ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI KEMIKA D. D. ZAGREB Priporoča svoje preiskušene domače preparate : GLANDUITRIN Ekstrakt zadnjega dela hipofize. 1 ccm — 10 Vogtlinovih edinic. Skatljica s 3 ali 6 ampulami. Odlični preparat z absolutno sigurnim in zanesljivim delovanjem pri atoniji maternice, parezi čreves, mehurja itd. THYMUITRIN Ampule 1,1 ccm za vsebino 5 Vogtlinovih edinic Glaridu-itrina in 0,5 ccm Ekstrakt Thymi. Uporabljase s sigurnim uspehom pri slabi nosečnosti v prvi in drugi porodni dobi. Deluje sigurno ter ne povzroča premočnih krčev maternice. Daje se 0,2—1 ccm intramuskularno. INSULIN „NOVO-KEMIKA“ prirejen po originalni danski metodi, biološko standardiziran in kontroliran. Deluje absolutno sigurno in ne boli. Stekle-ničice po 5 ccm s 100 odnosno 200 klin. edinicami. Razen pri diabetes mellitus se uporablja z uspehom pri izvajanju kure za debeljenje, hyperemesis gravidarum, krvavitvah maternice itd. Naši preparati so ob absolutno zanesljivem delovanju kot domači proizvod znantno cenejši in zaslužijo pozornost gg. zdravnikov! Naslov uredništva in administracije: Zdravniški vestnik • Golnik. znamke ,RIPON več kot 25 let priznan pri ker izvanredno omiljuje draženje h kašlju, zlasti pri ker lahko razsluzi. Doziranje: Pri odraslih 10 — 15 g = 2 navadni žlici na 1 1 vode, vkuhati na pribl. 2/s Prvo polovico je Izpiti zjutraj gorko, ostalo 2—3 ure predno ležemo spat, pratako segreto. Odobreno od Ministarstva narodnoga zdravlja z. Br. 18260., 29. IX. 1931. Originalni omot ca 125 g za 6 dni . Din 30 Originalni omot ca 500 g za 3 tedne Din 100' Literatura in poskusne količine pošilja: Puhlmann & Co., Berlin O. 171, Miiggel-Strassa 25—25 a Glavno Mm za Jugoslavijo: PH. MR. TICHY b£la~H0RG0S (Oooavsiro Banovina) ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE ROGAŠKA SLATINA ima v svojih treh vrelcih »TEMPEL“ „STYRIA“ in „DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen in giht. Sezona 1. maj—30. september. - Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! Pri težkem uspavanju, prezgodnjem prebujenju, nedovoljno globokem snu, kar se pri ljudeh, ki duševno delajo, nervoznih in razdražljivih često pojavlja EVI PAN tipično sredstvo za uspavanje in naknadno uspavanje Evipan omogoča hitro uspavanje, zdrav in lahek san, ki hitro preide v fiziološkega. Radi hitrega izločenja ne povzroča drugi dan nikake utrujenosti ali zaspanosti niti tedaj, ako se ga vzame pozno v noči ali proti jutru UPOTREBA: 1— 2 tabl. pred spanjem, najbolje v pol kozarcu vode ali s kako toplo pijačo. ORIGINALNI OMOTU Cevčice z 10 tabl. po 025 I.G. Farbenindustrie A.G. LEVERKUSEN NA RAJNI Zastopstvo za Jugoslavijo: ' „JUGEFA" K. D. BEOGRAD ZAGREB PMTHESII HUM odpravi bolečine in vnetja pri solnčnem eritemu, revmi, nevralgijah, tvorih, pruritus, opeklinah itd. (Panfhesin-Balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgniti). Chemische Fabrik vorm. Sandoz, Basel Švica LEUKOPLAST Beiersdorf '€€ trajno in zanesljivo lepljiv in trpežen za vsako obvezo za vsako vreme za vsako podnebje „elastični" „Beiersdorf" elastična brza obveza za poškodbe vseh vrst prihrani čas, delo in obvezila JugosL P. Beiersdorf & Co. d. as. o. z., Maribor, Gregorčičeva ul. n ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI ____UREDNIŠTVO IN flDMINISTRRCUfl: DR. R. NEUBAUER - GOLNIK_ Štev. 10. 3. NOVEMBRA 1934. Leto VI. A. KOSIR Pljučni tumorji pri katranskih miškah (7 slik) Aplikacija katrana izziva v mišjem organizmu marsikatere spremembe, od katerih nas tu zanimajo le blastomske. Če pregledamo tozadevno slovstvo, nas presenetijo tudi tu v marsičem si nasprotujoči izsledki, ozir. domneve, ali ima katran, ki ga apliciram na kožo poskusne živalice, kancerogene posledice le za mazano kožo ali pa se dado s sigurnostjo ali precejšno verjetnostjo ugotoviti tudi takšne posledice za bolj oddaljene krajine kože in organe, zlasti za pljuča. Ako se pojavljajo v pljučih pravi tumorji — benigni ali maligni — bomo morali proučavati, ali jih smemo smatrati za metastaze prvotnega kožnega blastoma ali pa za prvotne pljučne tumorje. Ako rezimiram na kratko najvažnejše tozadevne podatke iz literature, je Bonne opisal pljučne tumorje pri miškah, ki jim je mazal kožo s katranom, ampak opažal je prav tako pljučne tumorje mišk, ki jih sicer ni mazal, a v isti kletki redil kakor mazane. Bloch in Dreifuss sta beležila pljučne tumorje pri katranskih miškah in jih smatrata za prave pljučne novotvorbe, nikakor za metastaze. Lipschiitz je našel v mišjih pljučih kankroid, ne da bi bila koža iste živalice blastomsko izpremenjena. Najbolj zanimivi pa so morda poskusi Murphy-ja in Sturm-e, ki sta našla pravet nikakor metastatične, maligne pljučne blastome po katraniziranju kože, kije bila brez karcinoma. Ti poskusi so se delali na miškah iz reje, v kateri so izkazovale tudi miške izven poskusa v 5 °/0 spontane pljučne tumorje in to šele v gotovi starosti. Odstotek tumorjev mazanih mišk pa je takoj poskočil na 60—78 % in si avtorja razlagata porast karcinoma z vdihavanjem katrana, s katerim so bili prepojeni oblanci v kletki. Ista dva avtorja poudarjate, da se javijo pljučni tumorji zlasti pri živalicah, kadar se jim redno mazanje s katranom prekine, stoprav po daljši latenčni dobi. Po Bonn e-ju utegne biti število takih pljučnih tumorjev precej visoko, pol tucata, a tudi mnogo več. Bonne in S to el sta opazovala mnogobrojne pljučne tumorje tedaj, če sta mazanje prekinila pred pojavom kožnega raka; skupno z bulami v pljučih pa so se pojavili papilomi gastrointestinalnih orgenov. Begg (cit. po Woglom-u) je ugotovil: „Widespread involvement of the lungs. . . was a common finding, and in one of these cases. . . many of the blood vessels were occluded or extensively involved.“ Na te spremembe v pljučnih krvnih žilah se še povrnemo. Zelo važni so za nas podatki, ki sta jih priobčila J. M. Twort in C. C. Twort po opazovanju 60000 mišk. Avtorja smatrata za najbolj pogost pljučni tumor adencma, ki se je pojavil približno v enem odstotku. Malignih tumorjev je bilo malo, med njihovim prvim tucatom je bilo 6 adenokarcinomov, nastalih po maligni pretvorbi iz navadnih adenompv, eden je bil karcinom orjaških stanic — probably a degenerative type of the above (scil. adenoma) — štiri so bili precej degenerirani (considerable degeneration colloid), poslednji je bil očividno maligen tumor bronhijalnih sleznic. Težko razumljiv je avtorjev dostavek : „the adenomas and adenocarcinomas were dnour opinion of alveolar cell origin.“ V ostalem pa sta avtorja precej kritična napram raznim trditvam v literaturi, češ da bi bili pljučni adenomi povzročeni po katranu. Pravtako ne priznavata, da bi adenomi nastajali pogosto zaradi kroničnega vnetja. Važno pa je pravilno diagnosticiranje pljučnih tumorjev že zaradi tega, ker spontani blastomi prsne žleze in eksperimentalni kožni tumorji tako pogosto mefa-stazirajo ravno v pljučih. L. Schabad je med 79 miškami, ki jih je od 107 preživelo 6-mesečno mazanje s katranom, dognal pri 11 samicah in 11 samcih različne primitivne pljučne tumorje. Od teh je imelo 16 kožnega raka in 6 prekarcinomskih sprememb, razun tega pa 9 epitelijalne in lojniške tumorje bolj oddaljeno od mazane krajine. Po histološki sliki je bilo med 22 tumorji 17 papilarnih adenomov (od teh 8 adenokistomov), 4 so bil» tubularni adenomi in eden velikostaničen, malo karakteriziran adenom. Trem blastomom je avtor pripisal malignost. Dva blastoma sta nastala iz sluznice velikih bron hov, dva verjetno pravtako, dočim se je ostalih 18 razvilo iz alveolarnega epitela. Avtor smatra katran za povzročitelja teh tumorjev: „Ces obsérvations démomrent T importance de l’action cancérigène générale du goudron.“ Na velikem materijalu so opazovali primarne pljučne tumorje Sly e, Holmes in Wells. Med 6000 seciranimi miškami je bilo 160 primerov pljučnih tumorjev (2.66%)- Smatrali so jih za polnovredne tumorje, nekateri izmed njih so bili maligno degenerirani in so dali metastaze v drugih organih. Lynch je dognala pri Svojem materijalu še višji odstotek pljučnih biastomov, namreč 11 %- Vendar bo šlo pri njenih rejah za živalice, ki so imele prav posebno dispozicijo za pljučne bule, saj je avtorka napravila tudi dednostne študije o pljučnih blastomih. V kasnejši objavi poroča Lynch o= ponovnih opazovanjih, kadar je dve različni reji mišk s spontanimi pljučnimi tumorji mazala s katranom. Reja belih mišk š spontanimi pljučnimi blastomi v 37.04 % je kazala sedaj tumorje v eea 85 °/0, druga reja temnih mišk z ¡odstotkom 6.73 °/0 spontanih tumorjev pa je izkazovala po mazanju v 22 % pljučne btastome. Nadaljni poskusi tega poročila nas ob tej pril ki ne zanimajo. Leta 1929 nam poročata Koose in Cordes o svojih poskusih, pri katerih so našli med 690 s katranom mazanimi miškami 4$ primerov pljučnih biastomov (adenomi in ade- ZDRAVNIŠKI VESTNIK I0./1934. K članku: dr. A. Košir — Pljučni tumorji pri katranskih miškah. RAZLAGA TABLE. — TAFELERKLÄRUNG. I. Začelna metastaza okoli krvne žile, od katere se širi polagoma po alveolarnih sepiih v okolico. 214. — Um die Gefässwand qruppieite beginnende Metastase, die sich allmählich längs der Alveolensepta in die; Umgebung verbreitert. 214. II. Starejša metastaza z debelim blastomskim plaščem, obdanim od običajnega infiltrata. 349. — Ältere Metastase mit dickem Blastom7ellenmantel und Infiltrat. 349. III. Ziüno steno debe ijo številne blas'omske stanice, ki jim zuiaj sle ii šele mišična plast ter infiltrat. 349. — Ebenfalls durch Blast amzellen verdickte Gefässwand innen von der Muskelschicht, aussen Infiltrat. 349. IV. Debela blastomska plast okoli krvne žile v primarnem kožnem blastomu. 349. — Dicke ßlastomzellenschicht um ein Blutgefäss im p imären Tumor der Haut. 349. V. Dve manjši žili z mlado metastazo. 544. — Zwei kleinere Blutgefässe mit einer jungen Metastase. 544. VI. Docela obliterrani krvni žili v nekoika starejši metastazi, obdani od običajnega infiltrata. 349. — Etwas ältere Metastasen, die das Gefässlui.en vollkommen obliteriert haben, aussen Infiltratzellen. 349. — VII. Močnejša pljučna vena z infiltratom levo spodaj pa majhen blastomski oklep, 544. — Eine stärkere Lungenvene mit dem üblichen Infiltrat, links unten ein kleiner Blastomzellenbelag. 544. POVEČAVA 57.5-KRATNA. - VERORÖSSERUNG 57.5-FACH. nokarcinomi), dočim nista našla niti enega primera med kontrcdami, ki niso prišli v nobeno dotiko s katranom. V poznejši publikaciji objavlja Schabad nove in bolj podrobne izsledke o prvotnih pljučnih tumorjih. Njegovi najvažnejši zaključki so: največja frekvenca pljučnih tumorjev je pri miškah v starosti 15—17 mesecev, katran ne deluje na pljuča direktno, marveč po ovinku preko vsega organizma in izziva v pljučih tumorje. Ti tumorji nastajajo iz epitela alveolov in bronhov in jih imenuje avtor: papilarne alenome, odn. kistadenome, tubularne adenome, papilarne adenokistome in adeno-karcinome. Tu navajam le ono, kar bo za moja izvajanja bolj pomembno. Po tem kratkem ekscerptu iz meni dostopne literature prehajam k lastnim opazovanjem. Moj materijal obsega 150 s katranom mazanih mišk in prav isto število kontrolnih, ki niso nikdar prišle s katranom v dotiko. Kontrola je potrebna zaradi ugotovitve frekvence pljučnih tumorjev kontrolnih mišk. Opazovane pljučne tumorje razdelimo v iri dele a) metastaze kožne ga tumorja, b) primarni pljučni tumorji in c) ostali pljučni tumorji. 1 2 3 4 5 koliko dni po pričetem ma- koliko iz tumor pljučne metastaze opomba zanju te skupine cuiis od 3 91—120 14 1 • *blastomski infilirati 121—150 20 3** * ‘benigni epitelijalni tumor “rožena cista 151—180 13 3 — 181—210 17 4*« * ‘epitelijalna hiperplazija “multiple rožene ciste 211—240 14 7 * ‘epitelijalna hiperplazija 241—270 14* 6** — *Granulocytoma “tumor mammae 271—300 20 14 3 301—330 9 7 2 331-360 8* 3 — ‘benigen adenoma sebac. 361—390 7 6 • ‘epitelijalna hiperplazija 391—420 4 3 1 421—450 4 4 # ‘dva epitelijalna tumorja 451—480 2 — — 481—510 1 1 — 511 540 3 2 1 150 63 7 K zgornji tabeli pripominjam, da sem razdelil miške po pričetku mazanja v skupine po 30 dni od 91. do 540. dneva. Pod opombo so zaznamovani vsi tumorji, ki so se našli poleg kožnega katranskega raka in njegovih metastaz v pljučih, torej vse to, kar je povzročil ev. katran primarno ali sekundarna v tem organu. I. Metastaze kožnega tumorja v pljučih. Izmed 150 mazanih živalic je izkazovalo pri obdukciji 63, to je 42 kožnega raka, od poslednjih pa 7 živalic še pljučne metastaze (11.1 %) Le-te oponašajo histološko več ali manj primarno bulo in je to že opetovano zabeleženo v slovstvu. V svoji kazuistiki pa bi hotel primerno poudarjati posebnosti nekaterih metastaz s posebnim ozirom na postanek teh metastaz. 214. Primarni tumor: kankroid. Neka manjša metastaza v pljučih prikazuje prav pregledno, kako se zbirajo bla-stomske slanice okoli pljučne arterije in se širijo v okolico po alveolarnih septih v spremstvu kapilar. Kakor pogosto je tudi tu krvna žila središče mlade metastaze. 349. Primarni tumor: karcinom ploščatega epitela. Posebnega interesa so pljučne metastaze v steni krvnih žil. Pulmonalna vena, opremljena z mišičjem, ki se povsem sklada z zgradbo srčne muskulature, je nenavadno debela. Intimi, koje pičla endotelijalna jedra tu in tam zaznavaš, sledi širok pas blastomskih stanic, ki se zunaj podobno urede kot v bazalnem skladu večskladnega epitela. Onkraj blastomskega pasu zagledaš malo zrahljam mišičje in adventicijo, ki je infiltrirana z okroglimi stanicami. Na kraju, kjer se odcepi manjša veja, prodira blastomski oklep navidezno mišično plast. V večjih metastazah opisanega odnosa med blastomskimi stanicami in poedinimi plastmi žiline stene ne moreš več ugotoviti, ker se je blastom preveč razbohotil in je pogosto v centralnem delu že nekrotičen. Na drugem mestu uzreš podobno metastazo zopet v vejici pljučne odvodnice, koje sieno so blastomske mase skoraj docela nadomestile. Lumen je blastomsko staničje precej utesnilo, mišično plast pa razgnalo. Advenlicija je rahla, edematozna, skoraj v vsem obsegu obdana z infiltrafovim plaščem. Na enem kraju prodira metastaza mišičnino. Ce hočemo poiskati analogno blastomsko strukturo v primarnem tumorju kože, naletimo tu pa tam na podobne odnose med krvno žilo in blastomom, kjer obdaja debela plast tumorskih stanic razširjeno krvno žilo kapilarne zgradbe. 544. Primarni tumor: Karcinom ploščatega epitela. Ta primer je v toliko zanimivejši, ker je dovedlo mazanje s katranom do splošne karcinomaioze v organih. Blastomske stanice pljučnih metastaz oklepajo krog in krog dve manjši veji iz pljučne odvodnice. Večja pljučna vena je kakor pogosto obdana od infiltrata, istočasno pa dobiva enostransk oklep tumorskih stanic. 577. Primarni tumor: kankroid. Pljučna metastaza je le majhna in ne nudi posebnega interesa. 649. Primarni tumor: kankroid, mestoma zelo razdiferenciran. Pulmo: Oklepi okoli manjših krvnih žil sestoje včasih iz mešanice infiltratovih iir blastomskih stanic. Prav značilen je v tem primeru način širjenja metastaze, kadar prodirajo blastomske slanice polagoma po alveolovih stenah, ki jih čedalje bolj odebele. 652. Primarni tumor: karcinom ploščatega epitela z zelo razdiferenciranimi stanicami (kolizijski citoblastom moje nomenklature), v mali partiji slika kankioida. Metastaza v pljučih: Večja metastaza komprinrra bližnji pljučni parenbim in ga s svojimi stanicami infiltrira. Alveolarne stene so v metastazah deloma še zaznavne, alveoli sami pa so polni blastomskih stanic. Druga metastaza pa prodira bronhovo steno. Histološko se ujemajo metastaze s prvotnim tumorjem, sliko kankroida pa pogrešam v metastazah. 654. Prvotni tumor: kankroid. Pljuča: večja metastaza (cca 5 krat 5 mm), ki se histološko sklada s prvotnim tumorjem, vsebuje številna lumina krvnih žil, ki jih ostenjajo blastomske stanice v prav širokem pasu. Na nekem kraju nastaja sredi blastomskega staničja malemu angijomu podobna slika. V pelih od teh sedmih primerov se opažajo isti odnosi med krvno žilo in blastomsko metastazo: razvrščanje tumorskih stanic okoli krvne žile, od katere včasih radijarno izžarevajo mlajši poganjki blastoma, poslužujoč se pri tem alveolarnih pretinov. Blastomske stanice se urejajo okoli intime v enem, na to v dveh in več skladih, ki jih znotraj še zastira endoteiijalna prevlaka. Zunaj pa se opaža često, kako se zaključi metastaza z bazalnemu skladu večskladnega ploščatega epitela podobnim skladom. Vendar se v teku časa blastomski endotelijalni pas tako širi, da čedalje bolj zožuje lumen, ki ga končno popolnoma zamaši, tako da izgubijo take metastaze v gotovi starosti in pri gotovi velikosti svoj centralni lumen in vodijo do popolne cbliteracije krvne žile. Ako poiščemo tozadevne metastaze, se čudimo, kako lepo zaokrožene so. Da pa se širi metastaza tako pogosto na račun krvne žile, to nam dokazuje periferno še preostali infiltrat, ki oklepa tako metastazo kakor na drugih mnogih krajih in ravno pri miški številne krvne žile. Saj čitamo večkrat o teh infiltratih okoli mišjih krvnih žil in nismo zanje še našli zadovoljive razlage. Prav ta isti infiltrat mi izpričuje kot relikt iz prejšnjih časov kraj, kjer se je preje nahajala žilina adventicija. V pretežni večini pljučnih metastaz mojih kožnih rakov sem torej ugotovil posebno sorodstvo blastomskih stanic do žiline stene. Samo na sebi ni to nov pojav, ker poznamo nekaj podobnega iz histoloških slik onih pravkar navedenih infiltratov. Da se pojavljajo blastomske stanice v pljučih, smemo pripisati le razsetvi tumorskih elementov po krvni poti. Kapilarno omrežje v pljučih jih polovi in fiksira v organu. Ogromna večina zadržanih blastomskih stanic bo pač v pljučih poginila, le one, ki se nahajajo neposredno ob kaki krvni žili, imajo očividno ugodnejše življenske razmere im se razvijajo tam v metastaze. Verjetno je, da je prehrana tik za intimo bolj ugodna kakor drugod in je morda to vzrok tem žilinim metastazam. Naj bo to prava razlaga ali ne, pojav sam na sebi se je dal v večini mojih preparatov jasno dognati. Ce pregledam dosedanje slovstvo z ozire m na opisani sedež pljučnih metastaz, čitammed drugimi v članku Heim-a in Schwartz a v Jaffe-jevi knjigi na str. 783: „In manchen Fällen tritt eine ausgesprochene periva-culäre Anordnung der Tumorzellen hervor: es handelt sich dabei um Bilder, die durch die Ausbreitung der Geschwulst bedingt werden“. Podobno pri Schabad-u: „Sehr selten wurden sie (seil. Geschwülste) im Zentrum der Lunge angetroffen, indem sie sich hier, wie rings um die Bronchien und Gefässe, so auch in dem Lungengewebe selbst, lagerten.“ Točnejših podat- kov pa nisem mogel najti. Sem sodi že v uvodu citirani stavek pri Woglom-u, kjer omenja: „ ..many of the blood vessels were occluded or extensively involved“. Za opisano razvrščanje blastomskih stanic v metastazah predlagam, ker je tako tipično, izraz angljotakse, ker vzbujajo blastomske stanice vtisek, da si izbirajo zaradi nam doslej še neznanih dražljajev rajše krvno žilo kakor druge krajine. Angijotaksa je tako izrazita le v metastazah, zelo redka v primarnem kožnem raku. Med svojimi 63 prvotnimi kožnimi raki sem jo enkrat našel in tu le redko. Presoja te angijotakse v primarnem raku je precej otež-kočena, ker se pri širjenju rakastega tkiva obdajajo marsikatere krvne žile z blastomskim tkivom. Razširjene krvne žile pa so, kakor nas uče stotere izkušnje, v dermi pod maligno degeneriranim epitelom nekaj običajnega. Navzlic temu pa je angijotaksa v koži izredno redka in kakor kaže, specifična za pljučne metastaze. Pregledal sem tozadevno tudi 544, ki ima splošno karcinomatozo po kožnem raku in sicer metastaze v regijonarnih bezgavkah, v ledvici, v srcu, vranici, ampak nikjer nisem mogel najti pljučnemu fenomenu podobnega razvrščanja blastoma. V ostalem nudijo tudi pljučne metastaze mojih poskusnih živalic isto sliko, ki jo dodobra poznamo iz opisov drugih raziskovalcev. II. Primarni pljučni tumorji. Katran deluje na mišji organizem krajevno (na kožo, na sluznice di-gestijskega kakor respiracijskega trakta etc.) in po resorpciji v krvni oblok tudi neposredno na vse mogoče organe. Razne posledice so že opisane v mnogih spisih. Nas tu zanima posredni ali neposredni učinek katrana na pljuča, to se pravi, ali deluje o priliki katran na pljučno tkivo blastogeno ali ne. V tozadevnem slovstvu čitamo med drugimi o prvotnih pljučnih blastcmih pri mazanih miškah in nazivajo avtorji po večini te tumorje ade-nome. Po Heim u in Schwartz u poznamo že mnogo spisov, ki se tičejo teh primarnih pljučnih bul. Za nas zadostujejo tu podatki, ki jih je priobčila M. Slye ter eksperimentalna Schabad-ova studija. Slye in njeni sodelavci so mnenja, da v literaturi tako pogosto zabeleženi pljučni tumorji niso vsi resnični Llastomi, temveč da gre često za epiteliialna proraščanja v kronično vnetih oboliščih. Zlasti važne so tu pnevmonične spremembe. Znani pa so tudi pravi, izrazito maligni blastomi. H siološka slika pa dela avtorjem očividno precej skrbi. V obče krstijo večino pljučnih tumorjev za adenome, nekatere zatubulerne, druge za papilarne. Tyzzer govori o papilarnih kista-denomih ter o epidermoidalnem raku. Tyzzer in Haaland pa sta opisala poleg tega še poroženele ploščatostanične karcinome. Slye pa je našla v takih pljučnih blastomih tudi vretenaste stanice. Bolj edini so si avtorji glede postanka tumorjev, ki naj se razvijajo ali iz alveolarnega ali bronhijalnega epitela. Schabad imenuje prvotne pljučne blastome: papilarne adenome, tubularne adenome, adenokarcinome ter papilarne adenokistome. Ker nastajajo vsi ti pljučni blaslomi po ogromni večini iz epitela alveolov, odnosno bronhov, so takšni tumorji epitelijalni tumorji in nikaki adenomi, ker se ne razvijajo iz žlezje. Po strukturi imajo papilarno, tubu-larno, cistično etc. zgradbo in so tli benigni ali maligni, v slednjem primera torej karcinomi te ali one zgradbe. Izraz adenoma bi hotel rezervirati le za one bule, ki so vzrasle zanesljivo iz žleznega tkiva. Iz teh razlogov je torej nomenklatura tudi teh mišjih tumorjev zelo pomankljiva, ker je premalo enotna in pregledna. Primarni pljučni tumorji v mojih lastnih preparatih so se pojavili precej redko. Izmed 150 mazanih mišk sem beležil: enkrat v istem organu dva taka benigna epitelijalna tumorja (650), razun tega štirikrat epitelijalno hi-perplazijo, ne da bi se ev. dalje bila razvila v kakšen tumor (500, 508, 745, 746). V primeri z izsledki drugih aviorjev so moji rezultati precej pičli. Malignega primarnega blastomskega procesa pa v pljučih nisem dognal. 650. Oba mala tumorja sta nej-sne zgradbe, mestoma alveolarne. Okolno pljučno tkivo komprimirala, napram njemu sta dobro razmejera. 508. Ta miška je v toliko zanimiva, ker se kombiirra epitelijalni tumor s tumorjem mame. Prvo vprašanje, ki se nam vsiljuje, je ono o etijologiji teh tumorjev. Najbližja in najverjetnejša je razlaga postanka teh tumorjev, oln. hiperplazij zaradi mazanja s katranom. Da razjasnim eventualno delovanje katrana (posredno ali neposredno) na pljuča, sem pregleda! vzporedno kontrolno vrsto 150 mišk, ki niso nikdar prišle v dotiko s katranom. Uspeh te kontrole je presenetljiv, ker izkazuje približno isti odstotek epitelijalnih sprememb kakor vrsta mazanih mišk, namreč štirikrat epitelijalno hiperplazijo in to dvakrat iz neznanega vzroka (519, 528, 604, 986), enkrat pa skoro gotovo zaradi pnevmoničnih sprememb, nadalje dva benigna epitelijalna tumorja (521, 866). Iz teh opazovanj se daje sklepati, da je pri mojih miškah katran kot karcinogeni činitelj pri postanku pljučnih tumorjev zelo malo verjeten. Neko malo dovzetnost za benigne pljučne tumorje imajo sicer te miške, ampak dovzetnost se s katranom ne stopnjuje. Kakor pri mnogih drugih poskusih se tudi ob tej priliki more ugotoviti različna konstitucija poskusnih živalic, katera dovede do tako različnih poskusnih rezultatov. Murphy in Sturm sta pač operirala s posebno dovzetno rejo, ki je izkazovala že v kontrolni vrsti 5°/0 spontanih pljučnih tumorjev, kateri odstotek je katran zvišal na 60—78 %. III. Ostali pljučni tumcrji, V ostalem je beležiti med mazanimi miškami le en primer zelo raz-sežnih pljučnih infiltratov, ki so urejeni okoli krvnih žil in bronhov, a se pogosto nahajajo tudi kar sredi pljučnega tkiva. V drugih organih ne pre sega količina infiltrata običajne mere, le med srčnim mišičjem zagledaš cele verige infiltratovih stanic. Kedaj ostane infiltrat še benigen proces in kedaj *ga moramo zaradi neomejenega preraščanja prištevati malignim procesom, je težko reči. V mojem primeru (540) je to še benigen pojav. Morda bi se malignost dokumentirala šele pri presajanju. Saj je Mercier mogel prenesti takšen podoben tumor, ki mu dal naziv lymphadćnome massif du poumon, na druge miške s p av dobrim uspehom. Mercier je opazoval te limfadenome v 10 primerih in sicer štiri kot spontane blastome, šest pa po intraperitonealnem vbrizganju katrana. Meni se zdi, da pri takem odstotku spontanih tumorjev ni mogoče govoriti o eksperimentalnem uspehu, povzročenem po vbrizganem katranu. Po vsej verjetnosti so se javili v njegovi reji ti limfadenomi kot spontani tumorji, morda jih je kakšen dražljaj v po" skusu preje izzval kakor ostale „spontane“ tumorje. Mnogo bolj zanimiva pa je druga cbjava Mercier-a in Gosselin-a, v kateri opisujeta miško, ki je po intraperitonealni injekciji katrana kazala v pljučih maligni limfom tipa Borrel Haa land in v istem organu še epitelijalen tumor alveolarne zgradbe. Ta dupliciteta tu uorjev jeprav zanimiva, ker se tumorja nikakor ne izključujeta. V mojem kontrolnem materijalu (pravtako 150 mišk) sem našel enkrat blastomske infiltrate, ki se držijo krvnih žil, oziroma bronhov. Proces ni pričel v pljučih, temveč v timični žlezi, ki jo je mogočno povečal, tako da je izpolnjevala vsaj polovico prsne dupline. Blastom je metastaziral tudi v srcu, kjer najdeš pod epikardom močne infiltrate, ki neovirano prodirajo med mišična vlakna, ki jih pri tem razrivajo. Ta tumor bi prišteval limfo-blastomom in ker je prvotni blastom v timu, bi mu šel še najprikladnejše naziv timoma. Zavoljo zanimanja pripominjam, da je bila neka s katranom mazana miška, ki je izkazala epitelijalno hiperplazijo v pljučih, nositeljica tumorja mame (cističen, hemoragičen adenokarcinom). Zusammenfassung Lungentumoren bei Teermäusen: Bei dieser Studie handelte es sich dem Autor darum festzuslellen, welcher Art Tumoren bei Teermäusen gefunden werden. Es wurden 150 Mäuse gepinselt und parallel wurden auch 150 nichtgepinselte Mäuse untersucht, um die bei den gepinselten Tieren gefundenen Resultate richtig kontrollieren zu können. Die Tabelle auf Seite 529 bringt eine kurze Uebersicht über die gefundenen Resultate. In der ersten Kolonne sind die Tage vermerkt, die seit dem Beginn der Teerpinselung verstrichen sind, in der zweiten Kolonne finden wir die Anzahl der Tiere der betreffenden Gruppe, in der dritten lesen wir die Zahl der Tiere mit Hautkrebs, in der vierten die Zahl der Tiere mit Lungenmetastasen des Hautkrebses. In der letzten Kolonne endlich sind die primären Lungenveränderungen angemerkt u. zw. ad 9t—120: blaslomatöse Infiltrate 121—150: xbenigner epithelialer Tumor xxHorncyste 151—180: xepitheliale Horncysten xxmulliple Hyperplasie 211—240: epitheliale Hyperplasie 241 — 270: xGranulocytoma * xxMammelumor beschrieben vom Autor in der Zeitschrift für Krebsforschung 1932. 331 — 360: benigner Talgdrüsentumor 361 — 390: epitheliale Hyperplasie 421—450 : zwei epitheliale Tumoren. Demnach ergaben sich unter 150 gepinselten Tieren 63 Fälle mit Haulkrebs und: von diesen 63 hatten 7 Lungenmetastasen. Autor bespricht zuerst. I. die Lungenmetastasen des Hautkrebses. Die Metastasen hatten im Allgemeinen den Bau des Primärlumors. Die Tumoren waren : vier Kankroide, zwei Plattenepilheikarztnome und ein Piattenepilhelkarzinom, das zum Teil aus einem Kankroid, zum anderen aber aus entdifferenzierlen Zellen bestand (Kollisionsmeristom nach der Nomenklatur des Aulors). Fünf von diesen Metastasen Hessen einen gesetzmässigen Bau erkennen. Die Geschwulstzellen der Metastase erscheinen zuerst in der unmittelbaren Nach barschaft eines Blutgefässes oder gar in dessen Wand und breiteten sich auf zweierlei Art aus : entweder radienartig, indem sie sich dabei der zunächslliegenden Alveolerwände bedienten oder dadurch, dass sie einen mehr oder weniger gleichmässig dicken Blastomzellenmantel um das Gefäss oder dessen Intima herstellten. Die gleichmäss'ge Verdickung der Blastomzellenschicht knapp unter der Gefässintima hat nun im Laufe der Zeit zur Folge, dass das Gefässlumen immer mehr eingeengt wird, schliesslich führt aber das Wachstum der Metastase zur Oblitération des Gefässes, das man nur noch am peripheren Infiltratmanlel erkenn*, der wie sooft die Lungengefässe umg bt. Die beigefügten Mikrophotogramme erläutern zur Genüge den ganzen Prozess. Wegen der besonderen Verwandtschaft der Geschwulstzellen zur Gefäss-wand schlage ich für diese Erscheinung den Ausdruck Ang io taxis vor. Aehnliche angiotaktische Erscheinungen kennen wir schon bei der Maus, da sich ja die Infiltrate so gern um die Gefässe gruppieren. Was zur Angiotaxis führt, ist schwer zu sagen. In Betracht kommen vor Allem günstigere Ernährungsbedingungen infolge der Nähe des vorüberströmenden ernährenden Blutes, möglicherweise andere chemische Verbindungen wie resorbierter Teer oder durch ihn entstandene reaktive Stoffe. Jedoch sind das nur Vermutungen. In der Literatur fand Autor Andeutungen an die beschriebene Erscheinung, Heim und Schwartz schreiben in Jaffé-s Buch: „In manchen Fällen tritt eine ausgesprochene perivasculäre Anordnung der Tumorzellen hervor: es handelt sich dabei um Bilder, die durch die Ausbreitung der Geschwulst bedingt werden.“ Zitiert sind dabei die Befunde von M. S1 y e. Bei S c h a b a d lesen wir wörtlich : „Sehr selten werden sie (seil. Lungengeschwülste) im Zentrum der Lunge angetroffen, indem sie sich hier wie rings um die Bronchien und Gefässe, so auch in dem Lungengewebe selbst, lagerten.“ Endlich fand ich in Woglom die B egg-sehe Arbeit zitiert und unter Anderem die kurze Bemerkung : „Widespread involvement of the lungs (seil, mit Metastasen) . . . was a common finding, and in one of these cases . . . many of the blood vessels were occlu-ded or exfensively involved“. Die Angiotaxis scheint eine Besonderheit der Lungenmetastasen zu sein und ist als solche auf die Strukturverhältnisse des Lungenparenchyms zurückzuführen. Denn die Untersuchung der Hauttumoren war bis auf einen und nicht ganz unzweifelhaft positiven Fall durchweg negativ. Auch die Lymphknotenmetastasen zeigten keine Angiotaxis. Ebenso negativ war der diesbezügliche Befund in einem Fall von Haulteerkrebs mit allgemeiner Karzinomatose in verschiedenen Organen (Lymphknoten, Niere, Herz, Milz !). II. Primäre Lungentumoren. Neben anderen Literalurhinweisen interessieren uns hier die Angaben von Slye und deren Mitarbeiter, Tyzzer und Haaland, ferner Schabad. Es wäre sehr erwünscht vorerst die Benennung der Lungengeschwülsle richtigzustellen. Die Autoren schreiben von papillären und tubulären Adenomen, von Adenokarzinomen und papillären Adenokyslomen, erkennen aber meist die Entstehung beinahe all dieser Geschwülste aus dem Alveolar oder Bronchialepithel an. Aus diesem Grunde ist an der richtigen Benennung dieser Geschwülste als epithelialer, bezw. wenn sie maligen sind, als echter Karzinome, festzuhalten. In den eigenen Resultaten zählt Autor einen Fall eines doppellten, benignen epithelialen Tumors auf und vier Fälle von epithelialer Hyperplasie ohne malignen Charakter, in Ganzem also sehr spärliche Resultate. An eigenen Versuchstieren aber konnte Autor Schabad-s Beobachtungen nicht bestätigen, die dahin gingen, dass Teermäuse primäre Lungengeschwülsle in erhöhter Anzahl aufweisen. Besonders eklatant sind ja in dieser Hinsicht die Versuche von Murphy und Sturm, die den Prozentsatz spontaner Lungentumoren von 5 bei Teertieren auf 60—78 % erhöhen konnten. Demnach besitzen die Versuchstiere des Autors zwar eine Disposition für primäre Lungentumoren, die aber durch Teer nicht erhöht werden konnte, da unter den 150 Konfrontieren ungefähr ebensoviele Veränderungen angetroffen wurden : zweimal benigne epitheliale Tumoren und viermal epitheliale Hyperplasie. 11!. Sonstige Lungengeschwülsfe. Unter den Teermäusen hatte nur ein Tierchen ausgedehnte Infiltrate um die Blutgefässe, bezw. Bronchien, und ebenso inmitten des Lungenparenchyms. Solche Infiltrate haben den Charakter einer benignen Geschwulst. Ausserhalb der Lungen sah man noch im Herzen zwischen den Muskelfasern ganze Ketten von Infidratzellen. Das histologische Bild dieser besonderen Infiltrate erinnert an Mercier-s iymphadènome massif du poumon, das er erfolgreich transplantieren konnte. Ich kann mich aber nicht ent-schliessen, die>e Infiltrate als experimentellen Erfolg zu deuten, da sie auch bei nichtge-teerten Mäusen Vorkommen. Unter meinen 150 KonlroIImäussn fand ich einen Fall von Lymuhoblastom, das wahrscheinlich vom Thymus ausgehend Metastasen in Lungen und Herz gesetzt hat (Thymom ? ). Des Interesses halber sei noch erwähnt, dass eine Teermaus mit epithelialer Hyperplasie in den Lungen ein cystisches, härmorrhagisches Adenokarzinom der Brustdiüse hatte. Literatura. 1. Jaffé, Anatomie und Paihologie der Spontanerkrankungen der kleinen Laborato- riumstiere, 1951. 2. detto, Die Infiltrate in den Organen der Maus und die Geschwulsiimmunität. Zeitschr. f. Krebsforschg, 1933. 1. 38. 3. Košir, O takozvanem eksperimentalnem karcinosarkomu kože pri beli miški. Liječnički Vjesnik, 1933. 4. Lewin, Die Aetiologie der bösartigen Geschwülste. 1928. 5. Mercier, Un nouveau type de cancer du poumon chez la souris. Hérédité et greffe. Compt. rend. Acad. Sciences, 1930, I. 191. 6. Mercier in Gosselin, Goudron et tumeurs primitives du poumon chez la souris. Compt. rend. Soc. biol. 1930, 1.104. 7. Schabad, Les fumeurs primitives du poumon chez les souris badigeonnées au goudron. Compt. rend. Soc. biol. 1928, 1. 99. 8. Schabad, itudien über primäre Lungengeschwülste bei Mäusen und ihr Verhalten zum Steinkohlenteer als cancerogenem Faktor. Zeitschr. f. Krebsforschg 1929, 1. 30. 9. Twort, J. M- in Twort, C. C, Disease in relation to carcinogenic agents among 60.000 experimental mice. Journ. Path and Bacteriol. 1932, 1. 35. 10. Woglom, W. H. Experimental tar cancer. Archives ot Pathology and Laboratory Medicine, 1926, Vol. 2. * • Ob koncu se zahvaljujem kr. banki upravi dravske banovine, da mi je s svojo podporo omogočila predležečo študijo. Razvoj govora i njegove smetnje.* i. Najčešće i najteže greške govora potječu iz smetnja u njegovom razvoju. Zato će nam te greške postati najrazumljivije, ako se upoznamo tim razvojem, sa silama, koje ga pokreću i sa uzrocima, koji znadu dovadjati do njegovog poremećenja. No prije nego ćemo posma trati razvoj govora kod čovjeka — pojedinca, treba da u kratko odgovorimo na neka pitanja, koja nam se ovdje nameću: što je uopće ljudski govor? Iz čega se on razvio? Koju vrijednost imade za pojedinca i za zajednicu? Bit govora. Ova nas pitanja dovadjeju u središte problematike nauke o govoru, te dodiruju probleme filozofskoga, psihološkoga i biološkoga karaktera, jer pitanje o postanku ljudskoga govora uopće u najužoj je vezi sa tajnom postanka čovjeka i njegovog odjeljenja od svojih životinjskih predaka. Dok je artikulirani govor nešto samo za čovjeka specifičnoga, govor u najširem smis!u nije samo svojina ljudi nego i životinja. Od triju najvažnijih funkcija našega govore (po Biihler u): 1. izražavanje čuvstvenih stanja; 2. dielovanje na okolinu (saopćenje); 3. prikazivanje sivarnih odnosa (označivanje) — prve dvije funkcije dakle izražajna i komunikativna dane su i životinjskom govoru. Ovaj stoji u najtjesnijoj vezi sa efektivnim stanjima te imade očividno funkciju signaliziranja: zastrašenja neprijatelja, obavještenja i vabljenja pripadnika iste vrsti itd. Već najprimitivniji govor imade dakle za bitnu oznaku da je jedan čuvstveno-izražajni i ujedno socijalno-komunikativni instrument. U ljudskom govoru došlo je do rasčlanjenja, do diferencijacije onoga, što je i u životinskom govoru već sadržano, jer je u pojmu signala sadržano nužno neko, iako možda potpuno nejasno znanje o jednoj situaciji, — samo što se i akt davanja signala i akt primanja zbiva bez svjesnoga mišljenja instinktivno-nagonski. Tek čovjek si je postao svjestan simboličkoga značaja ovih glasovnih signala kao sredstva za prikazivanje stvarnih odnosa, predmeta, svojstava, prilika i odnošeja Govor, u iskonu do nesvjesne svrsishodnosti prirode prestaje kod čovjeka da bude puki izražaj časomičnih čuvstvenih stanja i slijepih nagona, te stupa u službu mišljenja i svijesnoga htijenja. Govor i mišljenje. Veze izmedju duhovnoga života i govora zaista su tijesne: to pokazuje činjenica, da se naše mišljenje zbiva u glavnom u obliku unutarnjega govora. Neki tvrde, da su mišljenje i govor identični a po drugima govor ‘Predavanje održano 4. V. 1934 u Zagrebu unutar ciklusa predavanja „Društva za psihičnu higijenu.“ je za mišljenje od potpuno sporedne važnosti. Istina leži u sredini: govor, glasni i tihi unutarnji važno je sredstvo ne samo sporazumijevanja nego i mišljenja te olakšava intelektualne funkcije, fiksacijom i konkretizacijom pre-dodžaba, koje bez toga ostaju nejasne i maglovite. Nezorni, abstraktni svijet zaista bi bio teško pristupačan bez riječi, kao simbola općih pojmova. ■No ipak znamo, da i kod potpune nijemosti od mladosti mogu intelektualne sposobnosti, da budu intaktne n. pr. kod gluhonijemih: na mjesto mišljenja u riječima i u općim pojmovima kod ovih se ljudi mišljenja obavlja u glavnom u zornim predodžbama vizuelnoga i motoričkoga karaktera. Zato nam izgleda, da je netačno, daše mišljenje kao takovo identificira sa glasovnim govorom, iako duhovni život bez poznavanja našega govora nužno ostaje na jednom primitivnom stepenu razvitka. Značaj artikuliranog govora. Primitivni govor u obliku izražajnih kretnja međutim se ne ograničuje samo na polje glasovno, već obuhvaća tako reći čitavo tijelo: ekstremitete (geste), lice (mimika), krvožilni sustav (blijedoća i crvenilo), srce, žlijezde, probavni sustav itd., sve kamogod seže upliv centralnoga i takozvanoga autonomnoga nervnoga sistema, na kojem se naročito ispoljavaju afektivna stanja. Da su se baš kretnje fonetskoga aparata (ekspiracija. fonacija i artikulacija) pokazale kao najzgodnije, da se iz njih razvija ljudski govor po-staće nam razumljivo, ako uočimo njihove prednosti. Akustičke utiske prima naše uho (u oprtci sa optičkim utiscima oka) bez obzira sa koje strane one dolazile, jednako po dano kao i u noći. Stvaranjem raznih šumova, (konsonanti) i tonova (vokali) te njihovim vezivanjem u bezbroj kombinacija moguće je slijediti i prikazivati neizmjerno bogatstvo naših misaonih procesa do u najfinije pojedinosti, što sa optičkim simbolima (gestama) ne bi u toj mjeri bilo moguće. Pridolazi k tome još, da fonetski možemo sa minimalnim gotovo neprimjenjivim pokretajima artikulacionih organa stvoriti savršeno jasne i nadaleko čujne znakove i to sve sa izvanrednom brzinom, (oko 20 glasova u sekundi pri brzom govoru)! Sve ove prednosti odlučile su da je nagonsko glasovno izražavanje afektivnih stanja postala baza iz kojih se razvija naš govcr. Ta osjećaju pozadina dolazi kraj sve intelek-tualizacije jasno do izražaja u ritmičkim, dinamičkim i melodičkim akcentima govora : bez ovih osjećajnih akcentuacija govor bi ostao mrtav, bez uvjerljivosti i toplote, bez snage i sugestivne moći, te ne bi našao odaziva u duši slušaoca. Govor uvijek ostaje ono, što je od iskona bio: jedna prvenstveno izražajna i socijalno-komunikativna funkcija, najvažnije sredstvo za uspostavu medjuljudskoga kontakta i sporazumijevanja. II. Normalni razvoj* govora Prije nego što ćemo uočiti uzroke smetnja u pravilnom razvoju govora, moramo da se u kratko pozabavimo pitanjem, kako se razvija ERIGON-SYRUP dr. Wander Syrupus hypophospho-sulfoguajacolicus comp. Indikacije : Specifične in kataralne bolezni dihalnih organov (Tbc. pulmonum, bronchitis, bronchopneumonia) ier povsod, kjer je indiciran guajacol. Doziranje: odrasli 3krat dnevno po dve mali polni žlici, otroci trikrat dnevno po eno majhno žlico. Cena za občinstvo: Steklenica Din 37'— H O R D ENZYM Dr. Wanderjev hranljivi sladkor Idealna trajna hrana za zdrave in bolne dojenčke po principih prof. Soxhleta Indikacije : ^r' zdravih dojenčkih za povečanje teže in pospešenje rasti namesto J sladkorja. Kod dodatek zelenjavi pri prehodu na mešano hrano, pri mešanju hrane dojenčkom, ki trpe na diareji. Za olroke in odrasle prehrana, ki povzroča hitro in trajno zboljšanje. Cena za publiko: škatlja Din 39'— Vzorce in literaturo pošilja: Dr. A. WANDER D. D., Zagreb Predpisujte domače proizvode 1 Kraljevski dvorski dobavitelji najmočnejše prirodne oglj.-kisle (C0„) kopelji v Jugoslaviji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, gihta, kamnov in notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem Radenske prirodne mineralne vode Zdravilna, Kraljeva, Gizela, najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vede s težkimi minerali v Jugoslaviji Gg. zdravniki imajo 50°/0 popusta na stanovanju, kopelji brezplačno. Mineralna voda ad usum proprium vedno gratisl Prospekti, brošure gratisl T» • V • J I ovarisi! Poverite izterjanje svojih zaostalih honorarjev lastni stanovski ustanovi KREDITNI SANITETSKI ZADRUGI BEOGRAD, Zeleni venac 3/II ki vrši to uslugo z uspehom in samo proti plačilu dejanskih stroškov ZAHTEVAJTE NAVODILA! S TEM BOSTE PRIHRANILI ČAS IN OBRESTI Zadruga daje članom cenena menična in hipotekarna posojila, posreduje zavarovanje vseh oblik pod posebno ugodnimi pogoji, vrši nabavo preparatom in instrumentov za zobne zdravnike, sprejema vloge na vložne knjižice in tekoči račun, daje nasvete v vprašanjih odnošajev zdravnikov do oblasti, ustanov in drugih delodajalcev, v vprašanjih zavarovanja, v vseh denarnih zadevah itd. I_____Z' ______ govor kod normalnoga čovjeka. Zato nam pružaju podatke opažanja, vršena na djeci sa strane roditelja bilo sa pedagoškoga-psihološkoga, bilo sa medicinsko-fonetskoga gledišta. Čovjek bi rekao, da ovakova opažanja moraju da bu u prastara, jer su roditelji uvijek sa divljenjem promatrali čudo razvijanja dječjih sposobnosti, te sa radošću registrirali svaki' napre* dak. No ekzaktno promatranje razsoja dječjih-duševno-tjelesnih sposobnosti a naročito dječjega govora sa znanstvenoga gledišta plod je tek najnovijeg vremena, te su prva dijela te vrsti objelodanjena tek pod kraj prošloga stoljeća. Ova su promatranja pokazala, da je raz\oj govora kod pojedinca u glavnom kratka rekapitulacija razvoja govora čitave zajednice, te se za svaku fazu toga razvoja mogu naći paralele u govoru primitivnih naroda. Ovdje ćemo se u glavnom držati dijela Clare i Wiliama Šterna „Die Kindersprache“ (1907) te podataka, koji su sakupljeni u specijalnim dijelima o greškama govora Gutzmanna, Nadoleczny-a i Froe-s c h e 1 s a. Preduvjeti. Da se kod djeteta uopće može razviti govor nužno je, da su ispunjeni stanoviti preduvjeti, koji su u najtješnijoj vezi sa općim tjelesno-du-ševnim razvojem. Ovi se preduvjeti daju po Biihleru razdijeliti u četiri kategorije: 1. sluh i vid moraju biti intaktni (akustičko-optički razvoj.) Od osobite je važnosti intaktnost sluha. Već novorodjenče reagira na slušne utiske (Kutvirt, Canestrini, Liebmann, Gutzmann) a u drugom mjesecu djete već počinje razlikovati razne glasove. Nagluhost većega stepena ili gluhoća onemogućuju razvoj govora: ovakova dijeca ostaju nijema, (gluhonijema). No i slijepa djeca počinju kasnije govoriti nego druga. 2. Dovoljan razvoj tjelesne sposobnosti i vladanja sa muskulaturom (motor.-kinestetični ra.voj) preko čisto reflektornih i nagonskih kretnja dijete dolazi do aktivnog gibanja: tako dijete mora biti u slanju naučiti aktivno gledati, hodati, aktivno micati s tijelom i udovima, a tako isto upravljati glasom i artikulacionim organima. 3. Kretnje moraju doći pod vlast volje (deomotorički razvoj). Iskustvom, daše aktivnim kretnjama postizavaju stanoviti efekti n.pr. utišanje gladi, prisutnost majke itd. ove kretnje postaju napokon hotimične. 4. Opći tjelesno-duševni razvoj mora da bude donekle pravilan. Već hotimično vršenje kretnja prema stečenom iskustvu povoljnoga ili nepovoljnoga efekta, iziskuje stanoviti stepen inteligencije: potreban je dovoljni stepen pažnje, pamćenja, prepoznavanja, nagona za oponašanjem, čuvstvenosti, volje itd. Preduvjet pravilnog razvoja govora osim toga je dakako intaktnost čitavoga t. zv. aparata za govor, koji obuhvaća u svojem centralnom dijelu stanovite dijelove mozga u svojem srednjem živčevlju, koji spaja te dijelove sa periferijom a u perifernom dijelu organe disanja, oglašivanja i artikulacije (pluća, grlo, jezik, nepce, usne). Bit će razumljivo, da će iz najraznoličitijih uzroka moći doći do po-remećenja normalnoga razvoja govora, koji imade za preduvjet intaktnost tako mnogobrojnih i raznovrsnih faktora. Stadiji razvoja govora kod djeteta. Normalni razvoj dječjega govora obuhvaća u glavnom prve tri ili četiri godine života. Velim u glavnom, jer se stanovito razvijanje ili usavršavanje opaža još i kasnije sve do puberteta. Kod djevojčica taj razvoj kako je poznato obično je brži nego kod dječaka. U tom razvoju možemo razlikovati stanovite faze, koje slijede zakonitim slijedom i čije trajanje prema individualnim osobinama djeteta variraju unutar stanovitih vremenskih medja. Pripravni ili predstadij u razvoju govora obuhvaća prvih devet do 15 mjeseci. Kao što sve vještine, tako se mora i govor u svojim osnovnim koordinacijama najprije vježbati. To vježbanje počinje već prvim krikom nakon rodjenja. O značenju ovoga krika mnogo se u prijašnjim vremenima spekuliralo. Jedni su ga smatrali radosnim a neki žalosnim pozdravom ovoga svijeta. Mi danas u njemu vidimo čisto reflektornu pojavu, prouzročeno prodiranjem zraka u pluća i naglom promjenom temperature, kojoj je novorodjenče izloženo. 1—5 tjedan. Deranje je još osjećajno indiferentno i čisto refiektorno. 5— 7 tjedan. Deranje postaje izražaj neugodnosti (srdžba, glad, vlaga) uzvici postaju energičniji. Intonacija tvrda. 7—8 tjedan. Nastupa mekana intonacija, kao izražaj ugodnog raspoloženja osobito iza jela. Javlja se smiješak. Ugodna i neugodna razpoloženja se glasovno razlikuju. 3. i 4. mjesec. Nastupa produkcija raznih glasova i glasovnih skupova^ Djete počinje oponašati samoga sebe. Glasovi su najrazli-čitijeg karaktera, te se daju iz početka teško imitirati (glasovi: gukanja, pucketanja, cvilenja i t. d.) u 5 mjesecu djete producira nesvjesno već gotovo sve glasove, (osim piskavih „i“ i Mq“ (Nadoleczny). 6— 15 mjeseci nastupa tepanje u dva i više slogova, najprije monotono, onda sa naglašivanjem prvoga sloga i sa sve većim bogatstvom modulacije. To tepanje nosi obiležje nagonske igre i veselja nad glasovnom produkcijom i samooponašanju. Spontano glasovno izražavanja različnih unutranjih stanja: gladi, neugodnosti, srdžbe, veselja, nježnosti postaje sve bogatije, melodija i akcen-tuacija sve izrazitija. Oponašanje, koje se sporadički znade već javljati vrlo rano, zadobiva veće značenje tek koncem prve godine. Ono je osobito vjerno što se tiče melodije glasa (Tonfall) odraslih, gesta raznog žamora, a manje se odnosi na artikulirani govor. Hotimično oponašanje ovoga što više djetetu u to doba još je vrlo teško, te se zato u to nerado upušta. U to doba prevladjuju još posvema glasovne izražajne kretnje u obliku tepanja u slogovima (prirodni simboli) i oponašanje (glasovno slikanje). Istovremeno sa spontanim tepanjem u slogovima javljaju se i razumne reakcije. Reakcije djeteta su isprva čisto asocijativne na zakonu uvjetovanih refleksa, a ne razumne : Ako se n. pr. sa stanovitim akustičkim utiskom n. pr. stanovitom melodijom majčinog glasa redovno povezuje ugodni osjećaj utišanja gladi, dovadja to napokon do toga, da se dijete već kod primjeći-vanja toga glasa umiruje, i t. d. Jedan drugi korjen razumjevanja leži u pokušajima dresure sa strane roditelja: dijete se navadja na to, da na stanovite zahtjeve, pitanja i t. d. izrečene stanovitim naglaskom i popraćene odgovarajućim gestama reagira na način, koji mu se pokaže, (n. pr. kako je dijete veliko? daj ručicu!). Vremenom se u djetetu razvija shvaćanje, da glasovni izražaji stanovitoga karaktera imadu nešto da znače, da se u njima krije neki zahtjev, želja, htijenje. Nakon ovoga pripravnog stadija dolazi koncem prve ili početkom druge godine do prvoga pravoga početka govora. Sa tri strana približava se po C. i W. Sternu djete govoru. 1. Sa strane spontanog izražajnog tepanja bez razumijevanja. 2. Sa strane razumijevanja govora odraslih ili šumova bez oponašanja. 3. Sa strane oponašanja bez razumijevanja. Prelaz k govoru zbiva se time, da se ove isprva odjeljene funkcije spajaju u jedno, t. j. da se nagonsko tepanje i oponašanje spaja sa razumijevanjem njihovoga značenja. Djete počinje svjesno upotrebljavati neke već oiprije poznate mu skupove slogova (mama. tata, dada, jaja) izrazujući iako svoj stav, — htijenje, želje, ljubav, negodovanje prema stanovitim objektima i osobama okoline, (emocionalno, volucionalni stad'j po Meumannu). Ove prve riječi odgovaraju dokle sadržajno čitavim rečenicama, s njima započinje stadij t. zv. j e d n o r i j e č n i h rečenica, koje znade da potraje dulje vremena, (do 6 mjeseci i dulje). Ovi se nazivi mcdjutim ne ograničuju na one predmete i osobe, koje su ih prvo izazvale, nego im se značenje brzo proširuje na sve, što je sa ovima povezano bilo kakovim -vanjskim znacima sličnosti (asocijativno-reproduktivni stadij po Meumannu). Ti su nazivi isprva dosta malobrojni te crpljeni iz rezervoara prijašnjih prirodnih simbola i imitacija. Nastaje vrijeme zastoja, koji je medjutim samo prividan, jer djete budno prati sve što se oko njega dogadja, prima u sebe veliko mnoštvo glasovnih slika, te očevidno svakim danom više razumijeva sto mu se govori. U tom vremenu otkriva djete jedan za njegov čitav daljni život van-redno važan pojav: U njemu se budi spoznaja o simboličkom značaju riječi, spoznaja da svaka stvar imade svoje ime, koje je stalno i nepromjenljivo. Na to ga bez sumnje navodi činjenica, da odrasli trajno i tvrdokorno ostaju pri istim nazivima. Kao znak ovoga velikoga otkrića bogatsvo se riječi naglo povećava. Nastupaju po prvi puta pitanja o nazivu stvari. Djete napušta iednoriječni stadij, te počinje dvije i tri riječi zajedno spajati. Imenicama pridolaze gla-goli a napokon i pridjevi (stadij substancijalni, akcioni i relacioni po C. i W. Sternu). Stvarno, voljno i afektivno, što je u jednorječnoj rečenici još bilo združeno, počimlje se gramatički diferencirati. U prvoj polovini treće godine prestaje govor bez fleksije. Djete uči finije formalne mjene pojmova prikazivati raznim vrstima konjugacije, de-klinacije i komparacije. Stvaraju se rečenični lanci, (parafaksa) položaj riječi često je svojevoljan i hirovit. Pitanja se odnose na imena stvari, na „gdje“ i „kako“ (C. i W. Stern). U drugoj polovini treće godine završava se u glavnom razvoj govora stvaranjem glavnih i sporednih rečenica (hipotaksa). Finija diferencijacija partikula i vladanje sa težim oblicima glagola iziskuje još stanovito vrijeme učenja. Pitanja djeteta počinju da se odnose na vremenske odnošaje i kauzalne veze (kada, zašto?) Djete naginje vlastitim tvorevinama riječi, koje čine utisak posvemašnje originalnosti, no u stvari su riječi, koje potiču od okolice. (C. i W. Stern). Fiziološko tepanje. Karekteristična za dječji govor su mnogobrojna preoblikovanja dapače i iznakaženja riječi pri oponašanju. Tepanje čini bitnu oznaku i čar dječjega govora (stadij fiziološkoga tepanja). Ove pogreške oponašanja uzrokovane su djelom manjkavom pažnjom, djelom nedovoljnom akustičkom diferencijacijom, manjkavom vještinom artikulatornih organa i slabim pamćenjem. Djete pritom slijedi pravilo najmanje fiziološke poteškoće (Fritz Schulzovo pravilo) t. j. ono zamjenjuje one glasove, koji mu se čine teškim i koje ne može da oponaša sličnim lakšim ili ih ispušta (n. pr. guturalne i piskave zubnim glasovima). Dječje tepanje pokazuje sve one forme mjenjanja glasova, koje je ustanovila poredbena lingvistika u povjesti razv,ja jezika (elizija, „Lautwandel“, asimilacija, metatizn, kontaminacija.) Generalna asimilacija možda je samo svojina dječjega govora. Bilo bi krivo misliti, da dijete slijepo i mehanički kopira svoju okolinu: ono to nikada ne čini, nego kod oponašanja uvijek čini stanoviti izbor i po sadržaju i po obliku riječi a i po osobama, Djete naime oponaša samo stanovite osobe pri čemu imadu prednost oni, s kojima je emocionalno povezano i koji su mu po godinama bliži. Fiziološko mucanje. Iako je razvoj govora u glavnom završen sa stadijem gramatizacije i sintaktične diferencijacije, ipak se djete još dulje vremena ne može s njim služiti s onom vještinom i spretnošću kao odrasli. Njegovo razumjevanje za govor odraslih i njegov nagon za izražavanjem vlastitih misli obično daleko nadmašuju njegovu sposobnost govora. Iz ovoga nerazmjera izmedju nagona za saopćenjem i nemogućnosti istom brzinom naći odgovarajuće izraze dolazi u trećoj i četvrtoj godini kod mnoge djece do čestih opeto- vanja riječi i početnih slogova do zapinjanja, isprekidanja i suvišnih napora. Taj stadij se naziva fiziološko mucanje. Njegovu važnost ćemo kasnije još pobliže upoznati. Čitav ovaj zakoniti razvoj govora pokazuje djelovanje dvaju glavnih psiholoških faktora: spontanog unutarnjeg nagona za izražavanjem i za oponašanjem i vanjskoga faktora, naime govora odraslih, koji dolazi u susret ovim nagnućima i kojemu se djete postepeno prilagodjuje. Može se reči: razvoj govora plod je konvergencije unutarnjih i vanjskih faktora. (C. i W. Stern). Drugim riječima: sposobnost za govor djete već nosi u sebi: no vanjsku gradju našega govora ono mora naučiti. (Gutzmann jun.) (Nadaljevanje sledi.) WWVVWWW^AAA^^AA 132 „ 138 (100: 95,6) 6 , 7 „ 60 n 383 n 207 . 176 » (100:117,7) 8 , 9 „ 22 n 188 n 102 86 n (100:118,7) 10 in več „ 16 n 178 n 75 103 n (100: 72,8) Vsekakor vidimo v onih skupinah, iz kalerih je največ otrok, t. j. v 6^ in tudi še 7., razmerje spolov otrok dokaj premaknjeno v prid dečkom. Mislim, da se pa vkljub temu lahko priključimo izsledkom Kruse-ja, da s številom otrok razmerje spolov menda ni v tesnejši zvezi. Morda bi dale večje statistike jasnejši odgovor. Zanimivo pa je, da je tudi Kruse našel največ dečkov pri zakonih z 8 in 9 otroki. V naši seriji so zakoni s 6 do 9 otroki najplodovitejši z ozirom na dečke; pa tudi v zakonih, ki imajo do 3 otroke, najdemo nadpovprečno število dečkov. Čisto izrazito manj dečkov najdemo v zakonih z mnogimi otroki. Za enkrat se moramo torej zadovoljiti z ugotovitvijo, da so razlike V raznih serijah, ki se ne dajo kar tako razložiti. Poskusiti pa hočemo, da vsaj naznačimo htožttost razlage. Pred vsem mislim tu na vrsto alkohola samega. Tako jfe znano, da pijo v Pragi več piva in žganja, pri nas pa več: -vina in žganja. Tudi v Dresdenu pijo manj vina, morda pa več piva in žganja. Kaj pijo v Siegenu (Westfalen), od koder je Kruse-jeva serija, ne morem soditi. Že tu so torej možne razlike. Izključeno pa tudi ni, da učinkujejo n. pr. žganja iz krompirja drugače, kakor žganja iz sadja. Različno morda učinkujejo tudi etilni in metilni alkohol, razna primešana olja, itd. Dalje morda pri vseh štirih serijah ni zadostno upošteta starost staršev. Da so starši z mnogo otroki povprečno starejši kakor drugi, je verjetno; prav pri teh pa se rodi izredno malo dečkov. Gotovo igra važno vlogo glede reakcije na alkohol osebna konstitucija in rasa posameznika. Vse to in morda še marsikaj drugega bi bilo treba preiskati, kajti odgovor na vprašanje, ali upliva alkohol na spol otroka, je principielne važnosti, ne le teoretične, temveč tudi praktične. Teoretično je zanimivo, kako se vrši izbera med določenimi zarodnimi stanicami. Ali ni morda poškodba, ki jo povzroča alkohol, navezana posebno na X-hromozom, torej na ženski spol določujoči hromozom? Vemo, da je pri človeku ženska homocigotni spol, kar označujemo navadno z XX (-hromozomi), moški pa heterocigotni, kar označujemo z XY (-hromozomi). Če je izpostavljen poškodbi po alkoholu posebno X-hromozom, potem bi morali imeti pri starših, ki oba pijeta, najmanj deklic in največ dečkov. Kajti predstavljamo si prav lahko, da učinkujeta dva okvarjena Xhromozoma kot letalni faktor in plod ženskega spola odumre že v uteru in se rezorbira (ali morda abortira?). Oškodovanemu X-u moškega ploda pa stoji nasproti njegov zdravi partner Y; okvarjeni X se ne more uveljaviti kot letalni faktor, pač pa povzroči morda duševne in druge anomalije. Vemo pa — ne samo iz naših serij — da je slaboumnih več dečkov kakor deklic. Tam, kjer pije le oče, bi po tej hipotezi pričakovali približno enako število spolov, kajti okvarjenemu X-u stoji nasproti zdravi X od matere. Tam, kjer pa pije le mati, bi teoretično pričakovali prav isto; toda tu moramo računati pač še z drugimi faktorji, n. pr. s stalno intoksikacijo ploda še med nosečnostjo, morda je tudi odločujoč kemizem jajčeca, ki ga vendar ni skoraj samo jedro, kakor spermij, itd. Tudi v tem primeru bi pričakovali več dečkov, ker si predstavljam, da kemizem jajčeca na tuj Y-hromozom morda nima takšnega upliva kakor na tuj X-hromozom (ki pride od očeta), skratka, da je penetranca in ekspresiviteta spolno različna. Razen vsega tu navedenega moramo računati še s posebno konstitucijo, recimo z nagnjenjem k narkotikom. Ta je — tako se zdi po dosedanjih skušnjah še najverjetneje — recesivna, latentna. Tudi tu bi moglo priti (pri za ta del heterocigotnih materah) do učinka letalnih faktorjev pri ženskih plodovih. Z našo hipotezo se dokaj ujemajo izsledki iz praške serije (po spolnem razmerju). Da pa se rodi iz alkoholiziranih staršev vobče več dečkov ■kakor normalno, se mi zdi — zlasti s predpostavko recesivne (prikrite) nagnjenosti k narkotikom pri ženskah — prav verjetno. Vsekakor bo treba to stvar preiskati še dalje, ker je — kakor sem že omenil — tudi praktično važna. Zato namreč, ker bi jasen pozitiven odgovor na naslovno vprašanje odločil sferi spor: ali je alkohol (pijančevanje) vzrok duševnim (in ev. drugim) okvaram, ali pa je posledica posebne psihične konstitucije? Pozitiven odgovor na naslovno vprašanje bi pomenil, da je alkohol (pijančevanje) — vsaj tudi lahko — vzrok okvaram, če more upli-vaii na številčno razmerje spolov. S tem pozitivnim odgovorom bi bila dokazana tudi neposredna ingerenca narkotika alkohola na zarodna plazmo. Zato moramo raziskovati tu načeto vprašanje naprej. Več in več velikih serij bo morda prineslo kaj jasnosti v to vprašanje. Prosim torej tudi, gg. zdravnike, ki imajo priliko (zlasti v vinorodnih krajih), da aktivno sodelujejo pri rešitvi tega vprašanja. Ztisaantiteiifassiitig : Priv. doz. dr. Škerlj: Hat derAlkohol einen Einfluss auf das Geschlechtsverhättnis der Nachkommen in Trinker-Ehen? Nach Besprechung der bisherigen Veröffentlichungen von Fetscher, Kruse und Škerljt wird in Tab. 1. zunächsi eine kleine Serie von Alkoholiker-Familien aus Ljubljana aufgezeigt, auf Tab. 2. aber eine weit grössere aus Praha. Der Unterschied im Geschlechtsver-hältnis ist auffallend, denn in Ljubljana haben wir die Zahl der Knabengeburien erhöht (vergl. die Fetscher-sche Serie!), in Praha aber eher eiwas niedriger als normal (vergi. die Kruse-sche Serie!). Der Grund für diesen Unterschied ist wohl noch nicht einzusehen. Gleich mit der Kruse-schen Serie zeigt auch die Serie aus Praha eine erhöhte Zahl an Knabengeburten bei 6—9 Kindern pro Ehe (Tab. 3.). Aber auch bei 3 Kindern pro Ehe werden eiwas mehr als normal Knaben geboren. Bei allen diesen Unlerschieden dürfte es auch auf die Form des Alkohols ankommen (Bier, Wein, Schnaps usw.). — Es sind gewiss auch Unterschiede vorhanden, wenn nur der Vater Trinker ist, oder nur die Mutter, oder gar beide Eltern (Tab. 1. und 2.). — Theoretisch ist letztere Frage interessant, wegen des Einflusses des Alkohols auf das Keimplasma. Es scheint besonders da X-(Geschlechts-) Chromosom beeinflusst zu werden. Zwei geschädigte X-Chromosome würden dann bei weiblichen Feten als Letalfaktor wirken, was den grossen Überschuss an Knabengeburten aus Ehen, in welchen beide Eltern trinken, erklären würde. Mit diesen Vorausselzungen stimmen auch die Verhältnisse in der Serie aus Praha gut überein. Alles aber ist noch Arbeiishypothese, die weitere Untersuchungen verlangt. Praktisch sind sie wichtig, weil ein Nachweis des Einflusses des Alkohols auf das Geschlechtsverhälinis uns jedenfalls jede Berechtigung entzieh!, eine Keimschädigung durch Alkohol einfach zu verneinen. Literatura : Bluhm A , 1930: Übereine entgegengesetzt gerichtete Mutation und Modifikation, bewirkt durch das einunddasselbe Agens (Alkohol). Biolog. Zentralbl., 50/2. — Ista, 1930: Sind Alkoholschädea vererbbar? Intern. Zeitschr. gegen den Alkoholismus. — Ista, 1931: Darf die Erblichkeit der Alkoholschäden als bewiesen gelten? Ztschr. f. Sexualw. u. Sexual--pol 18/3. — Fetscher R., 1931: Über das Geschlechtsverhältnis bei den Kindern aus Alkoholiker-Ehen. Milt. d. Krim. biol. Ges. in Graz III., Ref. „Eugenik“ 2.[6. 1932. — Kruse F., 1933: Das Geschiechisveihältnis der Kinder aus Alkoholiker-Ehen. „Eugenik“ 3/5. — Škerlj B., 1934: Socialno-antropološka študija k vprašanju manjvrednega otroka. Slovenska Šolska Matica, Zbornik 1933, Ljubljana. Mala poročila Sterilizacijski zakoni Na Norveškem je bil 9. maja 1.1. sprejet sterilizacijski zakon. Zakon smatramo lahko za še boljši od nemškega, ker je bolj okviren in ker govori o spolnih posegih vobče in se torej ne omejuje le na sterilizacijo. Tako je bilo mogoče spraviti v ta zakon, ki obsega vsega skupaj le 9 paragrafov tudi odredbe zoper seksualne zločince. V zakonu nikjer ni govora o dopustnosti uporabe sile zoper osebo, ki bi se branila proti izrečenemu odloku, vendar je jasno, da sile ne izključuje. To je jako važno, ker bi zakon, ki sloni na privolitvi osebe, ki bodi sterilizirana, odn. kastrirana, ne bil praktično izvedljiv. Če hočemo doseči evgenične cilje in delati razumno populacijsko politiko, potem tega ne moremo doseči drugače, kakor da ima zakon tudi sankcije. Taka sankcija pa je tudi uporaba sile v potrebnih primerih. Praktično bo najbrže le malokdaj potrebna. — Evge-nično posebno važen je § 4 norv. steril, zakona, ki daje pravico za spolne posege, „če ni nobene nade na ozdravitev ali bistveno zboljšanje in če smemo upravičeno soditi, da dotični ne bo sposoben, da bi z lastnim delom skrbel za svoje potomstvo, ali da bi mogel kakšno bolno duševno stanje ali kakšno pomembno telesno hibo prenesti na potomce, ali da bi zaradi nenormalnega spolnega nagona vršil zločine nenravnosti.“ K zakonu in njegovim posameznim določbam se o priliki še povrnemo. Vsekakor je razveseljivo, da je tudi Norveška stopila v krog držav, ki hočejo zaščititi svoje normalne državljane in si zagotoviti razcvit na ramenih zdravega potomstva. Tudi na japonskem se že resno misli na sterilizacijski zakon. Ali ne bi kazalo, da bi tudi pri nas začeli misliti na tak zakon? Ne gre le za zakon sam, gre zlasti za vzgojni pomen takega zakona, za preorientacijo ljudskega mišljenja v smeri pravilnega vrednotenja narodne celote in njene zdrave bodočnosti. Saj menda nočemo zaostati v tekmi narodov za zdra-vejšo bodočnosti tTekst norv. steril, zakona je izšel nemški v Volk u. Rasse IX., 7, München 1934. Tudi poročilo o pripravah takega zakona na Japonskem je od tam.) S. Mlajše zdravnike bo zanimala urelba nemškega državnega ministra notranjih zadev, da se morajo v bolnicah namestiti kot prvi asistenti in zlasti sekundarni zdravniki predvsem oženjeni zdravniki ali taki, ki bi se na podstavi namestitve oženili. Tudi pri oddaji mest t. zv. višjih zdravnikov (Oberarzt) bo pri enaki kvalifikaciji imel prednost oni, ki ima več otrok. (Po Volku. Rasse 1.c.)* — Žal pri nas ni le mladim zdravnikom nemogoče pravočasno oženiti se, temveč tudi skoraj vsej ostali mladi inteligenci. Bati se je, da bo znižanje prejemkov omoženih žen pravočasne ženitve med mlado inteligenco še bolj otežila. Posledica utegne biti še večji izpad rojstev prav v slojih inteligence, od katere bi želeli čim več otrok. Število otrok pada pri različnih stanovih jako različno, najbolj pa vedno pri onih, ki so na duševno višjem standardu. V škodo naroda in države! Tudi na tem problemu se kaze potreba smiselne populacijske politike. Za dosego zdravega potomstva ne smemo nikoli štediti, ker se taka slednja čez eno ali dve generaciji lahko izkaže kot popolnoma zgrešena. Treba bo še več 'Ja-no je, da mora iti tu le za zdrave zdravnike in zdrave njihove rodbine. zavodov za manjvredne, ker edino ti se danes — tudi pri nas, vsaj v Dravski banovini množe še dovolj številno. Toda kdo bo plačeval in vzdrževal take zavode, če ne bo dovolj ljudi, ki bi bili sposobni za samostojno ¡pridobivanje? Kdo bo plačeval davke v prihodnjih generacijah, če naši mlajši generaciji danes onemogočimo pravočasne ženitve s štedenjem na napačnem mestu? Zato se zdi misel te nove nemške odredbe tako važna za vse evropske države in tudi za nas! Ne neoženjenim prednost (kakor se danes skoraj še povsod dogaja), temveč oženjenim! Seveda zdravim oženjenimi In tem omogočiti zdravo in zadostno potomstvo! To je evge-nični cilj populacijske politike, cilj ki nam lahko zagotovi obstoj tudi še nekaj stoletij. In to je naša narodna volja I Š. Resno? V 9. štev. mesečnika „Volk und Rasse“ IX. čitamo na strani 294 tole: „Nemški kmet — nemška kri. Po državnem zakonu o dedr.ih dvorih (Erbhof) more biti kmet in s tem posestnik dednega dvora le oni, ki je nemške krvi. V nekem primeru, ki ga je pred kratkim obravnavalo sodišče za dedne zavede (Anerbengericht), se je pokazalo, da je našla židovska kri pot celo v neko kmečko staromarško (altmärkische) družino. Imenovano sodišče je moralo v tem primeru kmetu, ki nosi staromarško ime, odreči sposobnost za kmeta, ker je bila njegova babica po materi Židinja“. (!) S. Kongres Mednarodne federacije evgeničnih organizacij se je vršil v Ziirichu od 18.—21. julija 1.1. Na kongresu so bile zastopane tele države: Anglija, Angleški Borneo, Avstrija, Cehoslovaška, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Nizozemska Indija, Poljsko, Švica in Združene države Sev. Amerike. Predsedoval je znani miinchenski psihiater in genealog, prof dr. E. Riidin. Sprejeti sta bili dve resoluciji in sicer prva na predlog nestorja evgeničnega gibanja v Nemčiji, dr A. PIoetza, druga pa na predlog norveškega evgenika dr. Mjöena. Prva resolucija opozarja vlade vseh civiliziranih držav, da se ljudstva mnogih držav boje nove velike vojne, ki bi pokosila zopet zlasti najboljše može, kar bi povzročilo le izredno težko in počasno regeneracijo in bi postalo usodepolno za vso evropsko kulturo. Druga resolucija pa povderja, da so si bile delegacije vseh zastopanih držav edine v prepričanju, da je evgenično (v nemškem tekstu je „rasno-higi-enično“) raziskovanje in prakticiranje za vse kulturne države izredne živ-Ijenske važnosti in neobhodno potrebno. Kongres priporoča vladam vsega sveta, da stvarno študirajo probleme dednostne biologije (genetike), populacijske politike in evgenike (nem. „rasne higiene“) in da izsledke tega študija izvajajo v dobrobit svojih narodov. (Po „Volk u. Rasse“ IX/9, 1934). Š. Little notes : A sterilization law in Norway. Il has only 9 paragraphs but it is still better than the German law, because it speaks about sexual operations in general, noi only about sterilization or castration. So it was possible to put in this law also the measures against sexual crimes. The 4th paragraph shows the eugenic line of this law. A special commission has to decide wich form of sexual operation has to be performed in each case. In japan there is now propagated for a sterilization law, too. Also in Jugoslavia we should prepare such a law, because we wish a healthy future for our nation! The Jugoslave law against sexual diseases has been published on May 31st.. 1934. § 9. decides that any man, who wishes to mary, must show a medical certificate that he does not suffer from any sexual disease. We hope that in a short time a general medical or genealogical certificate will compensate various prooves of the material conditions of betrotheds. In Germany the married physicians have be to prefered in getting positions to unmarried ones. — Ii is a veri good measure and should be imitate in the other states too, because in most countries the young intelligenzia can not marry at the right time because they have no sure position. Healthy children from healthy intelligent young parents in sure positions is the eugenic claim wich assures our existence in the following centuries! It is our national claim! A German court decided that a Ge/man peasant who has had a jewish grandmother has not the ability to be a farmer. (Volk und Rasse IX|9, 1934). A referat about the boih resolutions of the Congress of the Interuational Federation of Eugenic Organisations at Zürich July 18th—21th, 1934. As to the new book: Gesetz zur Verhütung erbkranken Nachwuchses vom 14. Juli 1933. by Gült, Rüdin and Ruttke. It is a very good and extensive explanation of the german sterilization law and other eugenic orders and laws. S. Prosim vse gg. zdravnike, ki se zanimajo za evgeniška vprašanja, da aktivno sodelujejo pri tej rubriki, da bo čim bolj pestra. Dobrodošla so tudi razna vprašanja iz evgenike in genetike. Zlasti pa prosim za sporočila raznih lastnih opazovanj o podedovanju. Razume se, da je rubrika odprta tudi diskusiji in nasprotnim mnenjem. Urednik rubrike. 11 IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV lililí Pl 11 umil Zapisnik rednega občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, dne 10. marca 1934 ob 20. uri v restavraciji Zvezda. Ker je bilo ob napovedanem času zbranih še premalo članov, zato otvori predsednik dr. Meršol občni zbor in ga takoj zaključi, z obvestilom, da se bo v smislu društvenih pravil vršil občni zbor čez pol ure ob vsakem številu članov. 1. Otvoritev. Predsednik otvori ob 2030 ponovno občni zbor, pozdravi vse navzoče in ugotovi, da je od 109 članov navzočih 24, torej več kot ena pelina. Občni zbor je torej tudi upravičen sklepati o spremembi društvenih pravil. Za zapisnikarja imenuje dr. Praprotnika in dr. Rakovca. Uvodoma se predsednik spominja umrlega člana dr. Vinka Gregoriča, častnega člana društva, ustanovitelja pokojninskega sklada, dobrega organizatorja in požrtvovalnega zdravnika, kakor tudi umrlega d'\ Franc Jankoviča, predsednika Mariborskega zdravniškega društva. Predsednik pozove člane, da se v spomin umrlih dvignejo s sedežev. Nato naznani dnevni red: čitanje in odobrenje zapisnika, poročilo odbora in revizorjev, volitev novega odbora, revizorjev in razsodišča,» sprememba pravil, določitev članarine za I. 1934, samostojni predlogi, slučajnosti. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika. Zapisnik zadnjega občnega zbora se prebere in soglasno odobri. Na poziv pred* sednika ga overovita dr. Radman Marko in dr. Logar France. 3. Poročilo odbora in revizorjev. Predsednik dr. Meršol poroča : Delo odbora v preteklem letu je obstojalo v glavnem v prirejanju znanstvenih sestankov. Podrobno poročilo o tem poda tajnik. Poleg tega je v zvezi s protituberkulozno ligo odbor priredil komemoracijo za umrlima francoskima zdravnikoma-učenjakoma A. Calmette in E. Roux. Udeležba komemoracije bi od strani zdravnikov bila lahko večja. Prireditev so poleg zdravnikov s svojo udeležbo počastili tudi zastopniki kr. banske uprave in univerze ; razen tega je bil prisoten zastopnik francoskega instituta g. lektor Tacroix in pa francoski konzul g. Neuville, ki je na koncu proslave imel tudi kratek nagovor. Društvo je bilo v tesnih zvezah z Jugoslov. lekarskim društvom. Kongresa v Crikvenici, katerega je otvoril predsednik g. prof. dr. Zalokar, se je udeležilo 29 zdravnikov iz Slovenije. V novi odbor Jugoslov, lekar. društva je bil izvoljen za podpredsednika predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Na kongresu sta poleg drugih tudi govorila člana Slov. zdravniškega društva g. dr. Neubauer o temi „Flizeologija v medicinskem studiu“ in pa dr. Meršol „Nedostatki izolacije in nege bolnikov z infekcijskimi boleznimi v naših bolnicah“. Za mesto letošnjega kongresa je bil izbran z velikim navdušenjem Bled. Kot podpredsednik Jugoslov. lekarskega društva sem se udeležil 28. januarja 1934. tudi seje širšega odbora Jug. lek, društva v Zagrebu, kjer je bilo med drugim določeno, da se bode kongres na Bledu vršil 8 —10. sept. Kot zastopnik Slov. zdravniškega društva sem bil v vseučilišnem odboru, ki je imel par sej, pa je nato začasno prenehal delovati radi nesporazuma. Zastopal sem društvo, med drugim tudi na kongresu farmacevtov v Ljubljani. Društvo je ostalo tudi tekom preteklega leta včlanjeno v zvezi duševnih delavcev, kjer je zastopala društvo kot delegat ga. dr. Pr?protnik. Zveza žalibog ne more razviti večjega delovanja radi pomanjkanja sredstev. Tajnik dr. Paprotnik poroča: Društvo je imelo 6 odborovih sej, ki so se vse vršile v pisarni rentgenoioškega instituta. Vložni zapisnik pokazuje 49 poslanih in sprejetih spisov. V preteklem letu so se vršili sledeči znanstveni sestanki : Dr. Merčun : Slučaji iz interne medicine, Dr. Neubauer: Thorakoskopija in kavstika. Dr. Debevec: O duševnosti sodobnega zdravnika. Dr. Pompe : Demonstracija dveh ozdravljenih primerov seps z otorhinološkimi komplikacijami. Dr. Bajc : Operacija arterijo-venozne aneu-rizme karotide. Osteoplastika lobanje Dr. Rakovec : Letošnje operacije na želodcu s posebnim ozirom na perforacijo želodca. Dr. Peršič: Prelom stegnenice in terapija na tuk. kirurg, oddelku. Ir.g. chem Lindtner: Človeška prehrana in zdravnik. Dr. Vulovič:: Vrste pljučne tuberkuloze pri dojenčku. Prof. dr. Zalokar : C stične tvorbe maternice. Dr. Lavrič: Defekti kosti pri novorojenčkih. Dr. Trampuž: Klinični pomen prezgodn ega razpoka mehurja. Vsega skupaj je bilo 7 sestankov z 12 predavanji. Povprečna udeležba ob skovavcev je znašala 30. Pri komemoraciji za umrlima francoskima zdravnikoma-učenjakoma prof. A. Cal-metteu in E. Rouxu sta govorila: docent dr. Matko: slavnostni govor o prof. Calmettu in dr. Meršol : o zaslugah prof. Roux-a za znanost in človeštvo. Prisotnih je bilo 25 zdravnikov in 60 drugih oseb. Dne 10. avg. 33 se je vršila ekskurzija. Ogled hig. urejene ljubljanske klavnice pod vodstvom mestnega fizika dr. Rus-a. Udeležilo se je 12 zdravnikov. Podrobnejša poročila se nahajajo v Zdravniškem Vestniku. Število članstva, ki so plačali članarino, je 109. 569 4 Poročilo blagajnika: ga. dr. Fink: Stanje blagajne na zadnjem občnem zboru dne 18. III. 1933 je bilo sledeče: V čekovnem uradu Din 2.651-05 Izpisek štev. 6. v ročni blagajni „ 84 80 Skupno Din 2.735‘85 Prejemki v času od zadnjega občnega zbora do danes obstojajo samo iz plačanih članarin. In sicer je plačalo članarino 1C9 članov v skupnem znesku Din. 3.273. Izdatki v tem času so sledeči : pristojbine v čekovnem uradu, jugoslov. tiskarni za kuverte, oglasi v Jutru, za Zvezo duševnih delavcev, za Prosvetno zvezo, za Jugoslov. lekarsko društvo, za tajniške potrebščine in Pokojninskemu skladu za vdove in sirote mesto venca pok. dr. Gregoriču — v skupnem znesku Din. 2.016-26 Tako je ostalo od letošnjih prejemkov Din 1.256-74. Današnje stanje blagajne je torej Din 2.715'80 kolikor je bilo v blagajni ob lanskem občnem zboru in Din 1.256 74, čisti letošnji dohodek. Skupno Din 3.972-54. In sicer se nahaja: v čekovnem uradu Din 3.900-79 v ročni blagajni „ 71‘75 skupno Din 3.972"54 Vsa poročila se soglasno odobre. Ga. dr. Zalokar — revizor — zastopajoča tudi obolelega revizorja dr. Praunseisa, izjavlja, da je našla vse v najlepšem redu. Predlaga absolutorij, ki ga občni zbor soglasno sprejme. 4. Volitve. Dr. Logar stavi predlog, da naj se izvoli ponovno stari odbor. Namesto dr. Praprotnika, ki odlaga svoje mesto, predlaga dr. Rakovca, namesto obolelega dr. Praunseisa dr. Kramariča. Predsednik da predlog dr. Logarja na glasovanje, ki se soglasno spi ejme. bvoli se sledeči odbor: Predsednik : dr. Valentin Meršol Podpredsednik: dr. Alojzij Kunst Tajnik: Blagajnik: Knjižničar: Odbornika: Revizorja: Razsodišče: dr. Slavko Rakovec dr. Mira Fink dr. Oton Bajc dr. Lojze Brenčič dr. Ivan Pintar dr. Ana Zalokar dr. Lojze Kramarič dr. Jože Hebein dr. Živko Lapajne dr. Joško Arko 5. Sprememba pravil. Predsednik dr. Meršol poroča, da je treba pravila našega društva z ozirom na § 9. pravil Jugoslov. lekar. društva dopolniti in predlaga vsled tega sledeče spremembe: K. čl. 1. naj se doda: „ter spada v sestav Jugoslov. lekar. društva.“ Pri čl. 4. naj se spremeni beseda „veiezaslužni mož“ v „velezaslužna oseba.“ Pri čl. 5. naj se izpusti stavek „Sprejemnina znaša 4 K“ in doda dostavek „Vsak član plača poleg tega, blagajniku članarino, kije predpisana za Jugoslov. lekar. društvo.* Pri čl. 13. naj se dostavi: „Jugoslov. lekar. društvu plačuje od članov v ta namen prejeto članarino.“ Pri čl. 17. naj se ustavi: Redni občni zbor se vrši po možnosti že meseca januarja, najdalje pa do konca marca vsakega leta.“ K čl. 19. naj se ustavi: . . . „pismsno ali potom časopisja“ . . . Vse predlagane spremembe se brez ugovora sprejmejo. 6. Določitev članarine za 1.1934. Predsednik predlaga, naj ostane ista članarina kot lansko leto, to je Din 20 in Din 10 za Jugoslov. lekarsko društvo. Predlog se soglasno sprejme 7. Samostojni predlogi. Ta točka odpade, ker ni nikakih predlogov. 8. Slučajnosti. Predsednik poroča, da je bila dr. Matkova ustanova, preložena z lanskega leta na letošnje, podeljena in razdeljena med oba kandidata, dr. Kamina in dr. Mikica. Javlja, da je docent dr. Matko razpisal novo nagrado v znesku Din 1500’— za prihodnje leto. H koncu opozarja predsednih na Zdravniški kongres, ki se bo vršil od 8. do 10. sept. na Bledu z glavno temo: Zdravstvo na deželi. Vršil se bo v Kazinu, če bomenj udeležencev pa v Zdraviliškem domu. Poroča o dosedanjih pripravah in poziva k čimvečji priglasitvi k predavanjem. Ob 21.15 zaključi predsednih občni zbor in se zahvali vsem udeležencem. Dr. Rakovec Slavko 1. r., Dr. Meršol 1. r., tajnik * . * predsednik Sestanek Jugoslovanskega društva za operativne stroke, sekcija Ljubljana. Sestenek se je vršil dne 8. maja f. 1. v predavalnici ženske bolnice v Ljubljani. 1. Dr. Pompe Janko: Abscessus cerebri, meningitis purulenta, cholesteatoma auris sinistri — ozdravljen. Izide in extenso. 2. Dr. Pogačnik Janko: Mastoiditis sinistra povzročena po streptococcus mucosus. a) Pacijent Z. J. rojen 1.1884, zidar, je bil koncem marca t. 1. na oddelku, kjer mu je bila napravljena paracenteza radi 10 dni trajajočega vnetja levega srednjega ušesa. Mrena je bila rdeča, zatekla z mehurčki, sluh za glasno 10 cm, šepetanja ni slišal. Obenem je bila sluznica žrela pordela, deviatio septi na levo, ob levi srednji školjki gnojna sluza, lymphadenitis colli regionaris. Po 3 dneh t. j. 30. III. t. 1. je šel proti reverzu «lomov. 1. V. 1.1. se je vrnil, ker se mu je stanje takoj po odhodu iz bolnice poslabšalo, silen glavobol, bruhal ni, vrtelo se mu ni. Radi tipičnih znakov mastoiditide je bil 2. V. antrotomiran v etrovi narkozi. Funkcijska probaje podala tipično motnjo srednjega ušesa. Ves proč. mastoidis izredno močno pneumotiziren s srednjevelikimi celicami, ki so razvite posebno peri in subfacialno, za sinus sigmoid, in proč. zygomaí. Bolnik bo v nekaj dneh ozdravljen zapustil bolnico. b) Cholesteatoma auris sin. M. N. rojena 1. 1912. žebljarica, je na oddelku od 25. IV. 1.1., kjer se jje zdravila konservativno radi od rojstva trajajočega gnojenja levega srednjega ušesa. Radi zelo močnega, trajnega glavobola — bolnica ne more ponoči spati — vrtenja pri gibanju glave je bila izvršena 30. IV. 1.1. radikalna operacija v efrovi narkozi. Funkcijska proba je podala sliko motnje srednjega ušesa, fislelsymptom ni bil izvabljiv. Cholesteatom v skleroziranem prcc. mastoid, je zavzel cavum, antrum, segel do gornjega kolena sinusa in se prejedel v tegmen tympani. Sinus in dura prosta. Potek zdravljenja brez posebnosti. 3. Dr. Lavrič Božidar demonstrira: I. Tuberculosis coeci. Postope-¡rativna krvavitev preneha po transfuziji krvi iste skupine. 571 4* 33 let stara žena, ki je imela že tri leta črevesne težave. Palpira se v ileocekalnem delu kot pest velik tumor. Pri irigoskopiji, ki je bila napravljena v centralnem rentgcnološkem institutu v Zagrebu, je ugotovljen tumor cekuma, verjetno malignega značaje. Klinična slika je dala tudi sum na maligni proces cekuma. Temperature subfebrilne; za specifični proces na pljučih ni bilo ne klinično ne rentgenološko nobenih znakov. Dne 6. IV. 1.1. je dobila 550 ccm transfundirane krvi od dajalca, ki je imel IV. skupino, bolnica je pa imela 111. skupino. Kazen tega dobiva 100 ccm glukoze dnevno. 13. IV. operacija v etrovi narkozi. Tumor je na cekumu, ki je spremenjen v trdo maso, vendar gibljiv. V mezenteriju nekoliko bezgavk, ki imajo pa karakter tuberkuloznega obolenja. Reakcija zadnje vijuge ileuma in ascen-densa, neto pa ileotransverzostomia. Operira se radikalno. Posioperativni tok je bil zelo povoljen. 23. IV. nenadna krvavitev iz črevesa, ki je precej ebondantna. Verjetno krvavi iz krna ascendensa. Radi te krvavitve transfuzija od 650 ccm od krvodajalca IV. skupine in 200 ccm glukoze intravenozno. Isti dan ponovna jaka krvavitev v taki meri, da je bolnica brez pulza, popolnoma kolabirana. Takojšnja transfuzija 750 ccm krvi od dajalca iste (III.) grupe, nakar je krvavitev definitivno prenehala, bolnica se je pa popolnoma popravila tako, da je dne 15. V. t. 1. zapustila oddelek ozdravljena. Histološki izvid glasi: Tuberculosis coeci. Epikrisis: Pri resekciji črevesa, radi tuberkuloze, nastane 10. dan po operaciji močna krvavitev, ki preneha šele ra transfuzijo od 1.400 ccm v 24 urah. Važno je to, da je 750 ccm krvi bilo od dajalca iste grupe in verjetno je, da je šele radi tega krvavitev prenehala. II. Ca. ventriculi ozdravljen. Dne 22. XII. 1933 je operirana 23 letna služkinja radi ogromnega Ca. ventriculi. Isti je bil klinično kakor tudi rent-genološko dijagnosticiran. Pri operaciji je napravljena radikalna resekcija želodca po Billroth II (Hofmeister, Polya). Infiltracija je šla globoko v me-zokolon transverzum tako, da je bilo potrebno izluščiti arterijo colico me^ dijo. Postoperativni tok normalen. Sedaj 8. V., torej po 5 mesecih, se je bolnica ponovno javila na pregled. Zredila se je za 7 kg, nima težav. Klinično in rentgenološko ni najti znakov za recidiv ali metastazo, vendar je prognoza zelo slaba kar se tiče trajnega ozdravljenja. 4. Dr. Arko Venčeslav: Ca. mandibulae dex. K. R. 54 letna kuharica. Bolnica je bila prvič na kiiurgičnem oddelku 1. 1932 pod diagn.: Tumor gland, parotis dex. Omenjeni tumor pod desnim ušesom opaža bolnica že tri mesece. Iz takratnega popisa bolezni je razvidno, da je bil tumor popolnoma omejen in vsestransko premakljiv. Na* pravila se je excisio prob. Histološki izvid: Kronično vnetje (induracija). Kasneje je bila dvakrat rentgenološko obsevana, zadnjič februarja 1934. Med tem časom se ji je stanje vedno slabšalo. Shujšala je 10 kg^ posebno pa se ji je povečal tumor in bolnica kaže danes sledeči izvid: Srednje velika, kahektična, anemična. Cela desna polovica spodnje čeljusti spremenjena v za 3 prste širok tumor, ki tvori medijalno za jabolko velik izrastek, ki je viden v ustih. Tumor ni exulceriran. Jezik je prosto gibljiv. Pod desnim ušesom je vidna stara operativna brazgotina. Desni uhelj je zverižen, desni sluhovod pa skoro popolnoma zožen. Oedem obeh desnih vek. Temu primerno je tudi deformirano desno lice, ki je v celoti oteklo. Stridorja ni opažati. Požira lahko. V reg. supraclavie. in axillaris kot oreh velike, trde, neobčutljive žleze. Ostali somat. izvid b. p. Rtg. izvid se glasi: Carcinoma mandibulae s kompletnim defektom. Z ozirom na vse to pride terapevtsko v poštev samo obsevanje. 5. Dr. Rakovec Slavko: Sarcoma mandibulae sin. Chondroma reg. pectoral, dex. Tumor v velikosti otroške glave zavzema vse levo lice in vrat do nad-ključnične kotanje. Ustna votlina in isthmus sta povsem izpolnjeni po eksul-ceriranem tumorju tako, da ostane samo še ozek pas prost za pasažo. Histol. diagnoza: Sarcoma. Konservativna terapija (obsevanje z rentgenom in radijem) brezuspešna. Demonstracija vso desno prsno regijo izpolnjujočega chondroma. Chondrom leži z večjim delom izven prsnega koša, z drugim na notranji strani, vendar kot kaže rentgenološka diaskopija še ekstrapleuralno. 2. 3. in 4. rebro je v sternalnem, hrustančastem delu popolnoma destruirano. Pri poizkusni eksciziji se je videlo, da je vsa sredina tumorja izpolnjena po sluzasto degeneriranih masah. Histološki izvid: Osteochondroma. Po klinični sliki ga moramo prištevati k ekchondromom, to je k chondromom, ki se razrastejo iz preformiranega, še po zaključeni rastni dobi perzistirajočega hrustanca. Ti tumorji izhajajo najpogo šteje iz rebrnih hrustancev in hrustanca v larinksu in nastopajo v kasnejši življenski dobi. Enchondromi pa nastopajo v mladosti, dostikrat hereditarno, multiplo, izhajajo iz kosti same, najrajše na kratkih kosteh roke in noge in jih smatramo za motnje enhondralne osifikacije. Vkljub temu, da kaže histološka slika benigen značaj tumorja, povdarja demonstrator, da govori klinična slika za zločestega. Sicer pa že po svoji naravi nagibajo chondromi, posebno oni sluzasto degenerativne forme, k temu da se razširjajo po ostenju ožilja in mezgovnic in celo me-tastazirajo v pljuča. Terapija bo obstojala v radikalni eksciziji tumorja. NOVE KNJIGE Dr. M Sekulič: „Savremeno tečenje plućne tuberkuloze“ — Beograd 1.1934. 254 strani, cena broš. Din £0.—, samozaložba: Beograd, Kr. Aleksandra št.44. Pred nami leži prva jugoslovanska znanstvena knj'ga o zdravljenju pljučne tuberkuloze, ki zasluži že radi tega vso našo pozornost. Avtorja pa poznamo po njegovem izredno lepem referatu na letošnjem protituberkuloznem kongresu v Ljubljani (gl. Z. V. št. 6—8). — V knjigi se bavi pisec predvsem s pojmom izlečenja tuberkuloze, ki ga na osnovi naših današnjih patogenetičnih naziranj o iej bolezni dodobra razčisti in pride do zaključka, ki ga je treba zopet in zopet povdarjati, da je pljučna tuberkuloza — spoznana in zdravljena v začetku — večinoma ozdravljiva. Nato avtor na podlagi lastne skušnje in temeljitega poznanja cele ogromne literature o tem problemu poroča o vseh metodah sodobnega zdravljenja pljučne tuberkuloze, kot so: higijensko-dijetetski režim (bivanje na čistem zraku, ležanje in hrana); imuno-teraptja (aktivno in pasivno imuniziranje) ; kemoterapija; kolapsoterapija in končno simptomatska (medikamentozna) terapija. Leži v bistvu stvari, da pripada največji prostor kirurškemu zdravljenju tuberkuloze, tkzv. kolapsoterapiji. V zelo živahnem in vseskozi zanimivem slogu razpravlja avtor o vseh potrebah te panoge medicine, ki spada gotovo med najvažnejšo pridobitev medicine tekom zadnjih decenijev sploh. Praktični zdravniki in specijalisti sorodnih strok, katerim je knjiga v prvi vrsti namenjena, bodo našli v njej vse kar je važno, od indikacij preko tehnike do takojšnjih in poznih uspehov, ki jih zamore dati kolapsoterapija. Kar je najlepše na tej knjigi, to je prepričevalni ton, v katerem je spisana, to je zdravi optimizem modernega ftizeologa, ki ga preveva, to je objektivitela, ki pokaže stvari brez olepšanja lllll[lllllllllllllllllill!ílíillllllll!ll!i:illllllll¡llll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIill¡lllllllllllll!III!l!!l!llllllllllllillllllllllllllllllllll!i III lili lllllllllllllllllllllllll 00000000 oooooooo oooooooo oooooooc oooooooo oooooooooooocxx>o oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oo OOOODO oococooo oooooooo j CH1NOFEHRIN DOfflBČl proizvod | § Vinum chinae ferratum cum § 1 etsinearseno 8 I PHula^mNhOFERRim | cumarseno (00'1 pro dosi). § | Preizkušeni domači preparati, cenejši od sličnih tu- in inozemskih i roizvodov. g g Dobe se v vseh lekarnah. Gg. zdravnikom so vzorci brezplačno in franko 8 J na razpolago. 8 | Proizvaja: Mr. Mirko ICleiiic, l SAMOBOR Jkraf Zagreba | OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOC oooooooo ooooooo* 'lllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll vseh vrst za bolniške svrhe in zdravniško prakso pod nazivom Bonnoplast in Vulnoplast proizvodi: VULNOPLAST LAKEMEIER D. D., BONN n /R. Trideseileina izkušnja tovarne jamči za prvorazredno kvaliteto. Vkljub najboljšem v fabrikatu cene zmerne. Vzorci na razpolago. Glavno sklad šče za Jugoslavijo: „SPHINX“ Ph. Mr. Josip Bernski - Zagreb, Iliča br. 17. OBL I Z I VSEBINA : Sfran Dr. A. Košir : Pljučni tumorji pri katranskih miškah (7 slik) . . 525 Dr. H. Freund: Razvoj govora i njegove smetnje..................535 Dr. Lj. Merčun : Klinična elektrokardijografija — nadaljevanje (6 slik) . . • 541 Dr H. Heferle : Nekaj statistike o tonzilekt. v I. 1928-32 na intern. oddelku Obče drž. bolnice v Ljubljani — nadaljevanje ................................549 Dr. J. Demšar: Pityriasis lichenoides et variolifor. acuta (2sliki) 555 Dr. L. Klinc: O žolčnem barvilu in genezi zlatence.............557 Iz Evgenike : Dr. B. Škerlj: Ali ima alkohol upliv na razmerje spolov otrok? 560 Mala poročila......................................565 Iz zdravn. društev : Zapisnik rednega obč. zbora Slov. zdravn. društva 568 Sestanek Jugoslov. društva za operativne stroke sekcija Ljubljana............................371 Nove knjige ............................................................. 573 Iz med. časopisov: Iz poljske literature................575 Periodica..........................................577 Jugoslavica........................................580 Therapeutica.......................................580 Drobne novice.............................................................581 Iz Uredništva.............................................................582 Kot priloga slika Nj. V. blagopok. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. GOSPOD TOVARIŠ, tvrdke, ki oglašujejo v Zdrava. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah. Vedno pa, če kaj naročite pri kaki tvrdki pa bodisi tudi samo vzorce in literature — se sklicujte, prosim, na Zdravniški Vestnik. S tem koristite sebi in svojemu glasilu. plipf' MALI OGLASlIi mr. w iiMunilifflilNiiiiininiiiiiiiiiniiiiiiii liiSlilliiiiM Kupim kompletni mikroskop z imerzijo! Ponudbe z navedbo cene na upravo Zdravniškega Vestnika KUPIM KOMPLETNO SECIRNO ORODJE! PONUDBE Z NAVEDBO CENE NA UPRAVO Z. V. SANABO-CHINOIN Fabrik chemisch - pharm. Produkte, Ges m. Wien, I., Johannesgasse 2 © Telefonske zelo zmožen, v vodi topljiv seksualni hormon, vezan na spremljevalne snovi ovarija in zreleoa folikla, biološko preizkušen in izmerjen v jednotah za miši. INJEKCIJE 100 mišjih jednot po Allen Doisy-ju v vodeni raztopini TABLETE 100 ali 300 mišjih jednot Pod stalnim biološkim nadzorstvom prof. dr. Roberta Mayer-ja, Berlin Indikacije Pri funkcionalnih motnjah in izpadu funkcije ženskega genitalnega aparata s spremljajočimi pojavi (amenoreja, oligoopso-menoreja, poliprotomenoreja, metroragije, klimaks, menopavza po histerektomiji, težkoče po spontano nastopivši menopavzi). Vzorci In literatura na zahtevo. Zaloga pri „KflŠTEL“ d. d. Zagreb, Cankarova 28. SUVERENI ANTISPAZMODIKUM SURPARIN €€ D. „K ASTEL PROTI VSEM SPAZMOM GLADKIH MIŠIC (ulcus ventriculi ct duodeni, cholelithiasis nephrolithiasis, dysmenorrhoea, astma, cistitis itd. ŠKATLJlCE s 6 ampulami — CEVCICE z 20 tabletami KAŠTEI, ivornica kemijsko-farmacevtskih proizvodov d.d. ZAGREB JUGOSLAVENSKO SIEMENS oddelek za šibki tok LJUBLJANA, Tyrseva cesta Ia/III ■ Palača Ljublj. kred. banke Tuto-Ventilheliodor z učinkom 1 0 mA pri 100 kV za rontgendiagnostiko kakor tudi za težke posnetke gibajočih se organov, kratki časi obsveiljana pri veliki obtežbi cevi, tudi za površinko terapijo prikladen. Aparat za mejne žarke po dr. Bucky-ju z velikim učinkom 25 mA pri 10 kV ali 20 mA pri 12 kV, popolnoma zaščiten proti visoki napetosti. Elchir-Thermofieuy po dr. Keyss-ju, učinek lOOOwaltov pri 30 ohmih ZAHTEVAJTE PROSPEKTE ODN. OSEBNI OBISK SPECIJALISTA 3SC53S<3Č5519G Golnik Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, lakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. v Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe * Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.