sedaj že 34. Ieto. Da se poživi delovanje Učiteljskega konvikta, je skletiil odbor z društvom kot takim likvidirati in ga preosnovati v zadrugo z istimi cilji. V ta namen se bo vršilo združeno zborovanje učiteljskih društev v ljubljanski oblasti dne 5. maja t. 1. v Ljubljani. Čas je in organizačne koristi zahtevajo, da vendar enkrat realiziramo davno storjene sklepe ter začnemo z zidanjem učiteljskih domov. Pravkar je došlo obvestilo, da je nakazalo ministrstvo prosvete iz čistega dobička drž. zaloge šol. knjig in učil v Ljubljani podporo 30.000 Din Uč. konviktu, 15.000 Din pa Uč. domu. Pozvali smo na zbiranje prispevkov za Dijaški doni v Beogiadu. Končnega uspeha še ne vemo. Učiteljska tiskarna. Likvidirano je za enkrat vprašaiije z Učiteljsko tiskarno, ki je zahtevalo od nas mnogo energii. Z njo smo sklenili trgovsko pogodbo. Več o tem bo poročal blagajnik. Upamo, da odobrite ta naš korak. Denar, vplačan na račun deležev, vrne z ozirom na zahteve članstva za vse, ki so zneske vplačali predsednikom tov. blagajnik. Predisedniki naj te zneske vrnejo članstvu proti pobotnici pri prvem zborovanju. Likvidacija »Edlnstva«. Od naše strani je likvidirano tudi vprašanje stanovske organizacije »Edinstvo«. O tem nočem izgubljati besed. Mi srno ravnali pri spravni seji odkrito, naša načela so jasna, ker imamo pred očmi le dobrobit stmjenega stanu, ki bo uvaževan faktor ako bomo res složni in edini vedno in povsod. Zastopniki »Edinstva« so pri seji izjavili, da so polnomočni. Zato smo dogovore mirno podpisali. Danes pa kažejo notice po politično strankarskih časopdsih, da »Edinstvo« še vedno obstoja, iz česar moramo sklepati, da nameni zastopnikov »Edinstva« na spravni seji niso bili odkriti. Te notice podpisuje oni, ki je podpisal tudi sporazum. Od naše strani smo stali pri likvidaciji tega vprašanja popolnoma na ravnopravneim stališču, da je baza deklaracija in da se glede koncesij lahko da le toli- ko, kolikor jih je imela Slomškova zveza. Iz tega ozira smo moralL tudi odkloniti zahtevo, da bi se v roku treh mesecev vrSili zredni občni zbori po naših društvih ter ponovne volitve. Cut objektivnosti zahteva, da me deloma ni najmanjše razlike ter ne dvojnega postopanja. V zadnjih dveh mesečnih prijavah so poedina društva že prijavila zopetni pristop bivših članov »Edinstva«, ki so podpisali pristopne izjave ter jih ima poverjeništvo že vpisane v članskih seznamih. Ponovno povdarjamo, da je dobrodošel vsak tovarlš In tovarišica, kl se pridružl naši stanovsM fronti. Ne poznamo ga ne kot blvšega Slomškarja in ne kot bivšega Edinjaša. Te razlike ne sme biti več v našem stanu. Vsi smo sl tovariši in se hočemrt skupno borlti za skupne stanovske zadeve, vsi smo učiteljl in hočemo skupno varovati svoje učlteljske pravice. Edlno kot učitelji se hočemo poznati v stanovski organizaciji. V zadnjem poslovnem letu poverjeništva je vsakdo lahko razvldel, koliko skupnih nalog in skupnega dela imamo, ki se ga lahko oprimemo brez razlike politlčno strankarske prlpadnostl. Tudi o spornih vprašanjih lahko s toleranco izmenjavamo tnisli. AH se moramo res edino mi učitelji lasati še v zasmeh in pomilovatije pred vso javnostjo? Celo iiasprotne si politične stranke se često družijo, ker jih v to silijo skupni višji imteresi do naroda in države, skupni nacionalni, gospodarski in drugi interesi! Vprašam Vas ali nima tudi učiteljstvo višjih skupnih mteresov do stanu, šole in prosvete, zaradi katerih se mora združiti za strokovno delo ves stan? Malo več stanovske strpljivosti, več medsebojne tolerarce, več uvidevnosti do stvari in manj do osebnosti, pa bo tudi za učiteljstvo mogoče ono, kar je bilo mogoče že za profesorje, meščatiskošolske učitelje, novinarje in za vse druge stanove! Če se pa hoče nekaterim poedincem, ki so dosedaj izza ozadja vodili ves boj — ker smo prepričani, da večina ni soglašala z njimi — ponovno osebne gonje, kakor so jo vodili nad eno leto, če se jitn hoče zopet odvajanja učitelistva od pozitivnega dela, smo prepričani, da jim trezni tovariši in tovarišice po zadnji preizkušnji ne bodo več sledili ter podpirali njihovega negativnega in razdirajočega dela. Obžalujemo, če niso bili podpisi na spravni izjavi možati, ker .n to sramota za nas, ampak za one, ki jih kršijo. Krediti za izplačilo zaostankov učiteljem. Pravkar smo prejeli obvestilo, da je dal ministrsiki svet prosvetnemu ministru na razpolago 18 millionov dinarjev za izplačila vseh učiteljskrh zaostankov do danes. Da bi se to vprašanje konSno rešilo in uredilo ie računovodstvo prosvetnega ministrstva uporabilo 20 uradnikov, ki rešujejo akte o teh zaostankih. "Ker je poverjeništvo prav v tei zadevi naslovilo potom izvršnega odbora na ministrstvo nešteto vlog, smelo trdimo, da je ta uspeh pripisati v precejšuji meri naši organizaciji. Sloven. Šolska Matlca In Pedagoška centrala. Na občnem zboru Pedagoške centrale je zastopal poverjeništvo podpredsednik naše organlzacije tov. Anton Hren Poverjeništvo ie poslalo tja tudi svoja delegata tov. Pahorja in Hreščaka. Vsi so zastopali pravilno mišljenje, da bi bllo najbolje, ako bi se Pedagoška centrala združila s Slov. Šol. Matlco, ker imata obe institucijl vendar iste tendence. Svojih sil ne smemo cepiti, ampak dnižlti. Dne 4. aprila t. 1. se je vršil občni zbor S. S. M. Poročilo ste čitali v zadnjem »Učiteljskem Tovarišu«, zato Vam o tem podrobno ne bom poročal. Dejstvo je, da dosedanja S. Š. M. ni ustrezala željam osnovnošolskega učiteljstva, ki tvori večino. Potrebna je reforma, ki se bo izvedla, ako se bodo združile v njej vse naše najboljše sile. Volitve sicer niso izpadle docela po naši želji, vendar pa pričakujemo z gotovostjo od novega predsednika dr. Lj. Poljanca, ki ga poznamo kot delovnega in sposobnega, da bo zadovoljil z novim odborom želji učiteljstva. Stališče organizacije smo mu tolmačili v posebnem pismu. Tovariši ptedsedniki! S svojim kratkim poročdlom sem skušal Vam podati delo ožjega sosveta in poverjeništva le v glavnih obrisih. V podrobnosti se nisem spuščal. Delamo v pravcu sklepov pokrajinske skupščine. Ako jih doslej še nismo realizirali popolnoma, skušali bomo to dosečj čimprej. Prosim, vzemite moje poročilo dobrohotno na znanje! I ' Debata. 0 tajmiškem poročilu se je razvila stvarna debata, ki so se je udeležili tov.: Hudales, Volavšek, Dolinar, Skulj, Planer, Kopriva, Hren, Alt, Kislinger, Mleikuž in tovarišica Oobčeva. Na razna vprašanja tičoča se tajniškega poročila ie odgovoril tovariš Kobal. Tov. Skulj pojasni na vprašanje tov. Pečka zadevo Knaflič-Šijanec. L. 1925. je potoval tov. Šijanec na skupščino v Beograd in mu je bila potnina nakazana iz društvene blagajne, ker je bilo tako sklenjeno. Pred kratkitn pa je poslal tov. Knaflič na poverjeništvo dopis, v katerem zahteva odpis istega zneska pri poverjeništvu, dasi mu je blagainik tov. Grum stvar že prej razjasnil. To nukorektno postopanje od strani tov. Knafliča je graje vredno in si tov. poverjenik pridržuje pravico iznesti zadevo na pokrajinski skupščini. Nato sta bila z ozirom na zadevo sprejeta sledeča dva predloga: I. Širji sosvet Jzreka tov. Šijancu zaupnico. II. Pri društvu samem naj uredi zadevo društveno razsodišče. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Med debato o tajniškem poročilu je bil sprejet sledeči predlog tov. Kislingerja: Ker se večina društev še ni izjavila o predlogu »Laškega učit. družtva^ glede spremembe pravil, naj se društva ponovno opozorijo na tozadevno okrožnico. Sprejet je bil tudii sledeči predlog tov. Mlekuža: Širji sosvet UJU pov. Ljubljana protestira proti temu, ker je poslal izvršni odbor UJU v Beogradu na kcmgres »Internacionalne federacije učit. udruženj« v Berlinu šest delegatov, ki so vsi člani glavnega odbora UJU v Beogradu, in zahteva, da se v bodoče pošiljajo na take prireditve člani posameznih poverjeništev. Ker je bila s tem debata o tainiškem poročilu zaključena, je podal svoje poročilo tov. blagajnik. (Konec prihodnjič.)