9 ISSN 0351-6407 Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. Murska Sobota, 9. novembra 2000, leto Lil, št. 45, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit INTERVJU, str. 10 LOKALNASCENA, str. 4 Radenski so morali pokloniti lastniški delež V Kuzmi pozitivna demografska rast ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, d. o. o. Vabljeni v soboto na tradicionalno martinovanje v HOTEL DIANA M. Sobota za sproščeno zabavo bodo poskrbeli: * Vladimir Savčič - ČOBI * Geza * Društvo • goričkih vinogradnikov in Jani Žilavec * Rezervacije v recepciji hotela Diana ali po tel.: 514 12 00 — cena: 3000,00 sit NE ZAMUDITE! Teksas Ameriška zvezna država Texas slovi po bojevitih kavbojih, ki ne skoparijo z muni-cijo; viskijem, ki teče v potokih Nič kaj proslavljeno pa ni tudi njeno glavno mesto ŠTEFAN SOBOČAN Dallas. Z imenoma države in mesta mnogi poimenujejo protipravna, zavržena dejanja. Mar imamo Teksas in Dallas tudi pri nas v Pomurju? Zdi se, da! Če poslušate radio, berete časopis, gledate televizijo ... vsak dan slišite in berete o vlomih, krajah, družinskih in javnih krši- tvah javnega reda in miru, spodbujeni s čezmernim uživanjem alkohola'(tudi viskija), tu in tam pa tudi poči. Pa ne le puška črnega lovca, ampak pištola in - bomba. Morda celo že raketa. Ne, niso vsega krivi prebežniki, ki vlamljajo in kradejo avtomobile (tudi človeka so že ugrabili), ampak tudi prebivalci sveta ob Muri imajo kaj slabega na vesti. Dogajajo se reči, ki smo jih dolgo časa videvali le v filmih ali pa kje slišali, da so se zgodile drugod, in ob tem so se nam naježili lasje. Ta teden odmevata napada na policijsko postajo v Ljutomeru in na hišo njenega komandirja na Cvenu. Preiskovalci so skrivnostni, vendar lahko slutimo, da objektov ni »raketiral« kak tujec, pač pa nekdo (kdo?), ki živi med nami, a mu ni do dela, kajti z njim dobiš žulje, ampak do lagodnejšega pridobivanja denarja (vodenje tujcev čez mejo in podobno). Teksas je žal tudi že pri nas. To pa nikakor ni dobro in morda se niti ne zavedamo, kaj vse se utegne še zgoditi. KRONIKA, str. 1 7 Ob bombah se je tudi ropalo, toda tu je bila policija učinkovita VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN ANTON MAROŠA Melinci 160 9231 Beltinci Streli v komandirjevo hišo Tri leta potem, ko je stari znanec organov pregona vrgel bombo na dvorišče ljutomerske policije, je bila ista policijska postaja spet tarča. V noči s ponedeljka na torek (kmalu po drugi uri) je odjeknila eksplozija neznanega eksplozivnega sredstva in k sreči so posledice predvsem materialne, kajti le ena oseba je dobila sled poškodbe. Lahko pa bi bilo drugače, tragično, saj je bilo malo prej na dvorišču 24 prebežnikov in policista. - V istem času pa je počilo tudi na Cvenu. Tam je namreč nekdo »raketiral« stanovanjsko hišo komandirja PP Ljutomer Jožeta Makoterja. Eksplozivno telo je prebilo streho in strop ter naredilo veliko gmotno škodo. - Na torkovi tiskovni konferenci, na kateri je sodeloval celo generalni direktor slovenske policije Marko Podgorevc, so povedali, da kriminalci najbrž hočejo ustrahovati policiste, vendar jih ne bodo. Ti (policisti) jih bodo še naprej skušali čimprej poloviti in jih predati preiskovalnim organom. Zaradi interesa preiskave policisti in kriminalisti za zdaj ne poročajo o poteku preiskave in ugotovitvah. - Š. S., foto: N. J. Mlekopromet v večinski lasti Pomurskih mlekarn Zaenkrat brez statusnih sprememb Z aktivnostmi povezovanja bodo nadaljevali str. 3 Porodnišnica K Pritožba na izbor omisija za gradnjo murskosoboške porodnišnice je izbrala izvajalca del, to je Gradis s podizvajalcem SGP Pomgrad iz Murske Sobote. Na postopek izbire se je pritožilo gradbeno podjetje SCT. Pristojne službe za investicije v zdravstvu pri zdravstvenem ministrstvu na pritožbo že pišejo odgovor v upanju, da ga bo pri-tožitelj upošteval in vsa zadeva ne bo romala na revizijsko komisijo. To bi namreč postopek podaljšalo za več kot mesec dni in tako na kocko postavilo ne le čas začetka gradnje, ampak tudi že odobrena sredstva za objekt v letošnjem proračunu. MHB NAROČNIK------------- 2 AKTUALNO OKOLI NAS 9. november 2000, mn» Poplave ob zadnjem deževju Zemeljski plazovi in deroča voda povzročila veliko škode everovzhodno Slovenijo je poleti mučila suša, zadnje deževje pa je dodobra namočilo preostali del Slovenije. Najhuje je bilo po nekaterih podatkih ponoči iz torka na S sredo, ko je močno deževje zajelo Zgornjo Savinjsko dolino. Več stanovanjskih in gospodarskih poslopij je bilo v nekaj urah poplavljenih, sprožilo pa se je tudi nekaj zemeljskih plazov. Voda je odnašala tudi dele cestišč, mostove ter poškodovala električno in telefonsko napeljavo. Na gorenjskem koncu je deroča voda naredila veliko škode. Tam plazovi ogrožajo tudi stanovanjsko hišo, voda pa je zalila predvsem veliko kleti in druge prostore stanovanjskih poslopij. S tega območja pa je prišle novica, da je zadnje deževje terjalo tudi smrtno žrtev, in sicer je zemeljski plaz zasul traktorista, ki je ponoči odpravljal posledice manjšega zemeljskega plazu. Nekoliko manj so poplave zajele ljubljansko območje, kjer je Sava le na nekaterih mestih prestopila bregove, je pa zato pod vodo že od ponedeljka Ljubljansko barje. Drugje v okolici je voda le zalila ceste in njive. Nekaj težav, predvsem z zemeljskimi plazovi, pa so imeli tudi na'Primorskem, kjer Soča k sreči tokrat ni poplavljala. Z Dravo pa so imeli težave predvsem v Dravogradu, kjer so bile poplavljene nekatere ulice, voda pa je zalila tudi kleti ter druge prostore poslovnih in stanovanjskih objektov. Vremenoslovci sicer napovedujejo prenehanje deževja pri nas, je pa problem, ker se lahko deževje nadaljuje v Avstriji, zaradi česar predvsem Drava in nekatere druge reke lahko še naprej ogrožajo naša območja. C. K. ■ o, kar se je dogajalo v torek zvečer in nadaljevalo v sredo zjutraj, se v vsej zgodovini ameriških volitev še ni zgodilo. Medtem ko so volitve v senat in predstavniški dom ter guvernerje nesporne in so pri vseh treh ohranili večino republikanci, pa je ostala tekma za 43. predsednika ZDA neodločena najmanj do četrtka popoldne, ko naj bi ponovno prešteli glasove na Floridi. Tam naj bi prišlo po poročanju ameriških medijev do napak na glasovalnih avtomatih, ki so namesto Ala Gora obkrožili ime Pafricka Buchanana, enega bolj skrajnih desničarjev v zadnjih letih. Vse skupaj so za zdaj le ugibanja, vendar tudi če niso, bo demokratom težko dokazati, da so ljudje v resnici mislili glasovati za Gora, dejstvo pa je, da ljudje v enem od okrožij blizu mesta Palm Beach, kjer živi veliko upokojenih judov, verjetno res niso nameravali glasovati za nekdanjega Republikanca Buchanana, ki se je proslavil med drugim tudi s svojim antisemitizmom. Bitka do zadnjega glasu Ameriški predsednik torej ne bo znan vsaj še nekaj časa, predsedniška tekma pa je bila bolj kot volitvam podobna finalni tekmi lige NBA s tremi ali štirimi podaljški. Sistem volitev je tak, da ljudski glasovi ne štejejo toliko kot elektorski oziroma neke vrste delegatski glasovi. Vsaka od 50 zveznih držav ima Izidi ameriških volitev odloženi določeno število elektorskih glasov, ti pa so odvisni od števila prebivalcev te države. Najbolj pogosto poseljena Kalifornija jih ima na primer 54, redko poseljena Aljaska pa le tri. Tisti kandidat, ki dobi večje število glasov v posamezni državi iz te države, potegne prav vse elektorske glasove, ki jih je skupaj 537, za zmago pa jih je potrebno zbrati 270. Volilno telo je tokrat razdeljeno natanko na polovico, česar hi pričakoval prav nihče, in bo treba počakati, da bodo svoje rekli strokovnjaki o teh zadevah. Ali je to znak Gorove nepriljubljenosti, znak brezbrižnosti do Bushevih pomanjkljivosti, Gorove lesenosti ali Bushevega simpatičnega značaja, ki odtehta vse drago. Za zdaj vseeno bolje kaže Bushu, ki pred ponovnim štetjem glasovnic vodi, vendar če Gore dobi več ljudskih glasov, potem bodo morda demokrati (to se je pričakovalo za republikance) zahtevali spremembo volilnega sistema po načelu en človek en glas namesto večine Naš dopisnik je bil v sredo zjutraj še vedno v središču dogajanja ameriških volitev za predsednika, zato o končnih rezultatih še ni mogel poročati volivcev države za elektorje. Slednji bi se morali čez nekaj časa zbrati po svojih državah, glasovati in potrditi zmago enega od kandidatov. Zdaj pa ostaja vse odprto. * Analitiki so najprej predvidevali, da bo morda republikanski kandidat George Bush mlajši zbral več glasov volivcev v skupnem seštevku, vendar ne bo dosegel številke 270 pri elektorskih glasovih. Zdaj pa kaže, da bo morda obratno in da bo Gore dobil dovolj glasov, vendar pre malo elektorjev ali pa bo po ponovnem štetju glasov na Floridi vseeno zmagal. Volilni večer se je začel bolje za Busha, kije po elektorskih glasovih povedel. Gore se mu je približal, ko je kot bomba odjeknila novica televizijskih postaj, daje Gore zmagal na Floridi, kjer je guverner Geor-gev brat Jeb in brez katere guverner Teksasa ne more računati na zmago. Potem ko je Bush pred kamerami zatrdil, da ne priznava poraza na Floridi, so si televizije premislile in napovedale, da so še morda zmotile. Nato je vse do konca kazalo bolje Bushu, potem spet Goru, dokler se spet niso odločili, daje Florida Busheva in s tem 271 elektorjev v seštevku ter zmaga. Gore je Busha že poklical in mu čestital, nato pa si premislil, ko se je po preštevanju zadnjih dveh odstotkov glasovnic zmanjšala razlika na le 1000 glasov. Gore je Busha poklical nazaj in dejal, da naj mu pač oprosti in da se še ne bo predal, dokler ponovno ne preštejejo glasov. Ime Clinton ostaja Medtem ko je predsedniška tekma v zraku, pa je predsednik Bill Clinton nedvomno zadovoljen zaradi zmage svoje žene v New Yorku, kjer je zmagala v tekmi za zvezni senat proti republikancu Ricku La-ziu. Nekateri že sanjajo, da če bo Gore izgubil, potem bo prav ona čez štiri leta poskušala priti v Belo hišo kot prva predsednica ZDA. Malo verjet- no, ker Američani še vedno niso pripravljeni na žensko predsednico, tako kot ne na črnca ali Indijanca, poleg tega pa jo sovraži približno toliko ljudi, kot je volilo za Georga Busha. Ime Clinton v ZDA še vedno vzbuja različna čustva, vendar Billu prej oprostijo skoke čez plot kot Hillary njeno domnevno hladnost in brezobzirnost. Kljub njeni zmagi so republikanci ohranili večino v kongresu, to pa pomeni, da bo imel Bush precej lahko delo, Gore pa podobne težave kot Clinton. Verjetno še hujše, saj je Clinton dvakrat zmagal brez takih problemov, kot jih ima Gore. ROBI POREDOŠ FOTOGRAFIJA: REUTERS! VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Semen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 1019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15. št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220.00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: ’ 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998^ št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Mednarodnimegaprojekt Se globlje v vesolje Pot se je začela v Rusiji - Na vesoljski postaji bo prva posadka preživela štiri mesece P rejšnji četrtek nekaj pred poldnevom po srednjeevropskem času je tričlanska ameriško-ruska posadka vstopila iz rakete Sojuz na krov mednarodne vesoljske postaje ISS (Internatio- nal Space Station). »To je nepozaben, zgodovinski dan. Prvič v zgodovini sta Amerika in Rusija združili svojo moč in interese za gradnjo mednarodne vesoljske postaje,« je po zgodovinskem trenutku dejal Juri Semenov, predsednik podjetja Energie, udeleženim pri izdelavi vesoljske postaje. Zadovoljstvo in zmagoslavje je bilo še toliko večje, saj jim je po mnogih poskusih in več let trdega dela končno uspel ta podvig. V Alphi, kot so imenovali ISS, bodo ostali ameriški poveljnik odprave Bill Shepherd ter ruska astronavta Juri Gid-senko in Sergej Krikaljov predvidoma do konca februarja prihodnje leto, ko jih bo zamenjala nova tričlanska ekipa. Vesoljska postaja lebdi v orbiti približno 383 kilometrov visoko in najprej bodo morali astronavti poskrbeti za ugodne bivalne razmere. Do sedaj je ekipa prvi teden preživela brez zapletov, med drugim so tudi uspešno priključili prezračevalni sistem. ISS je zaenkrat spctavlien 1p 17 pnpaa modula, imenuje se Zvezda, še dva modula (Zarja in Unity), ki sta tudi del postaje, pa krožita okrog Zemlje že od leta 1998. V začetku decembra pa jim bodo z Zemlje poslali še sončne kolektorje za pridobivanje energije. V projekt, kije najdražji in najzahtevnejši v zgodovini človeštva, je šestnajst držav ude-•leženk doslej vložilo že več deset milijard dolarjev, mednarodno vesoljsko postajo ISS pa naj bi v naslednjih letih razvili v prvo bazo za morebitne polete še globlje v vesolje. Mednarodni megaprojekt naj bi bil končan do leta 2006, ko bo vesoljska postaja s 418 tonami teže ena od najsvetlejših teles, vidnih z našega planeta. n T VID- IMTPDMCT ■ , 9. november 2000 AKTUALNO DOMA 3 Poskus ustrahovanja policistov? Komentar Strel v komadirjevo hišo Kriminalci so se »podpisali« D ogodek, ki se je zgodil v noči s ponedeljka na torek, ima tako težo, da ne odme- va le v Pomurju, ampak po vsej državi. Da gre za veliko reč, skle- pamo tudi po odločitvi direktorja Policije Slovenije Marka Podgore-vca, da znova obišče Pomurje in se na kraju samem prepriča, kaj se je zgodilo, hkrati pa tudi pripelje strokovno in tehnično pomoč našim preiskovalcem. O dogodkih v Ljutomeru in Cvenu je javnost najprej (v torek ob 6.45) obvestil operativno komunikacijski center (OKC) PU Murska Sobota, ob desetih pa je bila v Ljutomeru tiskovna konfe- renca, na kateri sta poročala direktor PU Murska Sobota Aleksander Jevšek in seveda direktor Policije Slovenije Marko Podgo-revc. Aleksander Jevšek je povedal, daje dežurni policist na PP Ljutomer v noči s ponedeljka na torek (ob 2.05) zaslišal močan pok. Ugotovil je, da je neznano eksplozivno telo padlo na dvo- Za zdaj neznano eksplozivno telo je padlo na dvorišče PP Ljutomer, kjer je bila maloprej skupina 24 pribežnikov iz Irana. Eden je dobil sled poškodbe. rišče policijske postaje v bližini garaž. Takoj je obvestil OKC, hkrati pa zvedel, da je v približno istem času počilo na Cvenu. Policija je, kot je povedal Jevšek, takoj stopila v akcijo in zavarovala sledi eksplozij v obeh krajih. V noči, ko je počilo na dvorišču PP Ljutomer, sta policista obravnavala skupino 24 zajetih pribežnikov iz Iraka in eden od njih je dobil po eksploziji sled poškodbe. Lahko si mislimo, kakšne bi bile posledice, če bi eksplozivno telo padlo malo prej, ko so bili na dvorišča dva ducata tujcev in policista. Na Cvenu pa je eksplozivno telo zadelo v streho stanovanjske hiše komandirja PP Ljutomer Jožeta Makoterja. Strel Ljutomerski Mlekopromet v večinski lasti Pomurskih mlekarn Zaenkrat brez statusnih sprememb Z aktivnostmi povezovanja bodo v Pomurskih mlekarnah nadaljevali obude za povezovanje med Pomurskimi mlekarnami in ljutomerskim Mlekoprometom so dali soboški mlekarji v preteklosti že večkrat, vendar pravega odziva na to v Ljutomeru ni bilo. »Ni nam vseeno, kakšna bo usoda naše regije, in zavedamo se, da bomo lahko le enotni in ustrezno povezani lažje preživeli,« pravi mag. Ivo Rotdajč, prvi mož Pomurskih mlekarn, zato s tovrstnimi aktivnostmi niso odnehali. Po uspešnih dogovorih s ptujskimi mlekarji in po pripojitvi Mlekarne Ptuj Pomurskim mlekarnam so prizadevanja usmerili v povezovanje s sosednjo ljutomersko mlekarno. Jim je pa žal, da do povezovanja ni prišlo brez finančnega izčrpavanja, saj imata obe mlekarni tako različen in specifičen proizvodni program, da do podvajanj ne bi moglo prihajati. Po odkupu dela delnic Mleko-prometa od skladov in nekaterih zadrug ter po zamenjavi za svoje delnice so postale Pomurske mlekarne nekaj več kot 51-odstotni lastnik Mlekoprometa in na zadnji seji skupščine te ljutomerske družbe so-že sodelovale kot večinski lastnik. V petčlanskem nadzornem svetu Mlekoprometa bodo tako poslej poleg dveh pred- stavnikov delavcev trije člani, ki so jih predlagale Pomurske mlekarne. Čeprav sprememba lastništva še ni zabeležena v klirinško-depotni družbi, pa je večinski delež Mlekoprometa praktično že prešel v last Pomurskih mlekarn. S spremembo lastništva ne bo prišlo do statusnih sprememb, saj bo ostal Mlekopromet še naprej samostojna delniška družba s svojo upravo, vsekakor pa bo potrebno v prihodnje med obema družbama večje sodelovanje. Od prevzema večinskega lastniškega deleža si v Pomurskih mlekarnah obetajo tudi uspešnejši nastop na tržišču, presežkov mleka pa iz Mlekoprometa ne bodo več prodajali na Hrvaško, pač pa ga bodo predelali v Pomurskih mlekarnah. Z zamenjavo svojih delnic Zakaj cn n^ei n orlici ww I Idvl Uz preprosti? Za finančne intervencije v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane je bilo letos v proračunu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenjenih 18,7 milijarde tolarjev. Del tega denarja naj bi bil za pripravo blaga za izvoz, dobrih deset milijard tolarjev pa naj bi dobili kmetijski pridelovalci za direktna plačila za izravnavo stroškov pridelave po hektarju. Takšen način spodbujanja pridelave hrane je v Sloveniji novost, LUDVIK KOVAČ ■ preizkusili pa smo ga že lani, ko so pridelovalci nekaterih poljščin že prejeli tovrstna plačila. Posebnih zapletov pri izplačilu lanskoletnih podpor ni bilo, zato bi lahko pričakovali, da smo si z njimi že pridobili nekaj izkušenj in letos bi stvari že morale teči povsem normalno. Praksa je bila seveda drugačna. Že samo izpolnjevanje obrazcev in zahtevkov za ta plačila je bilo precej zapleteno, zato so morali prvotni rok podaljšati za mesec dni. Res da se je v te aktivnosti vključila tudi kmetijska svetovalna služba, ki pa je svojo pomoč kmetom tudi zaračunala, sicer po simbolični ceni, vendar je bilo med kmeti že takrat precej negodovanja. In da bo mera polna, se je zdaj še izkazalo, da je bila velika večina vlog nepopolnih, to pa je nov dokaz, kako znamo stvari zaplesti in zbirokratizirati. Če vlog niso znali prav izpolniti kmetijski svetovalci, kako bi potem kaj takšnega lahko pričakovali od kmetov. za Mlekoprometove bodo Pomurske mlekarne svoj delež v tej ljutomerski družbi še povečevale. Z večinskim lastništvom v Mlekoprometu Pomurske mlekarne tudi teritorialno zaokrožujejo svoje območje, sklep nadzornega, sveta pa je, da s povezovanjem nadaljujejo. Dogovori o priključitvi celjske mlekarne so bili na skupščini te celjske družbe sicer presekani, vendar z aktivnostmi v Pomurskih mlekarnah niso končali. Zdaj iščejo nove oblike sodelovanja, kako se bodo zadeve razpletle, pa bo pokazal čas. Če bo teklo vse po načrtih, bi v tem delu Slovenije lahko nastala močna mlekarska združba, ki bi imela vse možnosti za nastop tudi na tujih trgih. Ob obratih v Murski Soboti in Ljutomeru, ki že imata izvozno registracijo, bodo za to usposobili tudi obrat na Ptuju. Tega bodo ustrezno tehnološko posodobili in ga specializirali za izdelavo sira, ki ga že zdaj uspešno prodajajo pod blagovno znamko Livada. L. KOVAČ ■ je tudi prebil strop, k sreči pa ni poškodoval nikogar, ker je bil tisti prostor prazen. Zaradi interesa preiskave na tiskovni konferenci še niso povedali, s kakšnim orožjem (bazuko?) je bilo streljano na policijsko postajo in komandirjevo hišo. O ugotovitvah pa bodo javnost vsekakor obvestili. Direktor pomurskih policistov je na tiskovni konferenci menil, da kriminalci skušajo s svojim početjem prestrašiti oziroma vzbuditi pri policistih strah, vendar se jim ne bodo dali. S tem, da so streljali na policijsko postajo in komandirjevo hišo, so se sami »podpisali« (razkrili, op. p.), to pa je tudi dokaz, da jim postaja »vroče« (policija jim je na sledi). Ali gre za združbo, ki vodi tujce čez mejo, ali pa za preprodajalce mamil, ali »navadne« tatove, tega niso razkrili. Direktor slovenske policije Marko Podgorevc je na tiskovni konferenci dejal, da so policisti po dogodku v Ljutomeru in na Cvenu še odločnejši, da se zoperstavijo vsem, ki prihajajo v spor z roko pravice, in da se bodo borili proti tistim, kijih hočejo ustrahovati, z vsemi močmi in sredstvi. Znova je opozoril, da daje država premalo denarja za dejavnost policije in da je skrajni čas, da se to spremeni. Pa ne gre toliko za višje plače, ampak za tehnično opremljenost. V boju zoper kriminalce pa seveda ne bodo pozabili na varnost policistov. Naključje je hotelo, da je prav te dni izgubil življenje policist na Gorenjskem, ko je reševal ljudi iz zasutja s plazom. Podgorevc je opozoril tudi na milo kaznovalno politiko storilcev najrazličnejših kaznivih dejanj. Š. S.i Kam je izginil denar za subvencije? Z ministrstva za kmetijstvo oziroma od novoustanovljene agencije za kmetijske trge je prišla informacija, da je med nekaj več kot 62 tisoč upravičenci, ki so do roka odposlali svoje vloge, komaj 13 tisoč takšnih s popolnimi vlogami. Vsaj slednji bi direktne podpore že morali prejeti, vendar seje tudi pri teh zataknilo. Še pred volitvami je sam minister Smrkolj obljubljal, da bo denar že kmalu na računih upravičencev, vendar je bila to spet le ena od volilnih prevar, saj do začetka novembra podpor ni prejel nihče. V aktivnosti pri razreševanju te problematike se je vključila tudi letos ustanovljena kmetijsko-gozdarska zbornica, vendar na ponedeljkovi tiskovni konferenci nismo slišali kaj bistveno novega. Minister Ciril Smrkolj in direktor agencije za kmetijske trge Franc But zvračata krivdo drug na drugega, pravi predsednik zbornice Peter Vrisk, ki je po posredovanju pri obeh omenjenih sicer dobil zagotovilo, da bodo prva plačila že v prvih dneh tega tedna na računih upravičencev. Sedem tisoč nakazil naj bi opravili že prejšnji petek, tem pa bodo sledila še preostala, seveda tistim s popolnimi vlogami. Vlagatelji, katerih vloge niso bile popolne, bodo prejeli obvestila in v osmih dneh bodo morali vloge dopolniti. Seveda se zdaj postavlja vprašanje, ali so za direktna plačila na ministrstvu za kmetijstvo sploh še potrebna sredstva. Nekateri namigujejo, da so jih v ministrstvu prerazporedili in porabili za druge namene, zanesljivega odgovora, ali sredstva za to letos bodo, pa ne ve niti minister Smrkolj. Mlačne obljube sicer so, če bo sredstev zmanjkalo, pa jih bo treba zagotoviti v proračunu za prihodnje leto, pravi Smrkolj. Vendar kmetje oziroma njihove organizacije takšnih izjav ne smejo sprejeti. Denar zaf to je bil zagotovljen v letošnjem proračunu in treba ga bo izbrskati. S prenašanjem obveznosti v prihodnje leto bodo v neenakem položaju tisti upravičenci, ki sredstev letos ne bodo prejeli, po drugi strani pa bi takšno prenašanje zahtevalo povečanje prihodnjega kmetijskega proračuna, kako bodo poslanci temu naklonjeni, pa ostaja vprašanje. Igračkanje s proračunskim denarjem meče sicer slabo luč na kmetijsko ministrstvo in njegovo sedanjo vodilno garnituro, žal pa posledice čutijo le kmetje. Vodilna garnitura na kmetijskem ministrstvu se bo že kmalu zamenjala in se znebila odgovornosti za svoje početje. Zagotovo si je že zagotovila dobre nove službe, kaj malo pa ji je mar, kako bodo preživeli kmetje. Mnogi bodo težko, saj zaradi izpada teh sredstev niso mogli opraviti načrtovane jesenske setve. In če bo žetev takšna, kot je bila setev, potem se jim slabo piše. 4 LOKALNA SCENA 9. november 2000, MI Razvozlan gordijski vozel Bogato naložbeno leto v občini Kuzma Za višji standard življenja v teh krajih Mladi se vračajo v občino, število otrok se celo povečuje 1 11 ............................. 1. *.............. Dom TVD Partizan v Murski Soboti je priljubljeno shajališče Sobočanov vseh starosti. Uporabljajo ga člani številnih sekcij in športnih društev ter šol za športno vzgojo. Foto: MJ etošnje leto je bilo za občino Kuzma investicijsko zelo bogato, saj so v vseh petih vaseh občine bogatejši za kakšno novo pridobitev. Posebno skrb namenjajo urejanju prometne infrastrukture in že poleti so ob praznovanju prvega občinskega praznika predali namenu več odsekov posodobljenih cest. Z naložbami so nadaljevali tudi v drugi polovici leta in župan Jožef Škalič zatrjuje, da bo leto 2000 gotovo eno od najuspešnejših, tudi s pomočjo republiških sredstev. TVD Partizan v pravih rokah! Ugodno rešen denacionalizacijski zaplet - 80-odstotni lastnik nekdanjega sokolskega doma je postalo društvo za športno rekreacijo, 20-odstotni delež pa ima Športna unija Slovenije V Gornjih Slavečih 46 milijonov tolarjev za ceste V zadnjih oktobrskih dneh so v Gornjih Slavečih potekala še zadnja dela pri posodobitvi občinske ceste Motovilci-Kuzma. S preplastitvijo cestišča so to cesto za pol metra tudi razširili, hkrati pa urejajo tudi avtobusna po Nova večnamenska zgradba v Kuzmi bo še to jesen pod streho. everjetno, toda resnično! Kar osem let je trajalo, da sta Športna zveza Slovenije in soboška občina sprejeli sporazumno rešitev za današnji TVD Partizan v Murski Soboti. Nekdanji sokolski dom v Mladinski ulici je bil namreč toliko časa kamen spotike glede določanja lastništva, čeprav je dobro znano, da so ga leta 1929 zgradili s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki naprednih meščanov. Če se povrnemo v zgodovino, je postal dom po odločitvi takratne oblasti leta 1952 last Fizkulturne zveze Slovenije, ki je kasneje lastništvo prenesla na društvo Partizan. Nato je bila leta 1959 lastnina Partizana nacionalizirana. Pri tem je zanimivo, da je bilo lastništvo omenjenega doma ves čas knjiženo na Fizkulturno zvezo Slovenije. Leta 1992 pa je postala kot njena pravna naslednica lastnica nekdanjega sokolskega doma v Murski Soboti Športna unija Slovenije. In tu se začne zaplet. Sobočani, ki so s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki zgradili ta dom, ki so ga pozneje ves čas vzdrževali in obnavljali z občinskim denarjem, so pri soboški upravni enoti vložili denacionalizacijski zahtevek za vrnitev sokolskega doma. To pa je za vsak primer storila tudi Športna unija Slovenije. Ker pa je dom kot kulturna dediščina zakonsko zaščiten, se je upravna enota odločila, da zadevo odstopi kulturnemu ministrstvu. Sledila so naporna leta prepričevanja, dokazovanja in tudi prepiranja. Končno sta se soboška občina in Športna unija Slovenije dogovorili za pametno rešitev. Po njej bo večinski 80-odstotni lastnik sokolskega doma v Mladinski ulici soboško društvo za športno rekreacijo, 20-odstotni delež pa bo pripadel Športni uniji Slovenije. MILAN JERŠE ■ Lenart v Slovenskih goricah Občinski in škofov praznik Tudi dobro obiskano žegnanje Z Lenartovo nedeljo (godoval je sicer v ponedeljek) so v lenarški občini sklenili tretje praznovanje občinskega praznika. Slovesno bogoslužje je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, rojak iz Setarove pri Lenartu. Z njegovo slovesno mašo ob Lenartovem žegnanju (proščenju) je bila zaznamovana tudi 40-letnica duhovništva in 20-ietnica škofovstva dr. Franca Krambergerja. Osrednja občinska proslava pa je bila že v petek v domu kulture, kjer je bil bogat kulturni program, slavnostni govornik pa je bil župan mag. Ivan Vogrin, ki je poudaril, da lenarška občina stopa po poti odličnosti, po poti materialne blaginje in duhovnega bogastva ter da skrbi za enakomeren razvoj vseh krajev v občini. Pohvalil je domače gospodarstvenike, saj je občina ena od tistih v Sloveniji, ki imajo -glede na število prebivalstva - najmanjšo nezaposlenost. F. BRAČKO ■ VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P-INF.SI stajališča. Naložba v to cesto je stala 28 milijonov tolarjev, 10 milijonov tolarjev so pridobili iz sredstev CRPOV, preostanek pa je zagotovila občina v proračunu. Z obnovo te ceste bodo nadaljevali prihodnje leto, ko jo nameravajo modernizirati do središča Kuzme. Hkrati so asfaltirali še 1.200 metrov ceste v Bekeš v Gornjih Slavečih, ki povezuje kraj z Nu-skovo. Za to je treba zagotoviti 18 milijonov tolarjev, dobršen del sredstev so prispevala gospodinjstva sama, od 8 do 9 milijonov tolarjev pričakujejo iz sredstev CRPOV in iz naslova sredstev za demografsko ogrožena območja, nekatera dela na tej cesti pa bo uredila in financirala občina sama. Večnamenska zgradba v Kuzmi V občinskem središču v Kuzmi gradijo večnamensko zgradbo, v kateri bosta zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, v njej bo svoje prostore dobila občina, v zgradbi pa bosta tudi dve stanovanji. Delo v zdravstveni ambulanti bodo skušali uskladiti z zdravnikom pri Gradu, predvsem starejšim občanom pa želijo tako zagotoviti bližjo zdravstveno službo. Večnamenska zgradba naj bi bila še to jesen pod streho, do konca tretje faze pa mora občina zagotoviti 40 mi innnv frJariov Hkrati v Kuzmi obnavljajo sedanje prostore občine, kjer so še pošta, krajevni urad in kulturna dvorana. Poročno dvorano so že uredili, vrednost obnovitvenih pa so ocenili na 9 milijonov tolarjev. Del sredstev za obnovo kulturne dvorane bo zagotovilo ministrstvo za kulturo, preostala pa občina. Pred kratkim so v Gornjih Slavečih končali z modernizacijo ceste skozi vas, prihodnje leto pa bodo nadaljevali z njeno modernizacijo do središča Kuzme. Naložbe tudi v Doliču, Matjaševcih in Trdkovi V Doliču bodo uredili črpališče za vodo in od tam oskrbovali z vodo celotno občino. Idejni projekt za vodovodno omrežje je že v izdelavi, analize vode pa so pokazale, da je ta ustrezne kakovosti. V Doliču urejajo tudi cesto v Škaperovo grabo, ki vodi do rom- te ceste potrebujejo 9 milijonov tolarjev, del sredstev zanjo pa so prav tako pridobili iz sredstev CRPOV in iz sredstev sklada za demografsko ogrožena območja v Ribnici. Mrliške vežice urejajo v vseh vaseh občine, prvo so lani uradno predali namenu v Kuzmi, letos pa bodo dokončno uredili še vežico v Matjaševcih in jo bodo kot drugo v občini tudi uradno predali namenu. V Trdkovi potekajo manjša dela, povezana z ureditvijo učne poti Tromejnik, ker pa želijo tudi na področju turizma narediti korak naprej in urediti prostore za bivanje gostov, je občina odkupila nekdanje stražnice v Matjaševcih, Kuzmi in Trdkovi. V slednji bi lahko zaživel mladinski turizem, zato zanjo iščejo najemnika, za stražnico v Kuzmi se zanimajo nekateri obrtniki, matjaševsko pa bo treba porušiti in tam zgraditi ustrezne prostore. Župan Jožef Škalič ne skriva zadovoljstva nad dosežki, ki jih v občini beležijo letos. Življenje se vrača Župan Škalič, ki je hkrati tudi ravnatelj tamkajšnje osnovne šole, je še posebno zadovoljen, da se število otrok v občini v zadnjem času ne zmanjšuje in v tem šolskem letu seje število otrok na šoli v Kuzmi celo povečalo za dva učenca. Spodbudno je, da se predvsem mladi vračajo v te kraje, ko so bodo razmere za življenje še izboljšale, pa bo vračanja gotov še več, zato je v pripravi projektna dokumentacija za prizidek k vrtcu in za dograditev prostorov za devetletko. Med trenutnimi aktivnostmi v občini omenjajo še dogovore s Potrošnikom za posodobitev trgovine, k sodelovanju bodo skušali pritegniti še kmetijsko zadrugo, v okviru možnosti pa dograjujejo tudi športni objekt, ki ga upravlja NK Tromejnik, ki tekmuje v tretji medobčinski nogometni ligi. V občini se pripravljajo tudi na ustanovitev občinske športne zveze, v katero bodo poleg NK Tromejnik vključili še ŠD Dolič, ŠD Trdkova, ŠRD Gornji Slaveči ter romski klub malega nogometa Haminovi iz Gornjih Slaveč. Aktivna pa so tudi vsa gasilska društva, ki so v sušnem obdobju skrbela za oskrbo občanov z vodo. i imvik kovač Mtrv m i ■ VESTNIK , 9. november 2000 LOKALNA SCENA 5 Kako je v pomurskih dijaških domovih? Povsod dovolj mest V Murski Soboti na voljo tudi študentski trakt - Cena je dogovorjena v okviru Skupnosti dijaških domov Slovenije in znaša 28.410 tolarjev mesečno e je bilo septembra, ob začetku novega šolskega leta, stanje vpisa v dijaške domove v Rakičanu, Murski Soboti in Radencih bolj ali manj še »odprto«, se je medtem slika skoraj »zbistrila« in kaže, da imajo povsod še dovolj prostih postelj. č Ne po vsej sili domov Ravnateljica Dijaškega doma Murska Sobota Antonija Berden nas je seznanila, da so razpisali za to šolsko leto 240 prostih mest za stare in nove stanovalce. • Ker je začela delovati v Murski Soboti višja strokovna šola z dvema oddelkoma programa komercialist, so prvič lahko računali tudi na vpis študentov. V ta namen so določili poseben trakt s 60-imi posteljami, žal pa se jih je vpisalo doslej le nekaj. Dejstvo je namreč, da je večina študentov iz bližnje okolice, tako da se lahko vozijo na študij z avtomobili ali javnimi prevoznimi sredstvi. Mogoče se bodo nekateri premislili, ko bo nastopila hujša zima. V dijaškem domu jih pričakujejo z odprtimi rokami. Enako velja tudi za dijake, katerim so namenili 180 ležišč, prijavilo pa se jih je 62. Če bi se morali »preživljati« samo s tem, kar jim zagotavlja Ministrstvo R Slovenije za šolstvo in šport ter z oskrbninami vpisanih dijakov in študentov, se jim račun nikakor ne bi izšel oziro ma bi morali nekatere zaposlene odpustiti, saj jim ministrstvo priznava (financira) število kadrov le na podlagi dejanskega števila zasedenih, ne pa prostih mest, zato morajo iskati dodatne finančne vire, tako da sprejemajo v dom tudi druge (zunanje) goste - predvsem med počitnicami in ob koncu tedna. Na vprašanje, ali držijo govorice, da morajo dijaki in dijakinje v petek zapustiti dom, če to želijo ali ne, nam je ravnateljica odgovorila, da so takšne govorice po vsej verjetnosti razširili nekateri fantje, ki so nameravali prenočevati ob petkih v domu, zato da bi lahko zahajali v disko in se tako izognili kontroli staršev. To pa vsekakor ni objektiven razlog, zaradi katere- Uspel beltinski referendum Vrtina tople vode in bazen edeljski referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Beltinci je uspel. Od 1.848 volilnih upravičencev je glasovalo 988 volilcev ali 53,46 odstotka. Za uvedbo petlet- nega referenduma seje odločilo 661 občanov ali 66,90 odstotka, proti pa jih je bilo 320 ali 32,39 odstotka. 7 glasovnic ali 0,71 odstotka pa je bilo neveljavnih. Ker se je več kot polovica volivcev, ki so glasovali, odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka, je bil le-ta izglasovan. N In za kaj bo namenjen krajevni samoprispevek, ki velja za obdobje od 1. decembra 2000 do 30. novembra 2005? Z odprtjem nameravajo čimprej zgraditi bazen ob črpališču, ki bo omogočal kopanje v domačem kopališču. Velik del referendumskih sredstev bo namenjen za polaganje električnih kablov v zemljo, si čimer bodo odstranili električne drogove za gradnjo manjkajoče ulične razsvetljave v naselju Beltinci. Hkrati bodo uredili napeljavo kabelske televizije. Načrtujejo tudi asfaltiranje dela V dijaškem domu v Murski Soboti so prepričani, da pripravljajo raznoliko in zdravo prehrano za dijake in goste. (Foto: JZ) ga bi jim dovolili ostati v domu tudi v noči s petka na soboto. Če ima kdo šolske obveznosti ali kakšen drugi opravičen razlog, mu to vsekakor omogočijo. Prizadevajo pa si, da velja določen red, čeprav nekateri starši morda mislijo, da so njihovi otroci med bivanjem v domu preveč prepuščeni sami sebi. In zakaj ni večjega zanimanja za vpis? Do bistvenega padca je prišlo, ko je Murska Sobota začela izgubljati nekatere izobraževalne programe regijskega in še nekoliko širšega pomena (npr. gimnazijski, ekonomski in trgovski dvojezični program v Lendavi ter »splošna« gimnazija tudi v Ljutomeru) oziroma se je zaradi krize tekstilne in kovinarske industrije drastično zmanjšal vpis v te programe na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota. Tako je med drugim znano, da so svojčas vpisali v prve letnike za poklice v tekstilni usmeritvi devet, letos pa samo en oddelek novincev. Ravenske in Kmečke ulice, vhoda k blokom v Ravenski 3, 5 in 6, nove Žitne ulice ter poti med Panonsko ulico in ulico Pot ob Črncu. Poleg tega naj bi obnovili asfaltne površine na nekaterih najbolj kritičnih cestnih odsekih. Na Ribiški cesti in v naselju Jugovo bodo speljali odtoke vode s ceste tako, da voda ne bo stala ob pločnikih. Načrtujejo tudi gradnjo obojestranskih pločnikov na Ravenski cesti ter pločnike v Gregorčičevi in Kmečki ulici zaradi šolarjev. Tudi v prihodnje bo potreb- Ravnateljica soboškega dijaškega doma pa zagotavlja, da imajo dokaj dobre razmere za bivanje in da za določeno ceno po nujajo celo več kot so predpisani standardi - raznolika hrana, po dva stanovalca v eni sobi in ena kopalnica za dve sobi, številne interesne dejavnosti, poceni in-štrukcije iz posameznih predmetov idr. Izkušnje tudi kažejo, da so dijaki in dijakinje, ki bivajo v domu, v šoli dokaj uspešni. V okviru šol Dijaški dom v Radencih deluje v okviru tamkajšnje srednje šole za gostinstvo in turizem. V tem šolskem letu se je vpisalo 95 dijakov in dijakinj, tako da imajo še 50 prostih mest. Pričakujejo, da.se jih bo nekaj oglasilo pri njih v zimskem času. Sicer pa je tudi njihov dom odprtega tipa, to pomeni, da sprejemajo zunanje goste med prazniki, v počitnicah in ob koncu tedna. Največje zanimanje je med sejemskimi prireditvami v Gornji Radgoni. Ravnateljica šole in obenem tudi dijaškega doma Marinkovičeva med drugim ugotavlja, da imajo njihovi učenci, ki prebivajo v na soudeležba pri obnovi gradu, gradnji parkirnih prostorov in obnovi mostu na Črncu in dela poti ob njem. Sicer pa se v Beltincih ogrevajo še za ureditev otroških igrišč in igrišč za rekreacijo vseh občanov, kot so igrišče za tenis, balinanje, steza za rekreacijski tek in za tek na smučeh. V kraju je nujno vzdrževanje zelenih površin, parkirnih prostorov, pokopališča, mrliške vežice in drugega, enako tudi dela vodovodnega ■omrežja, s sredstvi samoprispevka pa bo sofinancirano tudi plinsko omrežje. Z zbranim denarjem bodo omogočili še nemoteno delovanje krajevne skupnosti in dotacije kar 17 društvom, ki predstavljajo Beltince doma in navzven. M.JERŠEi doma, za nekaj odstotkov boljši učni uspeh kot tisti, ki se vozijo vsak dan domov. Poskrbljeno je tudi za pestre prostovoljne dejav- nosti (šport, folklora, ročna dela idr.). V zadnjem času so uspeli obnoviti sanitarije, nujno pa bi bilo treba izboljšati še bivalno opremo. Financiranje te naložbe pa je v domeni šolskega ministrstva. Podružnična OŠ Krog v korak s časom Tudi projektne naloge Starejši prenašajo izkušnje na mlade rodove in obratno Tudi pri podaljšanem bivanju, ki ga vodi Valerija Marič, so se vključili v projekt, tako da so učenci skupaj z gosti in s pomočjo kuhalnic izdelovali lutke oz. igrače. (Foto: N J) podružničnih šolah ne slišimo ravno pogosto, da bi se tamkaj dogajalo kaj pomembnejšega, ker je pač to v glavnem »rezervirano« za matične oz. centralne osnovne šole. Ponekod pa se vseeno ne dajo. Prizadevajo si torej, da bi tudi oni izvajali projektne naloge in druge aktivnosti kot na »veliki« šoli. In to velja tudi za podružnično šolo v Krogu, ki jo obiskuje 74 učencev od 1. do 4. razreda, njena »matica« pa je sicer OŠ II M. Sobota, ki svojo kroško podružnico karseda podpira. Da je res tako, smo se lahko prepričali tudi na primeru njihovega projekta Življenje je učenje -naj bo veselo, s katerim so se vključili v natečaj Andragoškega centra Slovenije na temo Teden vseživljenjskega učenja. Pravzaprav so svoj program razširili tudi na praznovanje 200. obletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Medtem so že izvedli večino zastavljenih nalog, kot so tri literarno-likovne delavnice, računalniška delavnica, samostojna likovna delavnica, dramatizacija z glasbeno spremljavo in lutkovna delavnica. Tako rekoč v vse aktivnosti vključujejo tudi starše, dedke in babice iz Kroga in Satahovec ter zunanje sodelavce za posamezna področja. Vodenje projekta je prevzela učiteljica razrednega pouka Bernarda Ružič, za koordinacijo pa skrbi upokojena pedagoška delavka Otilija Kreft, ki se tudi aktivno vključuje v posamezne dejavnosti. Ena od babic je ob koncu sodelovanja v projektni nalogi (dramatizacija pravljice) dejala: »Ponosna sem, da nas potrebujete, da lahko tudi mi aktivno sodelujemo.« Takšne ocene so vsekakor spodbudne. J. GRAJ ■ O V dijaškem domu v Rakičanu je na voljo 50 postelj za dijake in dijakinje srednje kmetijske in srednje zdravstvene šole. Slednjih je okrog dve tretjini. Z vpisom so zadovoljni, čeprav niso polno zasedeni (še 17 prostih mest). Ravnatelj Štefan Smodiš je mnenja, da je njihov dom nekaj posebnega, in to zaradi »domačnosti«. Ko bodo zamenjali še drugo polovico bivalne opreme - obljubljeno jim je, da se bo to zgodilo do konca leta -, bodo imeli še kar solidne razmere. To velja tudi za različne interesne dejavnosti. Tudi njihov dom je odprtega tipa, zunanje goste pa imajo običajno le med počitnicami. Izhodiščna cena v vseh domovih je 28.410 tolarjev, dejansko pa večina dijakov in dijakinj plačuje manj, ker jim odštejejo posamezne storitve, predvsem za določene obroke hrane, ki sojih odjavili. Praksa kaže, da se vsekakor »splača« stanovati med šolanjem v domu, če imamo v mislih izgubljen čas zaradi vsakodnevne vožnje v šolo in domov, redno in zdravo prehrano, ugodne možnosti za prostovoljne dejavnosti, organizirano učenje, pomoč pri nalogah in še kaj. Finančno pa so na boljšem vozači. JOŽE GRAJ ■ Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60 v novembru pričenjamo s pripravami na DELOVODSKE in POSLOVODSKE izpite po IV. stopnji pedagoško-andragoški del, gradbeništvo, trgovina ter za TRGOVINSKEGA POSLOVODJO po V. stopnji Na kratko Črenšovci Črenšovski občinski svet je dal soglasje za sodnike porotnike Okrožnega sodišča Murska Sobota. To so: Ana Petek in Julijana Šernek, obe iz Črenšovec; Jožica Cigan iz Žižkov, Romana Rajtar iz Trnja, Stanko Lebar z Dolnje Bistrice ter Angela in Jože Cigan, oba s Srednje Bistrice. Sveta Trojica Ljudske pevke od Svete Trojice v Slovenskih goricah so izdale ob svoji desetletnici drugo kaseto (prva je izšla po njihovem šestletnem delovanju). Predstavile so jo v domačem kulturnem domu. Ob tej priložnosti so pevke prejele srebrne Maroltove značke. Pevke vodi Ida Šamperl, v pevski skupini pa so: Anika Stiper, Terezija Kokol, Cecilija Gregorec, Avgusta Dobaja, Ade-la Neuvirt in Ida Šamperl. Vaje imajo tedensko enkrat. Nastopile so tudi že v tujini. (F. Br.) Stogovci Krajani si želijo napredka. Tako ali drugače. Veliko, vsaj tako je v KS Stogovci, lahko naredijo sami, vse pa enostavno ne gre. Samo za primerjavo naj navedem, koliko denarja je bilo namenjenega v zadnjih petih letih KS Stogovci: za letošnjo gradnjo asfaltirane ceste v Vratjem Vrhu okrog 45.000.000 tolarjev. Veliko? Ne! KS Negova je dobila okrog 350.000.000 tolarjev. Tudi druge KS so dobile več kot Stogovci: Potem pa naj bodo prebivalci zadovoljni? (B. Ma.) 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 9. november 2000, wsw Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 30.10. 2000 do 7.11.2000 PAPIR 30.10.2000 7.11.2000 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 12.501,00 13.399,00 7,18 Intereuropa Koper 2.400,00 2.466,28 2,76 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.051,49 26.922,08 3,34 Lek, razred A 38.005,08 39.726,95 4,53 Luka Koper 2.895,90 2.935,24 1,36 Mercator, poslovni center 12.861,03 13.118,74 2,00 Petrol Ljubljana 18.514,64 19.151,26 3,44 Pivovarna Laško 3.947,48 4.061,92 2,90 Pivovarna Union 40.002,86 40.496,79 1,23 Radenska 1.649,00 1.427,52 -13,43 Sava 15.320,34 15.471,80 0,99 Zdravilišče Moravske Toplice 1.236,00 1.131,10 -8,49 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.370,10 2.370,37 0,01 Gorenje Velenje 1.911,82 1.963,73 2,72 Helios Domžale 33.400,00 33.490,65 0,27 Kerna Puconci 2.706,00 2.706,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.300,00 3.300,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2.izdaja 77,01 78,00 1,29 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 99,44 102,29 2,87 NFD 1 89,88 91,01 1,26 ZVON 1 66,30 67,80 2,26 POMURSKA INV. DRUŽBA 1 108,36 110,11 1,61 ZLATA MONETA 1 69,80 69.16 -0,92 POKOJNINSKI BON 42,84 45,84 7,00 ATENA 1 38,95 41,95 7,70 INFOND ZLAT 47,61 48,13 1,09 KMEČKA DRUŽBA . 46,96 47,94 2,09 POMURSKA INV. DRUŽBA 2 34,41 34,56 0,44 Slovenski borzni indeks SBI20 1.676,00 1.706,00 1,79 Borzni indeks obveznic BIO 107,35 107,44 0,08 Indeks delnic PID-ov PIX 1.356,00 1.384,00 2,06 Kdaj tržni red za mleko? Upoštevati predloge pridelovalcev Zaradi strogih veterinarskih predpisov vedno več rejcev opušča rejo krav Rast tečaja delnic Leka V zadnjem obdobju so bili pri večini prometnejših delnic pozitivni premiki. orej prevladuje na borznem trgu med investitorji optimistično razpoloženje, ki pa ne more trajati v nedogled. SBI 20 je ravno na današnji dan prebil psihološko mejo 1.700 točk, to pa je pozitivno za celotni trg. Največ pozornosti pa je veljalo v zadnjih dneh delnicam farmacevtskih družb Leka in Krke. Prvi se je približal psihološki vrednosti 40.000,00 tolarjev (glej graf), Krka pa se je približala vrednosti 27.000,00 tolarjev. Za globalno rast cene delnic pa je verjetno glavni krivec rast delnic Leka. Ta pa največ pridobiva na svoji vrednosti zaradi objave informacije, da naj bi se v bližnji prihodnosti z delom omenjenih delnic začelo trgovati na Londonski borzi. Posledično lahko pripišemo precejšnji rasti delnic Leka rast tečajev delnic pidov NFD1 in Triglav 1, kajti oba imata med svojimi naložbami tudi delnice Leka. Okrog 7 odstotkov pa so v zadnjem obdobju pridobile del-pice trgovskega podjetja BTC, pida Atena 1 in pokojninski boni, ki trenutno stanejo slabih 46 tolarjev. V prihodnje pa bo za marsikoga naložba v bone še zelo zanimiva iz takšnih ali drugačnih razlogov. Na tujih trgih prevladuje mešano razpoloženje. Na ameriškem delniškem trgu smo priča nenehni selitvi denarja iz enega sektorja v drugega. Trenutno je od tehnološkega sektorja zanimivejši sektor stare ekonomije. Eden od razlogov za previdnost investitorjev so bile predsedniške volitve. Na deviznem trgu naj omenim vrednost evra, kije bila dosežena konec meseca oktobra, in sicer 0,8795 dolarja. Po tej doseženi vrednosti pa je evro spet zanihal navzdol. Vendar pa obstajajo težnje po močnejšem evru, ki naj bi v prihodnje dosegel vrednost 0.90 dolarja. Skupna intervencija večjih svetovnih bank je pričakovana po včeraj končanih predsedniških volitvah v ZDA. Borzni posrednik ŠTEFAN KERČMAR ■ ene mleka že nekaj časa burijo pridelovalce. Do zdaj jih je administrativno določala država, že v začetku leta pa so napovedali, da takšnega določanja cen ne bo več in se bo cena oblikovala na trgu. Do konca tega leta sicer še velja uredba o odkupni ceni kravjega mleka, do novega leta pa bo treba sprejeti tržni red za mleko. Dogovori o tem potekajo že nekaj časa, na njih sodeluje tudi posebna pogajalska skupina predstavnikov pridelovalcev, od julija letos pa deluje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije tudi strokovni odbor za mleko. Ta se s problematiko tržnega reda še posebej ukvarja, ne strinja pa se s posameznimi določili v predlogu uredbe, ki ga pripravlja vlada. V odboru zatrjujejo, da ministrstvo za kmetijstvo že ob izdaji sedanje uredbe o določitvi elementov odkupne cene kravjega mleka ni ravnalo v skladu z zakonom, saj je bila le-ta sprejeta brez soglasja kmetijsko-gozdar-ske zbornice, ki je takrat že delovala. Sedanja odkupna cena ne pokriva pridelovalnih stroškov, pri določanju elementov novega tržnega reda pa je treba upoštevati dejanski položaj v slovenski reji krav molznic in ne le modelne kalkulacije. Tržni red naj upošteva specifičnosti glede velikosti kmetij, intenzivnosti reje in predpristopnega obdobja, cena mleka pa mora biti izražena v evrih. Zahtevajo tudi višjo kvoto KEF-BoM ZARAbi MOLŽE MORAL DVAKRAT LETAJ O ZPRAVMiŠKl PREGLEJ, ZAHTEVAM 00 VAS, za interventni odkup, ki naj bo prilagojena sedanjim tržnim presežkom mleka. Ker so se pogajanja za sprejem uredbe o tržni ureditvi za mleko zavlekla, vse kaže, da z novim letom le-ta še ne bo v veljavi. Na sestanku pogajalske skupine konec julija so zahtevali, da naj bo osnova za izračun ciljne cene za mleko s 3,7 odstotka maščobe uredba sveta Evropske unije, po kateri znaša ta 72,78 tolarja. Z izražanjem v evrih bi odpravili posledice inflacije, saj so zadnji izračuni pokazali, da seje prav zaradi inflacije ciljna cena do zdaj povečala že na 74,14 tolarja. Za tržno ceno se bodo pridelovalci dogovarjali z mlekarnami, po sedanjih izračunih pa mora biti ta 64,65 tolarja za liter. Na sestanku pogajalske skupine, na katero so sredi oktobra povabili tudi zunanje strokovnjake, so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, kijih vsebuje predlog vladne uredbe, in zahtevali dopolnitev. Opozarjajo predvsem na nejasnost glede določitve razmerja vsebnosti beljakovin in maščob, v uredbi ni določeno, kdaj in kako se cena spreminja, prav tako ni navedenih neposrednih oblik pomoči pride- Prenova hotela Diana Najprej kavarna V družbi Radenska Zvezda - Diana, d. o. o., v Murski Soboti so se lotili obnove hotela Diana. Investicija jih bo predvidoma stala 4,6 milijona nemških mark, lotili pa so se je po fazah. LTO Lendava Martinovanje 2000 okalna turistična organizacija Lendava je pričela uresničevati 5. oktobra letos svoje poslanstvo kot krovna marketinška organizacija za trženje turističnih produktov lokalnega turističnega območja osmih občin: Lendava, Turnišče, Odranci, Kobilje, Dobrovnik, Črenšovci, Velika Polana in Razkrižje. Po uspešni predstavitvi na sejmu Narava - zdravje v Ljubljani so se člani 20. oktobra udeležili turistične borze v Portorožu, kjer je LTO Lendava kot edini ponudnik programov podeželja v Pomurju doživela izredno veliko zanimanje poslovnih partnerjev iz sedmih držav: Švedske, Nemčije, Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije. Za ta konec tedna pa LTO pripravlja pestro ponudbo Martinovanja na lendavskem turističnem območju. Medtem ko si program Martinovega pohoda po Dobrovniško-Strehovskih goricah lahko ogledate v našem kulturnem koledarju na strani 31, naj omenimo še petkovo Martinovo mašo pred občino v Turnišču, sobotni Martinov sejem s krstnim obredom pred hotelom Lipa v Lendavi, martinovanje na prostem v Veliki Polani. Martinovanje po razkriško v Razkrižju ter nedeljsko Martinovo proščenje na Kobilju. Posebno martinovanje za novinarje pa se pripravlja v petek, 17. novembra. V prvi so tako že obnovili kavarno hotela s 550 sedeži - priljubljeno shajališče ob številnih prireditvah: od maturantskih plesov, poslovnih srečanj do praznovanj ipd. Po uspešnem sodelovanju pri načrtovanju nove pivnice so idejno zasnovo projektov pri obnovi kavarne tudi tokrat zaupali nemški firmi Koli (le-ta je med drugim v hotelu Radin v Radencih projektirala obnovo aperitiv bara in kavarne v mezza-ninu), izvedbeni del projektne dokumentacije Projektivnemu biroju iz Murske Sobote, dela pri obnovi kavarne pa so izvajala domača podjetja iz Pomurja. V kavarni so tako na novo preuredili celoten prostor z zamenjavo stropov, tlakov, pohištva in mi- zarskih del, nova kavarna premore tudi nov in sestavljiv oder s plesiščem in omogoča tudi preureditev v dva ločena prostora. Znotraj se bo tudi lažje dihalo, saj so namestili nove klimatske naprave, vse to pa bo mogoče preizkusiti že to soboto, 11. novembra, na martinovanju. V okviru prve faze obnove bodo preuredili in obnovili še recepcijo hotela z vhodom in okolico ter novim dvigalom. V drugi fazi bodo prenovili 95 sob in 2 suiti, obnovili pa bodo tudi slaščičarno hotela. S tem bo le-ta popolnoma obnovljen, računajo pa tudi na višji standard kakovosti ponudbe in posledično tudi pripadajočih zvezdic kakovosti. TKI Agroservisgradi radbeno podjetje Gomboc Inženiring iz Beitinec je začelo v ponedeljek pri Agroservisu z gradnjo novega avtosalona s servisom za Citroen. Investitorje Agroservis, začeto investicijo pa je že avgusta v imenu novega lastnika Petovie Avto Ptuj napovedal Andrej Ašenbrener. Gradnja naj bi bila končana zadnjega januarja prihodnje leto, čeprav so otvoritev salona načrtovali za konec tega leta. Do zamude pri gradnji je prišlo zaradi čakanja na izdajo lokacijskega dovoljenja. Informacija o vrednosti investicije bo obelodanjena, ko bo dobila dokonč- Konus Ljutomer Kmalu z lastnikom lovalcem oziroma ni podana možnost direktnih plačil v primeru močnega poslabšanja dohodkovnega položaja pridelovalcev. V Sloveniji bi morali kljub presežkom mleka ohraniti sedanji obseg pridelave in s temi kvotami tudi vstopiti v Evropsko unijo, pravijo poznavalci. Lahko pa se nam že kaj kmalu zgodi, da se bo reja krav molznic zmanjšala. Na nekaterih območjih se je v preteklosti odkup že zmanjšal, na opuščanju reje pa bodo lahko vplivali tudi strogi veterinarski predpisi. Ti so v Sloveniji celo strožji kot v Evropski uniji. Pridelovalce je najbolj vznemirila zahteva Veterinarske uprave Republike Slovenije, po kateri bodo morali molzniki dvakrat letno na obvezni zdravniški pregled. Ta ni ravno poceni in vprašanje je, ali ga bodo manjši rejci sploh zmogli plačati. Menda takšnih zahtev zakonodaja v Evropski uniji ne arca napovedana skorajšnja prodaja ljutomerskega Konusa, ki je v lasti Slovenske razvojne družbe, seje torej zavlekla v oktober. Včeraj so imeli namreč v Slovenskih Konjicah odpiranje ponudb kupcev, ki so se prijavili na javni razpis, ki sta ga objavila Konus, kemijska in usnjarska predelovalna industrija iz Slovenskih Konjic ter Konus us-njarna, proizvodnja naravnega usnja iz Ljutomera. Na razpis naj bi se prijavilo kar nekaj interesentov, tako da bo danes že mogoče izvedeti kaj več o izboru. V javni ponudbi je bilo naprodaj vso nepremično in premično premoženje ljutomerskega usnjarskega podjetja, kot temeljni pogoj razpisa pa je bila postavljena zahteva, da kupec prevzeme tudi vseh šestdeset zaposlenih v družbi z obvezo, da bo ohranil enako število delovnih mest najmanj tri leta. Ponujena cena bo pomemben dejavnik izbire, so v razpisu zapisali prodajalci, upoštevali pa bodo tudi način plačila kupnine ter ponujene razvojne investicijske načrte. pozna, je pa tudi nelogična, saj bo formalno zadoščal pregled le enega molznika, v praksi, pa je znano, da je v domala slehernem hlevu molznikov več. Že doslej so strogi veterinarski predpisi mnoge rejce prisilili v opustitev reje krav molznic in tudi v prihodnje se jim na tem področju ne piše nič dobrega. LUDVIK KOVAČ ■ OMEGA, d. o. o. sodobna čistilna oprema Ljutomerska c. 29, 9250 G. Radgona, tel. 02 561 17 62 Za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom zaposlimo VODJO DIREKTNE PRODAJE Od kandidata pričakujemo, da ima vsaj 5. stopnjo izobrazbe in izkušnje v direktni prodaji. Ponujamo stimulativen osebni dohodek in dobre delovne razmere. Zainteresirane vabimo, da pošljejo vlogo z življenjepisorfi in priporočili v 8 dneh po objavi, j VESTNIK , 9. november 2000 GOSPODARSTVO Alojz Behek z ekipo na svojem mestu Turizem ostaja v Radenski adenska in Pivovarna Laško sta podpisali sporazum o sodelovanju, v katerem se Radenski zagotavlja, da bo ostala samostojna delniška družba, organizirana kot koncern z vsemi funkcijami, razen pri prodaji in distribuciji pijač, kjer se bosta službi združili. Radenski, d. d., je zagotovljena nadaljnja rast in širitev gleda na ustvarjeni dobiček, ostala bo nosilec pri polnjenju mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter v turizmu pa tudi pri novih programih, če se bodo tako dogovorili. Podpisnika sta se tudi zavezala, da bosta zagotavljata socialno varnost zaposlenim, ščitila in varovala vrelčno območje, Radenska pa bo še naprej podpirala tudi razvoj domačega kraja. Več o tem, kaj pomeni večinsko lastništvo Pivovarne Laško za družbo Radenska, zaposlene in lokalno skupnost, je povedal generalni direktor Radenske Alojz Behek. - Glede na delež zamenjanih delnic Radenske za delnice prej pričakuje, da bomo uspešno poslovali, Pomoč EU prek ISPA Za kanalizacijo v občini Lendava Pivovarne Laško lahko sklepamo, da je bila to z vidika lastništva in donosa kapitala dobra priložnost. Kaj pa pomeni večinsko lastništvo Pivovarne Laško za Radensko? Večinsko lastništvo je vsebinsko in strateško drugačno od razpršenega lastništva, čeprav bi lahko rekel, da so postali sedanji lastniki Radenske lastniki Pivovarne Laško in prek posrednika tudi sedaj obvladujejo Radensko. Zame ni problem, kje je lastništvo. Zame je pomembno, kako firma funkcionira in koliko je zagotovljena njena perspektiva. Mislim, da je v kontekstu tega novega lastništva zagotovljena nadaljnja rast Radenske, krepitev strateških pozicij, kijih ima, predvsem pa bo mogoče hitrejše prilagajanje in reagiranje na tržiščih, kjer smo bili do sedaj navzoči. Z novim lastništvom se bistvene stvari ne bodo spreminjale, saj se od nas še na- sinergije pa bodo prišle do izraza predvsem pri polnjenju mineralnih vod in pijač. - Glede na spremenjeno lastninsko strukturo lahko pričakujemo spremembe v organih upravljanja družbe. Kdaj se bo spremenila sestava nadzornega sveta in ali je mogoče pričakovati zamenjavo v upravi? Do zamenjav bo prišlo, saj večinski lastnik pričakuje, da svoje lastništvo uveljavi tudi v sestavi nadzornega sveta. Kar se pa tiče uprave in vodilnih mest v Radenski, spremembe niso predvidene, seveda tako dolgo, dokler bodo zadeve funkcionirale. - Nadzorni svet Radenske je pred najavljenim prevzemom podprl določene investicije v turizmu. Ali je mogoče, glede na jasno opredeljenost Pivovarne Laško, da se bo moral turizem v Radenski finančno Prejeli smo Primer Gjerkeš V Pomurski mlekarski zadrugi (v nadaljevanju PMZ) ne želimo polemizirati niti z avtorjem članka Gjerkeš je padel niti s stroko, ki stoji za tem člankom. Želimo pa ob neljubem dogodku, ki je bil povod za omenjeni članek in ki je vrgel senco tudi na našo zadrugo, razkriti nekaj dejstev. PMZ, katere član je tudi imenovani iz navedenega članka, nikoli ni nikomur pri nabavi svetovala nobene pasme krav v Prekmurju. Rejci krav molznic so se v prizadevanjih za čim večje količine mleka pri izbiri pasem odločali sami. Pomurske mlekarne in PMZ sta pri nakupu krav (ne glede na pasmo) sodelovali le z delnim subvencioniranjem. Na ta način je bilo nabavljenih skupno 324 krav molznic, od tega le 110 krav črno-bele pasme. Imenovani v članku si je krave kupil sam in nakup ni bil med subvencioniranimi. O kakršnem koli vplivu Pomurskih mlekarn ali PMZ na kftiete pri izbiri črno-bele pasme torej ni govora. Na njihovo odločitev za črno-belo pasmo so odločala dejstva; rezultati, ki jih dosegajo s to pasmo drugod po Sloveniji, v Evropi in v svetu. Sicer pa, da smo si na jasnem, »sporna« pasma krav dosega odlične kakovostne rezultate, da o količinskih ne govorimo, tudi v naših prekmurskih razmerah. Zaradi tega ta po naši laični presoji tudi nima najtrdnejše strokovne osnove za nastalo stanje. Bistvo nastalega problema je torej treba iskati drugje - v človeškem faktorju in v doslednem upoštevanju pogojev za kakovostno pridobivanje mleka. V tem pogledu pa se imenovani ni prvič pregrešil, ampak mu je postala kakovost kljub večkratnim opozorilom, tudi s strani UO PMZ, katerega dolgoletni član je bil sam, drugotnega pomena. Zaradi tega mu je bila s strani veterinarskih služb izrečena tudi začasna prepoved prodaje mleka. Piko na i je dalo popularizaciji dogodka seveda izlivanje tega mleka v odtočni kanal. Žalostno, toda resnično, si je ob vsem tem marsikdo mislil. Ali pa - tudi to je del neke kulture. V PMZ ob tem dogodku pripominjamo, da imenovani ni edini, ki je dobil do sedaj prepoved prodaje mleka, in da je tudi nam, podobno kot Pomurskim mlekarnam, žal vsakega litra mleka, ki se ne sme odkupiti, se pa lahko veliko koristneje uporabi, kot seje v tem primeru. Dodajmo še, da o tem, katero mleko je ustrezno za odkup in nadaljnjo ljudsko prehrano, določa Pravilnik za ugotavljanje kakovosti mleka in ne PMZ ali Pomurske mlekarne. Nadzor nad njegovim izvajanjem je izključno v pristojnosti veterinarskih služb. Kriteriji tega pravilnika so enaki za vse, tako velike kot majhne pridelovalce. Izjem pri njih ni. PMZ nima nanje, tudi če bi hotela, niti najmanjšega vpliva. UO POMURSKE I osamosvojiti, da bodo načrtovane investicije zastale oziroma da bo novi nadzorni svet odločil drugače? Predstavnik Pivovarne Laško v nadzornem svetu je za te investicije že glasoval, niso pa jih podprli zastopniki interesov drugih lastnikov. Glede bojazni, koliko bo Radenska še navzoča v turizmu tega prostora, lahko povem, da je Radenska vlagala ogromno denarja v razvoj turizma in ga bo vlagala še naprej. V turizmu pa bo navzoča toliko, kolikor bo to dovoljeval interes. Dejstvo je, da smo mi že pred štirimi leti v naših strateških načrtih zapisali, pa brez Pivovarne Laško, da mora turizem poslovati tako, da bodo rezultati njegovega poslovanja generirali njegov razvoj. Tega nisem zapisal jaz kot generalni direktor, ampak direktorji turističnih podjetij. Za razvoj turizma ni odgovorna mineralna voda, ampak družbe same, ki delajo na področju turizma. Do sprememb bi prišlo s Pivovarno Laško ali brez nje. - Tako v poslovanju. Kaj pa glede organiziranosti družb, bo prišlo do sprememb? Do teh sprememb bo prišlo, vendar to razmišljanje spet ni razmišljanje večinskega lastnika, ampak je v Radenski že nekaj let. Do sprememb pri organiziranosti Radenske bi prišlo v vsakem primeru, saj je trenutna organiziranost neracionalna. Sprememba lastništva ni izgovor za to, kar bomo naredili v naslednjih mesecih. Turizem torej ostaja v sklopu delniške družbe Radenska, vendar bo Radenska v prihodnje videti malo drugače kot danes. - Ali bo pri povezovanju določenih služb prišlo do ugotavljanja presežnih delavcev ali njihovega prerazporejanja? V sporazum smo zapisali, da sta se vodstvi obeh firm dogovorili, da bosta proces povezovanja operacionalizirali z nadaljnjimi dogovori, vse z namenom, da bo povezovanje ekonomsko uspešno za obe družbi, tako za lastnike kot zaposlene, pri čemer bosta ohranjali zaposlenost in socialno varnost delavcev. Mi ne predvidevamo odpuščanja zaposlenih, prerazporejanje pa vsekakor. MAJDA HORVAT ■ LTO Lendava na borzi v Portorožu okalna turistična organizacija LTO Lendava je začela petega oktobra s trženjem in predstavljanjem turistične ponudbe za osem občin: Lendava, Turnišče, Odranci, Kobilje, Dobrovnik, Črenšovci, Velika Polana in Razkrižje. Uspešno so se predstavili na sejmu Narava - zdravje v Ljubljani, dvajsetega oktobra pa so se udeležili turistične borze v Portorožu, kjer so kot edini ponudnik programov s podeželja v Pomurju doživeli veliko zanimanje agencij iz Švedske, Nemčije, Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije. MHI vet instrumenta denarne pomoči ISPA, prek katerega kandidatke za vstop v Evropsko unijo lahko dobijo finančno pomoč za projekte s področja transporta in varstva okolja, je dal zeleno luč za sofinanciranje gradnje kanalizacije v občini Lendava in ne, kot je bilo pred dnevi zapisano v članku Dela, za čistilno napravo. Toda izbrani projekt in pričakovanih 5,12 milijona evrov, kolikor naj bi Bruselj namenil za gradnjo lendavske kanalizacije, bo morala potrditi še Evropska komisija, zaradi cesarje napovedana pomoč še vedno negotova. Torej je po mnenju služb ministrstva za okolje objavljena informacija o sredstvih, ki naj bi jih dva slovenska projekta dobila že to leto, prehitela realnost. Sredstva bo mogoče pričakovati šele po obravnavi izbranih projektov na komisiji in po podpisu memoranduma. Kdaj naj bi prišlo do podpisa pogodbe, na ministrstvu za okolje in prostor niso mogli napovedati, prav tako ne, ali se lahko zgodi, da komisija izbrani projekt finančno ne podpre, saj gre za prve projekte prek ISPA-ja. Postopek za dejansko nakazilo sredstev pa se proži šele takrat, ko je na mednarodnem javnem razpisu že izbran izvajalec del in z njim podpisana pogodba. MHI S Sejem Sadje - nagrade Radenski a četrtem ocenjevanju sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, ki so ga organizirali v okviru strokovnih dnevov sadjarstva, čebelarstva in zeliščarstva na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, so se med 51 ocenjenimi vzorci odlično odrezale brezalkoholne pijače Radenske. Tako sta dobili Radeljska ACE z zelenim čajem in Ora red zlato, nova pijača Faca pa srebrno medaljo. Rezultate ocenjevanja bodo slovesno razglasih ob otvoritvi sejma Sadje v petek, 10. novembra, na sejmišču Pomurskega sejma. TKI 142 Mlinopekovih delavcev se je kolektivno zavarovalo S oboška območna enota Zavarovalnice Triglav je sklenila s podjetjem Mlinopek prvo večje kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v Pomurju in prvo večje tovrstno zava- rovanje v Triglavu nasploh. Od dvesto zaposlenih v Mlinopeku seje v kolektivno shemo pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja doslej že vključilo 142 zaposlenih, to je 71 odstotkov, medtem ko sta najnižja meja in pogoj za vključitev v katerikoli tovrstni pokojninski načrt 66 odstotkov vseh zaposlenih. Sklenitev omenjenega zavarovanja velja od 1. oktobra letos. Območna enota Murska Sobota pa uspešno izvaja tudi prostovoljna pokojninska zavarovanja, saj je prek občin uspela skleniti skupinska pokojninska zavarovanja za kmete in tudi nekatera skupinska pokojninska zavarovanja pri posameznih zasebnih podjetjih. V prostovoljno pokojninsko zavarovanje je tako v Pomurju vključenih že več kot štiristo ljudi. TKI DAROVI JESENI V EUROPARKU ČETRTEK. 9. november, in PETEK, 10. november razstava in pokušnja čebelarskih proizvodov Čebelarske zveze društev Maribor ter prikaz postopka pridobivanja medu PETEK, 10. november JERUZALEMSKO-ORMOŠKI DAN od 11. do 18. ure nastop članov KUD Prleški običaji in folklorne skupine Prleški običaji, pokušnja vin Vinarstva Jeruzalem Ormož SOBOTA, II. november ' ' ________ ’__—.............. - -.... ■■.......... V---- - - MARTINOVANJE Z ALFIJEM NIPIČEM, NJEGOVIMI MUZIKANTI in SKUPINO BABILON z izvirnim krstom vina ob 11. uri in 11 minul, pokušnjo mošta in mladega vina iz Vinaga ter nastopom folklorne skupine 8 (IZ)BRANO 9. november 2000, VESTNIK Delitev I aj je sinoda? To je zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o cerkvenih I zadevah. Med 2. in 4. novembrom je bilo v zavodu sv. »lava v Šentvidu pri Ljubljani drugo zasedanje sinode kato-Cerkve na Slovenskem. Potekalo je pod geslom Izberi življenje. Namen sinode je bil, da katoliška Cerkev na pragu tretjega tisočletja razmisli o svoji dosedanji poti in se zazre v prihodnost ter da v skladu s svojo tisočletno povezanostjo in solidarnostjo s slovenskim narodom z vso močjo obnovi svojo zavzetost za življenje ter prihodnost slehernega človeka in naroda. Cerkev je želela s sinodo poglobiti vero, upanje in ljubezen ter v luči živega izročila izpolniti poslanstvo v svojih skupnostih, v slovenski družbi in državi. Ob sklepu sinode je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani maša, med katero je nadškof dr. Franc Rode na kratko povzel sklepe sinode. V prihodnjih letih naj bi zaživel nov način delovanja katoliške Cerkve na Slovenskem, nov tip slovenskega kristjana in kot logična posledica: nova evangelizacija slovenskega naroda. »Naše delovanje naj bi vplivalo na to, da bo naše pastoralno delo v prihodnje bolj usklajeno, bolj poenoteno in s tem Preudarni že vedo, čigavo je kaj! Javni zavodi dvigali pritisk pri delitvi premoženja e se še spomnite, je osnovni zakon o lokalni samoupravi optimistično predvidel, da bodo novoustanovljene občine najkasneje v pol leta uredile medsebojna pravnopremoženjska razmerja. To pomeni, da bi se to moralo zgoditi že davnega leta 1995. Toda, glej ga zlomka! Premoženje namreč danes marsikje še vedno ni razdeljeno. Medtem je začela veljati novela zakona o lokalni samoupravi (sprejel jo je še stari parlament), ki med drugim na novo ureja delitev občinskega premoženja. In ravno ta del zakona je bilo treba nadomestiti, saj je ustavno sodišče razveljavilo prejšnjo novelo zakona, ki je kot skrajni ukrep predvidevala delitev premoženja po črki zakona, če se občine ne bi mogle o tem sporazumeti. Tako bi nepremičnine, ki jih ne bi sporazumno razdelili, pripadle občini, na območju katere so. Občina bi na ta način z njimi »pokasirala« ne le upraviteljske pravice, ampak tudi vsa finančna bremena. Sinoda slovenske katoliške Cerkve Izberi življenje Nov tip katoliškega vernika tudi pastoralno učinkovitejše, in to na ravni škofij, dekanij in župnij; med škofijskimi in redovnimi duhovniki, med raznimi organizacijami in skupinami, med kleriki in laiki. Našim laikom bo nujno treba dati več mesta in odgovornosti v Cerkvi. Ne zato, ker je duhovnikov v zadnjem času nekoliko manj in ker mi vsega ne zmoremo, temveč tudi zato, ker to terja lastna poklicanost Božjega ljudstva v Cerkvi ... ... Sinoda, ki sije izbrala za geslo svetopisemsko vabilo Izberi življenje, bi morala vliti nov pogum in novo samozavest slovenskemu kristjanu. Sredi tega naroda, ki je še vse preveč zamorjen, vase zaprt, nesproščen, brez resnične življenjske radosti, brez vere in upanja v prihodnost, zato pogosto prazen, plitev in agresiven, bi moral slovenski kristjan sprejemati življenje v globoki hvaležnosti kot dar Boga, v veliki notranji radosti in svobodi, v trdni veri, da izhaja iz Kristusove zmage nad smrtjo, in v upanju na novo nebo in zemljo, kjer bodo izpolnjena vsa naša hrepenenja ... ... Tretji cilj slovenske sinode je evangelizacija slovenskega naroda. Med področji evangelizacije bi omenil kulturo. Kulturo v najširšem pomenu besede, tako kot jo pojmuje drugi vatikanski koncil, jemljem tu kot človekov odnos do sveta. Njegov način mišljenja in izražanja, njegovo pojmovanje dela, njegovo dojemanje sveta, njegov sistem vrednot, pomen, ki ga pripisuje znanosti, tehniki in umetnosti, skratka njegov notranji svet in njegov odnos do zunanjega... Ne smemo pozabiti, da v zgodovini ni absolutnih začetkov. Nova civilizacija se vedno rodi iz preoblikovane prejšnje, iž. njenega uničenja ...« Na sinodi so sprejeli smernice za delo v katoliški Cerkvi na Slovenskem. Vsebino bodo prevedli v italijanščino, nato pa bo sinodalne sklepe, ki jih je več kot petdeset, potrdil papež; potem pa naj bi jih postopoma uresničevali v vsakdanjem delovanju Cerkve in njenih pripadnikov. Slovenska katoliška Cerkev pa seveda ostaja še naprej odprta za sodelovanje z drugimi krščanskimi Cerkvami, na primer z evangeličansko. Š. SOBOČAN ■ Dejstvo je torej, da imajo vse občine, ki so nastale doslej, pa premoženja še niso razdelile, na voljo slabega pol leta. Dotlej bodo morali župani skleniti sporazum o razdelitvi premoženja. In kaj kažejo pomurske izkušnje? V večini občin, pravnih naslednicah, so vendarle podpisali ločene sporazume o delitvi, saj so bila pogajanja oziroma dogovarjanja uspešna. To velja v prvi vrsti za nekdanjo soboško občino, ki seje razdelila na več manjših, levji delež pa seveda odpade na Mestno občino Murska Sobota. Slednjo bi lahko brez zadrege razglasili za mesto večnih sprememb komunalne samouprave. Seveda pa je prinesla sleherna sprememba organiziranosti tako velike občine tudi nove delitvene bilance. O prvem krogu, ko so se odcepile okoliške občine, sploh ne govorijo več, kajti zanje je to preteklost. Delitvenega postopka so se lotili že v začetku mandata, a se nekaterim težavam v praksi preprosto ni dalo izogniti. V dvanajstih občinah, ki so bile ustano- vljene na območju nekdanje velike soboške občine, ugotavljajo, da so si večino premoženja razdelili brez večjih zapletov. Zalomilo pa se je pri vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih pa tudi glede Pokrajinske in študijske knjižnice ter Pomurskih lekarn. Ravno pri delitvi premoženja javnih zavodov se je zataknilo zaradi ustanoviteljskih pravic, s čimer so povezane tudi obveznosti do financiranja omenjene knjižnice. Znano pa je, da so v Murski Soboti končno postavili temeljni kamen za gradnjo nove sodobne knjižnice. Ker bo njeno postavitev financiralo več občin, bodo le-te postale njene soustanoviteljice. Zdaj povsod upajo, da bodo v zakonskem roku pogovore »pripeljali« do konca. Medtem so lastninski vozel razvozlali tudi na območju prejšnje občine Gornja Radgona, kjer so nastale nove občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Trajalo je namreč precej dolgo, dokler niso prišli do sprejemljive rešitve za vse strani. Z delitveno bilanco je premože- nje dokončno razdeljeno. Tako so pri nepremičnem premoženju uporabili teritorialno načelo, to pomeni, daje vsaki od naštetih občin pripadlo tisto premoženje prejšnje skupne občine, ki stoji na območju posamezne občine. Skupne zavode in drugo pa so si razdelili glede na število prebivalcev. Tudi v lendavski in ljutomerski občini so spravili pod streho medsebojna pravnopremoženjska razmerja. Nazadnje je to uspelo urediti občinama Dobrovnik in Lendava. Že pred časom pa so uspeli streti najtrši oreh na območju nekdanje občine Ljutomer, kjer so sedaj občine Veržej, Razkrižje, Križevci in Ljutomer. Sloje za premično premoženje, ki ga je nova občina Ljutomer drugim občinam izplačala v denarju, pri čemer je upoštevala kriterij števila prebivalcev. Začasno je ostalo nerazdeljeno le premo- ženje stanovanjskega sklada, vendar menijo, da to ne sme postati kamen spotike. Toda medtem čas neusmiljeno teče, saj so roki za delitev občinskega premoženja natančno opredeljeni. Če občinam v predvidenem roku ne bo uspelo rešiti vprašanj, povezanih s premoženjem, bodo dolžne ustanoviti arbitražo, v kateri pripada po eno mesto vsaki od vpletenih občin, eno, ključno, pa vladi, saj ta imenuje predsednika arbitraže. Njegov glas je pomemben, saj odločitev arbitraže ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje predsednik. Arbitraža sprejme odločitev z glasovanjem. Pri tem pa je pomembno, da ima vsak posamezni član arbitraže tolikšno težo (glasov), kot znaša razmerje med številom prebivalcev v vseh občinah, ki so arbitražo ustanovile. Arbitraža mora biti končana v pol leta. Če bo morebiti neuspešna tudi ta, pa občinam preostane le še ustavno sodišče. MILAN JERŠEi Dom duhovnosti v Kančevcih je obiskalo ta konec tedna skoraj sto mladih iz vse Slovenije, ki so se zbrali na drugem pevskem koncu tedna. Prvi je namreč potekal že spomladi in večina istih ude- Noč s torka na sredo Začetek skupnega nočnega programa radijskih postaj Slovenije torek, 14. novembra, ob polnoči bo iz studia Radia Trbovlje prvič krenil radijski nočni program, ki ga bo v četrti mreži lokalnih radijskih postaj Slovenije pripravljalo in prenašalo deset slovenskih radijev. Program bo potekal vse noči v tednu, po dva dni pa se bodo izmenjevale naslednje postaje: Trbovlje, Štajerski val, Murski val (prvi dve oddaji bosta iz soboškega studia potekali v noči s sobote, 18. novembra, in nedelje, 19. novembra, gostitelja pa bosta Bojan Peček in Vida Toš), Kranj, Ptuj, Celje, Sora, Slovenske gorice, Koroški radio in radio Triglav. Skupni nočni program, s kratico so ga poimenovali SNOP, bo tekel vsako noč od polnoči do petih zjutraj, v njem bodo lo- kalne in regionalne radijske postaje poleg novic vsako celo uro predstavljale zanimive ljudi in dogodke s svojega območja, pre- dvsem pa bodo vrtele veliko dobre in poslušljive glasbe. Ko pa se bo v kateremkoli koncu Slovenije ponoči zgodilo kaj izrednega (poplave, naravne nesreče, prometni zastoji in podobno), bodo radiji v posameznih oddajah gostovali drug pri drugem in poskrbeli, da bodo nočne ptice najbolje obveščene predvsem, če bodo poslušale skupni nočni program radijskih postaj Slovenije. M. D. ■ ležencev ter vsi drugi, ki so jih ti navdušili ter jih družita petje in vera, so se zbrali tudi tokrat. Namen takšnega srečanja je predvsem, naučiti se novih pesmi in jih odnesti v župnije, od koder prihajajo. Nove pesmi, predvsem z versko vsebino, pa so jim predstavili slovenski avtorji, ki so ta konec tedna tu gostovali. V soboto dopoldan sta bila to Marija Bukovec in Silvo Bukovec, popoldan pa sta udeležence navduševala Sašo Murgele in Robi Rolih. Ob učenju in petju novih pesmi jih je spremljalo več kot trideset kitaristov, ki so popestrili ta konec tedna. Ker so bili seveda vsi udeleženci navdušeni, bo tovrstno srečanje potekalo tudi drugo leto spomladi in jeseni. - C. K., foto: J. Z. DRUŠTVO ZA POMOČ MLADIM Naj vam korak do nas ne bo te- Društvo za pomočmladim »Korak naprej« za Pomurje Vrsta zanimivih predavanj za šole, zdravstvene domove... as/r računalniški inženiring in trgovina d.o.o.. Zasavska cesta 95 1231 Ljubljana-Črnuče Tel. 01/5886 291 D ruštvo za pomoč mladim Korak naprej, ki ima zaenkrat sedež v Beltincih, kmalu pa se bodo preselili v Mursko Soboto, vključuje člane z območja vseh štirih upravnih enot Pomurja, bilo pa je ustanovljeno v letošnjem maju z namenom delovanja na po- dročju preventivne dejavnosti. V društvu v ta namen zbirajo podatke za informacijske baze, osveščajo predšolske in šoloobvezne otroke ter mladostnike s problematiko odvisnosti, izvajajo preventivno vzgojno delo s starši in delavci v vzgoji in izobraževanju ter pomagajo mladim v stiski. Sodelujejo tudi pri izvajanju programa CINDI, preventivnem programu za zdrav način življe-nio Dr ari IzrofHm o za iTdali Vnil- grame, predavanja in delavnice za otroke, starše, vzgojitelje in učitelje ter svetovalne delavce za letošnje šolsko leto. Knjižica med drugim vključuje pri vsakem predavanju tudi kratek opis in cilje predavanja, ciljne skupine, ki naj bi jih tematika zadevala, trajanje predavanja in ime predavatelja. Tako se lahko šolske ustanove, krajevne skupnosti, zdravstveni dnmnvi in še. kdo ndlnr.i med nrn- hvala, ne potrebujem!, Zloraba ilegalnih drog in njihova predstavitev, Dojenje, Varne počitnice z otrokom, Cerebralna paraliza, Trpinčenje otrok, Preprečevanje kajenja, Zdravje, Spolnost in AIDS, kontracepcija, Mladostnik brez droge, Mladost brez droge in odvisnosti, Odrasti in ne postati odvisen, Spolnost in mladostnik, AIDS, Poklicno svetovanje z vidika zdravstevnih omejitev, Organizacija in izvajanje poletnih taborov za otroke, Učna delavnica iz Sokratskega pogovora ter Učna delavnica iz klasične psiho-dramp Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju STROKOVNEGA SODELAVCA na področju trženja laboratorijske dejavnosti na Madžarskem Pogoji: - Najmanj VI. stopnja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri - Dobro poznavanje računalništva in kemije - Vsaj 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih - Zaželjeno znanje madžarskega jezika - Dobre organizacijske in komunikacijske sposobnosti Prijave pošljite v 10 dneh na naslov: Ahit rl M Zoccn/olzo racH lOm 1 ii iKIiono C'mi filmi , 9. november 2000 (IZ)BRANO 9 Teden boja proti drogam Anketa »Njihove stiske ne opazijo« Začasna rešitev za Tudi v Pomurju število odvisnikov narašča - Društvo za pomoč mladim Korak naprej - Center za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od nedovoljenih drog mlade brezposelne T a teden je v Sloveniji preventivni teden oziroma teden boja proti drogam. Vedno več je mladih, ki so v stiski, pa jih ne opazimo, šele, ko so zasvojeni s kakršnokoli drogo, se jim začnemo po- svečati, čeprav vemo, da je najboljša že preventiva. Centri za socialno delo, lokalne akcijske skupine in nevladne organizacije organizirajo v tem tednu preventivne dejavnosti z namenom, prikazati in osvestiti ljudi, predvsem mlade, da jih ne zasvojijo droge, bodisi legalne, kot so alkohol, cigarete, kava, ipd., ter ilegalne ali nedovoljene droge, kot je heroin ipd. Tudi v Pomurju obstajajo takšne organizacije in društva, ki preventivno svetujejo. Z enim od takšnih društev smo se pogovarjali tudi mi. Jasno pa je, da preventiva ne zaleže povsod in da zasvojenosti podleže mnogo ljudi, zato smo v pogovor vključili tudi tiste, ki zasvojenost zdravijo, in sicer zasvojenost od heroina in drugih nedovoljenih drog, ki vse bolj pronicajo tudi v pokrajino ob Muri. Preventiva Dr. Erika Zelko Peterka, predsednica Društva za pomoč mladim Korak naprej: »V društvo smo vključeni ljudje, ki delujemo na področju odvisnosti ali preventivnega delovanja, sama že šesto leto delam v metadonski ambulanti. V šestih mesecih delovanja društva smo prejeli zelo pozitivne odzive, vendar pa lahko prave rezultate pričakujemo šele čez nekaj let. Večji del našega programa temelji na delu z mladostniki, in sicer na področju delovanja proti širjenju zasvojenosti. Pri raznih predavanjih in učnih delavnicah gre za razvijanje pozitivne samopodobe in spodbujanje k zdravemu načinu življenja z namenom preprečevanja odvisnosti pri mladostnikih, starši pa spoznajo, s čim se lahko srečajo. Na žalost tudi v Pomurju ugotavljamo, da ure na dan, pomemben pa je tudi zdrav način življenja, zgled staršev...« Kurativa Če že ne največji pa vsaj najbolj strah vzbujajoč problem, ker zajema predvsem mlade, je danes zasvojenost z nedovoljenimi drogami. V Murski Soboti je za tovrstno pomoč Center za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od nedovoljenih drog, ki deluje v zdravstvenem domu v Murski Soboti in ga vodi dr. med. Nenad Petrovič, ki o metadonskem zdravljenju in programu v omenjenem centru pravi naslednje: »Že nekaj časa se o metadonskem zdravljenju ne govori preveč spoštljivo, vendar pa je to eden od programov reševanja zasvojenosti v celem spektru ponudbe, ki je prav tako pomemben. Za večino, ki zadeve Dr. Nenad Petrovič, vodja Centra za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od nedovoljenih drog rezposelnost pri mladih je vedno bolj razširjen problem, ki pesti t. i. moderno dobo. Še pred kratkim je veljalo, da je z diplomo na fakulteti služba že zagotovljena, vendar so se zadnje čase, vsaj pri nekaterih poklicih, tudi tukaj začele pojavljati težave. Da bi vsaj do neke mere zmanjšali brezposelnost, jih na Zavodu za zaposlovanje vključujejo v razne oblike javnih del in ena od njih je tudi program Centra za socialno delo Skupaj zmoremo, kjer gre za socialno-pedagoško pomoč otrokom in tudi njihovim družinam. Mladi med dvajse- tim in tridesetim letom starosti tako obiskujejo osnovnošolske otroke na domu, kjer se skupaj učijo, pogovarjajo, družijo. Vsak od izvajalcev programa dobi okrog pet družin in zanimalo nas je, kaj jim ta program pomeni, kako se odzivajo družine, predvsem pa; kakšne načrte imajo, ko bodo po enem letu morali ta program zapustiti. Gregor Žižek, Sp. Kamenščak: »Sem absolvent zgodovine in sociologije na Pedagoški fakulteti in ta program, v katerem sem že eno leto in štiri mesece, mi pomeni neko preizkušnjo, saj lahko preizkusim znanje, ki sem ga pridobil na fakulteti o poučevanju. Delam s petimi družinami in ugotavljam, da jim to zelo veliko pomeni, čeprav v začetku potrebujejo nekaj časa, da te sprejmejo, zato pa je zgrešeno, da to delo poteka samo eno leto, kajti družine, še posebno čas spet navajati na drugega. Ves čas si tudi intenzivno iščem službo, vendar uspeha še ni bilo. Glede tega mi je zelo težko, saj imam že družino, poleg tega pa je tudi žena kljub študiju brez službe. Verjetno si bom moral poiskati službo, ki sploh ne bo z mojega področja.« Klaudija Rajnar, Gradišče: »Končala sem srednjo zdravstveno šolo, volontersko sem opravila pripravništvo, zaposlitve pa ni bilo. Pošiljala sem veliko prošenj za zaposlitev, v januarju pa sem se vključila v program javnih del, kjer pomagam otrokom. Ta program je zelo dober, saj ugotavljam napredek pri otrocih in poleg opravljanja šolskih obveznosti se tudi veliko pogovarjamo, v bistvu gre tudi za skupno preživljanje časa. Ker sem že od nekdaj rada delala z otroki, sem se odločila, da se bom prekvalificirala za vzgojiteljico, predavanja zdaj že obiskujem, pozneje pa bom verjetno še nadaljevala štu- Dr. Erika Zelko Peterka, predsednica Društva za pomoč mladim Korak naprej ne razumejo, je metadon le nadomestna droga in zdravljenje z njim nima učinkov, to pa seveda ne drži. Kot prvo, metadon zagotovo, čeprav nadomešča tisto, kar daje tudi droga, nima tako razdirajočih učinkov za človeško telo in psiho. Drugi vidik zdravljenja pa je tudi ta, da ta način preprečuje »rizično vedenje«. Vemo, da do uživanja drog največkrat pride v skupinah, kjer se uporablja ista igla za vbode, kjer lahko pride tudi do spolnega občevanja in drugih skupinskih iger, čemur velikokrat sledijo okužbe s spolnjmi ali drugimi boleznimi (hepatitis B, C; HIV ...). Metadonsko zdravljenje tako zelo zmanjšuje pogostnost tovrstnega vedenje, kateremu sledijo omenjene okužbe. Zelo pomembno je tudi, da si ob uživanja metadona narkoman ne more zadati smrtne doze, to pa se velikokrat zgodi, ko je na tržišču nova (čistejša) droga. Pravi namen metadona pa je v tem, da bi odvisniku preprečil slo po drogi in da bi mu omogočil neko stanje, ko še ni »zadet«, vseeno pa občuti neko lagodje, s katerim se preprečujejo težave glede odte-gnitvenega stanja. Tako je meta- don lahko začetek za tiste, ki še niso kronično v teh težavah in se hočejo očistiti droge, pozneje pa svoje zdravljenje zasvojenosti nadaljevati v komunah.« Sam center v M. Soboti pa deluje tako, da se lahko vsak, ki je odvisnik, javi v zdravstvenem domu ob sredah od petnajste ure dalje, kjer najprej poteka pogovor z zdravnikom. Seveda pa vsi, ki pridejo, trenutno prihaja po pomoč okrog osemdeset odvisnikov, ne dobijo metadona. Za metadon je namreč treba izpolnjevati določene pogoje, ko zdravnik oceni, ali odvisnik res potrebuje metadon ali si ga je prišel iskat samo kot nadomestilo. Velikokrat poskušajo zadeve urediti tudi brez zdravil, preprosto tako, da mu ponudijo psihosocialno pomoč s pogovorom, svetovanji ipd. Tisti pa, ki so na metadonu, ga morajo uživati približno tri do šest mesecev vsak dan, potem pa se količine začnejo zmanjševati in sčasoma, to je seveda končni cilj, se uživanje ukine. Jasno pa je, kot poudarja dr. Petrovič, da je ta cilj dosežen le takrat, če se odvisnik drži programa zdravljenja. C. KOSEDNAR, D. TIBAOT FOTO: NJ, DTi dij na fakulteti.« Tatjana Štampar, Presika: »Končala sem višješolski program bančništva in financ na ekonomski fakulteti, opravila sem tudi pripravništvo, nato pa sem se prijavila na Zavodu za zaposlovanje, kjer sem dobila možnost, da se vključim v javna dela. S programom sem začela avgusta, kjer delam s štirimi družinami in večinoma gre pri otrocih za učno pomoč. To delo mi je zelo všeč, je tudi iz- ziv, saj bom s tem pridobila veliko izkušenj, poleg tega pa je tudi v veliko pomoč družinam in seveda otrokom. Glede zaposlitve na mojem področju pa ne vem, kako bo, saj sem poslala že kar nekaj prošenj, vendar povsod zahtevajo delovne izkušnje, ki pa jih mi mladi niti ne moremo nikjer pridobiti.« se pojav odvisnosti širi, da so odvisniki čedalje mlajši, povprečna starost je sedemnajst let, imamo pa tudi nekaj takih, ki so že pri trinajstih zasvojeni s heroinom. Pomurje ni izjema in problematika že dolgo ni več izključno lokalizirana na mesta in mestna središča. Problem se širi, ker je to odsev družbe, in negativni trendi se najbolj kažejo pri mladi populaciji, kije v obdobju odraščanja najbolj kritična do vseh teh pojavov. Namen našega društva je torej, starše opozoriti, da ta problem obstaja, čeprav si zelo težko priznajo, da bi bilo z njihovim otrokom kaj narobe, žal pa je tudi veliko staršev, ki o tem nič ne vedo. Mladostnik, ki je v težavah, skoraj vedno pokaže kakšno spremembo, na katero je treba biti pozoren, npr. naenkrat spremeni način oblačenja ali družbo, začne risati temačne slike ipd. Na ta način opozorijo, da so v stiski, a tega prevečkrat nihče ne opazi. Otrokom je treba posvetiti čas, doma jih je treba zaposliti z majhnimi opravili, saj nikoli niso preveč obremenjeni, da ne bi prevzeli Koalicijska pogajanja Kdo zahteva najmanj o volitvah nas je seveda zanimalo, koga bo Drnovškova stranka sprejela k vladanju, pa še vse do danes (srede) tega nismo izvedeli, čeprav je bil že v ponedeljek obljubljen podpis koalicijske pogodbe. Kaže pa, da se bodo pogajanja lahko zavlekla še do drugega tedna, saj se Drnovšek po zadnjih besedah želi pogajati tudi s SDS. Najverjetnejša kandidatka za sodelovanje z LDS v vladi, to je ZLSD, je Drnovška v soboto presenetila, tudi Drnovšek sam je izrazil glede tega določeno nezadovoljstvo, s svojo zahtevo po štirih ministrskih mestih, medtem ko jim je bila LDS pripravljena oddati le tri ministrska mesta. Poleg tega naj bi bila za LDS neustrezna tudi imena ministrskih kandidatov. Tako seje torej pokazalo, da niso problem samo programska razhajanja, ki naj bi jih že razrešili, ampak tudi kadrovska razhajanja, ki so na ta način Združeno listo potisnila na rezervno klop. To priložnost pa je izkoristila SLS + SKD ter se začela resno za Drnovška ne bi bila zanimiva, ker je po njegovih besedah znotraj nje preveč neskladja, spomnimo se samo izjave Janeza Podobnika nekaj dni po volitvah, ko je zatrjeval, da mora iti stranka v močno opozicijo, Zagožen pa že takrat ni izključeval možnosti sodelovanja z LDS, sedaj pa je verjetno postala, zaradi prevelikih zahtev ZLSD, najresnejša kandidatka za partnerico v koaliciji. Tudi njej naj bi bila LDS pripravljena odstopiti le tri ministrska mesta, in sicer' kmetijsko, notranje in pravosodno, to se zdijo Zagožnu sprejemljivi pogoji za vstop v koalicijo, kljub temu pa na ponedeljkovi seji te stranke niso sprejeli nobenega sk- potekala v torek zvečer, pa tudi s prej omenjenimi ministrstvi v SLS + SKD niso zadovoljni in hočejo imeti druga, to pa pomeni, da se bodo pogajanja še nadaljevala. Tako ostajajo odprta pogajanja tudi še s SDS, vendar se s tovrstno koalicijo, če bo do nje seveda prišlo, ne strinjajo člani Liberalne akademije ter LDS-ov odbor za šolstvo in znanost. Edini napredek, ki je bil storjen v pogajanjih, tako ostajata le podpisa dogovora o sodelovanju s strankama DESUS in SMS. Lahko bi se zgodilo, da Drnovšek pogajanj ne bo nadaljeval, saj ima na ta način, ob podpori predstavnikov manjšin, 44 poslanskih glasov, v nadaljevanju pa pričakuje tudi glasove SNS, ker je Zmago Jelinčič zagotovil, da bo stranka glasovala za Drnovška kot mandatarja, seveda za ustrezno uslu- Metka Ružič, M. Sobota: »Zdaj pišem diplomo za višješolski program smer marketing na ekonomski fakulteti, vendar vse bolj ugotavljam, da dosti raje delam z otroki, še posebno zdaj, ko sem vključena v ta program, kjer sem od julija, in obiskujem tri družine. Program je zelo dober in tudi učinkovit, saj se otroci pozitivno odzivajo. Skupaj se učimo, delamo naloge, pogovarjamo, peljem jih na sprehod in vse to delam z veseljem, zato sem se zdaj dokončno odločila, da bom v tej smeri študij tudi nadaljevala. Ko bom končala diplomo, si bom sicer še poskušala poiskati delo v moji stroki, pripravljena sem iti delat tudi v Maribor ah Ljubljano, vendar bom pozneje študij nadaljevala na pedagoški fakulte- ti.« Boštjan Salaj, Berkovci: »Sem absolvent višješolskega študija gradbeništva in prek Zavoda za zaposlovanje sem se vključil v program javnih del, kjer naj bi poučevali otroke. V začetku sem dvomil, da sploh sem za kaj takega, vendar pa zdaj po devetih meseci lahko rečem, da z družinami oz. otroki zelo lepo napredujemo. Hodim k štirim družinam in zelo mi je všeč, da poteka delo s celotno družino, največji poudarek pa je seveda na reševanju učnih težav pri otrocih in pogovarjanju z njimi. Delo z njimi je zame dobra izkušnja, saj.se srečuješ z raznimi težavami, kijih skušaš kar najuspešneje reševati. Dokler ne bom diplomiral, nimam možnosti zaposlitve, pozneje pa mislim, da težav z zaposlitvijo ne bom imel.« DARJA TIBAOT ■ 1O INTERVJU 9. november 2000, nsmiK Radenskinega deleža pri razvoju Moravskih Toplic ni bilo v poslovnih knjigah V Iliriji bi pobirali ekstraprofit Barbara Gunčar podrla tisto, kar je pomurski turizem gradil deset let oravske Toplice so brez dvoma eno vodilnih pomurskih podjetij, to potrjujejo poslovni rezultati in velik obseg naložb v tem zdravilišču. Po slabih desetih letih jim je uspelo iz gospodarskega mrtveca postati eno vodilnih turističnih podjetij v državi, ki dobiva s stalnim dviganjem kakovosti in širitvijo ponudbe nov zagon na tujih trgih. Je edino pomursko podjetje, ki mu uspeva angažirati prost naložbeni kapital od drugje. To le dokazuje, da jasno definirani cilji niso nezanimivi za plasma kapitala v regijo, kot je Pomurje. K temu je treba dodati še to, da kapitalski tokovi znotraj Moravskih Toplic samo potijujejo, da premoremo določene resurse, ki pomenijo komparativno prednost v odnosu na preostale slovenske regije. Položaj Moravskih Toplic dobiva znotraj regije povsem drugačno težo tudi zaradi novega strateškega lastnika dosedanjega »pomurskega turističnega giganta« Radenske in že izraženega redefiniranja položaja turizma znotraj Radenske. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Moravskih Toplic Dušanom Bencikom. M V pomurskem gospodarstvu se v zadnjem obdobju pretežno srečujemo z odtokom kapitala iz regije, nekatere kapitalske povezave oziroma prevzemi podjetij kažejo na to. Z vami je nekoliko drugače, saj vam je uspelo ohraniti lastniško ravnotežje in s pomočjo dokapitalizacij pripeljati v podjetje sveži kapital. Bencik: Zdravilišču Moravske Toplice je uspelo pripeljati kapital v našo regijo z dvema dokapitalizacijama. Prva je bila opravljena leta 1993, ko smo pridobili nekaj več kot milijardo tolarjev, druga prav tako v vrednosti dobre milijarde tolarjev pa v lanskem letu. V časovnem obdobju sedmih let smo pripeljali v regijo dobri dve milijardi tolarjev. Kapital iz prve dokapitalizacije je bil namenjen sanaciji podjetja, ki ni imel pozitivnega učinka samo na podjetje, ampak tudi LB Pomursko banko. Iz dokapitalizacije je bil poravnan del terjatev, to pa je imelo pozitiven učinek tudi pri banki. Druga dokapitalizacija pa je bila namenjena naložbam, s katerimi smo povečali konkurenčnost na domačem in tudi tujem trgu. Kako ste uspeli prepričati vlagatelje za dokapitalizacijo, s katero ste sanirali podjetje? Bencik: Ključna sta dva elementa. Sovlagatelji se odločajo za naložbe na osnovi prepričljivosti in ambicioznosti vodstva, ki mora biti sposobno, prepričati potencialne vlagatelje. Vzporedno s tem so potrebni projekti in strategija razvoja, ki bodo pritegnili kapital. Mi smo projekte imeli in z njimi smo prepričali lastnike. Pri prvi dokapitalizaciji je bil močno navzoč HIT, poslovne vezi med podjetjema so bile tesno prepletene. HIT je bil vaš ključni strateški partner, saj ste se udeleževali celo razširjenih kolegijev HIT-a. Kako je afera HIT vplivala na vaš položaj? Bencik: V letih ’9l-’93 je imel HIT dobro razvojno strategijo, ki se je tesno prekrivala z razvojno strategijo turizma Slovenije. Zaradi afere do realizacije strategije ni prišlo. Če bi do nje prišlo, bi bil HIT ena najmočnejših turističnih in gospodarskih grupacij, ki bi sedaj v evropskem turističnem prostoru že nekaj pomenila. Če vstavim v to zgodbo Moravske Toplice, nam je uspelo, da nas afera ni oplazila. Je pa nesporno, da smo dobili iz te povezanosti celo vrsto pozitivnih učinkov. Leta ’91 smo bili na kolenih in faVrat ca nncin\/nn nr>VA. bi pomagal s svojim kapitalom, se verjetno ne bi izvlekli. Kljub dobri poslovni povezavi in lastništvu pa nismo uspeli, da bi odprli srednje veliko igralnico, predvsem kot dopolnilno dejavnost obstoječi dejavnosti. Do tega ni prišlo zaradi obnašanja države in državnih organov, ker zakonodaja ni dovoljevala ustanovitve igralnice. Tudi v tem trenutku zaradi izkoriščenosti koncesij HIT-a, dobljenih od države, uresničitev tega projekta ni mogoča. Kako pa se je vključila Sava? Bencik: Prevladala je razvojna vizija, ki je bila razlog za odločitev. V zdravilišče so verjeli. Hkrati za vložek ni bilo formalnopravne ovire, kot se jim je to dogajalo z Bledom, kjer se srečujejo z denacionalizacijskimi zahtevki in nerešenim lastništvom. »Poslovne knjige niso lagale, toda Radenska nas je izsilila za ceno preživetja« Vrniva se k zgodbi sanacije in razdruževanja. Takrat, ko ste odločili za odhod iz sistema Radenske, je bila ta poteza javno izredno negativno pozi-cionirana v odnosu do Radenske in tudi napihovana s strani Radenske. Imela pa je tudi negativen premoženjski učinek na vaše podjetje. Bencik: Sedaj sva pri bistvu problema. Do sedaj o tem javno nisem govoril, morda tudi ni prav, da odpiramo nekatere stare stvari, pa kljub vsemu. Zdravilišče Moravske Toplice je bilo tozd Radenske. Po takratni zakonodaji so bili tozdi samostojne pravne osebe, in čeprav so poslovale v okviru delovne organizacije, so bile vse relacije v smislu poslovanja, premoženja in financiranja izkazane v poslovnih knjigah. S strani Radenske je prišel v času razdruževanja finančni zahtevek, ki pa ga v poslovnih knjigah ni bilo. To pomeni, daje bil zahtevek celo izmišljen. Vendar v tistem času je bila nujna dokapitalizacija in sprememba pravnega statusa, ki pa ga je Radenska blokirala. V tej pat poziciji bi ostali, če takrat ne bi priznali tega nikjer razvidnega in zavedenega zahtevka v višini štirih milijonov mark, da smo lahko začeli s sanacijo podjetja. Takrat je prišla Radenska do deleža, ki ga ima v našem podjetju. Hojnik še danes govori dru-nara noč Ha ip radenski turi- Moravce, čeprav naložbe in njihovo financiranje tega ne potrjujejo. Del sredstev za Ajdo je bil dobljen tudi iz naslova nepovratnih sredstev za manj razvite. Bencik: Moravske Toplice spremljam več časa, kot jih vodim, saj sem jih spremljal kot revizor SDK-ja. Dejstvo je, da se je zdravilišče v svojem razvoju financiralo samo. Za čas osemdesetih se namreč zanemarja dejstvo, da so imele Moravske Toplice takrat daleč največ tujih prenočitev in velik devizni priliv. Takrat se je ob rednem prihodku pri prodaji deviz na račun »šti-cung« še dodatno veliko zaslužilo, to pa je dodaten argument za trditev, da so Toplice ustvarjale več, kot so same porabile. Razvoj je tekel tudi na račun zadolževanja, tako za hotel Termal še danes odplačujemo dolgoročni kredit. Pri Ajdi pa se je žal finančna konstrukcija zapirala po gradnji, to pa je povzročila kriza. Za aktiviranje hotela so bili potrebni kratkoročni krediti, ki so povzročili velike težave. Z dokapitalizacijo smo kreditne obveznosti z 19 zmanjšali na 11 milijonov mark. S tem smo prišli do normalnih možnosti za poslovanje. Kaj bo s tem podarjenim deležem Radenski, če bo novi lastnik Radenske poskušal ta delež prodati, napovedal je, da ga zanima proizvodnja pijač. Bencik: O razmišljanjih Laškega o turizmu nimam podrobnih informacij. Energijo usmerjam v razvoj in poslovanje podjetja in temu dajem prednost pred lastništvom in lastniškim kapitalom. O strukturi kapitala odločajo lastniki. Naša lastniška struktura je uravnotežena - imamo devet večjih lastnikov. Smo delniška družba s kotacijo delnic na borzi, kjer poteka promet z delnicami, predvsem z delnicami manjših delničarjev. Drugače pa bi bilo, če bi se pojavil interes po prodaji ah nakupu večjega paketa delnic. V naših aktih ni meha- večjega paketa, delno pa nas pred prevzemi ščiti zakon. Ob Radenski je tu še paket Pomurske banke, ki počasi izgublja svojo suverenost, in v tem primeru, glede na dosedanje izkušnje, lahko to pomeni povsem drugačen odnos banke do lastniškega deleža. Bencik: To drži, težko pa je napovedati, ali se bo lastniška struktura menjala. Z vidika uprave je pomembno, da bo ta sposobna parirati s pravimi programi, in dokler bo poslovanje dobro, ni bojazni za podjetje, niti za upravo in ne zaposlene. Zato niti ni pomembno, kdo bo kupec delnic. V svetu je kapital, ki išče, pogojno rečeno, naložbeno priložnost, zato ne izključujem možnosti dotoka tujega kapitala, še posebno v turistično oziroma zdraviliško dejavnost. Ob tem pa so, če do tega pride, vstopi tujih partnerjev toliko večja neznanka. Pri razvoju ste sledili razvojnim ciklom Term Čatež, dinamika je bila približno enaka z dveletnim časovnim presledkom. Ali je ekonomija obsega na tej lokaciji naložbeno že izčrpana? Čatež se je usmeril na morje, vi ste se spogledovali z Ljubljano, konkretno s hotelom Ilirija. Kam so usmerjena vaša razmišljanja okrog nadaljnjih vlaganj? Ali je to povezovanje pomurskega turizma, ali vključevanje v druga okolja? Bencik: Pomurski zdraviliški turizem je doživel razvoj in ima v slovenskem turizmu soliden položaj. Trenutno stanje je zadovoljivo, saj omogoča razvoj posameznim turističnim krajem. Na tujem trgu nastopamo skupaj, na domačem pa si konkuriramo. Posledice so pozitivne, saj konkurenca pelje k napredku. Kar se tiče razvoja turizma kot celote, nisem tisti, ki bi želel kreirati ali bi lobiral za neko smer razvoja. Bom pa prisluhnil tistim, ki bodo dali ideje o povezovanju. Dejstvo je, da, kot ste izstopajo in si upravičeno lastijo dominantno pozicijo, saj to potrjuje število prenočitev, ki je izraženo v razmerju: na naših 100 so drugi ustvarili 66 prenočitev. Pri tej zgodbi bo pomembna vloga lastnikov. Z naložbo v Terme 3000 smo izkoristili našo prednost zdravilno vodo. Strateška osnova, torej termo-mineral-na voda, ki je znana po vsej Evropi, je s to naložbo pridobila vrednost. Po aktiviranju kompleksa smo zmogljivosti napolnili. Bistveno boljša je tudi zasedenost zasebnih zmogljivosti. Ponovno se vračajo klasični gostje v večjih skupinah. Strategija razvoja je bila načrtovana in sedaj je zaokroženo tudi celotno apartmajsko naselje. Razširiti moramo le še avtokamp. Odprte so opcije razvoja na tej lokaciji ter odhoda z znanjem in kapitalom v druga okolja. So kraji, ki nazadujejo in pomenijo izziv. Obstaja možnost vlaganj na Balkan. Kažejo pa se tudi možnosti vlaganj v Avstriji in Nemčiji. Pred dobrima dvema letoma nam je bil ponujen hotel Ilirija, sedanji hotel M, uprava je imela ambicije po prevzemu in obnovi tega hotela. Toda mnenja lastnikov so bila deljena in zato se to ni zgodilo, čeprav bi bila to dobra poslovna poteza. Za primerjavo: v tem hotelu stane danes prenočišče z zajtrkom 120 mark. V zdravilišču moramo za ta denar ponuditi polni penzion. To ponazarja, kako pomembna je lokacijska renta. V Ljubljani bi s tem hotelom brez dvoma ustvarjali ekstraprofit. Omenili ste lastništvo Save v zdravilišču in na Bledu. Dejstvo je, da na Bledu manjka dobrih menedžerjev in idej. Bled potrebuje dobre menedžerje in dobre projekte, če to dobi, potem se bo razvijal. Ali imate konkretno ponudbo? Bencik: To ni nič novega, že nekaj let neformalno sodelujemo z blejskimi hotelirji, prišle so tudi konkretnejše ponudbe. Vendar zgodba je podobna kot v primeru Ilirije. Ambicije vodstva Moravskih Toplic ponovno presegajo ambicije lastnikov. Pred nekaj dnevi smo prejeli izjavo vodilnih iz Save, ki izražajo željo po tesnejšem sodelovanju zdravilišča pri posameznih projektih na Bledu. Kaj pa vaš odnos do kapitalske integracije pomurskega turizma? Bencik: Največja verjetnost je, da bo stanje v pomurskem turizmu ostalo tako, kot je, predvsem po organiziranosti in strukturi kapitala. Obstajajo možnosti po integracijah, ki so predvsem odvisne od nastopa novih strateških lastnikov. Odprta je še opcija, da postanejo Moravske Toplice delni.lastnik radenskega turizma. Če do tega pride, mora biti osnovno vodilo, da se priključujejo podjetja predvsem k tistemu, ki je sposobnejši in učinkovitejši. V zadnjih letih smo se mi povzpeli prav na vrh slovenskega turizma. Moravske Toplice so po številu ustvarjenih prenočitev nekje na šestem mestu. Statistično in poslovno pa bo za nas letošnje leto še ugodnejše, saj smo z zagonom nove naložbe število prenočitev povečali za dobro tretjino. Če bi do povezave prišlo, je toviti razvoj in dobičkonosnost brez večjih strukturnih sprememb in s tem povezanih kapitalskih vložkov v to prestrukturiranje. Bencik: Načeloma bi bil za povezovanje po sodobnih kapitalskih načelih. Osebno se zavzemam za koncept povezovanja, ki bi dajal ustrezne učinke. Povezave so smiselne le, če bo storjen kakovosten korak naprej. Prepričan sem, da so na avstrijskem in nemškem trgu še velike potencialne možnosti za pridobitev večjega števila tujih gostov. Posledično pa obstajajo možnosti za razvoj pomurskega turizma. Po moji zasnovi pa bi tudi ob povezovanju konkurenčnost znotraj pomurskega turizma morala ostati, kajti konkurenca je gonilo razvoja. Radenci ponovno posegajo v vašo soseščino, saj je bilo podpisano pismo o nameri, po katerem bosta občina Puconci in Radenska v dveh letih pripravili projekt za aktiviranje vrtine v Rimski čardi. Bencik: Zanimivo in odgovor se ponuja z več zornih kotov. V Rimski čardi bi morda lahko začel delovati projekt na ravni kopališke dejavnosti, kajti kriteriji za pridobitev statusa zdravilišča so jasni. Vprašanje je, zakaj te terme v Rimski čardi, če zaradi okolja in lokacije, je to pozitivno, če zaradi vrtine, potem ideji nisem naklonjen. Ta vrtina ni veliko vredna, pravzaprav nič, ker je stara, in preden se jo aktivira in začne izkoriščati, so potrebna obnovitvena dela. Stroški pa niso bistveno nižji, kot če bi delali novo vrtino. Zgodovinsko gledano, segajo te korenine vrtine v Zvezdine čase, prav tako tudi razvoj Moravskih Toplic. Ali po tej nasledstveni logiki ni realno, da bi si tudi vi lastili to vrtino in ne samo Radenska? Bencik: Vrtino bi si lahko lastil marsikdo, še najbolj pa Naf-* ta Lendava, ki jo je izvrtala. Kar se lokacije tiče, vrtina leži na stičišču treh občin. Vrtina in lokacija sta na katastru moravske občine. Zgodba zase pa je, ali je tu podjetništvo smiselno ali ne. Po podjetniški logiki je treba projekt zastaviti tako, da ob zagonu prinaša dobiček. Za naložbo sta potrebna kapital in trg. Razvojno sodi projekt k Moravskim Toplicam zaradi lokacijske bližine in tudi vode, ki je podobna moravski, in mi trženje zdraviliškega turizma na osnovi termalne vode obvladamo. Da Radenska nima velikega posluha za razvoj turističnih objektov v Prekmurju, dovolj zgovorno dokazuje objekt Čarde, ki bolj negativno kot pozitivno vpliva na prekmurski turizem. Vem pa, kako bi Čarda lahko zaživela. Prej ste omenili namig za sodelovanje z gorenjskim turizmom. Pomurski - Radenski turizem je reševala Barbara Gunčar, kakšni so učinki. Bencik: Ob njenem prihodu je bil napovedan dvig kakovosti ponudbe in s tem tudi rast cen radenskine ponudbe, toda namesto zviševanja cen na račun kakovosti je čez čas ubrala obratno pot in začela cene zniževati, to pa je vplivalo tudi na naš cenovni ppložaj na trgu. To, kar smo postopoma gradili pri cenah, nam je v dobrih dveh letih podrla, saj smo tudi mi morali znižati cene in bo potrebnih novih deset let, da pridemo tja, kjer smo s cenami nekoč že bili. , 9. november 2000 KULTURA 11 Robi Černelč pred svojo sliko A Razstava Evgena Titana kademski slikar Robert Černelč, doma iz Filovec, je prejel na 5. festivalu ne- odvisnega filma v Ljubljani prvo mesto za igrani film Deževanje, za Abadon pa je prejel priznanje za film, krajši od treh minut. Na festival je prišlo 64 filmov različnih žanrov. Bil je presenečenje festivala, tako za kritike kot sam zase. »Poslal sem filme in pozabil na festival. Potem sem v petek zvečer, ko je potekal festival že ves dan, poklical, ali sem morebiti kaj dobil. In res sem dobil. Žirija je zapisala, daje med igranimi filmi najbolj izstopal film Deževanje, ki, kot pojasnjuje Naš-ko Križnar, v maniri nemega filma popelje gledalca v skrivnostno poetiko srečanja med moškim in žensko ter med avtorjem in panonsko (po)krajino. Žirija si je bila edina, da vsebuje med vsemi poslanimi filmi prav film Deževanje največ avtorske poetike, zato so mu podelili tudi posebno priznanje za avtorski pristop in režijo. Poudarjajo tudi, da ima film izredno estetsko moč, to pa se izraža z učinkovito izrabo filmskih sredstev in zanimivo likovno podobo slik, ki jih je slikar umestil v film. Pri filmu Abadon pa gre za mrtvaški ples na vizualno izredno zanimiv, sublimen način z ustvarjanjem močne atmosfere. Film prikazuje četrtega apokaliptičnega jezdeca, ki pride iz kraljestva mrtvih v tostranstvo, vzame dušo in se skozi časovni tunčl vrne v onostranstvo. Avtor pravi, da pri tem ne gre za pogreb fizične osebe, ampak pogreb pojavnega, realnega sveta. »Povedali so mi, da se pri filmu čuti močan avtorski pristop. To je res, saj sem se s filmom ukvarjal popolnoma sam, od montaže do režije, pri snemanju mi je pomagal akademski slikar Mitja Ficko. Koketiral sem edino z nemim filmom in uporabil samo nekatera sredstva nemega filma.« Posneti material je nastal pri snemanju za celovečerec Deževanje, ki ste si ga lahko ogledali na letošnjih lončarskih dnevih. Materiala je bilo za 50 ur in, kot je povedal Černelč, je ves ta material montiral sedem mesecev po petnajst ur na dan. Ob koncih tednov, ko je bil studio zaprt, pa gaje tako dajal ustvarjalni nemir, daje moral slikati in slikati. Film Deževanje je snemal kot posamezne elemente, ki se na koncu inkorporirajo v celoto, funkcionirajo pa tudi kot samostojni segmenti. In prav eden od teh je Abadon. Naj omenimo še to, da je bil film Abadon prikazan in opažen tudi na slikarskem salonu, ki gaje pripravilo društvo slovenskih likovnih umetnikov ob stoti obletnici razstave. Naslov priložnostne razstave je bil Prvinski dotik, v uvodniku kataloga pa je Judita Krivec Dragan zapisala: »Prvinski dotik je torej prvi plahi spopad z belino papirja, nezavedno slikanje sveta onkraj njegove fizične podobe, prav tako pa je motiv, navdih, izkušnja, ki je dovolj močna, da zaznamuje celoten umetniški svet posameznika in bi ga lahko poimenovali kar z Usodnikom Roberta Černelča.« To pa si umetnik šteie v čas, saj je med številnimi že Nagrajena filma Deževanje in Abadon Slikarjeva poetika na filmskem platnu bolj uveljavljenimi in priznanimi umetniki zapisala prav njegovo ime. Zanimivo je tudi to, da se je filmanja lotil akademski slikar, ki razlaga, da pred tem Prizor s snemanja julija lani. ni pošteno držal kamere v rokah in tudi televizije dolgo niso imeli pri hiši. Kljub temu je že od nekdaj razmišljal skozi kamero, skozi ta okvir. »Kamere nisem imel v roki, ampak v glavi.« Dodaja še, da če v nekaj verjameš, se to udejanji samo od sebe. In pričakovan uspeh? Pravi, da niti slučajno ni pričakoval česa takega, njemu bi bilo dovolj že, če bi film na festivalu vrteli. Film bodo vrteli tudi na portoroškem festivalu, poslan bo tudi na evropski festival nemega filma in v končni fazi tudi v Hollywood. Seveda Pred kratkim so v Strukovcih velmožje občine Puconci in domačini znova obudili spomin na prekmurskega pisatelja Štefana Kuzmiča. Slovesnostjo potekala ob Kuzmičevi rojstni hiši na številki 19 in ob njegovem spomeniku, največ besed o našem literatu pa je spregovoril župnik Ludvik Jošar. Števan Kiiznjič, kot bi bilo pravilno izgovorjeno njegovo ime, se je rodil leta 1723, šolal pa se je v Kančevcih, Radgoni, Sopronu, Gyoru, Bratislavi, Nemescsoju in Surdu. Njegovo najobširnejše in najpomembnejše delo prekmurskega slovstva je prevod celotnega Novega zakona. Umrl je leta 1779 v Surdu. Pa še zanimivost iz sedanjosti: spomenik Kuzmiču bi pravzaprav moral stati poševno, a je zaradi napake sedaj zravnan, a tudi to nikogar ne moti. - Besedilo in foto: TK Rudi Ringbauer: Preproste resnice Izjemne časti je vreden človek, ki se tujega uspeha veseli, kot da hi bil njegov. Da je izredno samozavesten? Me sploh ne preseneča, ker je zelo kratke pameti. Komu lastne izkušnje ne pomagajo kaj prida, so zaman tudi tuje. V življenju sem naletel na nekaj faliranih študentov, ki so dali več od sebe, kot marsikateri doktor znanosti. so mu ta priznanja sedaj bolj odprla vrata do Slovenskega filmskega sklada. Robert Černelč ima v glavi že nov film, natančno si predstavlja, kako se bo začel prvi kader, od kod Razstava slovensko-polj Minuli četrtek je bila v Termah Banovci odprta razstava del, ki so nastala meseca junija, ko je Društvo slovensko-poljskega prijateljstva v Banovcih izvedlo likovno kolonijo z naslovom Slovenska pokrajina in njeni ljudje. Sodelovalo je pet akademskih slikarjev: Katarina Slysz iz Poljske ter Štefan Marflak, Manja Vadla, Jožef Kotar in Nikolaj Beer iz Slovenije. Razstavo je odprl veleposlanik republike Poljske v Sloveniji N. E. Maciej Szymanski, njene otvoritve pa sta se poleg poljske slikarke in predsednika društva Janeza Zupančiča udeležila še Jožef Kotar in Štefan Marflak, ki se ga spomnimo tudi kot odgovornega pri izbiri otroškega natečaja Gusar na reki Muri, ki je potekal prav tako junija v Termah. V kulturnem programu je nastopil tamburaški ansambel Turistično-na-rodopisnega društva z Razkrižja. - Besedilo in foto: TK bodo snemali, kako bodo oblečeni, vse ... Ampak vmes dodaja: »Jaz sem prvotno slikar.« Še ne vem, zakaj, ampak nekaj mi daje vedeti, da se bo o njem še veliko pisalo. A. NANA R. RODEŽ ■ Duh prvega prekmurskega pilota še vedno živ Drzneje od ptic, hitreje od razuma dvorani doma krajanov v Veliki Polani je bila minuli petek zvečer prva predstavitev nove knjige Sobočana Janeza Mataja, ki je pred kratkim že izdal knjigo Letala nad Prekmurjem. To- kratni je naslov Drzneje od ptic, govori pa o prvem prekmurskem pilotu Štefanu Hozjanu iz Brezovice in njegovih dogodivščinah, ko je bil cesarsko-kraljevi pilot med prvo svetovno vojno v službi Avstro-Ogrske. Prireditev je povezoval pisatelj Milan Vincetič, ki je v prejšnji številki Vestnika že podrobneje predstavil knjigo, mi pa dodajmo, da se predstavitve ni udeležil občinski povabljenec obrambni minister Janez Jan- ša, je pa zato prišel predstavnik generalštaba Slovenske vojske dr. Iztok Podbregar s soprogo, sodelovala pa sta še doc. dr. Andrej Hozjan iz Maribora in Franc Kuzmič iz Murske Sobote. V kulturnem programu je nastopilo Društvo upokojencev iz Velike Polane. Avtor Janez Mataj je o Hozjanu natrosil še kup zanimivih podatkov. Tako ga je neki njegov nadrejeni v poročilu označil kot »vročekrvnega, sposobnega, nediscipliniranega, drznega, in da kot tak ogroža gospode v letalu«. Hozjan je bil tako pustolovskega duha, da je nekoč celo ukradel letalo! Drugače pa je dobil šest odlikovanj, to pa je največ med vsemi slovenskimi piloti v prvi svetovni vojni. Čeprav seje boril za Ogrsko, ker je takrat to bila njegova domovina, je bil njegov oče zavedni Slovenec, ki je malega Štefana vpisal v šolo v Mali Polani, kjer je pouk potekal v slovenščini, ne pa v Veliki Polani, kjer je bil v madžarš- o nedeljo je bila v galeriji Doma duhovnosti v Kan-čevcih otvoritev samostojne razstave Evgena Titana pod naslovom V soju oblik, ki bo odprta do konca novembra,. Evgen Titan, rojen januarja 1929 v Murski Soboti, služboval na gimnaziji v M. Soboti, Srednji šoli za telesno vzgojo in drugih šolah, je imel že več kot dvajset samostojnih in skupinskih razstav v različnih umetniških izražanjih. Tokrat seje v Kančevcih pre- dstavil s skulpturami iz jekla in vinjetami, to je izrezankami iz papirja, ki so kitajskega izvora. Kot pravi sam, ga nasploh v življenju vodi geslo Združevati umetnost, delo, znanost in šport. Tako je že kot kratkohlačnik rad risal s svinčnikom, ker je bila to v njegovi mladosti najcenejša tehnika. Ustvarjati in razstavljati pa je začel v petdesetih letih, predvsem z namenom, da bi se s pesništvom, retoriko in risanjem povzdignili iz vsakdanje povprečne objektivne stvarnosti, iz te doline solz oziroma iz tega Kranjčevega močvirja. Najljubša tema, ki jih uvršča med svojo umetniško izražanje, je zaobjeti ožji kraj in ljudi oziroma kompenzirati vsakdanjik povprečnega Evropejca. Pravi, da zelo rad uporablja različne materiale. Tako rad oblikuje les, glino, mavec, papir ter pri tem uporablja le škarje, pilo, fini nož in prste. Nerad uporablja žago, ker je pregrobo orodje, ki dejansko zareže v železo in les kot v meso. Če že posega v les ali železo, mora ta pot biti, kot dodaja, nekakšen ritual, ne pa sekanje drv ali kaj podobnega. Tokrat je za razstavo izbral papir in jeklo, ker se mu zdita oba materiala trajna, skoraj večna, papir kot nekakšen element, ki ima izvor v drevesu, torej v tej vidni naravi, ter železo kot prispodoba železne dobe. Naslov razstave V soju oblik pa izhaja iz sledečega: ločiti človeški um od fizičnega telesa je nemogoče, združevati to dvoje je nujno. Že stari vrači so vedeli, katera je tista energija v nas, ki lahko zdravi druge brez kemičnih proizvodov. Torej je za nas zelo pomembno sožitje med nadnaravnostjo in grobo realnostjo. Tako je tudi v teh oblikah, torej skulpturah in vinjetah, treba iskati tisto, kar iz tega seva, ne samo fizično podobo tega oblikovanega kosa železa ali papirja. C. KOSEDNAR, foto: JZ ■ čini. Kot pilot je Hozjan začel leta 1914 v Dunajskem Novem mestu, samo deset let po poletu prvega letala na svetu, Mataj pa letalstvo tistega časa ocenjuje za zelo kakovostno. Zanimivo je, da se je Janezu Mataju ideja o Hozjanovi biografiji porodila že pred dvajsetimi leti, za pilota pa je prvič zvedel od svojega deda, ki je bil tudi sanitejec na fronti. Podatke in informacije je našel v Kleklovih no-vinah v soboški študijski knjižnici, v avstrijskem Vojnem državnem muzeju, pri Hozjanovem stricu Ignacu, ki sedaj živi na Hrvaškem, in v knjigi Američana Martina Connorja Letalski asi v avstro-ogr-skem kraljestvu 1914-1918, kjer so Hozjanovi podvigi opisani celo na dveh straneh! Knjiga Drzneje od ptic ima devetdeset strani. Nekateri so sicer Matajevo brskanje za informacijami izkoristili v svoj prid in medtem objavili nekatere svoje »izsledke«. Toda Mataju je to dalo še večji zagon, tako da že pripravlja nov roman na šeststotih straneh z naslovom Obrni plašč, ki bo govoril o tem, kako so nekateri ljudje v Soboti v obdobjih spreminjanja sistema z lahkoto spreminjali svoja politična prepričanja. To bo prav gotovo kontroverzno branje, saj je ideja o tem romanu v Mataju zorela že trideset let! TOMO KOLEŠ ■ AKCIJE 9. november 2000, VESTNIK Vestnikov zlatnik smo izročili v prave roke Dedki in babice, vnuki in vnukinje (2' Vogrinčičev! berejo Vestnik 44 let! Angelček moj, ob strani mi stoj... Irena je nekoč pitala pujceke za domače koline Pomahali so letalu, ki je naredilo krog in se vrnilo. isalo seje leto 1922, ko je v Dolnjih Slavečih pri-vekala na svet Irena Po-zveg. Otroštvo je preživela pri stricu Jakobu Zbiilu v Rogašo-vcih. Kot je bila stara 23 let, se je poročila s tesarjem Avgustom Vogrinčičem iz Pertoče in za dve leti sta zakonca Vogrinčič odšla na delo v Kranj. »Po vrnitvi 1947. leta sva se za deset let nastanila v najeti hiši v Puoncih, kjer je bil mož zaposlen v tamkajšnji opekarni. Potem sva kupila funduš (parcelo) v Krogu in začela postopoma graditi hišo. Mož je tedaj tudi menjal službo in delal do upokojitve v soboškem Sogradu. Pred 14 leti je žal umrl.« Tako je na kratko povedala o svojem življenju 78-letna Irena. V nadaljevanju je razkrila, da so se jima rodile v zakonu tri hčerke: Erika, ki si je poročila domov; Vera in Ana pa sta si ustvarili družini v Kočevju, a radi prideta domov in obiščeta mater ter seveda sestro Eriko, v katere skupnem gospodinjstvu živi Irena. Povprašal sem jo, ali je samo gospodinjila in skrbela za živahne Irena Vogrinčič iz Kroga bere Vestnik že 44 let, zato je predzadnjič žreb resnično nagradil z zlatnikom pravo naročnico! - Foto: Š. S. hčerke ali pa je morda tudi ona hodila na delo. Dejala je, da je, ko je družina prebivala v Puconcih, hodila pomagat kmetom in tako zaslužila nekaj živil; pozneje pa je sezonsko delala v Mlekoprometu in Agromerkurju. Vse do nedavna pa je redila v Krogu prašiče za domače koline, zdaj pa ne več, ker je pač že starejša ženska pa tudi zato ne, ker se reja (če moraš kupiti Lepe želje, čestitke in pozdravi Zakoncema Angeli in Stanku Petkoviču iz Velike Polane, ki se bosta v soboto srečala z Abrahamom, iskreno čestitajo za jubilej in želijo, da bi bila še naprej nasmejanega obraza, družabna in se imela tudi v prihodnje tako rada - sorodniki, znanci in prijatelji, posebno še tetica iz Mačkovec. Nataliji Trstenjak z Janževega Vrha želimo vse najboljše za tretji rojstni dan in veselo otroštvo - družina Fridau - Divjak. Stanku Petkoviču in njegovi ženi Angeli iz Velike Polane iskreno čestita ob srečanju z Abrahamom ter želi veliko zdravja in medsebojne ljubezni - družina Prša. Dragemu vnuku Goranu Kovaču čestita za 16. rojstni dan in želi mnogo zdravja, sreče, ljubezni ter uresničitev vseh svojih življenjskih ciljev - babica Anica iz Šulinec. Minilo je 50 čudovitih let, odkar si privekal na ta prelepi svet. Gospod Marjan Koblar, želim ti vse najboljše, veliko zdravja in pejnez - Zlatko iz Maribora. Dušanu Barberju iz Šulinec vse najboljše za rojstni dan in da bi se mu uresničila skrita želja - prijatelji iz športnega društva. Dragi Tadej! Veliko sreče za volanom, lahko nogo na sklopki in zvrhan kozarček soka - stari, preizkušenrmačk/ iz Žižkov. Te dni praznuje 70. rojstni dan Janez Šadl, po domače Kovačov Hanci iz Ropoče. Ajta, iskreno ti čestitamo - tvoji otroci z družinami. Dragemu dediju Štefanu Horvatu iz Cvetkove ulice 13 v Murski Soboti iskreno čestitajo za 70. rojstni dan ter želijo veliko zdravja in sreče - vnuki: Vesna in Borut iz Kranja ter Kristjan iz Murske Sobote. Nataliji Trstenjak z Janževega Vrha vse najboljše za tretji rojstni dan ter srečna in zdrava leta - Petra in Aleksandra. Dragemu Matjažu Giderju iz Rogašovec vse najboljše in iskrene čestitke za devetnajsti rojstni dan z željo, da bi bil zdrav, srečen in vedno dobre volje - ata, mama in stari ata. Tretjega novembra je praznovala prvi rojstni dan draga hčerkica Marija Trajber iz Motvarjevec. Iskreno ji čestita in želi veliko zdravja, predvsem pa otroškega smeha - mamica Marjana. Dragi hčerki in sestri Mihaeli Sooš iz Genterovec, ki praznuje osmi rojstni dan, želimo vse najboljše in da bi se še naprej tako pridno učila - mamica in ati ter bratec David. prav vso hrano) ne splača. Pa Vestnik? »Mož ga je naročil že, ko sva živela v Puconcih. Tudi po preselitvi v Krog sva ostala zvesta domačemu tedniku. Prihajal je na Avgustovo ime, po njegovi smrti pa je hčerka spremenila naslov na moje ime.« Na domačiji v Plečnikovi ulici 71 v Krogu pa Vestnika ne bere le Irena, ampak tudi mlada družina Barbaričevih. Od tam tudi »signal«, da bi kazalo več pisati o delu in življenju v primestnih krajih Murske Sobote. Sprejeto. š. s. ■ KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: ostopoma bo, tako upamo, polno zaživela naša nova rubrika, v kateri pišemo od vezeh dedki-babice in vnuki-vnukinje. Pišite nam in obiskali vas bomo! Iz Podgrada pri Gornji Radgoni se nam je oglasila še mlada babica Lojzka Kolarič, sicer velika prijateljica Vestnika in Murskega vala. »Bo kar držalo, da se babice in dedki dosti ukvarjamo s svojimi vnuki in vnukinjami. Mnogi skušamo na ta način nadomestiti toplino, za katero so bili morda prikrajšani naši lastni otroci. Tako je bilo tudi pri nas, saj se z možem nisva mogla veliko posvečati svojim otrokom, kajti bila sva na delu v Nemčiji. Sva pa ustvarila topel dom, v katerem so zdaj tudi najini vnuki,« je zapisala Lojzka. Kolaričeva imata vnuka in dve vnukinji. Najstarejša je Ines, ki je stara sedem let; Adam je star štiri leta, Katarina pa je na svetu komajda dva meseca. »Ines hodi v drugi osnovne šole, prostem času pa že rada igra na frulico. Večkrat nam nariše tudi razne slike. Adam ima nadvse rad svojo igračko (traktor), igra pa na harmoniko; babica plešem in verjemite mi, da se imamo fajn. Katarina pa rada spi. Čas, ko smo skupaj, hitro mine. Sicer pa mi Ines in Adam rada pomagata pri krmljenju prašič- kov, saj bo eden od pitancev njihov. Kolin se že zdaj veselita.« To pa še ni vse! Babica Lojzka ima papigo, ki ji je ime Spigi, in dve želvi: Toro in Pančo. Vnuk in vnukinja vse tri živali rada hranita. Vesela pa sta tudi dojenčka -svoje sestrice, saj jo rada vozita z vozičkom. Sedaj, ko je dopolnila dva meseca starosti, Katarina že dojema svet okrog sebe, »nabere« bradico in se nasmeje. Babici Orna Lojzka Kolarič s svoji tremi vnuki, ki jih ima nadvse rada in tudi oni imajo radi njo, saj pravijo, da so takrat, ko so pri njej - na dopustu. Babica jih pač carta. 3. osnovni šoli v Murski Soboti v športni dvorani pri VODITELJ ZAIGRAJMO in ZAPOJMO PO DOMAČE/ .. /mi Radio Murski val 94,6 MHz, srednji val 648 kRZ v petek, 10. 11. 2000 ob 16.30 in ob 20.00 bodo VLADIMIR SAVČIČ-ČOBI v 1000 L tolaži hmradez.^^, _ OBISKOVALCE Hrvaško - podarja RELAX M. Sobota GEZA 1 FARKAŠ • Vlado KaJember »ZdravkoŠkender •Anton aus Tirol ■MMHI Predprodaja vstopnic v Kompasu Amigo traves in ‘knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti Druge nagrade: 2 hladilnika, zlatnina, počitniški paketi, sodi, obleke,... GLAVNI POKROVITELJI: POTROŠNIK Murska Sobota, ZAVAROVALNICA TRIGLAV Murska Sobota, GMT Avtotrgovina Murska Sobota, POMURSKA BANKA Murska Sobota, KLIMA PETEK, RADENSKA ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, ZLATARNA MARI Murska Sobota, AVTOSERVIS LAJTER Dobrovnik, OPTIKA PAVLIC Murska Sobota, FLAMIN MS Murska Sobota, MERCATOR Ptuj, AVTOSERVIS ŠKAFAR Bra-tonci, BROD NA MURI Murska Sobota, ARHITEKT DUGAR, KOZMETIČNI SALON BLANKA Rakičan, ZLATARSTVO Vlado Mandič Murska Sobota, VESTNIK Murska Sobota, KA-EL Murska Sobota SOPOKROVITELJI: M - SOD - M Gančani, TRGOVINA KEGL Murska Sobota, GOSTILNA SPIRIČ Černelavci, MECO - izdelava napisov Murska Sobota, OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA Gornja Radgona, OBČINA LENDAVA, VRTNARSTVO Murska Sobota, TUROPOLJE Murska Sobota, TOVARNA KOVINSKE OPREME Murska Sobota, RELAX Murska Sobota, MURA Murska Sobota, CESTNO PODJETJE Murska Sobota, PODJETJE KOMUNALA Murska Sobota, MODNI SALON TITAN Bakovci, MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, ZAVAROVALNA HIŠA SLOVE-NICA Ljubljana, GOSTILNA JAVOR Murska Sobota, BTC Murska Sobota, ZVEZDA ■ DIANA Murska Sobota, KOMPAS AMIGO TRAVELS Murska Sobota, POMURKA Murska Sobota, LEK Ljubjjana, ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, ABC POMURKA INTERNATIONAL Murska Sobota, REHA CENTER Murska Sobota, SAUBERMACHER - KOMUNALA Murska Sobota, TONDACH Boreči, MESARIJA HANŽEKOVIČ Veržej, KOVINOPLASTIKA PAVLINJEK Murska Sobota, PEKARNA - OKREPČEVALNICA KUZMIČ Murska Sobota, EMAG Celovec, BISTRO MARIČ Sebeborci, RADENSKA Radenci, AGROSERVIS Murska Sobota, TRGOVINA - OKREPČEVALNICA - PEKARNA ROBI Bakovci, GOSTILNA VESELA GO-RIČANKA Radovci, AGROMERKUR Murska Sobota, MAKOTER Cven, VARNOST Maribor, SLAŠČIČARNA - KAVARNA TAMARA Radenci, VI-GROS Murska Sobota, MESARSTVO KODILA Markišavci, AGENCIJA ZA TRŽENJE VENERA, SOLIDARNOST Murska Sobota, RADGONSKE GORICE Gornja Radgona, MEDICOP Murska Sobota, POMURSKE LEKARNE Murska Sobota, KG RAKIČAN, TELEKOM Murska Sobota, MINICOM Murska Sobota Tončki se je posebej vtisnil v spomin dan, ko so šli obiskat novorojeno Katarino v porodnišnico, in potem proslavljanje njenega rojstva: vesela družba je bila pokonci do druge ure naslednjega dne. Lojzka Kolarič je velika prijateljica ne le svojim otrokom in vnuku ter vnukinjama, ampak ima rada vse otroke. Že nekaj let se decembra obleče v Miklavža in gre obdarovat otroke na območju dela Apaškega polja. Tudi njeni vnuk in vnukinji težko čakajo tako obdarovanje. Babica je Ines naučila krajše molitve, ki jo zmoli, preden zaspi. Takole gre: Angelček moj, ob strani mi stoj, da sladko zaspim in se zdrava zbudim! Sedaj pa še en prijeten dogodek iz druženja babice in vnukov: »Bila je nedelja in šli smo v naravo na sprehod. Naenkrat smo opazili, da nad nami leti letalo. Pozdravili - pomahali smo mu. Potem pa se je zgodil čudež: letalo se je vrnilo in spet letelo nad nami. Očitno je bilo, da nas je pilot opazil in nas za naše srčne želje, da bi srečno letel in pristal, nagradil z novim letom nad nami. Kot babica skoraj ne morem verjeti, da imamo še tako dobre ljudi. Pilot nam je vsem naredil veliko veselja in bili smo srečni, zato bi se mu rada zahvalila.« Lojzka Kolarič, ki je upokojenka, je povedala, da je najbolj srečna in vesela, ko je s svojimi vnuki. »Ko smo sami, mi Ines pravi: .Babica, danes imamo dopust.' Je že tako, da se pri meni zelo sprostijo. Igramo se, gledamo televizijo, plešemo in jemo sladkarije. Babica malo razvajam. Tako kot pač mnogi drugi stari starši oziroma babice in dedki.« fSIK , 9. november 2000 KMETIJSTVO 13 Deveti Zadravec-Erjavčevi dnevi Iz teorije za prakso j adravec-Erjavčevi dnevi, ki jih v spomin na ugledna pomurska strokovnjaka s področja govedoreje vsako leto organizira Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje v sodelovanju z republiško upravo za pospeševanje kmetijstva, so postali tradicionalni in so si utrdili ugled v slovenskem prostoru. To najbolj zgovorno potrjuje udeležba na dvodnevnih posvetih, ki jih v začetku novembra pripravljajo v Radencih, saj se na njih zberejo kmetijski strokovnjaki iz vse Slovenije, med predavatelji pa so tudi priznani tuji strokovnjaki. Na letošnjem posvetovanju o prehrani domačih živali, ki je že deveto po vrsti in se začenja danes, bodo dali poudarek smislu in učinkovitosti svetovanja v prehrani domačih živali, z izbranimi temami pa se bo predstavilo 26 domačih in tujih strokovnjakov. Organizatorji pričakujejo, da bo tudi tokratni posvet, ki se bo nadaljeval še jutri, pomembno prispeval k izmenjavi izkušenj in znanja med teorijo in prakso v naši živinoreji. L. KOVAČ ■ strokovnimi dnevi sadjarstva, čebelarstva in zeliščarstva, ki bodo jutri in pojutrišnjem, organizatorji sejma Sadje letos zapolnjujejo vrzel med bienalnim sejmom, ki ga or- ganizira vsako neparno leto Pomurski sejem v Gornji Radgoni. Na njih naj bi stanovski kolegi izmenjali izkušnje in se seznanili z najnovejšimi dosežki in trendi na tem področju. Letos so dali poudarek predelavi na domu, jutri bodo strokovnjaki spregovorili o razvoju predelave sadja v Sloveniji in se seznanili z nekaterimi tovrstnimi izkušnjami, ki jih imajo avstrijski sadjarji, v soboto pa bodo predstavljene evropske izkušnje pri prodaji medu na domu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi novo blagovno znamko slovenskega medu ter spregovorili o pomenu širjenja medovitih in zdravilnih rastlin. Ker želijo organizatorji pritegniti k sodelovanju čim širši krog udeležencev, bo vstop na vsa pre- 10. in 11. novembra na sejmu v Gornji Radgoni Sadje, med in zelišča Odlična kakovost sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in slovenskega medu S davanja prost, brez kotizacije. Predavanja bodo popestrili z razstavo izdelkov predelanega sadja na domu, z razstavo sadja in sadik ter z razstavo zelišč in čebelarstva. Istočasno bo na sejmišču v hali A tudi razstava malih živali, ki jo organizira slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali, v petek, soboto in nedeljo pa bo na ogled okoli 1.500 živali, od kuncev in perutnine do plazilcev. 15. ocenjevanje mladega vina v Gerlincih Mlado vino napoveduje odličen vinski letnik v Gerlincih na Goričkem so v okviru prireditve Praznik mošta, vina in kostanjev, ki so jo že 16. pripravili člani Društva vinogradnikov Goričko in PGD Gerlinci, tudi tokrat pripravili edinstveno ocenjevanje mladih vin. Komisija, ki jo je vodil mag. Anton Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor, sestavljali pa so jo tudi predstavniki organizatorjev, je ocenila rekordnih 59 vzorcev vin, največ chardonnaya in laškega rizlinga. Visoka povprečna ocena - kar 3,5 točke - nakazuje, da se bo lahko tudi letošnji vinski letnik primerjal z najboljšimi dosedanjimi oziroma.bo eden najboljših v zadnjem desetletju. Absolutno najvišje ocenjeni vzorci na ocenjevanju so bili: tra- Drevi kronanje slovenske vinske kraljice Laskavi naslov Pomurki Za laskavi naslov vinske kraljice Slovenije za leto 2001, ki ga je tudi tokrat razpisal nosilec projekta Pomurski sejem, se je letos potegovalo devet kandidatk. Šestčlanska komisija je za najboljšo svetovljanko, ki je najbolje obvladala poznavanje vinogradništva in vinarstva, izbrala študentko Poslovne fakultete v Mariboru Jernejo Bratuša iz Ljutomera, ki študira zunanjo trgovino na visoki strokovni šoli. Njeni spremljevalki bosta Mateja Prus iz Metlike, ki študira agronomijo na ljubljanski biotehniški fakulteti in Nada Rožman iz Radoslavec, ki je študentka mariborske poslovne fakultete. Vinsko kraljico Slovenije in njeni spremljevalki bodo slovesno okronali na drevišnji prireditvi VINO 2000 v hotelu Casino Perla v Novi Gorici. L. K. ■ V organizaciji Pomurskega sejma pa je tudi letos potekalo ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in slovenskega medu. Posebna strokovna komisija, ki ji je predsedoval dr. Janez Hribar z ljubljanske biotehniške fakultete, je ocenila 51 vzorcev sokov in brezalkoholnih pijač, med njimi sta bila tudi dva nova sokova - zelenjavni motni sok iz rdeče pese, ki so ga minca iz Kobiljanskih goric, in sicer vinogradnikov Oskarja Trajberja (4,64 točke) in Janeza Gaspariča (4,52 točke) ter kerner Alojza Graha iz Gerlinec (4,38 točke). Zmagovalci posameznih sort: belo mešano vino - Petko Popovič, Anton Gomboc, Jožef Prelec (vsi Gerlinci); šipon - Alojz Gomboc (Gerlinci); zeleni silvanec -Avgust Gjerek (Kobilje); rizvanec -Janez Šadl, Franc Flegar (oba Gerlinci); muškat otonel - Marta Šumak (Vaneča); chardonnay - Av- Decembra volitve v območnih enotah in izpostavah kmetijsko-gozdarske zbornice Zaokrožitev zbornične organiziranosti otem ko je prva faza oblikovanja nove Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenija končana in so z ministrstvom za kmetijstvo končno tudi podpisane pogodbe za prenos la- stništva zavodov in služb, je zdaj pred kmeti in njihovimi organizacijami še zadnje dejanje nove zbornične organiziranosti. P Po konstituiranju republiške zbornice je upravni odbor le-te sredi oktobra že sprejel sklep o razpisu volitev v svet območnih enot in odbore izpostav območnih enot. Te bodo za fizične osebe v nedeljo, 3. decembra, pravne osebe pa izdelali v Presadu v Gabrovki, in sok Faca, ki ga izdelujejo v Radenski. Sokove in brezalkoholne pijače je poslalo letos v ocenitev osem slovenskih in eden hrvaški proizvajalec, njihovo kakovost pa potrjujejo priznanja, ki so jih zanje prejeli. V kategoriji sadnih sokov brez dodanega sladkorja so podelili 3 zlate in 7 srebrnih medalj ter eno priznanje, za sadne sokove z dodanim sladkorjem so podelili 8 zlatih m 6 srebrnih medalj ter eno priznanje, brezalkoholne pijače so prejele 4 zlate in 8 srebrnih medalj ter tri priznanja, sadnim sirupom pa je komisija dodelila eno zlato in 8 srebrnih medalj ter eno priznanje. Komisija, ki ji je predsedovala dr. Anamarija Plestenjak z ljubljanske biotehniške fakultete, pa je ocenila 127 vzorcev medu 55 slovenskih čebelarjev ter jim podelila 33 zlatih, 38 srebrnih in 27 bronastih medalj ter 29 priznanj. LUDVIK KOVAČI gust Gomboc, Anton Gomboc (oba Gerlinci), Matija Gjerkeš (Fik-šinci); semling - Janko Durič (Gerlinci); kerner - Alojz Grah (Gerlinci), laški rizling'- Anton Gomboc, Jože Vogrinčič (oba Gerlinci), Karel Rituper (Markišavci); beli pinot - Ciril Šinko (Sv. Jurij na Goričkem); rumeni muškat - Matija Gjerkeš (Fikšinci); traminec - Oskar Trajber, Janez Gašparič (oba Kobilje); sivi pinot - Albina Hajdinjak (Čemelavci); sauvignon Jože Gomboc (Gerlinci), Janez Gašparič (Kobilje), Alojz Grah (Gerlinci) in renski rizling Jože Gomboc, Jože Vogrinčič in Jože Sampl (vsi Gerlinci). GEZA GRABAR ■ bodo svoje predstavnike v svet in odbore volile od 4. do 8. decembra. Za dan razpisa volitev velja 22. oktober, takrat pa so začeli teči tudi roki za vsa volilna opravila. V Sloveniji bodo volili svete v trinaj stih območnih enotah, odbore pav 61 izpostavah. Sedež območne enote za Po- Strokovni nasvet Priporočljiv dnevni odvzem silaže ilosi so že v glavnem odprti na vseh kmetijah, kjer pridelujejo silažo. Mlečnokislinska fermentacija je končana, kakovost silaže pa bo predvsem odvisna od kakovosti si- S lirnega materiala in pravilnega Kakovost silaže želimo ohraniti tudi po odprtju silosa. Pri tem je odločilni faktor dnevni odvzem silaže. O priporočljivem dnevnem odvzemu silaže je že bilo veliko povedanega, pa vendarle se še pojavljajo problemi poznejše fermentacije in kvarjenje silaže. Najpogostejši vzrok je premajhen dnevni odvzem, to pa zaradi premajhnega staleža goveje živine v hlevu. Dnevni odvzem in kakovost silaže, ki ostane v silosu, sta odvisna od vrste silosa, dimenzij silosa, vrste silaže, vrste in kategorije živali, ostrine rezi, letnega časa in debeline odvzema. Poznamo različne vrste silosov: koritaste, okrogle, stolpne, silirne jame, traunstein, okrogle bale. Na našem terenu so najbolj razširjeni okrogli stolpni silosi, ki jih v zadnjih desetih letih opuščajo, prevozni koritasti silosi, ki so funkcionalni in v polni rabi, in okrogle bale, katerih število pa se v zadnjih letih povečuje. Dnevni odvzem je odvisen od površine silosa. Izračun površine je naslednji: - za okrogli silos: P x r2 (približno enak izračun velja za okrogle bale), -za koritasti silos: š-xv. Dimenzije silosa so lahko zelo različne. V okroglem silosu je pomemben premer silosa, pri korita-stem pa širina silosa in višina silaže v njem. Pomembno je, kakšno vrsto silaže imamo v silosu. Vsaka vrsta silaže ima svoje specifične lastnosti, razlikuje pa se po teži. Za primerjavo navajam težo najpogostejših silaž: - travna silaža s 33 % suhe snovi od 500 do 550 kg/m3, - koruzna silaža v voščeni zrelosti od 650 do 700 kg / m3. Od vrste in kategorije živali je odvisno, kakšno vrsto silaže in v kakšni količini jo bomo uporabljali. Rez silaže naj bo čimbolj ostra, da ne rahljamo silaže, ki ostaja v silažnem kupu. Od letnega časa je odvisna poznejša fermentacija oziroma kvarjenje silaže. Predvsem v poletnih mesecih in v toplih dnevih bo možnost kvarjenja silaže večja. Priporočljiva debelina dnevnega odvzema je 10 cm. Iz tega lahko praktično izračunamo dnevni odvzem silaže v silosu brez nevarnosti poznejše fermentacije, seveda pri siliranju ustreznega silirnega materiala in pravilnih postopkih siliranja. Navedel bi nekaj konkretnih primerov za priporočljivi dnevni murje bo v Murski Soboti, odbore pa bodo izvolili v štirih izpostavah, ki obsegajo območja upravnih enot. V torek, 7. novembra, je potekel rok za vložitev kandidatnih list, v zbornici pa so nekoliko zaskrbljeni nad udeležbo na volitvah, saj je bilo najrazličnejših volitev letos že preveč. Kljub vsemu pa pričakujejo, da bodo volivci (to so člani kmetijsko-gozdarske zbornice) svojo pravico izkoristili in tako pripomogli k dokončnemu oblikovanju zborničnega sistema do konca tega leta. L. KOVAČ ■ ostopka pri siliranju. Primer A: Izračun dnevnega odvzema v koritastem silosu za 10 krav molznic, 15 govejih pitancev teže 350 kg in 2 plemenski telici teže 500 kg. Silos je 4.0 m širok, 15.0 m dolg, silažni kup je visok 1.9 m, v silosu je travna silaža. Izračun dnevnih potreb po silaži: 10 krav po 28 kg = 280 kg 15 pitancev po 12 kg = 180 kg 2 pl. telici po 18 kg =36 kg SKUPAJ: 496 kg Izračun priporočljivega dnevnega odvzema: š x v x d = 4.0 m x 1.9 m x 0.1 m = 0.76 m3 ali 399 kg travne silaže. Dejanske dnevne potrebe po odvzemu silaže so večje, zato ni nevarnosti, da bi prišlo do poznejše fermentacije oz. kvarjenja v našem primeru travne silaže. Do problemov pri odvzemu bi prihajalo pri majhnem staležu živine in preveliki površini odprtega silosa, zato se za majhne črede gradnja silosa sploh ne priporoča, v poštev pride le siliranje v okrogle bale. Primer B: Izračun odvzema v stolpnem silosu premera 3.0 m za 8 krav molznic, 2 plemenski telici teže 500 kg in 10 govejih pitancev teže 450 kg. V silosu je koruzna silaža silirana v voščeni zrelosti. Izračun dnevnih potreb po silaži: 8 krav po 25 kg = 200 kg 2 pl. telici po 15 kg =30 kg 15 pitancev po 15 kg = 150 kg SKUPAJ: 380 kg Izračun priporočljivega dnevnega odvzema koruzne silaže: P x r2x d = 3,14 x 2,25 2x 0,1 m = 0,7 m3 = 472 kg Po celotni površini okroglega stolpnega silosa je dnevni odvzem koruzne silaže prevelik, zato priporočamo odvzem samo po polovični površini silosa, drugo polovico pa naslednji dan. V zimskem času pri nizkih dnevnih temperaturah lahko imamo debelino dnevnega odvzema tanjšo, vendar moramo paziti, da se površina preostale silaže v silosu ne rahlja. * V letošnji sezoni pomanjkanja osnovne krme moramo še toliko bolj paziti, da se pridelana in skladiščena krma ne pokvari, kajti vsak kilogram osnovne krme je dragocen pri prehrani živine. JANEZ LEBAR, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. KMETIJSKOSVETOVALNA el 1170 A 7A nrvmii in ir ■ Cene krmil in vitaminsko -mineralnih dodatkov SKZ Murska Sobota prodajalna Murska Sobota Tovarniško ime Pakiranje MPC v sit/kg pu-starter 10/1 76,10 pu starter 40/1 72,10 s-doj 40/1 51,30 bek 1 40/1 50,50 bek 2 40/1 48,40 super bek 35 10/1 81,70 super bek 35 40/1 77,10 tl-štarter 10/1 64,70 tl-štarter 40/1 60,70 tl-pit 1 40/1 44,40 tl-pit 2 40/1 43,00 bro-štarter 25/1 70,20 bro-štarter 10/1 73,10 bro finišer 25/1 67,20 ns-k (za nesnice) 10/1 63,00 krmilo za kunce 10/1 62,20 super-U-3 40/1 55,50 sojine tropine 40/1 75,90 Darinka Cipot Agromarket Tešanovci Tovarniško ime Pakiranje MPC v sit/kg pu-starter 1 10/1 84,00 pu starter 2 50/1 63,00 s-doj 50/1 54,00 bek 1 50/1 58,00 bek 2 50/1 55,00 S super 10/1 83,30 S super 50/1 77,80 tl-štarter 10/1 74,00 tl-štarter 50/1 60,00 tl-pit 1 50/1 49,00 gov 1 50/1 56,00 gov US 32 50/1 55,00 tl-U-pit 50/1 49,00 bro-štarter 10/1 68,00 bro-finišer 10/1 64,00 ns-k (za nesnice) 10/1 64,00 pur-štarter 10/1 75,00 krmilo za kunce 10/1 70,00 vitaredin 2/1 240 kravimin 1 5/1 210,00 kravimin 2 5/1 240,00 pravimin 1 5/1 260,00 pravimin 2 5/1 230,00 sončične tropine 50/1 48,00 mesna moka 50/1 83,00 mesna moka 25/1 83,00 sojine tropine 50/1 71,00 krmilna moka 35/1 27,00 Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalia Murska Sobnta Tovarniško ime Pakiranje MPC v sit/kg pu-štarter DP 10/1 74,25 pu-štarter 50/1 80,74 s-super 10/1 79,11 bek 1 10/1 55,08 bek1 50/1 61,43 bek 2 10/1 51,57 bek 2 50/1 46,58 tl-štarter 10/1 65,48 bro-štarter 10/1 70,20 bro-finišer 10/1 66,15 pur-štarter 10/1 87,08 ns-k (za nesnice) 10/1 60,21 ns-k (za nesnice) 50/1 54,81 vitaredin 2/1 207,90 kostomin 2/1 200,10 ječmen za krmo 10/1 42,00 grahova moka 10/1 43,50 morska sol, groba 25/1 27,00 mešanica krmnih žit 10/1 34,80 krmni oves 10/1 34,70 polnozrn. pšen. krmna moka 30/1 50,00 grovit 2/1 282,15 grovit 10/1 199,00 bovisal, zimski 5/1 114,80 snlvimin 100 o 460.00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 9. november 2000, VESTNIK Na kratko Pepika in Rudek s Kapelskega vrha sta gorice kopala Stogovci Krajevna organizacija RK je pripravila tradicionalni klepet za starejše krajane. Od povabljenih gostov sta prišla župan Miha Vodenik in sekretar območne organizacije RK Andrej Fišinger. Navzočim sta spregovorila o življenju in delu v gomjeradgon-ski občini ter starostnikom zaželela veliko zdravih let. Učenci OŠ pa so pripravili dedkom in babicam zanimiv kulturni program. (B. Ma.) Murska Sobota Po sklepu izvršilnega odbora Območne obrtne zbornice Murska Sobota se le-ta pridružuje projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Gre za ocenjevanje najbolj urejenih obratovalnic na območju občin Murska Sobota, Beltinci, Moravske Toplice, Grad, Kuzma, Šalovci, Cankova, Tišina, Rogašovci, Puconci in Gornji Petrovci. V ta namen je imenovala območna obrtna zbornica Murska Sobota komisijo za ocenjevanje obratovalnic. Ocenjevali bodo celostno podobo, zunanjo podobo zgradbe in oklice, urejenost zgradbe in okolice, urejenost in vzdrževanje vhoda, zbiranje odpadkov in urejenost notranjih prostorov. (J. Ž.) Negova Negovski grad je eden redkih v Sloveniji, ki ima ohranjeno skoraj celotno obzidje. Pred kratkim sb delavci gradbenega podjetja Žula iz Maribora končali še dela pri obnovi porušenega zidu ob topovski ploščadi, za kar je ministrstvo za kulturo prispevalo šest milijonov tolarjev. Negovski grad, ki se je razvil iz strelskega dvorca, se v pisnih virih prvič omenja 1425. leta in je spomenik prve kategorije. S sedanjo obnovo zidu bodo ne le ohranili obzidje, ampak so grad zaprli pred vandali, ki tam pogosto stikajo in uničujejo, kar je še ostalo. (L. Kr.) Kopač dobil za »krtico« liter, za odgrizeno glavo vrat pet litrov vina »Novino« oziroma mlad vinograd še danes kopljejo ročno istega jesenskega dne je bil dan sončen. Nebo se je kopalo v lastni kristalni modrini. Pepika in Rudek Trstenjak s Kapelskega Vrha sta z velikima motikama globoko kopala; obračala utrujeno zemljo, podkopavala gnoj, pripravljala gorice za novo rast. Delala sta utečeno, složno. Vmes postala, da je kopač pokadil cigareto in da sta se hrbtenici nekoliko spočili. In znoj je bilo treba obrisati z rosnega čela. i Tukajšnji vzhodni obronki Slovenskih goric imajo milo podnebje, ilovnato ali peščeno zemljo. In to je pogoj za dobro rast vinske.trte. Gričevne zaplate pa morajo biti obrnjene proti jugovzhodu ali jugozahodu. Poseben razcvet je doživelo vinogradništvo tudi na območju Kapelskih goric od leta 18 90 do 1908 z obnavljanjem vinogradov z žlahtnimi trtami. To je bilo nujno opravilo po pustošenju trtne uši. In danes se Kapelski Vrh, Murščak, Radenski Vrh, Hrašen-ski ter Rački Vrh ponašajo z velikimi nasadi odlično rodne vinske trte. Prvo kop je najbolje opraviti jeseni, končana pa mora biti do marca ali vsaj do sredine aprila prihodnjega leta. Ob tem opravilu so kopači razdeljeni po parih. To težaško delo so včasih opravljali viničarji, »želarji«, dninarji izključno z ročnim orodjem. Uporabljali so kopače oziroma velike ter široke motike za globoko kop. Rudek in Pepika Trstenjak sta začela kopati od spodaj navzgor. Zemljo sta obračala s plevelom navzdol. Na območju, kjer so spodaj korenine, sta podkopavala hlevski gnoj. Včasih je bila navada, da je v zgornjem koncu vrste stala »ročka« z vinom. »Hi- Pepika in Rudek Trstenjak s Kapelskega Vrha sta delala v vinogradu že v mladosti. Foto: F. Š. treje boste kopali, prej boste pili,« je nekoč menil »virt«. In potem je teklo delo še hitreje. Trstenjakova domujeta na Kapelskem Vrhu št. 106. Rudije daljni sorodnik znanega slovenskega psihologa dr. Antona Trstenjaka. V spomin mu je dal knjigo s posvetilom. Rudek je moral z materjo v gorice še istega dne, ko je končal osnovno šolo. V gorice je prinašal modro galico. To je bilo leta 1957. Potem seje odpravil v Ljubljano, kjer se je na geodetskem zavodu pripravljal za meritve na terenu. V Kapelskih goricah je začel kopati leta 1960, Največ goričkega prebivalstva živi v dolini Ledave Goričko najbolj vode žejna pokrajina kmalu pa je postal traktorist ter šofer Vinogradniškega gospodarstva Kapela. To je delal do neda vne upokojitve. Žena Pepika je bila rojena v Kocjanu in se je prej pisala Tratnik. V goricah Vinogradniškega gospodarstva Kapela je začela kopati, ko ji je bilo 16 let. Tam je delala 15 let. Naslednjih dvaj set let je bila čistilka na kapelski osnovni šoli. Vsako opravilo ima svoje vesele, težke in nenavadne strani. Lastniki vinogradov so na tem območju nagovarjali kopače, naj uničijo čimveč voluharjev, ki so izjemni uničevalci vinske trte. Pri zasebnikih in tudi na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela je dobil tisti, kije ujel oziroma ubil voluharja oziroma »krtico«, liter vina. In po končanem delu so se fantje med seboj junačili: »Tisti, ki bo .krtici’ odgriznil glavo, dobi od mene pet litrov vina!« Junak se je vedno našel., Če je bilo voluharjev več, je bilo vina v izobilju in tudi posledic ni bilo malo. FRANČEK ŠTEFANECI Na kratko Gornja Radgona Občinska gasilska zveza Gornja Radgona bo začela decembra izobraževanje za pridobitev naziva izprašani gasilec. Gre za 70-urni tečaj, ki bo ob koncih tednov, in sicer na območjih, kjer bo prijavljenih okrog 30 mladih članov. Take oblike usposabljanja napovedujeta tudi gasilski zvezi Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. (F. KI.) Mesar je postal žganjar, a je še vedno strasten ribič Šlo bi tudi z jezikom Največ prebivalcev na Goričkem ima Grad ilo je te dni med vožnjo skozi Banovce. V okolici vaške kapele se je čutil močan vonj po žganjekuhi. To bi veljalo videti, se je glasil sklep. In res. Ravno tedaj je začela curljati domača žganjica, ki je dišala po sadju, hruškah in jabolkih. Takšen sadjevec imajo nekateri zelo radi. Za to, da bi bil žgan, kot je treba, je skrbel 72-let-ni Slavičev Tunek. Pazil je, daje bila v kotlih primerna temperatura in da je na koncu pritekla prava žgana kapljica. Morala je imeti okrog 50 odstokov alkohola.. To je preverjal s posebnim merilnikom, sicer pa bi znal približno »izmeriti« tudi s svojim jezikom oziroma požirkom. Izkušeni žganjarji so nekoč delali tako. No, Tunek se ni ravno dosti »usposabljal« v tej smeri, kajti največ časa doslej se je ukvarjal z mesarjenjem (doma in v tujini). Zdaj, ko je nekoliko starejši, pa je zanj primernejše delo v žganjami. Pa ne zato, da bi si s tem služil denar, ampak da si krajša čas. To pa dela le za prijatelje in dobre znance. Med njimi jih je največ ribičev, kajti tudi on je še vedno strasten ribič. J. G. ■ Tudi če ne bi imel posebnega merilnika, bi Tunek žgal dobro žganjico. (Foto: JG) te že slišali, da pade na Goričkem letno povprečno najmanj padavin na Slovenskem? Le okoli 850 milimetrov na kvadratni meter. Goričko je torej najbolj žejna slovenska pokrajina. Ni torej čudno, da v Čepincih celo pravijo, da imajo tam »vražji greben«. Pri njih posebej redko dežuje, ker potegneta oblake nase reki Mura in Raba. Tukajšnje subpanonsko podnebje je torej sorazmerno suho. Število prebivalsta se je na Goričkega zadnja desetletja precej zmanjšalo. Najmanj je poseljeno v srednjem in vzhodnem delu. Tam živi le okoli 50 prebivalcev na kvadratni kilometer. Enkrat več Goričank in Goričancev živi na zahodu ob meji z Avstrijo, zlasti v dolini Ledave. Največ prebivalcev ima Grad, in sicer okoli 850. Zanimivo je, da so imeli pred prvo svetovno vojno več kot tisoč prebivalcev Križevci in Šalovci in od leta 1910 do 1953 tudi Grad. In ker na Goričkem ni pomembnejšega središča, je prebivalstvo vezano na Mursko Soboto. Gospodarska navezanost na Soboto je nekoliko zmanjšana, odkar imajo manjše industrijske obrate pri Gradu, v Gornjih Petrovcih, Kri- Ta lepo oblikovani smerokaz, ki je postavljen pred Ivanovci, vabi turiste na vinsko turistično cesto Goričko in v dom duhovnosti v Kančevce. Foto: F. Š. ževcih, Mačkovcih, Prosenjakovcih in Rogašovcih, Zadnje čase se bolj razvija tudi zasebna obrt. V povojnih letih je dajala precej blaginje goričkemu prebivalstvu Avstrija. Od kar se tam he da delati »na črno«, je tamkajšnji vir zaslužka skoraj usahnil. Kmečka posest je razdrobljena. Zemlja slabo rodi. Veliko je živinoreje, sadjarstva. Obsežna območja pokriva mešan gozd. Nekaj zaslužka je od lesa za gradbeništvo in od drv. Pokrajina je bila v predzadnjem stoletju znana po pridelavi odličnih vin. Zadnja leta spet zasajajo večje vinograde v Kra-marovcih, Mačkovcih, Ivano-vcih, na Vaneči, na južnem obrobju Tešanovec ... In prav tukaj nastajajo nove vinske ceste in se razvija kmečki turizem. F. Š.l S WSTHIK 9. november 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Polovico Kovačevec na Goričkem pokrivajo gozdovi Kovaška kladiva skoraj povsem obmirovala Poudarek govedoreji, vrtninam, ovčarstvu, sadjarstvu ... ovačevci na Goričkem so bili znani po prodaji gradbenega lesa in drv. Včasih so imeli dve žagi, ki ju ni več. Prodaja lesa se je zmanjšala, ker je manj gradenj. Sicer pa je upanje, da se bo povpraševanje po lesu spet povečalo. Gre za pomemben vir zaslužka tukajšnjega prebivalstva. Polovica zemljišč je namreč pokrita z gozdovi, druga s plodno zemljo. vci, ki so gradili progo proti Hodošu. Na hektarju zemlje pa je posadil slive, ki bodo rodile čez nekaj let. Predsednikova družina redi do 25 govedi. In to okoli 10 mle- Kovačevci so najmanjša vas v občini Grad in ležijo med Otovci, Vidonci, Prosečko vasjo, Poznanovci ter Radovci. V starih časih je bilo tukaj veliko kovačev, danes je le še eden. Po njih naj bi kraj dobil ime. Ko-vačevce mi je predstavil predsednik vaškega odbora Franc Der-varič, ki se ukvarja predvsem z živinorejo. Kovačevci se raztezajo od severa proti jugu deloma na griču, deloma v dolini.V vasi je 35 naseljenih in pet praznih hiš. Prebivalcev je 135. Pred drugo svetovno vojno je bilo 46 domačij in 248 prebivalcev. Danes se pretežno ukvarjajo z živinorejo in sadjarstvom. Gre za polkmetije. Skoraj od vsake hiše je kdo zaposlen v Murski Soboti. V Avstriji jih dela veliko manj kot pred leti. Štefan Gjergjek ima velike rastlinjake. Prideluje jagode, paradižnik, papriko ... Pridelke prodaja prek zadruge Gorički sad. Ima tudi večji nasad jablan. V najemu ima tudi sadovnjake v Da so v Kovačevcih doma pridne ženske roke, dokazuje tudi cvetje na oknih hiše družine predsednika vaškega odbora Kovačevci Franca Dervariča (na sliki). Vse naokoli je pospravljeno, čisto. Skoraj ni opaziti, da je hlev poln govedi. Na to opozarja le od daleč vidna krava, ki je narisana na hlevu. Foto: F. Š. Mačkovcih. Vili Bagar redi več kot sto ovac. V ta namen ima ograjenih okoli 9 hektarjev zemlje. Do nedavna so bili glavni kupci jagenjčkov begunci, ki so nekaj časa živeli v sosedstvu, in dela- karic in 15 pitancev. Kmeta Hu-ber in Žekš redita po osem govedi in nekaj pitancev. Skoraj vsaka domačija redi po eno kravo. V zbiralnici mleka, kije ob gasilskem domu, natočijo vaščani dnevno do 500 litrov mleka ali več. Svinje redijo za lastne potrebe. Skozi Kovačevce vodi od Po-znanovec proti Vidoncem občinska cesta. Asfaltirana je bila leta 1992. Štiri kilometre in pol imajo vaških cest. Kilometer in pol je asfaltiranih. Prihodnje leto bo na vrsti kilometer in potem preostalo cestišče. Telefone ima od 1987. leta 26 gospodinjstev. Vodo črpajo iz lastnih vodnjakov, globokih od 8 do 10 metrov. Letos je je prvič zmanjkalo in so jo dovažali gasilci. Z denarjem je pri tem pomagala občina. V prihodnje nameravajo urediti skupno oskrbo z vodo. V ta namen bodo prihodnje leto poiskali primeren izvir. Na voljo jih imajo pet. Za kraj so pomembni tudi domači podjetniki. Roman Rou-di opravlja storitve s težko gradbeno mehanizacijo. Anton Cor opravlja manjša zidarska in kera-mičarska dela. Poslednji kovač v vasi je Janej Sukič. Območje Kovačevec je znano po obilju gob. Za nekatere vaščane so pomemben vir zaslužka. Doslej so tukajšnje gozdove tujci obšli, letos pa so se tu znašli Mariborčani. Življenje v tukajšnji zatisni legi je prijetno, umirjeno. Škoda je, da se prebivalstvo redči, da se nekaterim ne da oženiti... FRANČEK ŠTEFANEC ■ Gasilci v Dolnjem Lakošu so dobili novejše orodno vozilo, ohranili in ustrezno zaščitili pa so tudi svojo staro ročno brizgalno, izdelano 1885. leta na Madžarskem. Poslej je muzejski eksponat, na katerega sta ponosna tako sedanji predsednik PGD Ladislav Nagy kot tudi eden od šestih še živečih ustanoviteljev gasilskega društva Dolnji Lakoš 96-letni Franc Mod, ki je v svojih mlajših letih s stanovskimi kolegi velikokrat krotil ognjene zublje, pri čemer je bila seveda nepogrešljiva tudi stara brizgalna. - Foto: J. Ž. Aktualno iz Krplivnika Boljša cesta in vodovod egionalna cesta tretje kategorije, ki vodi iz Hodoša proti Krpli-vniku, je že nekaj časa kamen spotike. Na njej manjkajo smerniki, nekatere pa bo treba zaradi prometne varnosti čimprej popraviti. Probleme pa imajo tudi z mostom, ki ga je inšpektorica pred časom delno zaprla. Zato ga bo treba čimprej popraviti. Vedeti je treba, da je omenjeni cestni odsek pomembna nadomestna cesta, ki pa je zaradi neurejenosti cestišča zelo nevarna za otroke, zlasti tiste, ki po njej hodijo v šolo. Ker so glavno prometno povezavo izgubili zaradi gradnje železniške proge, si v hodoški občini prizadevajo, da bi ob omenjeni cesti naredili vsaj enostranski pločnik. V Krplivniku pa skušajo čimprej uresničiti tudi projekt zgraditve vodovoda. Po prvih izračunih bi jih stal približno 11 milijonov tolarjev. Ker menijo, da gre za zelo drago investicijo, jo skušajo poceniti. V ta namen nameravajo v Krplivniku zgraditi zajetje vode, ki bi jo speljali iz železniškega vodovoda. Hkrati se dogovarjajo, da bi občina odkupila zemljišče, kjer je izvir vode, in tri parcele, katerih skupna površina je okrog 60 arov. Poteka pa tudi gradnja mrliške vežice, ki naj bi bila pod streho že letos. M. JERŠEi Na kratko Na kratko Spodnja in Zgornja Brengova bosta razdvojeni Radenci Budinci V Radencih imajo pošto že od 1885. leta, torej že 115 let. Sedaj so na radenski pošti trije pismonoši in dve pismonošinji. Pismonoše imajo na voljo za dostavo pošiljk avto, moped in dve kolesi. Mesečno dostavijo okrog 60.000 navadnih pisemskih pošiljk, kakih 5.000 priporok in okrog 500 paketov. Poleg upravnice Melite Horvat Loparnik je zaposlenih še pet delavcev pri okencih. Poštno poslopje so zgradili 1979. leta, obnovili pa v letu 1995. (F. KI.) Marsikaj, kar je dolgo časa veljalo za »moško delo«, so prevzele ženske. Tako je tudi v poštni službi. Zdenka Nemec, rojena 1949. leta na Ptuju, je že deveto leto zaposlena pri gornjeradgonski pošti kot pismonošinja. Pošiljke dostavlja v Črešnjevcih, Zbigovcih in na Ptujski Cesti, po potrebi pa tudi v drugih krajih. Kar nekaj let je živela na Apaškem polju, zdaj pa se vozi na delo iz Hoč pri Mariboru. Delo in srečevanja z ljudmi ima nadvse rada. V njeni poštarski torbi se znajde vsak četrtek tudi več kot 60 Vestnikov, ki jih dosta-vi načim hralnpm - Fntn' L. Kr Športno društvo Budinci v šalovski občini deluje komaj dve leti. Med prednostne naloge so uvrstili ureditev športno-rekrea-cijskega centra, kajti staro igrišče ni več primerno. Ob pomoči občine, krajanov in pokroviteljev so medtem že uspeli urediti igrišče za mali nogomet, odbojko in postavili igrala ter peskovnik za najmlajše krajane. Poslej se bo v vasi marsikaj dogajalo, zlasti na športnem področju, na primer nogometni turnirji. (J. Ž.) Avtocesta čez Toševo posest Podreti bo treba to in ono domačijo rengova se deli na Spodnjo in Zgornjo. Vzpenja se od 230 do 320 metrov. Vas je deloma raztresena v dolini, deloma po pobočjih nad cesto, ki pelje proti Cerkvenjaku oziroma Lenartu. Dolino je včasih zamočvirjal Brengovski potok. Zdaj je reguliran in travniki naokoli so suhi. Tu bo predvidoma speljana avtocesta, ki bo vas razdvojila, in podreti bo treba to in ono domačijo. Prebivalstvo se ukvarja s poljedelstvom, prašičerejo, govedorejo, perutninarstvom in mnogi so zaposleni v oddaljenejših krajih. Pobočja so porasla z mešanim gozdom in delno s trto, sadovnjaki. Leta 1900 je tukaj živelo 328 prebivalcev, danes jih je okoli 280. V Brengovi stoji dom znane rodovine Toš. Po domače so jim rekli Balažinovi. Franjo Toš je v začetku minulega stoletja služboval kot oficir v Ljubljani. Tam se je poročil z Meto Mrak. Njen rod je imel znano ljubljansko gostilno. Zakonca sta skrbela za dva svoja in dva bratova otroka. Brat je namreč tragično umrl. Franjo Toš je opravljal številne vodstvene dolžnosti v Mariboru, Ljubljani, Tolminu in Ajdovšči- Na kratko Apače V OŠ Apače je v tem šolskem letu 226 učencev, ki se vključujejo kar v 22 najrazličnejših obšolskih dejavnosti, to pa je, kot je povedal ravnatelj Tone Rov-šnik. enako lanskemu številu. Pod gozdom, ki ga vidimo na desni strani posnetka, bo predvidoma tekla avtocesta. Porušena bo tamkajšnja lepa domačija. Desno od nje je Toševa posest, ki jo bo prav tako prekrila cesta. Foto: F. Š. ni. Med drugo svetovno vojno se je družina preživljala na svojem posestvu v Brengovi, po vojni pa se je preselila v Ljubljano. Otroci so si pridobili visoko izobrazbo. Niko Toš je profesor političnih ved in novinarstva ter oisec številnih knjig. Peter Toš je znani politik. Bilje veleposlanik v Egiptu in Tanzaniji. V zadnjem času je delal kot državni sekretar v zunanjem ministrstvu v Ljubljani. Toševa domačija v Brengovi še stoji, a vse kaže, da bo njihovo posest prekrila nova avtocesta. Brengova je prvič omenjena leta 1265. Po ugotovitvah že pokojnega cerkvenjaškega učitelja oziroma priznanega ljubiteljskega arheologa Vlada Lorberja je v Spodnji Brengovi v gozdu, ki mu domačini nraviio »brutif«, 15 eo- mil. Enako število gomil naj bi bilo v Zgornji Brengovi v An-želovem gozdu. Tam je bil najden rimski novec. Na hribčku blizu Rojsove kmetije je nekoč stalo kužno znamenje. Tam so našli človeške kosti in se domneva, da so tam pokopavali umrle za kugo. Na tistem mestu so leta 1913 postavili križ. V bližini je nekoč stala cerkev sv. Uršule, ki je izginila brez sledu. O njenem izginotju krožijo različne pripovedi. Na šaljivem grbu Brengove so »čremsovi klojci« (krhlji čremse). F. Š. ■ 16 REPORTAŽA & KRONIKA 9. noverrlber 2000, w Množično »tapkanje« po Mi Asfalt, blato dež, sonce.. Kratek stik pri Copekovem mlinu -Miškova zidanica še naprej propada I elika Polana-Mala Polana-Copekov mlin-ob Črncu in Le-I davi do Lendave-Lendavske gorice-Sv. Trojica-Pirami-I da-Kranjčeva zidanica. To so poti, po katerih je v mladih letih dejansko hodil ali se vozil in jih opisal v svojih literarnih delih pisatelj Miško Kranjec. Planinsko društvo Lendava pa je minulo soboto organiziralo po tej trasi 4. pohod po Miškovi poti. Okrog osmih so začeli prihaja ti (z avtomobili in.avtobusi) v Ve like Polano člani planinskih in turističnih društev pa tudi posamezniki iz različnih krajev v Pomurju, iz Maribora, Celja, Kranja, Zagorja, Ptuja, Murskega Središča, Zalaegerszega, Varaždina... Bilo jih je od tristo do štiristo, če ne še več. Po tradiciji je bil start pohoda pred rojstno hišo Miška Kranjca, ki so si jo udeleženci lahko seveda tudi ogledali od zunaj in od znotraj. Vtisi večine so bili skoraj gotovo prijetni, tako da so se lahko dobre volje odpravili na pohod ali »tapkanje«, kot je svoje pešačenje poimenoval pisatelj Kranjec v povesti Mladost v močvirju. In na koncu Male Polane, kjer se je končala asfaltna cesta, se je res začelo »tapkanje« po poti, polni blata in vodnih luž, ki vodi proti Copekovemu mlinu. Tam je bila prva točka za postanek in krajši počitek. Tisti, ki so bili prvič na pohodu, se niso mogli načuditi, kako je tam vse lepo. Skupina žena, ki so obiskovale učno delavnico v Veliki Polani, jih je pričakala s koruznimi zlevankami in Če jih ni, se začne drama izdelki, ki so nastali v učni delav nici. Mlin pa je bil žal zaprt, to pa je bilo seveda obžalovanja vredno. Kot smo zvedeli, ga je šele pred prihodom zadnje skupine odklenil velikopolanski župan, člani domačega turističnega društva pa so imeli v programu nekaj svojega. Kakor koli že, nekje je moralo priti do kratkega stika. Lani je bilo namreč pri Copekovem mlinu bolje poskrbljeno za pohodnike, ki jih je od tu naprej vodila pot skozi Črni log ter med polji in travniki do Lendave, kjer je večino kar precej namočila ploha, nato pa med goricami do cerkve Sv. trojice, kjer so si lahko ogledali tudi mumijo slavnega vojščaka Hadika (padel je v boju s Turki za obrambo Lendave), se ustavili in okrepčali v nekaterih vinotočih, dobili zadnji pohodniški pečat v Miškovi zidanici in se nekaj deset metrov naprej zbrali še pri Lujzovi kleti, kjer so gostitelji pripravili priložnostno okrepčevalnico. Prijeten začetek in prijeten konec. Vse dobro? Besedilo in foto: JOŽE GRAJ ■ RENAULT : Ce jih pa že imate, vam ne bo I treba zganjat' teatra. I Gospodarska vozila Renault | vam namreč pri prevozu tovo- ra prihranijo odvečne poti in so zato nepogrešljiv protagonist katerekoli dejavnosti. K osnovnim modelom Renault Master, Kangoo Express in Renault Express ne pozabite prišteti še neverjetnega števila njihovih izpeljank, tako da I lahko vi in gospodarstvo računate, n a.......več k ot 80 različnih , modelov gospodarskih vozil. Pri izboru vam bo lažje, če se oglasite v salonih Renault, kjer vam bomo strokovno svetovali. In če pade odločitev pred iztekom leta, vam izbrano gospodarsko vozilo ponudimo ,_po sistemu •fmančpefja leasi n-I ga brez obresti/ Gospodarska vozila Renault. V njih ste vi gospodar. www.renault.si »Tapkanje« po poljski poti proti Copekovemu mlinu. Zgodilo seje... Del strehe na Kranjčevi zidanici v Lendavskih Goricah je še vedno razkrit. Menda zato, ker ni mogoče najti skupnega jezika, kdo je dolžan skrbeti za vzdrževanje tega spominsko zaščitenega objekta. Ali ni škoda? Mala Nedelja V ponedeljek, 6. novembra, se je ob 13.12 zgodila prometna nesreča v Mali Nedelji, kjer je starejši voznik osebnega avta trčil v stopnišče, nakar se je avto prevrnil na bok in začel goreti. Ponesrečencu, ki se je k sreči le lažje poškodoval, so pomagali izvozila malonedeljski gasilci, pri čiščenju terena pa so jim priskočili na pomoč ljutomerski gasilci. Pomurje Naskok prebežnikov v Pomurje se nadaljuje. Samo ta torek so policisti prijeli 33 tujcev, od tega 24 Irančanov, štiri Indijce in štiri državljane Bangladeša ter enega Sieraleončana. Petindvajset jih je zaprosilo za politični azil, zato so jih odpeljali v azilni dom v Ljubljano, druge pa so dali v izpostavo doma za odstranjevanje tujcev v Prosenjakovce. Najobsežnejša vaja Slovenske vojske Odločen odgovor 2000 Sodeluje kar 5.000 pripadnikov vojske torek, 7. novembra, se je začela najobsežnejša vojaška taktična vaja Slovenske vojske po letu 1994, ki poteka pod geslom Odločen odgovor 2000. Sklenili jo bodo v petek, 10. novembra, na vadišču v Apačah pri Ptuju. Gre za osrednjo vajo Slovenske vojske v letu 2000 in je sestavljena iz niza poveljniških vadbenih aktivnosti na vseh ravneh poveljevanja. V vaji sodeluje 31 poveljstev z okrog 5.000 pripadniki Slovenske vojske. Organizacijo vaje je prevzelo 3. operativno poveljstvo Slovenske vojske v Celju, njen vodja pa je brigadir Alojz Završnik. Vaja poteka na območjih med Celjem, Mariborom in Ptujem, glavne aktivnosti pa potekajo na območjih občin Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Slovenka Bistrica in Videm pri Ptuju. Z vojaškimi dejavnostmi, ki so usmerjene v skupno taktično vajo, želi 3. operativno poveljstvo Slovenske vojske predstaviti doseženo stopnjo pripravljenosti in razvoja Slovenske vojske ter njene usposobljenosti za izvajanje napadnih delovanj. Pri tem predstavljajo tudi delovanje brigade A Slovenske vojske ob letalski podpori in so-bojevanju tankovskih enot. Cilj vaje je tudi, preveriti konceptualne rešitve o uporabi in podpori teh sil ter sredstev. Vsebina dejavnosti je zastavljena tako, da se bo izboljšala strokovna usposobljenost vojakov, podčastnikov in častnikov Slovenske vojske. Z dejavnostmi se bo rezervna sestava dodatno usposobila in izurila za opravljanje nalog vojne sestave; preverili bodo komunikacijske informacijske sisteme, predstavljene pa bodo tudi možnosti računalniške podpore in vloga Centra vojaških šol pri usposabljanju Slovenske vojske. Š. S. ■ Regijsko gasilsko poveljstvo Pomurja in Gasilska zveza Lendava sta izvedli v obratu Planike v Turnišču operativno poučno gasilsko vajo, in sicer pod naslovom Za varno ogrevanje doma. Namen vaje je bil, preveriti usposobljenost centrov oziroma enot v regiji, ki imajo opremo za zahtevnejše zaščitno-reševalne akcije; preveriti koordinacijo dela, funkcioniranje radijskih zvez in tihega alarmiranja itd. Reševali so v več tovarniških delih: v sekalnici, kjer je začelo tleti; potem v skladišču gotovih izdelkov, kamor se je razširil požar; v skladišču reprodukcijskega materiala in v šivalnici. Šlo je za specifični večji požar, v katerega so se najprej vključile gasilska tehnična enota, enote civilne zaščite in enota medicinske pomoči turniške Planike. V vaji reševanja in gašenja so sicer sodelovala gasilska društva Turnišče, Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava, Črenšovci, Odranci in Dobrovnik pa tudi PP Lendava. Vaja je povsem uspela. - Foto: J. Žerdin fBTII , 9. november 2000 KRONIKA 17 Vlomi in tatvine v Pomurju Med 1. in 3. novembrom je nekdo vlomil skozi okno v vinsko klet v Dolgovaških Goricah, vendar očitno v njej ni bilo nič takega, kar bi lahko unovčil, zato ni ničesar odnesel, je pa s svojim nasilnim dejanjem naredil na objektu škode za deset tisočakov. - Z dvorišča stanovanjske hiše v Pristavi 39 je v noči na 2. november izginilo starejše neregistrirano motorno kolo znamke Kawasaki GPZ 500, vredno 500.000 tolarjev. - Kje vse stikajo dolgi prsti! Celo v mrliški vežici! Iz vežice v Krogu je nekdo ukradel mobilni telefon in oškodoval lastnika za 20.000 tolarjev. - Iz stanovanjske hiše v Čre-šnjevcih je na neugotovljen način izginila denarnica s 3.000 šilingi. -Do sedaj neznani storilec je v noči na 4. november prerezal pnevmatike na treh avtih, parkiranih na dvoriščih stanovanjskih hiš v ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti. Škode je za več kot 100.000 tolarjev. - V isti ulici je tudi nekdo ukradel iz yuga avtoradio z dvema zvočnikoma, s čimer je naredil za 25.000 tolarjev škode. - Med 30. oktobrom in 3. novembrom je neznanec ukradel iz nezaklenjenega prostora stanovanjske hiše v Fokovcih starejšo motorno žago Stihi in lastnika oškodoval za 40.000 tolarjev. - Iz počitniške hišice zunaj Martjanec, v katero je nočni tič vlomil s silo telesa skozi vhodna vrata, so izginila razna oblačila, hrana in pijača, zato je škode za več kot 25.000 tolarjev. -V Černelavcih je nekdo izrabil nepazljivost J. H. in mu ukradel iz nezaklenjenega vozila mobilni telefon znamke Nokia, vreden 60.000 tolarjev. Iz Černelavec je tudi tale novička: 5. novembra ponoči je neznanec poškodoval platneno streho na osebnem avtu (old timer), s čemer je naredil za 100.000 tolarjev škode. - Iz prostorov OŠ Križevci pri Ljutomeru je nekdo ukradel glasbeni stolp, radiokasetofon in video-predvajalnik, zato je šola oškodovana za 120.000 tolarjev. Š. S. ■ Ropar v Ciril-Metodovi ulici v Murski Soboti Zahteval denar in grozil z orožjem Namestnica poslovodje: »Vsa čast policiji!« ed Murskosobočani je priljubljena trgovina Pri babici v Ciril-Metodovi ulici, saj je odprta najdlje v noč in četudi je majhna, je dobro založena. Gre za poslovalnico mari- borskega podjetja Izbor, d. o. o. Le kdo bi pomislil, da bo nepridiprav skušal priti do denarja prav v tej bauti! Zgodilo se je v ponedeljek, 6. novembra,'ob 20.35 (25 minut prej, preden trgovino zapirajo). Tedaj sta bili v trgovini prodajalki Edita Č. in Monika B. Vstopil je neznanec, ki pa ni prišel nakupovat, ampak ropat. Na glavi je imel šild kapo bež barve, čez usta pa svetlo modro ruto. Prodajalkama je zagrozil, naj mu izročita denar iz blagajne, sicer bo streljal. Izpod jakne mu je gledala puškina cev. Še preden sta se prodajalki zganili, je sam stopil v akcijo in skušal odpreti registrsko blagajno. Ker ni šlo, jo je dvignil in spustil na pult, da bi se morda potem sama odprla. Pa se ni, ampak se je predalček z denarjem zataknil. Potem je vzel nož in z njim uspel »osvoboditi« predalček, iz katerega je potem pobral okrog 200.000 tolarjev, nato pa zbežal iz trgovine. Potem je prisedel v avto, s katerim gaje čakal sostorilec, in izginila sta v noč. »Brž, ko je ropar izginil, sta mi prodajalki telefonirali v Negovo in povedali, kaj se je zgodilo,« nam je v torek zjutraj povedala namestnica poslovodje Gordana Rantaša. »Potem sta seveda obvestili o ropu Trgovina Pri babici v Ciril-Metodovi ulici je odprta najdlje in ima kar dober promet. Najbrž je podaljšan delovni čas te baute vplival na odločitev roparja, da je šel v akcijo prav v tej trgovini in v poznem času, ko ni bilo več kupcev. - Foto: N. J. IM4M0 NOVE JaJJU m« pokličite na nove številke: Telefaks 02 532 Vestnik - uredništvo 02 533 02 533 10 20 Murski val - studio 02 537 17 10 Venera, agencija za trženje 02 533 10 15 Naročniška služba • mali oglasi, čestitke. 02 531 19 98 Murski val - uredništvo Podjetje za informiranje 02 531 19 60 Vestnik, Radio Murski val in Venera imajo nove telefonske številke. Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim, da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo! Nove telefonske številke izveste, če vtipkate: 086 + stara številka Telekom^) kličite nove' http://cis.telekom.si Slovenije v\ Zgodilo seje... MtZPUftN KLK VSAK DAN OD 12" DO SO" Namestnica poslovodje trgovine Pri babici Gordana Rantaša: »Moji sodelavki sta povedali, da je ropar vstopil, ko sta bili sami. Spomnili sta se tudi, da je bil kaki dve uri prej v trgovini kot kupec. Prepoznali sta ga tudi iz niza fotografiji, ki so jima jih pokazali preiskovalci. tudi policijo, ki je hitro ukrepala, in kot sem zvedela, osumljenca tudi prijela. Vsa čast jim, da so bili tako učinkoviti.« Res je, osumljenca so trdo prijeli. Iz operativno komunikacijskega centa Policijske uprave Murska Sobota so nam sporočili, da so v ponedeljek ob 22.25 (že dve uri po ropu v Murski Soboti) ustavili na mostu čez Muro na Pe-tanjcih voznika osebnega avta D. S., v čigar vozilu je bil tudi T. K., doma iz okolice Gornje Radgone, in med postopkom ugotovili, daje prav on, torej T. K., ropal v trgovini Pri babici. V avtu so našli tudi skrit denar. Osumljenca so pridržali na PP v Murski Soboti, nato pa predali v obravnavo preiskovalnemu sodniku. Neuradno smo zvedeli, daje osumljenec znanec policije in uživalec mamil. Š. S. ■ Murska Sobota Delavci Pomgrada so pri gradnji parkirišča v Industrijski ulici v Murski Soboti našli v globini enega metra nekaj človeških kosti. O tem so obvestili seveda policijo. Posmrtne ostanke so prevzeli delavci pogrebnega podjetja in jih na dostojen način pokopali na pokopališču. Ivanjševci V torek ob 9.15 je zagorela stara in zapuščena stanovanjska hiša v Ivanjševcih. Kljub akciji številnih gasilskih društev sta zgorela streha in notranjost objekta. Škoda znaša milijon tolarjev. Černelavci Kljub temu, da je zunaj že hladno, se je nepridiprav odločil za krajo vrtne ute. Lastnica iz Černelavec je oškodovana za 8.000 tolarjev. Šalamenci F. K. iz Šalamenec se je 5. novembra peljal skozi domačo vas. Zaradi domnevne vinjenosti in neprilagojene hitrosti ni uspel pra- vočasno ustaviti pred znakom stop in je zapeljal v križišče. Tam je trčil v osebni avto, s katerim se je pripeljala M. D. iz Tro-povec, ki se je v nesreči hudo poškodovala, njena sopotnica M. M., ki je sedela na zadnjem sedežu, pa je dobila lažje poškodbe. Gmotne škode na vozilih je za 300.000 tolarjev. Pomurje 2. novembra ob 22.25 je v soboškem parku pri stavbi Radio kluba zagorel plastični koš za smeti, pridrveli so gasilci in preprečili širitev ognja. - Uro pozneje v isti noč je nekdo zažgal koš za smeti v parku pri gradu. Tudi tam so posredovali soboški gasilci. - 3. novembra ob 14.20 je zagorel traktor v Go-demarcih. Lastnik je ostal priseben in ogenj pogasil sam, tako da ni bila potrebna pomoč gasilcev, ki so sicer prišli na kraj dogodka. -Istega dne ob 15.33 so soboški gasilci pogasili ogenj v zabojniku za smeti v Murski Soboti v Lendavski ulici pri trgovini Dom. - 6. novembra je prišlo do požara na transformatorski postaji v Genterovcih. Pogasili so ga delavci Elektra Lendava. Prebežniki postajajo nevarni ________: _______________________________1___ Se napoveduje »bela« stavka policistov? rebežniki, ilegalci, tujci ali kakor koli že imenujemo tiste, ki prestopajo zeleno mejo, postajajo vedno bolj problem ne le države, ki ima z njimi velike stroške, policistov, ki jih morajo »loviti« ..., ampak vedno bolj slehernega od nas. Že res, da so tudi oni ljudje in da se marsikomu smilijo, ker se podajajo na tako dolgo in nevarno pot in zanjo porabijo vse prihranke, toda usmiljenje do njih mine(va), ker postajajo nevarni. Na območju Pomurja so v desetih mesecih letošnjega leta odkrili 6.048 prebežnikov, v enakem lanskem letu pa 4.348. Odstotek povečanja ob koncu tega leta bo prav gotovo še višji, saj se število ilegalcev povečuje iz dneva v dan. Dolgo časa je največ ilegalcev prihajajo k nam čez ma-džarsko-slovensko mejo, zdaj pa postaja vedno večji problem hrvaško-slovenska meja. V ilustracijo navajamo: v desetih mesecih lanskega leta so odkrili na območju Pomurja 863 ilegalcev, ki so prišli s Hrvaškega, v enakem obdobju letošnjega leta pa že 3.124. Je pa še vedno aktualno tudi prehajanje madžarsko-šlovenske meje, kajti v letošnjih desetih mesecih jo je prešlo 2.924. Skupaj smo torej gostili na policijskih postajah v Pomurju - kot že zapisano - 6.048 prebežnikov. Kaj se dogaja s prijetimi ilegalci. Na policijskih postajah najprej steče postopek identifikacije, nato pa jih skušajo vrniti v sosednjo državo, iz katere so prišli. Naše sosede (Hrvaška, Madžarska in Avstrija) pa nerade sprejemajo tuj- ce, ki se jih hočemo znebiti. Tako so naši policisti v devetih mesecih letošnjega leta skušali vrniti Madžarom 1.823 tujcev, sprejeli pa so jih 856, 47 odstotkov. Veliko bolj »trdi« so Hrvatje, katerim so pomurski policisti skušali vrniti v pravkar omenjenem obdobju 854 tujcev, vendar so jih ti sprejeli le 207 oziroma 24,2 odstotka. Večina prebežnikov ostaja - vsaj na začetku prebega - v Sloveniji. Ekonomski begunci gredo v domove za odstranjevanje tujcev, od koder jih postopoma vrnejo v njihove matične države; tiste, ki zaprosijo za politični azil (zatočišče), pa nastanijo v azilnem domu, od koder skušajo tako ali drugače (legalno ali ilegalno) odpotovati v svojo ciljno državo. Ponavadi so to Italija, Nemčija, Švica, Francija ... Zanimivo: ciljna država pa postaja za nekatere, zlasti za državljane republik nekdanje SFRJ, tudi naša Slovenija. Zakaj so prebežniki nevarni? Odgovor na to vprašanje ni težek, kajti sami smo priče početju mno- gih od njih. Prebežniki so reveži, ki nimajo kaj več kot staro obleko in obutev. Denar, ki so ga imeli (ali so si ga izposodili) so porabili za plačilo vodnikom, ki so jih ilegalno prepeljali čez mejo; med dolgim potovanjem so porabili še zadnji dolar ali marko in nimajo si s čim kupiti hrane, zato (in ne samo zato, saj imamo tudi domače prestopnike!) toliko vlomov v zidanice, domačije ... Ker želijo čimprej čez Slovenijo v Italijo ali drugam, velikokrat vlamljajo v osebne avte, jih »vžgo« in se zapeljejo do slovensko-italijanske meje, nato pa jo (bolj ali manj srečno) popihajo v Italijo. Marsikateri Pomurec je ostal (vsaj za določen čas) brez avta, ker so mu ga sunili ilegalci. Ti pa so tudi nevarni, ker prihajajo v neposreden konflikt z našimi ljudmi. Bralci se še spominjate »zgleda« s Hotize, kjer so prebežniki napadli tajnika NK, nekaj ur potem pa v Veliki Polani ukradli avto in ugrabili njegovega lastnika, ga pretepli, nato pa z njim vred oddrveli proti slovensko-ita-lijanski meji. Na problem ilegalcev opozarjajo slovenski ter še posebej pomurski in podravski policisti. Sindikata policistov Podravja in Pomurja sta sklicala prejšnji teden v Murski Soboti celo posebno tiskovno konferenco in predstavila problematiko v zvezi s prebežniki. Posebej aktualna postaja hrvaško-slovenska meje, kajti nenadoma se je povečalo število ilegalcev, ki prihajajo s Hrvaškega. Zdi se, da Hrvatom ni v velikem interesu, da bi prijeli čimveč ilegalcev, kajti potem bi imeli stroške z njihovo začasno nastanitvijo (če sploh imajo take domove), vračanjem itd., zato »zamižijo« oziroma ravnajo po srbskem reku: »Predi brigo na tuda ramena!« Policijski sindikat pa ne opozarja na vedno več dela z ilegalci, ampak tudi na problem zaščite policistov. Bili so že napadi panje, na primer v izpostavi doma za odstranjevanje tujcev v Prosenjakovcih; policisti delajo veliko več ur, kot je njihova formalna obveza, zato nadure, ki pa jih slovenska policija ne more izplačati, ker ima pač premajhen »budžet«. Policisti, ki obravnavajo prebežnike, so tudi v nenehnem stresu, kajti velikokrat ne morejo ravnati »v rokavicah«, to pa je hudo zlasti tedaj, ko morajo vračati tudi nedolžne otročičke, ki so prišli s starši, ne da bi vedeli, kam in zakaj. Policisti tudi niso cepljeni proti nalezljivim boleznim, zato se jih lahko nalezejo in okužijo še koga drugega. Vse to (in ne samo to, saj je še ducat drugih problemov) je slovenski vladi bolj ali manj znano, četudi predstavnikov sindikata ni sprejel predsednik vlade, toda ne zgodi se nič, da bi bilo drugače. Policijske sindikaliste smo razumeli takole: če nova vlada ne bo ukrepala, bodo policisti poskrbeli za »belo« stavko. In kaj je to? Zamižali bodo, ko bi lahko ukrepali. In če se bo to,res zgodilo, potem bo prebežnikov naenkrat še več in domačini bomo še v večji nevarnosti za svoje premoženje in - zgled iz Velike Polane - tudi življenje. To pa utegne biti zares hudo! ŠTEFAN SOBOČAN ■ 18 ŠPORT 9. november 2000, VISTiK Nogomet Točka Mure v Velenju Z drugega zaporednega gostovanja so se nogometaši Mure vrnili s točko. V petnajstem kolu prve državne nogometne lige so pri tret-jeuvrščenem Rudarju v Velenju iztržili točko, lahko pa bi tudi osvojili vse tri. Sobočani so imeli več od igre in si zlasti v drugem polčasu ustvarili nekaj lepih priložnosti za zadetek, ki pa jih niso izkoristili. Velenjčani so prvi prišli v vodstvo v začetku drugega polčasa, po napaki Murine obrambe. Podvinski je izvajal prosti strel, močno žogo je vratar Luk odbil, pritekel je Golob in jo porinil v mrežo. To pa ni zmedlo Sobočanov, ki so bili na razmočenem igrišču napadalnejši. To se jim je obrestovalo, saj so dvanajst minut pred koncem rezultat izenačili. Po streljanju kota so domačini žogo izbili iz kazenskega prostora do Mesariča, ki je poslal žogo z natančnim strelom v mrežo mimo nemočnega vratarja Laliča. Osvojena točka v Velenju je Muri vsekakor spodbuda za nedeljsko srečanje z vodečo Olimpijo v Fazaneriji. V drugi državni nogometni ligi je bilo odigrano predzadnje jesensko kolo. V Lendavi je bil prekmursko-štajerski derbi med Nafto in Aluminijem iz Kidričevega. Začetek je pripadel gostom, ki so zadeli okvir vrat in zamudili lepe priložnosti za vodstvo, nato pa so pobudo prevzeli gostitelji in sredi prvega polčasa prišli v vodstvo. Po napaki vratarja gostov Dukariča, ki je žogo izpustil iz rok, jo je Tratnjek z nekaj metrov porinil v mrežo. Kmalu zatem so gostje iz enajstmetrovke rezultat izenačili. V drugem polčasu so se Lendavčani razigrali in prikazalo eno najboljših iger v letošnjem prvenstvu, to pa jim je tudi prineslo uspeh. Dvanajst minut pred koncem je eden od obrambnih igralcev Aluminija igral v kazenskem prostoru z roko in sodnik Mitrovič je dosodil enajstmetrovko, Utroša pa je dosegel zmagoviti zadetek. Renkovci so gostili solidno moštvo Zagorja in zamudili priložnost za zmago. Potem ko je Smrekolj poslal žogo v lastno mrežo, bi lahko Renkovčani do konca prvega polčasa vodstvo povečali, žal pa Gruškovnjak in Puhar lepih priložnosti nista izkoristila. Začetek drugega polčasa je pripadel gostom, ki so rezultat izenačili. Kljub vsemu so bili Renkovci blizu zmagi, saj je Gruškovnjak z lepim strelom domače igralce zopet povedel v vodstvo. Toda sodnik Vozlič je neupravičeno dosodil enajstmetrovko za goste in vratar Hace je rezultat izenačil. Nogometaši Belti-nec so gostovali v Šentjurju in po izenačeni igri v prvem polčasu v nadaljevanju popustili, dvajset minut pred koncem pa je dosegel nekdanji igralec Beltinec Pevnik vodeči zadetek za domačine. V zadnjih petih minutah so gostitelji dosegli še dva zadetka in prepričljivo zmago. V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi je bilo doseženih nekaj nepričakovanih rezultatov. Vodeči Bakovci so klonili v Puconcih, kjer jih je premagala Kerna. Klub temu so Bakovci osvojili naslov jesenskega prvaka, Kerna pa se je prebila na drugo mesto. Lesoplast je v Križevcih presenetljivo visoko ugnal Odrance, ki tako niso osvojili naslova jesenskega prvaka. Turnišče je nepričakovano prepričljivo izgubilo s Tromejnikom Slovenico v Kuzmi in končalo tekmovanje šele na sedmem mestu. Veržej je presenetljivo visoko premagal Čardo, ki je zdrsnila _na deveto mesto. Kobilje je po dveh porazih zopet zmagalo, tokrat je premagalo Groričanko. Črenšovci so prepričljivo porazili zadnjo Bistrico, medtem ko se je končalo srečanje v Apačah med domačim moštvom in Hotizo brez zmagovalca. • Kegljanje Nafta vodi brez poraza V šestem kolu prvenstva v II državni moški kegljaški ligi vzhod je Nafta v Mariboru premagala ekipo Rolo Strernads5:3(5171: 5141). To je bila šesta zmaga Landavča-nov, ki vodijo na lestvici brez poraza. Za Nafto so zmagali Peric, 871, Horvat, 881, Kuzma, 872, tekmovali so še Radakovič, 843, Žalik, 865, Matko, 839 podrtih kegljev. Druga ekipa mariborskega Konstruktorja pa je premagala Radensko s 5:3 (5390:5296). Za Radensko so zmagali Steržaj, 892, Kovačič, 942, in Harc, 855, tekmovali so še Kučan, 838, Drvarič, 874, in Šebjanič, 895 podrtih kegljev. | Strelstvo Dularjeva prva, Hreščak drugi V Ljubljani je bilo kontrolno strelsko tekmovanje za sestavo državnih članskih in mladinskih reprezentanc. Lep uspeh so dosegli pomurski strelci in strelke. Pri članih se je izkazal Izidor Hrerščak (SD Janka Jurkoviča), ki je s 586 krogi zasedel drugo mesto za Rajmondom Debevcem (Olimpija), 593 krogov. Drugi pomurski člani so se uvrstili takole: 4. Dušan Ziško (Tišina) 584, 5. Tomaž Kerčmar (Pomurka) 584, 9. Drago Pertoci (Tišina) 582 in Milan Svetec (Radgona) 581, 13. Gorazd Kocbek (Janko Jurko- Košarka Zopet nepotreben poraz Tekmo šestega kola prvenstva v državni moški 1. B-ligi je ekipa Radenske Creativa zaradi popravila dvorane v Murski Soboti odigrala v Ljubljani z ekipo Yurij Plava laguna in zopet po nepotrebnem izgubila. Ljubljančani so zmagali z rezultatom 79 : 76 (51 : 58, 31 : 40, 18 : 23). Zanimivo je, da so Sobočani dobili prve tri četrtine, popustili v končnici in tako zopet ostali brez zmage. Radenska Creativ: Ni-derl 2, Meško 26, Novak 4, Be- Nogometna liga Si. mobil Rezultati - 15. kolo Rudar: Mura 1:1 Olimpija: Tabor 5:1 Koper: Publikum 0 : 0 Primorje: Domžale 3 : 0 Dravograd : Korotan 2: Maribor: Gorica 1: 2 Olimpija 1510 2 0 3 46:24 32 Maribor 14 8 2 4 27:17 26 Rudar 15 7 4 4 25:17 25 Gorica 14 7 3 4 24:19 24 Dravograd 15 7 2 6 24:21 23 Korotan 15 6 2 7 20:26 20 Primorje 15 5 4 6 22:22 19 Publikum 15 5 3 7 21:25 18 Mura 15 4 5 6 13:19 17 Tabor 15 5 2 8 21:31 17 Koper 15 4 4 7 18:26 16 Domžale 15 4 1 10 21:35 13 2. SNL Rezultati - 14. kolo Nafta: Aluminij 2 :1 Renkovci: Zagorje 2 :2 Šentjur: Beltinci 3:0 Jadran: Triglav 1 : 2 Pohorje : Elan 0 : 5 1. Gorica: Železničar 2: 0 Šmartno: Brda 6:1 Viator: Dravinja 4:2 Triglav 14 9 2 3 33:11 29 Elan 14 9 2 3 29:18 29 Jadran 14 8 2 4 27:15 26 L Gorica 14 8 2 4 25:16 26 Šmartno 14 7 4 3 29:15 25 Nafta • 14 7 4 3 19:11 25 Zagorje 14 7 3 4' 22:13 24 Dravinja 14 7 2 5 15:18 23 Aluminij 14 5 6 3 27:18 21 Šentjur 14 6 3 5 22:23 21 Viator 14 4 4 6 22:23 16 Pohorje 14 4 4 6 15:26 16 Železničar 14 3 4 7 16:26 13 Beltinci 14 2 4 8 10:25 10 Renkovci 14 1 2 11 15:35 5 Drrln. ■M i n in T V četrtem kolu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi je Impol iz Slovenske Bistrice v Lendavi premagal Nafto s 7 : 1 (2385 : 2324). Za Nafto je zmagala Žalikova s 378 keglji, tekmovale so še Staničeva, 397, Utroševa 401, Ra-špergerjeva, 366, Ščapova, 401, in Sapačeva, 381 podrtih kegljev. V tekmovanju mariborske kegljaške zveze je Radenska Carinik premagala drugo ekipo Nafte iz Lendave s 6 : 2 (5177 : 4967). Za Carinik so zmagali Hojnik, 846, Iskra, 858, Emeršič, 867, in Bavec, 916, tekmovali pa so še Bojnec, 844, in Kos, 846 podrtih vič) 580, 19. Robi Markoja (Turnišče) 577 in 20. Martin Žigo (Pomurka) 576 krogov. Med članicami je zmagala Natalija Prednik z novim državnim rekordom 397 krogov. V konkurenci mladink je prvo mesto zasedla Maja Dular (Pomurka) s 386 krogi. Med mladinci je zasedel Valter Pajič (Tišina) s 574 krogi peto, Bojan Babič (Pomurka) s 572 krogi šesto in Denis Lebar (Turnišče) s 569 krogi deveto mesto. Maja Dular, Valter Pajič in Bojan Babič so se uvrstili v državno mladinsko reprezentanco, ki bo v so- sedič 25, Bratkovič 6, Želj 8, Ulaga 4. (FM) Ljubljančanke premočne nasprotnice Košarkarice Pomurja Skiny so gostovale v devetem kolu prvenstva v prvi državni ženski ligi pri vodeči Lek Ježici v Ljubljani in po pričakovanju prepričljivo izgubile z rezultatom 124:35 (98 : 24, 63 : 12, 35 : 4). Ljubljančanke so bile za mlade Sobočanke premočne nasprotnice, saj so gostiteljice že na začetku povedle z 20 : 0. Pomurje Skiny: Ori 6, Glišič 5, Horvat 17, Svetina 7. (FM) 3. SNL vzhod Rezultati - 13. kolo Apače: Nograd Hotiza 1:1 Tromejnik Slovenica: Turnišče 5:2 Črenšovci: Bistrica 7 :1 Kerna: Bakovci 2:1 Veržej: Čarda 3: 0 Lesoplast: Odranci 4:1 Kobilje: Goričanka Big Fun 2:0 Bakovci 13 8 1 4 31:16 Kerna 13 7 3 3 27:15 Odranci 13 6 5 2 32:19 Hotiza 13 6 3 4 31.20 Lesoplast 13 6 2 5 30:24 Črenšovci 13 6 2 5 28:23 Turnišče 13 6 2 5 23:24 Apače 13 5 3 5 26:23 Čarda 13 4 6 3 22:20 Goričanka 13 3 6 4 20_17 Kobilje 13 4 2 7 12:30 Veržej 13 3 4 6 18:19 Tromejnik 13 3 4 6 21:30 Bistrica 13 2 1 10 17:58 24 24 23 21 20 20 20 18 18 15 14 13 13 7 1.MNLMS Rezultati -11. kolo Serdica: Tišina 2:1 Motvarjevci: Slatina 4:2 Lipa: Cankova 2:4 Bratonci: Ljutomer 1 : 2 Grad: Roma 11:0 Rakičan : Ižakovci 7 : 0 Tišina 11 8 1 2 Rakičan 11 7 2 2 Serdica 11 7 1 3 Ižakovci , 11 6 3 2 Roma 11 5 3 3 Slatina 11 4 3 4 Motvarjevci 115 0 6 Cankova 11 4 3 4 Bratonci 11 4 0 7 Lipa 11 3 1 7 Grad 11 2 1 8 1 ititnmor 119 0 Q 29:14 23:10 24:23 28:20 29:31 25:21 29:30 25:30 17:24 12:29 29:30 23-31 25 23 22 21 18 15 15 15 12 10 7 6 2. MNL MS Rezultati -11 . kolo Dokležovje: Bogojina 2 :3 Hodoš; Gančani 3: 5 Rotunda: Šalovci 0 :2 Pušča: Makoter 2 : i 5 Makoter 11 9 2 0 42:13 29 Gančani 11 7 1 3 34:26 22 Šalovci 11 6 2 3 19:10 20 Hodoš 11 5 3 3 32:23 18 Bogojina 11 5 3 3 21:30 18 Dokležovje 11 1 3 7 21:30 6 Pušča 11 2 0 9 15:39 6 Rotunda 11 2 0 9 19:46 6 Mali nogomet Pomurska liga - jesenski del Bulls 11 9 2 0 44:20 29 Krajna G. M. 11 8 0 3 43:24 24 Mladinec 11 6 4 1 45:24 22 Prosečkavas 11 6 3 2 39:26 21 Černelavci 11 5 4 2 33:23 19 Flamingo 11 4 3 4 35.43 15 Videm 11 4 2 5 28:28 14 Kupšinci 11 3 4 4 33:28 13 Triglav 11 3 1 7 34:42 10 Tropovci 11 3 1 7 28:49 10 Junior SNV 11 1 2 8 22:47 5 Kapela 11 1 0 10 24:54 3 Puconska A-liga Izvir 11 8 3 0 42:13 27 Šalamenci 11 8 2 1 38:15 26 Puževci 11 8 1 2 45:34 25 Vadarci 11 5 3 3 47:28 18 Moščanci 11 3 5 3 34:27 14 Pečarovci 11 4 2 5 27:31 14 Bodonci 11 4 2 5 24:28 14 Beznovci 11 3 3 5 27:32 12 Mačkovci 11 3 2 6 34:46 11 Košarovci 11 3 1 7 22:33 10 Otovci 11 2 1 8 34:47 7 Breza 11 2 1 8 21:61 7 kegljev. Za Nafto sta zmagala Ši-mon, 846, in Preradovič, 897, tekmovali pa so še Horvat, 358, Magyar, 441, Bagladi, 846, Mi-hajlovič, 859, in Rošič, 798 podrtih kegljev. (MŽ, FM) 2. liga vzhod - moški Nafta 6 Sl. Gradec 6 Konstruktor II 6 Radenska 6 Rolo Strnad 6 Litija 6 Rudnik 6 Žalec Rogaška 6 Fužinar 6 Miklavž 6 6 0 0 36:12 12 5 0 1 34:14 10 4 0 2 27:20 8 3 0 3 25:24 6 3 0 3 23:25 6 3 0 3 22:26 6 2 0 4 22:26 4 2 0 4 21:27 4 1 0 5 11:37 2 0 0 6 15:33 0 boto sodelovala na odprtem prvenstvu v Hotinji vasi. (FM) Šah____________________________ V šestem in sedmem kolu tekmovanja druge slovenska šahovske lige je dosegla druga ekipa Radenske Pomgrada z Zagorjem rezultat 3 : 3 (remizirali so Režonja, B. Hari, Gabor, Gjuran, M. Kovač, Sedonja), neodločen rezultat je dosegla tudi z Rudarjem Trbovlje 3 : 3 (remizirali so Režonja, B. Hari, Gabor, Gjuran, M. Kovač, Sedonja). Radenska Pomgrad je zasedla šesto mesto. (FM) V tretji slovenski šahovski ligi vzhod je Lendava v 4. kolu premagala Ruše s 4,5 : 1,5 točke (zmagali so Strbad, Žalik, Varga in Baša, remiziral pa Gaber), v petem kolu pa Griže II s 3,5 : 2,5 točke (zmagali so Gaber, Baša in Žalik, remiziral pa Varga). (FB) Društvo vinogradnikov Goričko in ŠD Radenska Pomgrad organizirata tretji Martinov turnir, ki bo v petek, 10. novembra, ob 16. uri v prostorih Vinogradniškega centra v Ivanovcih. (FM) Odbojka V tekmi za slovenski odbojkarski pokal je soboško Pomurje premagalo drugojigaša IGM Hoče s 3:1 (25 : 15, 25:17,23:25,25:19). (FM) Nogometna liga Si. mobil Rudar: Mura 1 :1 Velenje - Igrišče ob jezeru, gledalcev 500. Sodnik: Skomina (Koper). Strelca: 1 : 0 Golob (53), 1 :1 Mesarič (78). Mura: Luk, Cifer, Dominko, Prednik, Gabor (Kapunovič), Lukič, Adjei (Erni-ša), Ristič, Vogrinčič, Grizold (Mesarič), Gajser. Druga državna nogometna liga Nafta : Aluminij 2 : 1 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Tratnjek (26), 1 :1 Emeršič (34 _ 11 m), 2 : 1 Utroša (78 - 11 m). Nafta: Starovasnik, T. Novak (Horvath), Ulen, D. Novak, Tratnjek, Drvarič, Gerenčer, Godina, Šabjan, Utroša, Zver (Reininger, Koša). Renkovci: Zagorje 2 : 2 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 200. Sodnik: Vozlič (Roigaška Slatina). Strelci: 1 : 0 Smorkolj (20 - avtogol), 1 :1 Poglajen (48), 2 : 1 Gruškovnjak (63), 2 : 2 Hace (75 - 11 m). Renkovci: A. Lebar, D. Ritlop, D. Horvat, Nežič, S. Bojnec, R. Bojnec, S. lebar, Gruškovnjak (Kerman), A., Ritlop, Kocet, Puhar (M. Horvat). Šentjur: Beltinci 3 : 0 Šentjur - Igrišče Šentjurja, gledalcev 150. Sodnik: Avdagič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Pevnik (70), 2 : 0 Pipenbaher(86), 3: 0 Bauman (88-11 m). Beltinci: Fekonja, Zver, Zorica (Mertuk), Slana (Erjavec), Cener, Kološa, Kokaš, Puhar (Duh), Škafar, Novak, Antolin. Tretja državna nogometna liga Apače : Nograd Hotiza 1 :1 Apače - Igrišče Apač, gledalcev 200. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelca: 1 : 0 Vukan (3), 1:1 Trtanjek (78-11 m). Apače: Kozar, Kurbus (Štrakl), Hvalec (Jagotič), Rakovec, Fras, Vajnhandel, Fifolt, Vukan, Logar, Vajngerl, Cipot. Nograd Hotiza: Žižek, Kulčar, Albin Lackovič, Oletič, Kolar, Jakšič, Albert Lackovič, Trtanjek, R. Lackovič, Ritlop (Farkaš), Gy6rkoš (Koudila). Tromejnik Slovenica : Turnišče 5 : 2 Kuzma - Igrišče TromejnikaSlovenice, gledalcev 50. Sodnik: Partljič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Gabor (17), 1 : 1 Kovač (37), 2 : 1 Kovač (39), 3 : 1 J. Horvat (45), 4 : 1 Kovač (60), 5 : 1 Hajdinjak (85), 5 : 2 Lebar (86). Tromejnik Slovenica: Škrbič, D. Horvat, Pelcar, Šinko, B. Horvat, J. Horvat (Zrim), Šalamon, Hajdinjak, Cener, Kovač (Bence), Smodiš. Turnišče: Dominko, Prendl, D. Prša, Š. Prša (Houbar), Hozjan, Ternar, Mertik, Škafar, Gabor (Zver), Tompa, Lacko (Lebar). Črenšovci: Bistrica 7 : 1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 250. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 1:0 Pintarič (3), 2:0 Kustec (23), 3 : 0 Plej (33), 4 : 0 Kustec (41), 5 : 0 D. Horvat (61), 6 : 0 D. Horvat (67), 6 :1 Korošec (87), 7 : 1 D. Horvat (90). Črenšovci: Hanžekovič, Kustec, Matjašec (Novak), B. Horvat, Vori, Pintarič, Tkalec, Gomboc (De. Horvat), Krapec (Kreslin), Plej, De. Horvat. Bistrica: Kustec, Cigan, Lebar (Žižek), Fifonja (Gruškovnjak), Kolenko, Maučec, Ozbetič, Biro, Kustec, Kustec, Kuzma (Korošec). Kerna : Bakovci 2:1 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 250. Sodnik: Tratnjek (MS), Strelci: 0 : 1 C6r(20), 1 : 1 Vučak(41), 2 : 1 Kuhar (58). Kerna: Sočič, D. Banfi, B. Banfi, Maček, B. Sočič, Gregorec, Škedelj, Kuhar, Rakar (Gomboši), Kutuš (Bočkorec), Vučak (Vinčec). Bakovci: Kamnik, Ivančič, Viher (Donša), Celcar, Bagola, Cor, Šoštarič, Sabotin (Faršang), Benko, Horvat, Verban. Veržej: Čarda 3 : 0 Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 100. Sodnik: Ozu (Sp. Poljskava). Strelci: 1:0 Cmerčnjak (19), 2:0 B. Osterc (43), 3:0 Špilak (81). Veržej: Derva-rič, Panič, Uršič (Špilak), Pučko, A. Osterc, Hanžekovič, B. Osterc, Vidmar, Cmerčnjak (Rajh), Sunčič, Kosi. Čarda: Lepoša, Antolin, Čarni, Jaklin, Kreft, Cigut, Gomboc, Kerčmar, Kerec (Lang), Koltaj, Matuš (Meničanin). Lesoplast: Odranci 4 :1 Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 250. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 1 : 0 Škaper(52 - 11 m), 2 : 0 Kerčmar (56), 3 : 0 Škaper(83), 4 : 0 Časar (86), 4 : 1 Mertik (90). Lessoplast: Zver, Čerpnjak, Šebek (Čahuk), Škerlak (Časar), Živič, Ulen, Krančič (Sukič), Kutoš, Kerčmar, Škaper, Malačič. Odranci: Marič, Kreslin, Virag, R. Berendijaš, Sim. Hozjan, B. Berendijaš (Zadravec), Sil. Hozjan, Zakojč (Golob), Brunec, Pozderec, Mertik. Kobilje: Goričanka Big Fun 2 : 0 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 100. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelca: 1 : 0 Karlovčec (30), 2 : 0 Kutoš (75). Kobilje: Zver, Laci, Resnik, Gregorec, J. Bukovec, Nemet, Karlovčec, D. Bukovec, Kutoš, Miiler, Gyurkač (Penhofer). Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Gider, Vogrinčič, Ficko, Kolar, Kren, Frčko (Gumilar, Rajser), Šuša, Kosednar, Poredoš. Nogomet Tečaj za nove nogometne sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota ima 58 članov, od tega 53 aktivnih sodnikov. Po dolgem času je društvo zopet dobilo sodnika v najvišjem razredu. To je uspelo Andreju Tratnjeku, ki je pred dnevi vodil prvenstveno tekmo prve državne nogometne lige med Mariborom in Koprom. V društvu imajo še nekaj zelo perspektivnih sodnikov, ki bi z dobrim delom lahko šli po Trat-njekovi poti. Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota si ves čas prizadeva v svoje vrste pri-teaniti nove člane, zlasti mlade in nek danje nogometaše, zato je tudi tokrat razpisalo tečaj za nove nogometne sodnike. Prijave bodo zbirali do 15. novembra. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu št. 530 00 40 ali 521 17 57. (FM) Badminton V Zg. Kungoti je bil D-turnir v badmintonu, ki šteje za jakostne lestvice. Med 37 tekmovalci in 15 tekmovalkami so se izkazali Lendavčani. Zmagal je Simon Pal, Tomaž Skledar ie bil tretji, Iztok Utroša pa šesti. (FB) fHil , 9. november 2000 ŠPORT Atletika Državno prvenstvo v krosu v Soboti Martinov pohod Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota organizira v soboto, 11. novembra 2000, ob 11. uri s startom in ciljem na stadionu pri Osnovni šoli I v Murski Soboti državno prvenstvo v krosu za člane, članice, starejše mladince in mladinke ter kros miting za nižje kategorije. Za državno prvenstvo v krosu bodo tekmovali v petih kategorijah (starejše mladinke in članice na 4000 m, starejši mladinci na 6000 m ter mlajši člani in člani na 8000 m). Nižjekategorniki bodo tekmovali v štirih kategorijah (pionirke in pionirji na 2000 m, ml. mladinke na 3000 m in ml. mladinci na 4000 m). Tekmovanje bo posamično in ekipno. Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo postali državni prvaki v krosu za leto 2000, najboljši bodo dobili tudi medalje in nagrade. (FM) Člani TS Radenske na progo (42,195 km), kije bila speljana po vseh petih upravnih enotah New Yorka: Staten Islanfiu, Brooklynu, Oueensu, Bronxu in Manhattanu s ciljem v Centralnem parku. Maraton je spremljalo okrog 2 milijona gledalcev. Po neuradnih podatkih je maraton preteklo nekaj manj kot 30.000 tekačev. Letošnjega NYC Marathona so se udeležili tudi trije člani Teniške sekcije Radenske, ki so imeli največ sreče na junijskem žrebu štartnih številk. Najhitreje je pritekel Vladko Roš - Puž, ki je za progo porabil 3 ure in 22 minut ter zasedel absolutno 2.519. mesto. Za njim sta pritekla še Anton Ratnik v času 3:44, 6.653. mesto, in Zlatko Tibaut v času 3:52, ki je zasedel 8.009. mesto. Vsem iskrene čestitke in zahvala sponzorjem, ki so jim omogočili udeležbo na maratonu. (PB) Turistično društvo Bratonci in Športno društvo Radenci sta pripravili 18. tradicionalno športno-rekre-ativno prireditev Martinov pohod, tek in kolesarjenje, ki je potekala v znamenju abrahamov Martina Sreša iz Radenec in Martina Viraga iz Bratonec. Progo (21 km) na relaciji Bratonci-Radenci je prehodilo 70 pohodnikov, 52 tekačev in 63 kolesarjev. Po končani prireditvi, ki je lepo uspela, so se zbrali udeleženci na družabni prireditvi v Radencih. (FM, fotografija: JZ) Šport od tod in tam Nogomet - V zaostali' četrtfinalni pokalni tekmi na območju Medobčinske nogometne zveze Lendava so Čren-šovci premagali Kobilje s 4 :1. (FM) Mali nogomet - V sedmem kolu prvenstva v prvi slovenski ligi malega nogometa je Makoter Meteorplast iz Ljutomera premagal TF Beton iz Kopra s 7:4 (Kamenšek 4, Stojko 2, Kurnik). V petem kolu druge slovenske lige malega nogometa je Dobovec premagal Križevce z 8 : 2 (Sreš, Kolbl), Marco Polo pa je premagal Pušence s 7:4 (Ilič 3, Jambrovič, Do-noša, Gruškovrgak, in Šaruga) (NŠ) Rokomet - V povratni tekmi slovenskega rokometnega pokala je Ormož premagal Krog Bakovce s £4 :19. Ker so tudi prvo tekmo dobili Ormo-žani s 27 : 25, so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. (FM) Namizni tenis - ŠD Do konca iz Lendave organizira rekreativno tekmovanje v namiznem tenisu za 2. memorial Klemenčič - Šimonič, ki bo v soboto, 18. novembra 2000, ob 10. uri v telovadnici Dvojezične osnovne šole v Lendavi. Tekmovali bodo po skupinah v kategorijah do 50 in nad 50 let. Igralnina je 1000 sit. Prijave bodo newyorškem maratonu Tudi na jubilejnem 30. newyor-škem maratonu se je zbralo največ maratoncev z vsega sveta. Na mostu Verrazano narrovvs je dal 5. novembra ob 10..5O župan mesta s strelom iz topa znak za veličasten start maratona in več kot 30.000 tekačev se je podalo na klasično Karate Jezernikova in Gaševičeva prvi V Slovenskih Konjicah je bilo tekmovanje v katah in borbah za pokal Vitranca. Med 155 karateisti so sodelovali tudi tekmovalci Civita-sa iz Murske Sobote in Radenec ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje sta se odrezala Sanja Jezernik (Civitas), ki je zmagala med st. deklicami v kat. do 40 kg in v absolutni Kegljanje - svetovni pokal Srebrno odličje za Mariko Kardinar V avstrijskem Salzburgu je bilo tekmovanje za svetovni pokal državnih prvakinj v kegljanju. Slovenijo je zastopala naša najboljša ke-gljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Miroteksa iz Celja. S 479 podrtimi keglji je zasedla drugo mesto in dobila srebrno medaljo. To je-bilo že peto sodelovanje Marike Kardinar na tekmovanju za svetovni pokal v posamični konkurenci. Njena bera pa so tri srebrne (Blansko, Kelsterbach in Salzburg) in ena bronasta medalja (Tramin), enkrat pa je zasedla peto mesto (Skopje). Marika Kardinar, ki se ponaša s številnimi odličji in rekordi z največjih kegljaških tekmovanj, je tako uspešno sklenila še eno tekmovalno sezono. Na letošnjem državnem prvenstvu je zmagala v kombinaciji, med posameznicami pa je Namizni tenis Prvi poraz Radgone v Puconcih V petem kolu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je bil pomurski derbi v Puconcih med domačo Kemo ter vodilno in še neporaženo Radgono. V zanimivem, razburljivem in kakovostnem srečanju, ki je trajalo skoraj štiri ure, so zmagali boljši in tudi srečnejši domačini. Daje bilo srečanje izenačeno in napeto, kažejo posamezni dvoboji, saj se jih je kar šest končalo v treh nizih in devet na razliko. Na svoj račun pa so gotovo prišli tudi gledalci. Po izvrstni igri domačinov sta dosegla po dve zmagi Unger in Pavič, odločilno pa Benko. O zmagovalcu pa je od- Judo Pomurci v Avstriji zasedli šest prvih mest V Miirszzosehlogu v Avstriji je bil tretji mednarodni turnir v judu za pokal Alpe Panonija. Med 145 tekmovalci iz štirih držav so sodelovali kategoriji, ter Maja Gaševič (Radenci), ki je bila prva med ml. mladinkami v kat. do 50 kg. Druga mesta so zasedli Martina Valjak med st. mladinkami v kat. nad 60 kg ter Herbert Klobasa med člani v kat. do 78 kg in absolutni kategoriji, oba Radenci. Med članicami je zasedla Martina Valjak tretje mesto, Dejan Zečevič bila četrta (448 kegljev). Na svetovnem prvenstvu v Poznanju na Poljskem je z ekipo Slovenije’z novim rekordom 2.877 kegljev osvojila srebrno medaljo, v parih z Biserko Petak (979 kegljev).je bila četrta, med posameznicami (502) peta in v kombinaciji (1468 kegljev) sedma. Na tekmovanju za svetovni ekipni pokal v Bolzanu v Italiji je z ekipo Miroteksa zasedla peto mesto in na svetovnem pokalu posameznic v Salzburgu drugo mesto. Po vrnitvi iz Salzburga je Marika Kardinar povedala: »Takega uspeha nisem pričakovala, saj je po svetovnem prvenstvu moja forma padala, vmes so bili tudi dopusti, zaradi poškodbe, ki sem jo imela, pa se tudi nisem mogla povsem sprostiti. Moj cilj je bil uvrstitev v finale, kjer smo se srečale tri svetovne prvakinje (Hoffmann, Dobesova, Kardinar). ločala igra dvojic, ki se je po treh nizih končala na razliko, srečnejša pa sta bila Unger in Pavič. Junak srečanja je bil Kitajec Xu Jia, ki je premagal vse tri domačine, a mu to ni bilo dovolj za uspeh, saj je Rihtarič dobil le eno igro, Benkovič pa nobene. V Velenju so gostovali igralci Moravskih Toplic Sobote in prijetno presenetili s svojo prvo letošnjo zmago. Najzaslužnejša za uspeh Sobočanov sta bila Karkovič s tremi in mladi Koščak z dvema zmagama. Kerna Puconci: Radgona 6 : 4 (Benko : Xu Jia 0 : 2, Pavič : Benkovič 2 : 0, Unger. Rihtarič 2 tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke ter dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezali Doris Žunič (48 kg), Maja Uršič (52 kg), Tadej (Civitas) je bil med mladinci četrti in med člani peti. Tekmovalci Civitasa iz Murske Sobote so se izkazali tudi na mednarodnem tekmovanju na Reki za pokal Delte, kjer je Dejan Zečevič med mladinci zasedel drugo mesto, Sanja Jezernik in Gregor Šavel pa sta bila peta. (DS) Dosegla sem več, zato sem tega rezultata zelo vesela. Če bi imela nekoliko boljši občutek, saj so mi krogle drsele, bi lahko dobila tudi zlato medaljo.« FERI MAUČEC : 1, Pavič : Xu Jia 1 : 2, Benko : Rihtarič 1:2, Unger: Benkovič 2 : 0, Unger-Pavič : Xi Jia-Rihtarič 2 : 1, Pavič : Rihtarič 2:1, Unger: Xu Jia 0 : 2, Benko : Benkovič 2:1); Era Tempo : Moravske Toplice Sobota 4: 6 (J. Slatinšek: Kocuvan 2 : 1, U. Slatinšek : Solar 2 : 0, T. Vodušek : Karkovič 0 : 2, U. Slatinšek : Kocuvan 2 : 1, D. Vodušek : Karkovič 0 : 2, T. Vodušek : Koščak 1 : 2, Slatinšek - Slatinšek : Karkovič - Koščak 0 : 2, U. Slatinšek : Karrkovič 0 : 2, T. Vodušek : Kocuvan 2 :1, D. Vodušek : Koščak 0 : 2). M. U. Časar (46 kg), Tadeja Rojko (52 kg), Lea Benko (43 kg) in Alenka Premoša (70 kg), ki so zasedli prva mesta. Drugi so bili: Dominik Dominko (34 kg), Rok Dominko (42 kg), Blaž Mlinarič (46 kg) in Rok Hozjan (50 kg). Tretji pašo bili Andrej Brda (46 kg) med dečki ter Katarina Borošak (57 kg), Boris Rudaš (50 kg) in Luka Cojhter (50 kg). V skupni uvrstitvi je Lendava zasedla drugo mesto. Soboški in lendavski judoisti so sodelovali tudi na mednarodnem tekmovanju v judu v Veliki Odbojka Pomurje premagalo Olimpijo V petem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je bila tekma med Pomurjem in Olimpijo odigrana namesto v Ljubljani v Murski Soboti. V zanimivem in napetem srečanju so bili Sobočani v vseh treh nizih v končnici bolj zbrani in zanesljivejši na mreži od gostov ter zasluženo zmagali z rezultatom 3 : 0(25:22, 25 : 21,25 : 23). Zaradi popravila dvorane na OŠ I je bila tekma odigrana v dvorani OŠ III. To je bila druga zaporedna in pomembna zmaga Pomurja. Pomurje: Košar, Horvat, Tot, Kerec, Čeh, Tinev, Kovačec, Najdič, Topovšek, Veren, Fujs. (FM) Ljutomerčanke so na petih tekmah že četrtič odigrale pet nizov, a so v izjemno zanimivem srečanju tokrat prvič zmagale z rezultatom 3 : 2(15 : 25, 25 : 19, 25 : 20, 24 : 26, 15 : 12). Kljub slabemu začetku so dobro nadaljevale in imele celo priložnost, da tekmo uspešno končajo že v četrtem nizu. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Šoštarič, Vrbančič, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč. (NŠ) Poraza Beltinec in Ljutomera V petem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi sta ostala oba pomurska ligaša praznih rok. Mislinja je v Ljutomeru premagala domači Ljutomer s 3 : 0 (25 : 18, 25 : 21,25 : 18). Ljutomerčani so se nekoliko močneje upirali gostom le v drugem nizu. Ljutomer: Onišak, Pirher, A. in B. Grut, Špilak, Šamuc, D. in G. Kodila, Granfola, Mulec. Beltinčani pa so gostovali v Hočah in izgubili s 3 : 0 (25 : 17, 25 : 22, 25 : 20). Beltinci so nastopili oslabljeni. Beltinci: Horvat, Janža, Časar, Lukač, Burgermai-ster, Gumilar, Gider. (NŠ, FM) V petem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod Gorici za pokal Like ter prav tako dosegli .lep uspeh. Prva mesta v svojih kategorijah so zasedli: Maja Uršič (MS), Alenka Premoša, Gorazd Recek (oba Lendava) ter Doris Žunič (Klub borilnih veščin Lendava). Drugi so bili: Tilen Apšner (MS), Dominik Dominko, Tadeja Rojko, Alenka Premoša (Lendava), Laura Prendl in Boris Rudaš (oba Klub borilnih veščin Lendava). Tretji mesti pa sta zasedla: Matej Časar (Lendava) in Luka Kotnjek (Klub BV Lendava). (FB, FM) je Sonimex iz Radenec gostoval v Dravogradu in premagal domačo istoimensko ekipo s 3 : 1. Soni-mex Radenci: Vrbančič, Zver, Šavel, Strmšek, Klemenčič, Hojnik, Kološa, Srpak. Ruše pa so premagale Kemo iz Puconec s 3 : 2 (23 : 25, 25 : 21, 12 : 25, 25 : 18, 16: 14). Kerna Puconci: Vršič, An-drejka Horvat, Zorkovič, Bukvič, Eman, Ana Horvat, Praprotnik. (FM) Rokoborba Na Dunaju je bilo finalno tekmovanje za donavski pokal v rokoborbi za dečke v grško-rimskem in prostem slogu. Med 10 ekipami iz 5 držav so sodelovali tudi rokoborci Murske Sobote in Ljutomera. V tekmi za sedmo mesto je Murska Sobota premagala Ljutomer z 20 : 17. (FM) Strelstvo V tretjem kolu tekmovanja v streljanju s pištolo, ki gaje pripravil Coal Petišo-vci, je zasedel med posamezniki Jožef Babič (Tišina) s 547 krogi četrto, Milan Cofek (Coal) pa s 546 krogi peto mesto. Ekipno je zasedel Coal s 1609 krogi drugo mesto pred KF Tišina, 1608 krogov. (FB) Rokomet Visoka zmaga Arconta V petem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je Izola premagala Krog Bakovce z rezultatom 27 : 23 (14 :10). Rokometaši Kroga Bakovec so tokrat igrali dobro, saj je bil nekaj minut pred koncem rezultat izenačen na 20 : 20, vendar sta jih na koncu oškodovala sodnika. Krog Bakovci: B. Vereš, D. Koknanko (4), A. Kolmanko (11), Ovsenjak, Hegeduš, Horvat, A. Vereš, S. Buzeti 7, D. Buzeti, A. Sapač (1), I. Kolmanko, Zajnkovič, Roškar. V četrtem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Arcont iz Radgone v Murski Soboti premagal Maribor z 29 : 14 (11 : 8). Visoko zmago so si Radgončani zagotovili v drugem polčasu, ko so se razigrali. Arcont Radgona: Kocuvan, L. Klun (4), Petraš (2), Hojs (2), Smolko (1), Zorko (6), Trbuc (4), N. Klun (5), Žinkovič (5). Rokometaši Krškega so premagali Razkrižje z 42 : 34. (FM) sprejemali do 17. novembra. (FM) Namizni tenis - Na prvem selekcijskem turnirju kadetov severovzhodne regije, ki je bil v Mariboru, je Kuhar (Kerna) v drugi skupini zasedel drugo mesto, v tretji skupini je bil Škraban tretji, v peti pa Pavlovič četrti. (MU) Košarka - V šestem kolu tekmovanja v tretji državni košarkarski ligi vzhod je Mascom Lenart premagal Minarte Lin-dau iz Lendave s 85 : 68. Strelci: Cor 19, Tratnjek 18, Zrna 11, Balažič 9, Gašparič 6, Feher5. (FB) Strelstvo - V Karlovcu je bil troboj lovskih reprezentanc Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije v streljanju na glinaste golobe. Prepričljivo je zmagala Slovenija, za katero so nastopili tudi trije pomurski lovci (Boštjan Maček, Franc Vidonja, oba MS in Danijel Šmid, GR) s 152 golobi pred Hrvaško, 140, ter Bosno in Hercegovino, 121. (OB) Hokej na travi Lekše brez zadetka V četrtem kolu prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi je Lek v Lipovcih prepričljivo premagal Mursko Soboto s 7 : 0 (5 : 0) in je še brez dobljenega zadetka. Strelci: D. Maučec 2, Stanko 2, S. Forjan, R. Mesarič in F. Maučec..Svoboda iz Ljubljane pa je v Moravskih Toplicah premagala domačo ekipo s 3 : 1 (0 :1). Strelci: Hiti, Kaluža in Bratec za Svobodo ter Horvat za Moravske Toplice. Med strelci vodi Stanko s 7 goli pred S. Forjanom, 6, oba Lek. V mladinski ligi je Lek pre- magal Mursko Soboto s 15 : 0. Člani Lek 4 4 0 0 25:0 12 Triglav 4 3 0 1 12:9 9 Svoboda 3 1 0 2 4:8 3 M. Sobota 3 0 1 2 2:12 1 M.ToplicE 4 0 1 3 2:16 1 Mladinci M. Toplice 4 3 10 17:4 10 Triglav 4 3 0 1 10:4 9 Lek 4 2 2 0 22:6 8 Svoboda 3111 6:3 4 Triglav (ž.) 3 1 0 2 3:8 3 M. Toplice (ž.) 4 0 1 3 2:14 1 M. Sobota 4 0 1 3 1:22 1 20 MULARIJA 9. november 2000, fifiUMeta fztdčteitt »Gori! Gori!« se kriči, ogenj pa hitro gori. Gasilec tu, gasilec tam, že gasijo ta požar. fze.de.vn Črno-belo se kadi, dimu nikoli konca ni. Gasilec veliko kapo ima, nikomur je ne da. TAMARA VIRAG, 4. B OŠ ODRANCI Kaj je tista stvar, ki greje mi srce, ljubeznivo me boža, me zbada, me muči, utruja in zbuja, mi prinese vročino in hudo angino. Ah, saj to je ljubezen! MATEJA GABOR, 6. A OŠ BOGOJINA Prišel si kakor veter z juga. Bil si ptica, ki zlomljena ima krila; bel galeb, ptica omiljena, ranljiva, a zelo ponosna. Bolečina v očeh se ti je skrivala in duša ranljiva se je kazala. Bil si ptica z zlomljenimi krili in bila je roka, ki ti pomoč je ponudila. Bil si kakor veter z juga, ptica zlomljenih kril, . poln bolečine in ranljiv, a ljubezen njena ti rane je zacelila... Bel galeb, ptica omiljena, ti ponosno sedaj letiš, letiš nazaj na jug. Leti, leti, bela ptica, dolgo in ponosno. Srečno, bel golob, ptica omiljena! ASIMA ANA DUH LENDAVA SfzMltel Opazujem grobove, ob njih ljudi, ob vsakem nekdo stoji... Ko pogledam jim v oči, me nenadoma zmrazi. V njih je žalost, praznina, zamišljenost, temnina... Kot okameneli so obstali, v mislih s prijatelji pokramljali. Z njimi so skupaj živeli in radi so jih imeli. BARBARA BENCE, 7. A OŠ BOGOJINA Pa drfledrK fzn.ecUt.av-e Naricaia Niki Kuhar n Ipf VVF Puconci Komisija je imela pri izbiri težko delo, saj so bile vse zgodbe zanimive. Predlagali so, da bi lahko nekega dne izšle v knjižni obliki. Foto: TK V Termah Banovci se je končal natečaj zgodbic za otroke, ki je imel za glavno temo noč čarovnic. Vse zgodbice so se začele enako: »Nekoč v davnih časih je v Banovcih živela čarovnica, ki je ...« dalje pa so morali pripovedovati otroci sami. Natečaj je potekal od septembra, poslali pa so ga na naslove vseh tistih, ki so že preživljali svoj dopust v Termah. Do začetka novembra je prispelo več kot trideset zgodbic, prvo nagrado - zimske počitnice za vso družino - pa je petčlanska komisija podelila šestletni Evi Potrbin iz Moravške Gore, drugo nagrado - družinski konec-tedenski paket - desetletnemu P. S.: Škoda, da nisi priložila še svoje fotografije! itM ^CČe Narisala Adriana Djačkaj, 1. b-razreda OŠ Križevci pri Ljutomeru. "Kdbvi fznčfzvvedaj-e Sem zeleno jabolko. Zorim na jablani. Večkrat pride mimo sadjar in me opazuje. Če bi bilo listje na moji veji nezdravo, bi me poškropil s škropivom. To pa smrdi, da ne morem dihati. Še dobro, da pride jesen, ko dozorim in me odtrgajo. Pospravijo me v leseni zaboj in me odnesejo v klet. Mogoče me bodo pa takoj pojedli. JASMINA HAJDINJAK, 2. A, OŠ TIŠINA Sašu Jakopiču z Jezerskega, tretjo nagrado - kopanje in kosilo za vso družino - Ingi Salmič - Zajec iz Dola pri Hrastniku, posebno nagrado žirije - košarico sladkarij - pa bodo dobili Tina, Nika in Jure Slavec iz Ljubljane. Vsi udeleženci pa bodo prejeli zahvalo, zloženko zgodb in darilo v obliki majhne čarovnice. Komisija v sestavi: pisatelj Feri Lainšček, knjižničarki Jasna Branka Staman in Vesna Radovanovič -Racman, pedagoška delavka in pisateljica Cilka Dimeč - Žerdin in kulturni delavec in pisatelj Janez Ferenc je imela kar težko delo, saj so bile po njenem mnenju vse zgodbe lepe in zanimive. V Termah bodo z natečajem nadaljevali tudi O ^^čcč Rada imam svojo babico. Večkrat ji pomagam pri delu. Takrat je zelo vesela. Ko gre v trgovino, mi kupi čokolado. Vedno se ji lepo zahvalim. Babici želim, da bi bila še dolgo zdrava. SARA BERTALANIČ, 2. A OŠ TIŠINA DneVU uda Prosti čas velikokrat preživljam v naši dnevni sobi. V njej imamo veliko omaro, dvosed, fotelj, kamin in na podu preprogo. V omari imamo razne igrače, knjige in videokasete. Zraven te omare je televizor, v kotu pa stoji sintetizator, na katerem se učim igrati pesmice. V tej sobi se igram, učim, pišem domače naloge in gledam televizijo. KLAUDIO ZAVEC, 2. RAZ. OŠ SVETI JURIJ drugo leto, vendar z nadgradnjo, saj želijo za te stvari navdušiti tudi upokojence. TOMO KOLEŠ Tina je bila stara trinajst let. Nikoli se še ni rolala. Prijatelji so jo povabili na rolanje po parku. Svojih rolerjev ni imela, zato si je sposodila bratove, ki pa so ji bili preveliki. Ampak želja biti s prijatelji je bila močnejša kot svarila njene mame. Prijatelji so jo že čakali na vogalu njene ulice. Počasi in zelo nerodno je nekako »prirolala« k njim. Spustili so se po klancu navzdol. Ime mi je Marina in sem učenka 8. razreda. Doma sem v Doliču. Naša družina je štiričlanska. Sestavljajo jo oče Anton, mama Irena, sestra Tina in jaz. Pred kratkim sem bila stara štirinajst let. Po horoskopu sem tehtnica in lastnosti, ki jih pripisujejo tehtnicam, so prav značilne zame. Sem namreč zelo trmasta, odločna, neučakana in točna - nikoli ne zamujam. To je ena mojih dobrih lastnosti. V šoli se dokaj dobro učim. Le sem pa tja pade kakšna slaba ocena. Nameravam se vpisati v gimnazijo, kasneje pa študirati pedagogiko ali pravo. Zelo rada rešujem probleme. Po značaju sem zelo ranljiva. Če samo vidim, da kje trpi kakšna žival ali človek ali se sprem s prijatelji, je doma prava reka solz. V težkih trenutkih mi vedno pomaga mama, s katero se lahko o vsem pogovorim in ji 7d umi vse zaupam, saj je moja najboljša prijateljica, ki me nikoli ne izda. Obožujem živali, predvsem pse, mačke in papige. Živali so človeku res najboljši prijatelji, ki te spravijo v smeh ali dobro voljo. To se mi dogaja vsak dan pri mojem mačku Lakiju, ki je pravi srček in izvrsten lovec. Moj najljubši predmeti v šoli so nemški in slovenski jezik, zgodovina in biologija, pri drugih predmetih pa se tudi da preživeti. Zelo rada nakupujem, predvsem obleke in čevlje. V trgovinah bi bila tudi po več ur. Obožujem eksotične kraje in dežele, kot so Malorka, Kuba, Ibiza ... Najlepši čas je poletje, ko se lahko brezskrbno nastavljam soncu in pozabim na šolske skrbi. O sebi bi lahko napisala še veliko več, vendar kdaj drugič. MARINA ROPOŠA, 8. RAZ, OŠ KUZMA Bil je strm, zato se je hitrost povečevala. Tina ni vedela, kako zavirati. Noge so ji kar poplesavale v prevelikih rolerjih. Nenadoma se je znašla pred križiščem. Njeni prijatelji so se pravočasno ustavili. Kot bi trenil, je bila na sredi krišča. Proti njej je z vso hitrostjo pripeljal avtomobil. Tina je zaslišala samo še močno škripanje gum ... ' Čez deset dni se je zbudila v bolnišnici. Zdravniki soji povedali, da je doživela pretres možganov in da je bila deset dni v komi. Njena vožnja z rolerji - bili so preveliki in niti čelade ni imela - bi jo skoraj stala življenje. Sklenila je, da se najprej naučila pravilno rolati, in to z rolerji njene velikosti, s čelado in ščitniki. URŠA FRANČIČ, 7. A OŠ FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI WNIK , 9. noverftber 2000 NA SCENI 21 Napovednik koncertov Murska Sobota 21. novembra: Tomo Jurak, Zvezda 7. decembra: Renato Chicco & String.si + Alenka Godec, grajska dvorana 16. decembra: Projekt Kovrani, Art Caffe 16. januarja 2001: Marta Zore, Zvezda Ljubljana 12. novembra: HIM, predskupina: Niowt; hala Tivoli ■ 18. novembra: Ricardo Lemvo& Makina Loca, ? 20. novembra: Arno, Cankarjev dom 21. novembra: Firewater + Foil, Orto 23. novembra: Vlado Kreslin in Mali bogovi + Beltinska banda + Katice + Ali Capone Štrajh Trio, CD 24. novembra: Alvaro Pierri, CD 25. novembra: Cheikh Lo, CD 16. decembra: Lalo Schifrin, CD Dunaj 12. novembra: The Waterboys, Planet Musič 15. novembra: The Corrs + David Gray, Stadthalle 16. novembra: Midge Ure + Paul Claxton, Sze-ne 19. novembra: The Posies, Flex 19. novembra: K’s Choice, Arena 21. in 22. novembra: AC/DC, Stadthalle 23. novembra: Gary Numan, Szene 25. novembra: Elton John, Stadthalle 26. novembra: Lydia Lunch, Szene 29. novembra: Agnostic Front, Arena 1. decembra: Savage Garden, Stadthalle 12. decembra: Sarah Brightman, Stadthalle 13. marca 2001: Robbie VVilliams, Stadthalle Miinchen 21. novembra: Jimmy Page + Black Crowes, ? 21. novembra: Fury In The Slaughterhouse, Kunstpark Ost 26. novembra: A-ha + Briskeby, Olympiahalle 28. novembra: Placebo, Colosseum 30. novembra: The Beautiful South, Colosseum 30. novembra: J Mascis And The Fog, Metro-polis 8. in 9. decembra: Chrissie Hynde + Coolio + Nena + UB 40, Olympiahalle 11. decembra: Molly Hatchet, Metropolis 30. januarja 2001: Toots Thielemans, ? 31. januarja 2001: Joe Jackson, Philharmonie 1. marca 2001: Wynton Marsalis/Lincoln Jazz Orchestra, Gasteig 22. junija 2001: Sting, Kongisplatz Tebi! Nekaj se je zgodilo pred kratkim, pred nekaj meseci, nekaj leti. Spoznala sem te z drugačne plati življenja. Tako sva vsak po tistih nekaj dneh odšla, vsak na svojo stran, še zdaj ne vem zakaj, a upam si povedati, da sem te takrat imela rada, čeprav mogoče ne bova nikoli več prijatelja. Vem, da sem tvoja, kot si mi nekajkrat rekel. Bila sem, toda vse to je minilo. Ko se vidiva, se opazujeva, oba to veva, a molčiva. Obžalujem, da se to ni zgodilo že prej, ker sva to spoznala malce prepozno, ker se ne bova videla kar nekaj časa. Ta zgodba se je končala in zaklenila sva vrata te sobe ljubezni. Nikoli, nikoli več stopila ti in jaz ne bova skupaj skozi ta vrata, ker so se že zdavnaj porušila in od sobe ni ostalo drugega kot spomin na tisti dan oz. dni. Počasi gradiva vsak svojo sobo in sva srečna, čeprav ne skupaj. Naj to ostane le še spomin na tiste čase. Majči Časi Bili so časi, ko srečo sem iskala. Bila je sreča, ko žalost jo je pre- Natančno ob 21.00 je na oder prišel Bryan Adams s svojim spremljevalnim bendom, ki ga sestavljata Kei-th Scott na kitari in bobnar Mickey Curry. Vsak od njih je prinesel s sabo ogromen bel balon, ki ga je vrgel med publiko (seveda na njeno veselje, saj je igrala ves koncert z njimi odbojko). Začeli so z Back to you. Občinstvo je bilo že primerno ogreto, saj je pred Bryanom nastopila hrvaška pevka Nina Badrič, ki je s svojimi gibi vznemirila predvsem moški del publike. Začetni pesmi so sledili hitrejši Adamsovi hiti: 18 till I die, Can’t stop this thing we star-ted in legendarna Summer of '69. Bryanova zasedba nastopa kot klasični rockerski trio - kitara, bobni, bas in vokali - že od leta 1998 (sedaj igra bas kitaro, prej je igral ritem kitaro, bend pa je štel 5 članov) in v živo jim daje ta postava mnogo bolj surov in trd zvok kot kdaj prej. Čeprav je bolj znan kot pevec balad, Adams na koncertih večinoma preigrava hitrejše skladbe in odigra le dve ali tri balade. Največjo uspešnico Eve-rything I do... je tokrat zaigral v akustični verziji ob spremljavi dveh kitar. gnala. Bila je žalost, ki smrti si je želela. Bila je smrt, ki živeti si je želela. Bilo je življenje, ki iskalo me je, a jaz iskala sem vse drugo. Kako se časi spreminjajo! Bila sem otrok, a zdaj sem dosti več kot to. Bila sem ponižana, nalagana ... Iskala sem se, a kaj sem našla. Osebo, ki v življenju ni nič storila za svojo srečo. Prišli so časi, ki so prinesli spomine, in spomini, ki so prinesli bolečine. Bolečina vedno v meni bo ostala kot kanček nepremagane sreče. Dekle prihodnosti Samota ubija V puščavi leži moje telo, osamljeno in zapuščeno, še zadnjič povzdignem težke veke, sama puščoba, nikjer reke. Moja žejna usta so lepljiva, v njih praznina, pesek se nabira, z muko oblikujejo besedo: VODA, to prošnjo Bogu naj da, hrepene po mrzli, brezbarvni osvežujoči tekočini, razpokane ustnice v vsej svoji bolečini. Suša je, vročina vedno bolj pripeka, meni se zadnja ura izteka, komarji, muhe, te nadloge nad mano brenčijo, mrhovinarji šakali pa name prežijo. Saj vem, da se jim sline cedijo, hrana jim bom, ko bom svetu rekla ADI-JO. Smrt korak za korakom se približuje, moje telo se za življenje bojuje, zdaj grabi, a omaguje, končno, oh končno si le prišla, smrt neusmiljena, kruta, zaprla so se moja žejna, lepljiva usta. V daljavi vidim svoje truplo, mrhovinarji šakali ga trgajo, da je strašno, obupno, jaz pa vem, da samota ubija, najprej ubije človeka od znotraj, na koncu pa še od zunaj. Sonja Š. Koncert Bryana Adamsa Legendarni kanadski rocker v Zagrebu V ponedeljek, 30. oktobra, je v skoraj razprodani zagrebški dvorani Dom športov nastopil kanadski rocker Bryan Adams. Zahvala za to gre podjetju Vinyl, ki je v zadnjih dveh letih pripeljalo v Slovenijo in Hrvaško mnoga velika imena svetovne glasbene scene. Odigral je še več hrvaški publiki očitno znanih pesmi, saj ga je ta z enoglasnim petjem spremljala od začetka do konca. Tako so si sledile Have you ever really loved a woman (iz filma Don Juan), Somebody, Best of me, Cuts like a knife, l’m ready in mnoge druge. Med vrhunce večera lahko štejemo When you’re gone, ki jo v originalni verziji poje z Mel C iz Špice Gir-Is, na koncertih pa jo zapoje z dekletom iz občinstva, ter legendarni blues Little red rooster, ki ga je odigral z ravno pravo mero nagajivosti in ki se je gladko zlil z »blues« verzijo Bryanove Let’s make a night to remem-ber. Prvi del koncerta je končal z uspešnico z MTV-ja Only thing that looks good on me is you. Čeprav sodim med redne obiskovalce koncertov, sem pri tej pesmi prvič v življenju videl, da so redarji, ki so ponavadi nečimrni, sproščeno začeli gibati z boki (I). Kot dodatek je nato odigral Cloud #9, Somebody, Into the fire, Run to you in končal s čudovito verzijo Please for-give me, pri kateri je publika pela precejšen del besedila brez Bryana. Po dobrih dveh urah čistega rocka je občinstvo počasi zapuščalo dvorano, utrujeno, brez glasu in zelo zadovoljno. Do naslednjega koncerta. Bryan je enkrat zapisal: »Včasih igram kako pesem in nenadoma ugotovim, da čisto vsaka oseba v dvorani zraven poje .... To je eden najboljših občutkov, kar jih je.« Nedvomno se je tako počutil tudi v Zagrebu. MIRAN INHOF, foto: DUNJA TURK ■ Niowt predskupina HIM jubljanskazasedba Niowt, ki je poleti nastopila tudi v Lendavi, bo predskupina na koncertu razvpite finske skupine HIM v nedeljo, 12. novembra, v hali Tivoli. Nastop bo prišel ob času, ko je skupina potrdila izid svojega drugega albuma z naslovom Loverboy, ki se bo znašel na naših glasbenih policah februarja naslednje leto. Skupina Niowt pa je že posnela videospot za skladbo Freak, s katerim so fantje in dekle zelo zadovoljni. Spot je posnet s 35-milimetrsko kamero, ki je pri nas prava redkost, na malih zaslonih pa bo viden v prvi polovici novembra. Album bo izšel pri založbi Chrom Records, za distribucijo in promocijo v Sloveniji pa bo poskrbela založniška hiša Nika. Ob izidu plošče se bo skupina podala tudi na turnejo. Niowt sestavljajo: Mojca Krevel (vokal, kitara), Peter Šenk (klaviature, spremljajoči vokali), Jernej Jurc (ritem kitara), Bojan Brajkovič (bas, spremljajoči vokali), Boštjan Vajs (bobni, tolkala) ter za mešalno mizo Matej Puklavec in Peter Penko. TK ■ Reggae festival odpadel! Na žalost s težko pričakovanim nastopom legend reggaeja Lee Scratch Per-ryja in Mad Profesorja v nedeljo v ljubljanski hali Tivoli ni bilo nič, saj je koncert odpadel. Ali bo najden kakšen drug termin za koncert ali pa sploh ne, se zaenkrat še ne ve. Vaša čustva! Dragi! Z desnico ti pozdravček pišem, z levico pa si solze brišem. Premišljujem vse te dni, če ljubiš, dragi, me ti. Ker preljubo sonce že zahaja in temna noč že nastaja, je glava moja že zaspana, a postelja mi je postlana in trudne oči si počitka želijo. Srce moje pa ne da mi spati, ker moram ti to pisemce končati. Dve besedi samo zate: Ljubim te in mislim nate. Na koncu lista poljub ti dam in odgovor mi vrni, saj rada te imam. Vroč poljub pošiljam ti, prosim te, odpiši mi! Cvetka Zvezde Sedim na stopnicah in opazujem zvezde. Razmišljam, ali sedaj morda misliš name, ali tudi ti gledaš zvezde. Mogoče pa se bova nekoč oba zazrla v isto zvezdo in nama bo postalo toplo pri srcu in bova začutila ljubezen. Mogoče... nekoč... Alenka Poslednje pismo Kot da se je čas ustavil, takrat ko sva se razšla... Vsak dan v samoti berem tvoje poslednje pismo. Ne morem naprej, ti mi ne pustiš... A glej, kar naenkrat roka mi postane močna -zmečkam pismo in ga vržem v koš. Sedaj grem lahko naprej... Tamarine Ko te ni Morje tiho valovi, kot svetleča lučka se iskri. Vem, da noro sanjam že tri dni, vendar kaj morem, če si mi vedno pred očmi! Gledam luno, ki je ni, in zvezdni sij, ki bledi. Tam v daljavi vidim te, kot bleda zvezda svetiš se. Te dneve in noči ko te ni, ko ne vidim in ne slišim te, si vedno in povsod pred mojimi očmi, moj mali ti! Seny Vrni se Odšel sedaj si ti vstran, srce moje kliče te nazaj, ne reci, da zapustil si me zdaj, a prosim te, vrni se k meni nazaj! Reny Ne bom jokala Ne bom več jokala, ne bom trla srca, bom le priznala, da hudo mi je. Toliko solz sem že pretočila, a nobena mi tebe ni vrnila. Poskušala se bom sprijazniti in v življenju naprej upati. Teja H. S spomini do konca Pišem pesmi, pišem spomine, iščem ljubezen, iščem smisel besed, prebiram spomine, se oziram nazaj, iščem vzroke za izgubljenimi stvarmi. Poslušam pesmi, neme krike, se oziram za ljudmi, jih kličem... Bežim proč, ne vem, kam hitim, v množici se skrivam, ne sprašujem, pomagam, če le morem, nasvete delim, pomagati sebi ne znam, bolečino prenašam, solze pretakam, kričim, a se me ne sliši. Tako živim, počasi, umiram, ob svojem grobu že skoraj stojim, zdaj vem, kmalu bo konec. Sonja K. DOBRO JE VEDETI 9. november 2000, VESINK OVEN Ona: Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da tega ne bo kdo izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost! On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljubi dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti. BIK Ona: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boš sprejela. Obeta se ti prijeten večer, ki ti lahko v prihodnosti še veliko pomeni. Vse pa je odvisno predvsem od tvoje iznajdljivosti. On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bojj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine ... DVOJČKA Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi pa še več pridobila. To velja predvsem za tvoje osebne zadeve, še posebno pa se tiče ljubezni. Nekdo si te že precej časa prav pozorno ogleduje ... On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je treba posvečati pozornost tudi obrobnim rečem. RAK Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo v nasprotnem primeru kaj hitro odtujili. Na posrečeni zabavi konec tedna se ti bo odprla neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ. LEV Ona: Sreča je na tvoji strani in ponovno boš optimistično razpoložena. To se bo pozitivno manifestiralo tudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko pri čakuješ kar'precejšnje presenečenje. On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno si prodal pravzaprav njegovo zamisel. Še najbolje, kar lahko storiš, je, da pohitiš in čimprej pobereš vsaj svoj del zaslužka ali pa še kaj več. DEVICA Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupaj je treba pogledati z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On: Namesto da brskaš po preteklosti, se raje ozri naprej in videl boš, da imaš prav lepe možnosti pri osebi, na katero si že skoraj pozabil. Tudi poslovne stvari se ti zanesljivo obračajo na bolje. TEHTNICA Ona: Res je, da je tvoj trenutni položaj še kar ugoden, vendar ti prav nič ne zagotavlja stabilne prihodnosti. Treba se bo vsaj malo potruditi in se odreči stvarem, ki ti lahko še zelo zagrenijo življenje. On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki bo dodobra popravil tvojo finančno situacijo. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen. ŠKORPIJON Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič slabega, vendar imaš tudi ti pravico do svojega zasebnega življenja v dvoje. STRELEC Ona: Doživela boš izredno prijeten konec tedna. Fant, ki ga že dalj časa opazuješ, ti bo dal povsem konkreten predlog. Toda kaj bo na to rekel tvoj dosedanji partner, to pa je že druga zgodba ... On: Obetajo se ti ugodne priložnosti, od tebe pa bo odvisno, ali boš ponujeno tudi sprejel in predvsem tudi izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po predalih, ampak jih raje uresniči, saj te lahko še kdo prehiti. KOZOROG Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča, vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, a bo žal le prehodne narave. On: V prihodnjem tednu boš imel kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev in še česa boljšega, zato nikar ne zagrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privošči tudi kakšno malo žgečkljivejšo stvar... VODNAR Ona: Ali si že kdaj pomislila, da ima prijateljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne moreš uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega te bo vodila precej vijugava pot. Poskusi raje z zvijačo ... On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa enostavno ne gre iz glave. Sicer bo tveganje precej veliko, a se bo na koncu izkazalo, daje bila odločitev povsem pravilna. RIBI Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej manj zanimiva, kot si pomislila na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali ti je v ljubezni važnejša stabilnost ali trenutna zabava. On: Spoznal boš, da je za dober posel treba še kaj več kot samo trdo delo. Še nihče ni obogatel le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš. Razmisli raje malce drugače kot običajno. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Korenina za zdravje astlina Eleutherococcus ali korenina iz ruske tajge domuje v Aziji, predvsem v Sibiriji pa tudi Kitajski, Koreji in na Japonskem. Verjetno nam je vsem bolj znana sorodna rastlina žen šen ali ginseng. Obe spadata v skupino Araliaceae. Elevterokok zraste ponavadi do 2 m visoko, lahko pa doseže, čeprav redko, tudi 7 m. Ljudsko ime zanj je tudi sibirski ginseng. Iz farmacevtskega zornega kota je zanimiva korenina rastline ele-vterokok. Glavne učinkovine v korenini so elevterozidi A-G, ki jih sestavljajo kemično zelo različne spojine. Glavni učinek pripisujejo elevterozidom B (siringin), BI (iso-fraxitin) in D (siringaresinol). Poleg teh so navzoči še elevterozidi l-M (saponini), vitamin E, beta karotin, beta sitosterol in nekateri sladkorji. Lastnosti Uporabnost je enaka kot pri žen šenu (Pannax ginseng), za povečanje odpornosti, storilnosti in kot splošno krepčilo. Vendar je pri korenini iz ruske tajge vpliv na imunski sistem izrazitejši. Različne učinkovine izzovejo povečano tvorbo obrambnih celic, in sicer T-li-mfocite, B-limfocite, citotoksične T-celice in monocite. Ti učinki so bili dokazani tako pri ljudeh kot živalih. Delovanje korenine lahko z d.d. MURSKA SOBOTA SIRUP ZA IZKAŠLJEVANJE BREZ SLADKORJA temelji na stimulaciji fiziološkega interferona. Doziranje Zdravila iz elevterokoka naj bi uporabljali le odrasli in šolarji. Za odrasle se priporoča 180 mg suhega ekstrakta dnevno in se lahko po potrebi podvoji. Pri otrocih in mladostnikih znaša dnevna doza odvisno od starosti 50 do 100 mg suhega ekstrakta dnevno. Previdnost eno besedo označimo kot adapto-geno. Adaptogene so netoksične substance, ki normalizirajo tiste telesne reakcije, ki niso več v okviru telesu lastnih normativov. Eleuthe- rococcus je pokazal uspešnost kot spremljevalna terapija pri kemoterapiji in obsevanju. Ugodno vpliva na diabetes. Študije na živalih so pokazale povečan prehod glukoze v celice in s tem zmanjšanje glukoze v krvi. Prav tako ugodno vpliva na bolezenske dejavnike pri revmi in arteriosklerozi. Njegovo antivirusno delovanje pa Korenina iz tajge pa ni primerna za paciente z obolevnostjo imunskega sistema ali pri imunosupresi-vni terapiji. Prav tako naj je ne bi uživali pacienti s povišanim krvnim tlakom, saj rastlina viša krvni tlak, čeprav točnega vpliva nanj še niso razvozlali. Nekateri avtorji navajajo previdnost le pri nekontrolirani hi-pertenziji. EDITH JOŠAR, MAG. FARM. SPEC. ■ Zdravstvena vzgoja in njen pomen pri zdravljenju sladkorne bolezni d 19. do 21. oktobra je potekal na Bledu 1. slovenski endo-krinološki kongres medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije z naslovom Znanje je varnost v sedanjosti in vizija prihodnosti, na katerem so sodelovali domači in tuji stroko- vnjaki. Namen kongresa je bil, predstavitev zdravstvene nege na različnih področjih endokrinologije, zdravstvenovzgojnega dela, psihosocialnega dela, preventive sladkorne bolezni in drugih sodobnih socialnih bolezni. Kongresa smo se udeležile tudi medicinske sestre iz Pomurja. Sama sem na kongresu aktivno sodelovala s predstavitvijo zdravstvene vzgoje in njenega pomena pri zdravljenju sladkorne bolezni. Zdravstvena vzgoja sladkornih bolnikov in njihova pripravljenost za aktivno sodelovanje sta prav posebej pomembni pri zdravljenju njihove bo- lezni, saj le-ta zahteva velike spremembe življenjskega stila in osebnih navad. Nesmiselno je pričakovati, da bo bolnik v celoti spremenil svoje Z našega štedilnika Martinov mošnjiček Preslaninjene gosje prsi v rozinovi omaki Rdeče zelje v maslenem testu Kostanjev zavitek Martinov mošnjiček Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Testo: 2 jajci, 20 cl mleka, 120 g moke, sol, olje za pečenje Nadev: 80 g ajdove kaše, 50 g čebule, 5 cl olja, 80 g prekajenega vratu, 60 g kokošjega mesa brez kosti, 15 g česna, 10 cl perutninske osnove, sol, poper, majaron Omaka: 60 g čebule, 40 g masla, 60 g šampinjonov, 80 g paradižnika, 10 cl perutninske osnove, 10 cl sladke smetane, sol, peteršiljeve vejice Jajce in mleko razžvrkljamo. Dodamo moko, sol in dobro zmešamo. Pustimo stati deset minut, nato spečemo palačinke. Pečene palačinke nadevamo tako, da damo v sredino nadev, rob palačinke dvignemo, nad nadevom stisnemo z nitjo, rahlo zvežemo in položimo v pomaščen pekač. Pečemo 10 minut pri 1 70 °C. Zapečenim palačinkam odstranimo nit in postrežemo z omako. Nadev: Ajdovo kašo skuhamo v slani vodi in odcedimo. Čebulo narežemo na kocke, na olju rahlo prepražimo ter dodamo na kocke narezano vratovino, kokošje meso, sesekljan česen in začimbe. Vse skupaj malo prepražimo, zalijemo z osnovo, dodamo kašo, premešamo, prevremo in po potrebi začinimo. Omaka: Maslo v ponvi razpustimo, dodamo sesekljano čebulo in prepražimo samo toliko, da postekleni. Nato dodamo na lističe narezane šampinjone ter olupljen in na kocke narezan paradižnik. Malo prepražimo in zalijemo s perutninsko osnovo. Prevremo, dodamo sladko smetano, solimo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ponudimo vroče. Preslaninjene gosje prsi v rozinovi omaki 800 g gosjih prsi brez kosti, 50 g korenja, 50 g pe-. teršilja, 30 g pora, 20 cl belega vina, 40 cl vode, poper v zrnu, sol, lovorjev list, 160 g mesnate slani- ne, 100 g zelene, 2 cl medu, 50 g rozin, 10 g škrobne moke Korenje, peteršilj in por zrežemo na rezance. V lonec damo vodo, vino, poper, lovorjev list, narezano zelenjavo in sol. Kuhamo 15 minut, nato odstavimo in ohladimo. Gosje prsi v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Slanino narežemo na rezance in z njo s pomočjo tankega noža gosje prsi preslaninimo. Prsi damo v skledo in prelijemo z ohlajeno marinado. Pustimo stati na hladnem čez noč, da se presoli in začini. Zeleno očistimo in narežemo na kocke. Damo v pekač, nanjo položimo preslaninjene gosje prsi in podlijemo s 30 cl precejene marinade. Damo v pečico in pečemo pri 170 °C do polovice. Nato dodamo med, rozine in po potrebi marinado ter vse skupaj dušimo do mehkega. Prsi vzamemo iz omake in shranimo na toplem. Približno 30 cl omake, ki nam je ostala, zgostimo s škrobno moko in razmešano v 5 cl vode. Omako prevremo in po okusu začinimo. Meso narežemo in ponudimo z omako. Rdeče zelje v maslenem testu 250 g maslenega testa, 1 jajce, 400 g rdečega zelja, 120 g čebule, 5 cl olja, 20 g sladkorja, 30 cl rdečega vina, sol, poper Zelje narežemo na tanke rezance. Čebulo narežemo na kocke in na olju v kozici prepražimo. Dodamo sladkor, premešamo, dodamo narezano zelje, solimo, popramo in zalijemo z vinom. Počasi dušimo do mehkega. Dušeno zelje ohladimo. Masleno testo na pomokani deski razvaljamo 3 mm debelo. Razrežemo na štiri enake dele. Vsako krpo nadevamo z ohlajenim zeljem, zavijemo, robove stisnemo in damo v pomaščen pekač. Premažemo z žvrkljanim jajcem in pečemo v pečici 20 minut pri 170 °C. Kostanjev zavitek 250 g vlečenega testa, 800 g kuhanega in pretlačenega kostanja, 60 g masla, 3 jajca, 120 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 20 cl sladke smetane, 2 cl ruma, 40 g drobtin, maslo za premaz, 20 cl sladke smetane Vlečeno testo razprostremo po deski. Z nadevom prematemo I' testa, zavijemo in polotimo v pomadčen pekač. Premažemo z raztopljenim maslom in pečemo v srednje vroči pečici. Ohlajen zavitek poljubno narežemo in ponudimo s stepeno sladko smetano. Nadev: Maslo penasto umešamo, dodamo rumenjak, sladkor in vanilin sladkor. Mešamo toliko časa, da se sladkor razpusti. Prilijemo sladko smetano, rum ter dodamo pretlačen kostanj, drobtine in trd sneg beljakov. Narahlo premešamo. življenje, ne da bi razumel, zakaj je to potrebno. Med sladkornimi bolniki, ki z zdravljenja z dieto ali z dieto in zdravili prehajajo na zdravljenje z in-sulinom, sem izvedla anketo. Anketirala sem 33 sladkornih bolnikov, starih od 40 do 76 let, ki so praviloma že imeli zdravstveno vzgojo. Zanimalo me je, kako so bili z njo zadovoljni, ali so nasvete upoštevali in kaj bi še želeli izvedeti o svoji bolezni. Z anketo sem dobila nekaj pomembnih ugotovitev: - Medicinske sestre smo najpomembnejše izvajalke zdravstvene vzgoje za sladkorne bolnike (kar 96,7 % bolnikov je o bolezni poučila medicinska sestra). - Bolniki so zelo zadovoljni z našim delom, to pa nam mora biti spodbuda za nadaljnje delo (96,67 % je bilo z zdravstveno vzgojo zadovoljnih). - Bolniki, ki ob odkritju sladkorne bolezni niso bili deležni zdravstvene vzgoje, so prepričani, da niso bili dovolj seznanjeni z njenimi zapleti. - Ugotovila sem, da je pomembno tudi sodelovanje med zdravstvenimi domovi in ambulantami za sladkorne bolnike (dispanzerji), saj so pri 60, 61 % bolnikov sladkorno bolezen ugotovili v zdravstvenem domu. Od tamkajšnjih zdravstvenih delavcev je tudi odvisno, ali bodo bolnika napotili v ambulanto za sladkorne bolnike ali jo bo obiskal sam. - Pri analizi odgovorov sem ugotovila, da je pri bolnikih, ki so upoštevali vzgojiteljeve nasvete v celoti (36,36% bolnikov), preteklo več let (več kot 10 let), preden je bil potreben prehod na insulin. Seveda je pri tem treba upoštevati še druge dejavnike (starost bolnika, tip sladkorne bolezni) ter natančnejše anketiranje in upoštevanje vseh dejavnikov. - Hrana, ki je primerna za sladkorne bolnike (zelenjava, sadje, žitarice), se jim zdi predraga. - Bolniki si želijo pri svojem zdravljenju sodelovanje svojcev. - Bolniki se bojijo insulinskih injekcij. - Bolniki si bolj želijo individualnega svetovanja kot skupinskega poučevanja. Hočejo zvedeti novosti o zdravljenju sladkorne bolezni, o zapletih in si želijo večkratnega poučevanja med svojo boleznijo. - Vsem anketiranim bolnikom se zdi zdravstvena vzgoja zelo pomembna. Vrednotenje zdravstvene vzgoje je težavno, saj so rezultati našega dela vidni šele čez leta, vendar pa so nam medicinskim sestram pomembne ravno ugotovitve, da je učenje potrebno, da si ga želijo bolniki kot tudi njihovi svojci ter daje najcenejša oblika zdravljenja motivacija in spodbuda za naše delo. METKA LIPIČ BALIGAČ, DIPL. MED. SESTRA, SPLO- ŠNA BOLNIŠNICA M. S. ■ za zdravje in dobro počutje WnNM, 9. november 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Za čas, ko sonce ne greje dovolj O Še vedno je najpogostejši način ogrevanja pri nas centralno ogrevanje na kurilno olje. S širitvijo plinovodnega omrežja pa se ljudje vse pogosteje odločajo za central- no ogrevanje na plin. Ne glede na to, za katerega proizvajalca se boste odločili in za kateri model, osnovno načelo velja, da je ogrevanje cenejše, če dela kotel s polno zmogljivostjo. Lahko pa si omislimo talno ogrevanje, s katerim tla v svojem domu spremenimo v grelna telesa. Talno ogrevanje je zelo učinkovito za ogrevanje velikih prostorov z visokimi stropovi, zato je treba izbrati temu primerno talno oblogo. V hladnih zimskih večerih je prijetno posedati ob kaminu in opazovati igro plamenov, ki v prostor vnesejo romantiko in domačnost. Kaminske peči začno zrak ogrevati takoj, ko v njih zakurimo. Ker hitro in učinkovi- b večerih je že tako hladno, da bi lahko vključili centralno ogrevanje ali pa morda zakurili v kaminu in ogreli vsaj dnevno sobo, v kateri se največ zadržujemo prav ob večerih. Nekateri so to že storili, najdejo pa se tudi takšni, ki so se šele zdaj spomnili, da bi pred začetkom kurjenja morali postoriti še to in ono. Pred vsako kurilno sezono je namreč treba opraviti redna vzdrževalna dela in zamenjati dotrajane dele na sistemu centralnega ogrevanja. Če tega še niste storili, je zdaj že skrajni čas, sicer se zna zgoditi, da vas bo zeblo. to ogrejejo prostor, jih lahko uporabljamo kot glavni ali pa le dopolnilni vir ogrevanja. Tako pridejo prav, ko še ni tako mrzlo, da bi vključili centralno og- revanje, ob večerih pa je že kar precej hladno. S kaminom tako ogrejemo dnevno sobo, kjer se ponavadi ob večerih največ zadržujemo. Kaminske peči so večinoma na drva, na voljo pa so tudi plinske kaminske peči. Skupaj s prijetno toploto in domačnostjo, ki jo vnese v naš dom kamin, pa imamo tudi manj prijetno posledico, saj kamin »odžira« kisik, zato je dobro, če imamo urejeno dodatno ventilacijo (na primer vsaj eno okno v prostoru, kjer imamo kamin, malo odpremo). PRIPRAVIL: MILAN JERŠE ■ Varčneje, pa še bolj udobno... elite preživeti zimo na toplem in hkrati varčevati, mimogrede pa še narediti nekaj za izboljšanje kakovosti zraka? Sprehodite se po stanovanju ali hiši in poglejte, kakšne ventile imate na radiatorjih. Če so to navadni ročni ventili, kjer ni možnosti samodejnega uravnavanja temperature, je še čas, da jih zamenjate s termostatskimi radiatorskimi ventili. Ti so nujna osnovna regulacija, saj omogočajo, da v posameznih prostorih nastavimo različne tem- perature (v spalnici naj bi bila temperatura približno 18 stopinj Celzija, v dnevni sobi 20, v kopalnici 24 itd.). Pri tem pa tudi varčujemo, saj termostatski ventili, ki samodejno vzdržujejo želeno temperaturo, poleg toplote radiatorja na neki način »izkoriščajo« tudi posredno ogrevanje z drugimi notranji- Cene ( SIT) na tržnicah I Sadje in | zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor 1 Jabolka 100 140 80 120 Hruške ... 200-300 300 300 250 Pomaranče 250..;.. 250 220 250 Limone 280 300 300 300 Banane .. 140-180 .. 155-220 200 180 KM 400 500 450 500 . Suhe slive .. - .... 800 650 800 Solata endivija... 250 240 300 300 Rdeča pesa .... - 80 200 - Česen 400 450 400 350 Rdeče zelje 100 150 120 150 Zeleno zelje 30-50 55 40 50 Orehi-jedrca 1.200 1.000 1.200 Kumare 300 250 290 : 400 Korenček 250 220 200 1250 Paradižnik 350 500 .. 300-350 300 Paprika .. 180-250 150 250 250 Stara čebula 120 80 .80 150 Mlada čebula .... 180 200 .... - 200 Krompir 50 70 40 60 Fižol-zrnje ... . ... - .... 350 350 450 Brsteči ohrovt.... - - .... - 850 Peteršilj 450 400 499 600 Cvetača 350 300 280 300 Rdeči radie 400 200 350 300 Mandarine .. 200-250 .... 300 250 ....... 300 Ananas - 350 399 Por 400 300 399 500 I Suhe fige 800 800 800 Hren 600 - 500 ....1.000 Zelena 250 400 400 500 Bučke 350 . - .... 450 700 i Ohrovt - 250 300 Kaki 400 500 350 400 Belo grozdje 400 400 350 400 Rdeče grozdje... 400 ... - 390 500 Grenivke 380 250 300 300 Šampinjoni 800 690 Maroni 500 - 400 Suhe marelice... - .... - 1.200 .... 1.200 Črna redkev 150 120 200 Kostanj . - 250 150 200 Melancane 350 350 350 mi viri toplote, kot so gospodinjski aparati, razsvetljava, sončno sevanje, toplota, ki jo oddajamo ljudje itd. Kako delujejo termostatski ventili? Vanje je vgrajeno posebno tipalo, polnjeno s plinom, tekočino ali voskom, ki se odziva na spremembo temperature prostora tako, da samodejno odpre ali zapre dotok vroče vode v radiator. Najhitreje in najbolj natančno se odzivajo termo-statske glave, polnjene s plinom, ki imajo tudi do štirikrat daljšo življenjsko dobo od tistih, polnjenih z voskom. Pri nakupu pa mora vsak sam pretehtati in se odločiti, kakšne ventile bo kupil. Pametno pa je upoštevati dejstvo, da so kakovostnejši termostatski ventili nekoliko dražji, prihranijo nam morebitne stroške zaradi okvar, omogočajo pa tudi več udobja. Pomembno je tudi, da ima ventil zanesljivo tesnjenje, da je tih (ne šumi) in da ima možnost nastavitve pretoka ogrevane vode. Za resnično dobro delovanje sistema ogrevanja pa potrebujemo poleg termostatskih ventilov tudi osrednje uravnavanje temperature v kotlovnici (glede na zunanje temperature). Osrednja regulacija omogoča tedensko programiranje znižanja temperature ogrevanja v nočnem času, poseben režim ogrevanja ob praznikih in med počitnicami in še marsikaj drugega. Pri večjih objektih (večstanovanjski blok, poslovna stavba in podobno) sta običajno potrebna tudi hidravlično uravnoteženje sistema in Pozimi topleje, poleti pa hladneje S odobne zgradbe je treba dodatno toplotno izolirati, saj osnovni materiali, iz katerih je konstrukcija, prevajajo več toplote, kot je sprejemljivo. Toplotna izo- vgradnja sodobne črpalke. Pri takšnih objektih pa naj se posamezniki raje ne lotevajo sprememb, če se prej niso posvetovali s strokovnjakom (projektantom ali proizvajalcem opreme). PRIPRAVIL: MILAN JERŠE ■ lacija pa zmanjša izgubo toplote, posredno tudi stroške za energijo ter zaščiti nosilno konstrukcijo pred zunanjimi vremenskimi vplivi in njihovimi posledicami (kot so zamakanje konstrukcije, zmrzovanje v notranjosti nosilnih zidov in pregrevanje). Boljša toplotna zaščita zgradbe ugodno vpliva na človekovo počutje v prostoru, saj so notranje površine sten toplejše. Pri izbiri primernega materiala za toplotno zaščito stavbe moramo poleg njegove toplotne prevodnosti (čim manjša je, tem boljši je material) upoštevati tudi njegovo protipožarno odpornost, trdnost, stisljivost, trajnost, občutljivost za vlago itd. Materiale za toplotno izolacijo lahko razvrstimo glede na kemično sestavo in strukturo. Med najpogosteje uporabljenimi materiali za toplotno izolacijo so tako organski kot anorganski. Med anorganskimi je na prvem mestu glede na uporabo toplotna izolacija iz mineralnih vlaken (steklena in kamena volna), med organskimi materiali pa so najpomembnejši penjeni materiali (poliuretan). Z uporabniškega vidika je pomembna delitev na »tradicionalne« in tako imenovane »ekološke« ali »alternativne« materiale za toplotno izolacijo. Med prve spada izolacija iz mineralnih vlaken (kamena in steklena volna), ki je kemično nevtralna, ne trohni, se ne stara in je obstojna tudi pri visokih temperaturah. Material za toplotno izolacijo iz mineralne volne je lahko v ploščah, zvitkih, lahko pa ga tudi kaširajo na različne nosilce (stekleni voal, lepenka ali aluminijasta folija). Glede na toplotno prevodnost uvrščamo mineralno volno med najboljše toplotne izolatorje. Njena slaba stran pa je, da pri navlaženju to dobro lastnost izgubi. In kako je z alternativnimi materiali za izolacijo? Toplotna izolacija iz celuloze, starega papirja, lesnih odpadkov, perlita, trstike, lanu, slame, kokosa, plute, bombaža ali ovčje volne ima v povprečju nekoliko slabšo toplotno prevodnost kot klasični materiali. Prav tako še ni zanesljivih podatkov o trajnosti vseh teh materialov. Praviloma je cena alternativnih materialov višja od cene že uveljavljenih proizvodov za toplotno izolacijo. Uporaba plute za toplotno izolacijo ima že daljšo tradicijo. Prednosti tega materiala z dobrimi izolacijskimi lastnostmi so, da ne trohni in ne gnije in daje delo z njim razmeroma preprosto. Trendi minulih let kažejo na to, da sta tudi pri razvoju teh materialov pomembenTrajnostni pristop in poudarjena skrb za človeka in okolje. Področje toplotno izolacijskih materialov je z vidika vključevanja tako imenovanih ekoloških materialov v zgradbo še posebno zanimivo, saj so se v zadnjem času na tržišču pojavili novi, alternativni izolacijski materiali, da bi zadostili težnjam po okolju prijazni gradnji. So obetavni, vendar po vsestranski presoji njihovih lastnosti in vplivov na zdravje ljudi in na okolje še ne moremo trditi, da v celoti izpolnjujejo pričakovanja. PRIPRAVIL: MILAN JERŠE ■ Varilni transformator VAREX 160 VARSTROJ - mere: 405 x 265 x 280 -teža: 19,0 kg enofazni priključek -varilni tok: 40-120 A CJuper WQW><1 18.490,'! obletnica od 13. do 18. 11. 2000 15 delna RP posoda - brez termometra Quper 39.990,'! BTV Orblter55 ST - diagonala ekrana 55 cm -100 programskih mest -topTTX - digitalni stereo zvok - prednastavitev Izklopa od 0-120 min. - barva: črna o J 5 S trofaznl priključek -varilnitok: 55- 155 A - priključna moč: 8,0 kVA - priključna moč: 4,0 kVA . . - varilna elektroda: 01,5 -2,5 mm - varilna elektroda: 0,0-3,35 mm - varovalka: T16 A - varovalka: T16 A Kavni aparat duo HD 7140 - moč: 550 W - kapaciteta pribl. 400 ml - samodejni izklop - stalni filter V tednu obletnice tudi: j • brezplačna Kartica Kovinotehna S . ati ........Jelkov d i »u 16. 11. 2000 Super dan za imetnike Kartice Kovinotehna: nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA • do 10 % gotovinski popust . večje nakupe bomo če posebej nagradili Prodajni center v Murski Soboti Plese i, tel.: 02/530-26-30 za zdravje in dobro počutje O TEM IN ONEM 9. november 2000, YSNK Na podlagi Poslovnega načrta Garancijskega sklada za Pomurje in Pravilnika o poslovanju in plasmaju sredstev Razvojnega sklada občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci in Turnišče, objavljata RRA MURA, d. o. o., Murska Sobota, Garancijski sklad za Pomurje in Razvojni sklad Lendava, v sodelovanju s Pomursko banko, d. d., Murska Sobota, bančna skupina NLB, Murska Sobota RAZPIS ZA DOLGOROČNE KREDITE TER GARANCIJE, NAMENJENE POSPEŠEVANJU RAZVOJA PODJETNIŠTVA NA OBMOČJU OBČIN LENDAVA, ČRENŠOVCI, KOBILJE, ODRANCI, TURNIŠČE, DOBROVNIK IN VELIKA POLANA 1, Predmet razpisa Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni višini 45.000.000 SIT. Kreditojemalec lahko zaprosi tudi za poroštvo pri RRA MURA Garancijski sklad za Pomurje v višini 50-70 %, vendar garancija ne more presegati 5.000.000 SIT. 2. Pogoji dodeljevanja 2.1. Krediti - Prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000 SIT do največ 10.000.000 SIT. - Obrestna mera za kredite znaša TOM + 2,5 %. - Doba vračanja kredita je do največ 5 let, vključno z možnim največ enoletnim moratorijem na odplačilo glavnice. 2.2. Garancije - Prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit. - Garancija ne more presegati zneska 5.000.000 SIT oziroma 50-70 % poroštva odobrenega kredita. - Prosilec zavaruje prejeto garancijo RRA MURA GS za Pomurje s poroki na podlagi notarskega sporazuma. 3. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup opreme, - nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup, ureditev in opremljanje zemljišč. 4. Splošni pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: - gospodarske družbe, ki so v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah (Ur. I. RS št. 30/93, 29/94 in 82/94) uvrščene med majhna podjetja; - samostojni podjetniki posamezniki; - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot pretežno dejavnost in se dodatno ukvarjajo z dopolnilno ali dodatno dejavnostjo; - imajo sedež dejavnosti na območju občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Dobrovnik in Velika Polana; - med viri financiranja imajo zagotovljenih 30 % lastnih sredstev; - v primeru zavarovanja kredita z garancijo morajo imeti status člana Garancijskega sklada za Pomurje. 5. Prednostni kriteriji za dodelitev kredita in garancije: Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli prosilci, katerih projekti poleg pogojev, ki jih zahteva banka, izpolnjujejo še večino tehle kriterijev: - sovpadanje projekta z občinskimi razvojnimi programi; - multiplikativni vpliv projekta na razvoj občine; - rizičnost projekta; - dobra boniteta. 6. Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije je razvidna iz »Obrazca Investicijski krediti - Garancije - vloga«, ki ga dobijo prosilci na naslednjih mestih: - Razvojni sklad Lendava, telefon (02) 578 93 60 - RRA MURA, d. o. o., Murska Sobota, telefon (02) 536 14 67. Vloge z vso zahtevano dokumentacijo se oddajo na sedežu Razvojnega sklada Lendava, Partizanska ulica 9, Lendava, ali pošljejo po pošti. 7. Rok za prijavo Rok za prijavo velja do porabe sredstev. Popolne vloge, prispele do desetega v mesecu, bodo obravnavane do konca tekočega meseca. 8. Obdelava vlog Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. O odločitvi bodo prosilci obveščeni v 45 dneh od obravnave na komisiji. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi je dokončen. 9. Druge informacije Vse druge informacije dobijo prosilci na mestih, ki so navedene pod točko 6, Razvojni sklad Lendava Regionalna razvoja agencija Mura, d. o. o. Murska Sobota Garancijski sklad za Pomurje Center za socialno delo Mladi lažje vzpostavijo stik Skupaj zmoremo - Pilotni program Tisoč novih možnosti ovsod po Sloveniji na Centrih za socialno delo (CSD) ugotavljajo vedno večje potrebe po posebnih oblikah pomoči in dela z otroki in njihovimi družinami. Ker se učne in vedenjske težave pri otrocih večajo, so uvedli z namenom sekun- darne preventive, npr. v Ljutomeru že leta 1991, dva programa, ki še vedno trajata. To je Pomoč na domu (pomoč starejšim osebam na domu) in Skupaj zmoremo (učna pomoč, preventivni program za mlade, pomoč mladim s težavami). Zdaj imajo že deset ljudi, ki so prek javnih del vključeni v program Skupaj zmoremo, v programu Pomoč na domu pa jih je šest iz javnih del, trije pa so zaposleni v okviru javne službe. Mladi brezposelni, ki sodelujejo v programu Skupaj zmoremo, morajo imeti končano najmanj srednjo šolo, veliko pa je takih, ki imajo višjo in visoko izobrazbo. »Z njimi najprej izvedemo začetno usposabljanje, ki traja 42 ur, nato se vključijo vdelo, enkrat tedensko pa se mladi izvajalci tudi sestajajo,« pove direktor CSD Ljutomer Boris Šunko. Vsak dobi štiri ali pet družin, ki jih obiskuje dvakrat ali trikrat na teden po dve do tri ure, izključno popoldan, in v tistem času se ukvarjajo z otroki, skupaj delajo naloge ali kako drugače preživljajo prosti čas. »Na začetku je seveda precej nezaupanja, nekateri to pomoč težko sprejmejo, vendar zadnje čase ugotavljamo, da si želijo pomoč, starši celo sami prihajajo k nam. Najprej je seveda treba vzpostaviti neki stik, da pride do med- ni, da morajo nato poslati novega izvajalca, to pa je za družine spet težje. »Zelo dobra rešitev je program Tisoč novih možnosti (subvencioniranje zaposlitev v nepridobitnih dejavnostih), kamor bi vključili tudi Pomoč na domu in Skupaj zmoremo. V nasprotju z jav- Boris Šunko, direktor Centra za socialno delo Ljutomer: »Uspehi programa Skupaj zmoremo so spodbudni, zato bi bilo treba programu zagotoviti večjo stabilnost.« sebojnega zaupanja, in tukaj so mladi še posebno uspešni,« je prepričan Šunko. Največji problem pa je, da to delo pri vsakem od izvajalcev lahko traja največ eno leto, to pa pome- nimi deli prinaša ta program triletno zaposlitev, vendar pod določenimi pogoji. Sem se lahko vključijo tisti, ki so že bili najmanj eno leto v javnih delih in ki so brezposelni najmanj tri leta ali so starejši od 45 let ali invalidni itd. Ugodno za nas je, da si zagotovimo, da nekdo to dela tri leta, tako bi program pridobil na kakovosti,« ugotavlja sogovornik. CSD je občinam poslal ponudbo, da bi nekaj ljudi, ki zdaj delajo prek javnih del, vključili v ta program, vendar je pri tem razlika v plačilu občine. Pri javnih delih je razlika pri deležu občine glede na število brezposelnih (manj plača, če je večji delež brezposelnih) - za naše območje to pomeni, da poravna osemdeset odstotkov plače izvajalca Zavod za zaposlovanje, dvajset pa občina. Pri programu Tisoč novih možnosti pa Zavod poravna v vseh primerih enako, in sicer 80 % minimalne plače, to pa predstavlja petdeset odstotkov plače izvajalca programa, torej trideset odstotkov višje plačilo za občino. »Na CSD si želimo, da bi lahko tovrstne programe izvajali še naprej, saj beležimo zelo dobre rezultate. Učni uspeh otrok se izboljšuje, spremembe v družini so pozitivne, pravzaprav je to veliko več kot učna pomoč. Če bi lahko izvajalce zadržali v programu tri leta, bi se s tem bistveno olajšalo izvajanje programov, povečala bi se učinkovitost. Navsezadnje pa je pomembno tudi, da bi na ta način zagotovili vključenim v program, torej izvajalcem, bistveno večjo socialno varnost, kot jo imajo pri javnih delih,« končuje direktor CSD Ljutomer. DARJA TIBAOT ■ KNJIŽNICA LENDAVA/KONYVTAR LENDVA, Partizanska 10, 9220 Lendava, razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE - KNJIGOVODJE Zahtevani pogoji: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri - pasivno znanje madžarskega jezika - najmanj 1 leto delovnih izkušenj na računovodskem/knjigovods-kem področju ter poznavanje finančnih in davčnih predpisov - nekaznovanost za kazniva dejanja iz gospodarskega kriminala - zanesljivost in samostojnost. Delovno razmerje bomo sklenili z izbranim kandidatom na nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov knjižnice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku izbire kandidatov. Marjan Šinko 1952-2000 Na vse svete nisi vstal. Nisi vstal, popil jutranje kave, tiste kave, s katero se začne nov dan. Za tebe ni bilo več novega dne. Na grob nisi nesel krizantem. Nisi prižgal sveče. Bil si negiben. Tebi se je zgodilo tisto zadnje. Zdaj so krizanteme in sveče namenjene tvojemu spominu. Rokerska generacija - ni te več! To je za nas, ki ti bomo nosili krizanteme in prižgali sveče, najtežje. Komu zvoni? Tudi tebi zvoni... Juš Makovec MAČKA XIV. Starejše so privlačili kose, srpi, oprava za konje, brusilni kamni in bog zna, kaj vse še. Tudi Mačko so pritegnile najrazličnejše ženske drobnarije. Kupila je eno samo zadevico, gumbnico. Ko se je nekoliko razgledala po kramarski šari in se nadihala dobrot, ki sojih pripravljali mesarji in peki, se je napotila proti domu. Dokler se ob zadnjih trških hišah ni ozrla nazaj, ni vedela, da ji nekdo sledi. Bil je Bratuhov Jurek. »Počakaj, bova del poti šla skupaj,« ji je zaklical in pospešil korak. Mački se je zdelo, da jo je v prsih nekaj zbodlo in daje nekam otrdele noge nočejo prav ubogati. »Mack,a, že dolgo te nisem videl,« je soplo iz Jureka, ko jo je dohitel in jo prijel za roko. Sla sta malo po senčni in uglajeni poti pa spet po gozdu, da bi presekala ovinek. Ko sta se spet izognila ovinku, se je Jurek nenadoma postavil pred njo in jo s svojimi krepkimi rokami privil nase. Hotel jo je poljubiti na usta. Mačka se mu je izmikala, se iztrgala iz njegovega objema in se pognala v beg. Toda ni prišla daleč. Jurek jo je ujel in oba sta vsa zadihana padla v visoko travo ob robu gozda. Mačka, ko ji je razpel telovnik in jo prijel za polne prsi. Kljub njenemu odporu sta bila oba že tako daleč, da se nista mogla več obvladati. Mačka je samovoljno nekoliko dvignila koleni, da bi lažje prodrl vanjo ... Ko seje zgodilo in ko seje Jurek pripravljal, da jo še enkrat objame, so po njenem prikupnem obrazu polzele solze. Z roko je na svojem telesu začutila mokroto, pomešano s semenom, in se mu voljno še enkrat predala ... Po tistem dogodku med Mačko in Jurekom se Mackino življenje ni prav nič spremenilo. Blažje odhajal na pot. Po mesecu dni, ko so v Trstu predali živino novemu trgovcu, se je vrnil domov. Ostal je kakšen teden, dva, se posvečal Mački, ki je bila kljub njegovim letom z njim zadovoljna. Potem se je znova odpravil na pot. Poletje je minilo in na vrata je trkala jesen z vso svojo barvno radodarnostjo. Neke noči, polne nespečnosti, je Mačka prijela Blaža za roko in jo položila na svoj trebušček. »Ali kaj čutiš, Blaž?« se je potem obrnila k možu. »Čutim, Mačka, Macafura, čutim!« ji je razodel svojo ugotovitev. Bil je ves iz sebe. Skočil je iz postelje, pograbil Mačko in ves vzradoščen z njo v naročju zaplesal po sobi. Blaževih temačnih misli, ki so ga vedno bolj preganjale, ker se je bal, da mu Mačka ne bo rodila, je bilo na mah konec. »Spomladi bom začel graditi hišo in kakšen kos zemlje bom dokupil,« je položil ženo na po- počil trenutek, da je to tudi lahko in moral povedati. »Pa še nekaj,« se je Blaž stisnil k ženi, »že nekaj časa premišljujem, da bi odprl trgovino in ti bi bila tam glavna!« Mački je ta misel več kot prijala. Peter je čutil materin napor, miril jo je, toda ona ni odnehala. »Bila je že pozna zima,« je nadaljevala, »ko so se od prve toplote začele lomiti ledene sveče spod kapov slamnatih streh in na svet si prišel ti, preljubi moj sinek ...« Po tej dolgi izpovedi je mati na koncu rekla: »Nihče na tem svetu ne ve vsega tega, kar sem ti pripovedovala, samo meni ni bilo prizaneseno in sedaj moram tebi, sipu, povedati vso resnico. Eva je nezakonska Bratuhova hči, ki ji je bila mati Potočnjakova Anica iz Loge vasi. Anica je umrla, ko Evi še ni bilo pet let. Kmalu za tem je umrl še Aničin oče Tomaž. Na prigovarjanje sester se je Jurij odločil, da vzame Evo k sebi.« Žena Marina temu ni nasprotovala, kakor se ni nikoli protivila Jurijevim odločitvam. »Peter ... po Juriju Bratuhu in ... meni si Evin polbrat... Moj greh bo uničil tvoje življenje in ni je moči na tem svetu, ki bi odredila, da bi ob njem trpela le jaz sama.... Lep otrok si bil in lep fantič ... saj te je zavoljo tega vzljubil tudi stric Mateš. Spomni se, kako težko seje poslavljal od tebe ... Najbrž mu je njegova življenjska ura pritrdila, da te nikoli več ne bo videl ... Ko sem te zadnje čase skrivaj opazovala, sem na tebi videla nekatere 1 1 . n— *.,k---- Peter seje popolnoma izgubil. Ni in ni mogel in tudi ni znal iz peklenskega klopčiča, ki ga je ovijal, stiskal in mu mrtvičil sposobnost razmišljanja. Mačka je kot mati začutila sinovo silno bolečino. »Peter, pripelji Evico k meni,« se je Mačka odločila, čeprav je vedela, da bo morala preživeti še en pekel, najbrž še hujšega od tega, ki ga je doživljala. »Bom, mati,« je čez čas tiho in oklevajoče odgovoril sin, čeprav ni vedel, kako naj to stori. In čemu neki, je kljuvalo v Petrovi notranjosti ... Čemu neki je lahko življenje tako kruto. Pred očmi so se mu v mislih slikale podobe njegove ljubezni do Eve in se prelivale v podobe njenega obraza, kretenj, smeha, dekliške navihanosti in brezmejne vdanosti... Nekaj dni je minilo od tistega zaupnega pogovora med materjo Mačko in sinom Petrom, ki si je od nepremagljive bolečine in še večje zbeganosti omislil nujno potovanje v Gradec ... Vinc, vaški pastir v Iljaševcih, je v velikem tolmunu na Virju v Finedikih našel žensko truplo, ki so ga vrtinci zapletli v grmičevje ob robu. Kot nor je stekel po nabrežini na glavno cesto in kričal, še preden je pritekel do županove lese: »Stric Kinjač, stric Kinjač, že spet je oni zeleni ded eno v vodo potegnil!« Ranocelnik iz Lotmerka, vaški župan in še nekaj moških iz vasi so potem ugotovili, da je šlo za Bratuhovo Evo iz Borec ... (SE NADALJUJE) Petek, 10. 11. 2000 Televizijski spored od 10.11. do 16.11. 2000 TV SLOVENIJA 1 10.30 Raziskovalec, ameriška serija 11.20 Oddaja o znanosti 11.30 Podobe srednje Evrope 12 .00 Ugledna obrt, angleška drama, 3. del 13 .00 Porodila, šport, vreme 14 .00 Bolezni našega časa: Bolečine v križu 14.30 Osmi dan 15 .00 Vsakdanjik in praznik 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Potujoči škrat 17.10 Rdeči grafit 17.45 Humanistika 18.20 Dosežki 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Mia, za vedno moja, kopr. nad., 2/4 21.40 Deteljica 21.50 Prešeren v glasbi in plesu 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.00 TV Poper 23.30 Polnočni klub 0.40 Ogenj, kanadski film TV SLOVENIJA 2 9.50 Poljak, kanadska nadaljevanka 10.35 Paul Merton predstavlja, serija 13.05 Otroška zdravnica, nemška nanizanka 14.35 Jaz sem kamera, angleški film (čb) 16.15 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka 16.40 Prijatelj volkov, angleška oddaja 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Tanja, nemška nadaljevanka 19 .00 Slikarske tehnike: Oblikovanje lesa in kamna 19.30 Videospotnice 20 .05 Oh, ti tujci, angleška serija 21 .00 VVagner, angleška nadaljevanka 21 .50 Plosk ene roke, avstralski film 23 .20 Zlata naveza, angleška nadaljevanka 0.10 Taksi, danska nanizanka POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Ladja zaljubljenih, nan. - 14.00 Zbornica, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Trepet, ameriški film - 21.40 Teksaški mož postave, nan. -22.30 Zlobni dvojček, nan. - 23.20 F/X - umori s trikom, nan. - 0.10 24 ur KANALA 9.40 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, pon. -12.00 Atlantis - 13.30 Fant zre v svet, nan. - 14.00 Matlock, nan. -15.00 Bravo, maestro - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Spremenite življenjski slog - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Saj veš, kako je, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Roswell, nad. - 22.00 Kje je Guffman, ameriški film - 23.40 Mesto zločina, nan. - 0.30 Dannvjeve zvezde, pon. IDEA TV - KANAL A 12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.15 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -12.20 Portret: Suzana Koltaj - 12.35 Anketa - 12.40 Novi piano v Domu kulture Veržej - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - 18.05 Trgovina Kegl in RR Šport nagrajujeta, v živo -18.20 Napoved športnih dogodkov - 18.25 Iz soboške tržnice - 18.30 Peugeot 607, predstavitev -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.30 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes. informativna oddaja. 10.00 Vina turistlca, turistična oddaja. 10.45 Naj... riža, glasbena oddaja. 11.45 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes. informativna oddaja. 16.00 Vira turislica, turistična oddaja. 16.45 Meto šport, športna oddaja. 17.15 Naj... niža, glasbena oddaja. 18.15 Risanke. 18.30 Gnes. informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Moto šport, športna oddaja. 21.001 feel good. zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 23.15 Gnes. informativna oddaja. 23.45 Risanke. 00.00 Erotika. 01.15 Videostrani. TV BRDU 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Posnetek nogometne tekme NK Križevci: NK Odranci lil. državna liga; 11.00 Videostrani in glasba radia Murski vai; 15.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 16.00 Posnetek nogometne tekme NK Križevci: NK Odranci lil. državna liga; 17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.00 Arhiv: Gost večera dr. Jože Magdič; 20.05 Sveti Martin iz mošta naredi vin’, dokumentarna oddaja; 21.00 Dobro jutro, Prek-murje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 14.35 Nemščina - 15.90 Otroški program - 16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo -17.55 Alpe -Donava • Jadran - 18.25 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 21.20 Truman, ameriški film - 23.35 Odmevi dneva - 0.00 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 14,15 Željka Ogresta in gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.05 Prijatelji, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Pravica za vse, nad. - 21.10 Polni krog - 21.30 La-tinica - 23.25 Pravi čas - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 9.15 Seja sabora, prenos - 17.45 Panoramske kamere turističnih središč - 18.00 Košarka FIBA: Split - Zepter, posnetek - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Entertainment Biz, dok. oddaja (6/6) - 21.00 Planet Glasba - 21.30 Ekran 2000. - 22.20 Na robu mogočega, serija (6/44) - 23.05 Šport danes - 23.15 Čas je za jazz - 0.30 NBA pregled - 1.00 NBA liga: Washington - Indiana, prenos (do 3.30) TV MADŽARSKA 1 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.25 Prelomnica tisočletja - 8.30 Vse za ljubezen, nan. - 9.30 Ažurno - 12.00 Zvon, dnevnik, milenij -13.00 Regionalni magazini -13.58 Poročila - 14.00 Konjska sila - 14.30 Dan sv. Martina, prenos iz Pannonhalme in Babolne, vmes ob 18.00 Dnevnik, vreme, regionalni dnevniki - 19.30 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.00 Magnas Miška, madž. film (č.-b.) - 21.30 V dvoje - 22.05 Dnevnik - 22.50 Kino Dore Prokopp - 23.20 Sitke 2000 - 0.15 Antonijina zgodba, nizo-zemsko-angleški film TV MADŽARSKA 2 14.30 1100 let sredi Evrope - 15.00 72 ur, kulturna ponudba - 15.25 Madžarska hiša - 15.55 Šolska ulica - 17.30 Teiešport, nogometno prvenstvo, prenos - 19.30 Tv-telo-vadba - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.30 Naše stoletje -21.00 Madžarska leta 2000 - 21.35 To je zabaval, amer, film - 23.05 Zaključek AVSTRIJA 1 1540 Moj hudobni prijatelj Fred, filmska komedija - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.36 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Oranžni taksi - 22.00 Črni dež, akcijski film TV AVSTRIJA 2 15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Radovedni Taček: Številka 9.20 Pod klobukom 10.10 Velika zamenjava mam, ameriški film 11.35 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 14.30 Žoga v glavi, francosko-portugalski film 16.00 Čari začimb: Tržiška bržola 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Franček, risanka 17.10 Fliper in Lepaka, risanka 17.50 Na vrtu 18.20 Prelomni trenutki zgodovine, serija 18.45 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Orion 21.35 Ekscentriki, angleška serija 22.10 Poročila, šport, vreme 22.45 Daj. daj, daj!, angleška nanizanka 73.15 Vran, kanadska nanizanka 0.05 Nedolžne laži, avstralski film TV SLOVENIJA 2 9.25 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 9.55 Giovana in Enrico, brazilska nadal. 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 11.35 Štafeta mladosti 13.00 Šport 16.55 Evrogol 17.55 Liga prvakov v rokometu 19.30 Videospotnice 20.05 Smrtonosno poletje, angleški film 21.40 Praksa, ameriška nanizanka 22.20 Svetnik, angleška nanizanka 23.10 Metropolis, ponovitev 23.40 Sobotna noč POP TV 7.20 24 ur - 8.00 Princesa Sissi, risanka - 8.30 Panda Jin Jin, risanka - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hendersonovi, nan. -10.10 Košarkarji, nan. -10.30 Lepo je biti milijonar - 11.30 Šolska košarkarska liga -12.25 V kraljestvu delfinov - 14.30 TV Dober dan - 15.25 Prva izdaja, nan. - 16.20 Pop'n'roll - 17.20 Izganjalka vampirjev, nan. - 18.15 Jack in Jill, nan. -19.15 24 ur - 20.00 Dan neodvisnosti, ameriški film - 22.40 Ponovno zunaj, ameriški film - 1.05 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Hughleyjevi, nan. - 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 12.00 Duh bojevnika, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Evroliga v košarki, Hapoel Jerusalem : Union Olimpija, posnetek -16.40 Življenjska priložnost, kviz - 17.45 Boj za preživetje, serija - 18.40 Divji svet, serija - 19.30 Glavca, nan. - 20.00 Zadnji rop, ameriški film - 21.45 Poslednji strel, ameriški film - 23.30 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja - 0.30 Cestni bojevnik, nan. IDEA TV-KANAL A 10.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - 10.05 Trgovina Kegl in RR Šport nagrajujeta, ponovitev - 10.20 Napoved športnih dogodkov - 10.25 Iz sobo-ške tržnice - 10.30 Peugeot 607, predstavitev - 11.00 Pregled dogodkov tedna TV AS-KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 11.00 Blues v Caffee Artu, glasbena oddaja. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Talent leta, iz ZLTV. 16.35 SQ JAM, glasbena oddaja. 17.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Štirje letni časi, iz ZLTV. 21.00 Napačna ženska am. film. 22.30 Gnes. informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TV BRDU 8.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Glasbeni utrip - videospoti 12.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Otroški program - 11.26 Izobraževalna oddaja - 12.00 Poročila - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.30 Svet voda, serija -16.00 Zlata dekleta, serija - 16.25 Črno-belo v barvah -17.15 Vera Cruz, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 007, tedenski politični magazin - 21.05 Michael Collins, ameriško-irski film - 22.45 Poročila - 23.05 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 13.50 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 14.35 Sedem veličastnih, serija - 15.20 Hišni ljubljenčki - 16.05 Izobraževalna oddaja -16.40 Beverly Hills -17.25 Briljantina - 18.15 Melrose Plače - 18.55 Oddaja o kulturi -19.30 Policija, nan. - 20.05 Družina Soprano, nad. - 21.00 Triler - 22.00 Glasbena oddaja - 22.55 Seks v mestu, nan. - 23.25 Metro-polis - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.05 Policija -16.00 NBA liga, posnetek - 17.30 Športni program -18.30 Top DJ Mag -19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock klub - 21.10 Mati in sin, humoristična serija (5/ 42) - 21.40 Cosby Show (6/26) - 22.05 Rdeči škrat, humoristična serija (1/14) - 22.25 Na zdravje (5/53) - 22.45 Šport danes - 23.00 V žaru kraljevske ljubezni, češki film (opomba: mogoče prenosi tekem HNL Hrvatski dragovoljac - Dinamo in rokometne Evroiige ? - Badel 1862 Zagreb) TV MADŽARSKA 1 12.10 Bravo TV -13.05 Koktajl ekstremov - 13.15 Kratki film -14.00 Kaiser - maraton - 14.30 Delta - 15.00 Naše stoletje - 15.25 1100 let sredi Evrope - 15.55 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 16.15 Trend -16.50 Nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lo-toshow - 19.20 Osnovni ton - 19.30 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.00 Satelit, kabaret - 20.35 Kumara, lutkovni kabaret - 21.05 Schimanski se vrne, kriminalka - 22.40 Dame izbirajo, ženski magazin - 23.10 Ples za življenje - 0.10 Psi, franc, film TV MADŽARSKA 2 12.03 V 80 dneh okoli Zemlje, serija - 12.50 Madžari iz Moldavije - 13.40 V dvoje -14.15 Filmski muzej: Nestrpnost, amer, nemi film - 16.10 Konjeniški šport - 16.50 Letalska družba Modro nebo -17.35 Koktajl ekstremov -17.50 Bruhaha, kabaret - 18.40 Prej ali slej, šov - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport, vreme, milenij - 20.30 Naj-stniški žur - 21.00 Pozdravljamo D. Kovacsa - 21.55 Cody, nan. - 23.30 Bravo TV AVSTRIJA 1 7.10 Otroški program - 11.20 Disneyev festival -12.15 Šaljivec Carey - 12.35 Življenje in jaz - 13.00 Nick Freno - 13.20 Princ iz Bel Aira - 13.45 Dvojček redko pride sam -14.05 Sabrina - 14.05 Jesse - 14.30 O 3 Austria Top 40 -15.15 Sabrina - 15.40 Daw-son Creek - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Srček -18.00 Nogomet -18.55 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da...?, prenos iz Freiburga - 22.35 Oranžni taksi -23.30 Smrtonosni prevzem, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Pustolovščine Toma Sawyerja, film'- 11.05 Zlata mrzlica Jacka Londona na Aljaski, pustolovski film -13.00 Čas v sliki -13.10 Brat Martin, filmska komedija -14.50 Noči v zelenem kakaduju, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta: Šalom - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Darovalec, TV-igra TV SLOVENIJA 1 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angleška serija 11.20 Tehniška dediščina Slovenije 11.50 Naokoli po Nemčiji 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Intervju 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16.30Poročila, šport, vreme 16.45 Čudežna narava, nemška serija 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.35 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 (Ne)znanl oder 23.25 Bolezni našega časa: Rak prostate 23.55 Raziskovalec, ameriška serija 0.45 Oddaja o znanosti TV SLOVENIJA 2 10.00 Prostost, francoska nadaljevanka 10,45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.05 Murphy Brown, ameriška nanizanka 13.10 Svet poroča 13.40 Šport 15.25 Smrtonosno poletje, angleški film 17.00 Metropofe 17.30 Po Sloveniji 18.05 Poljak, kanadska nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Paul Merton predstavlja, serija 21.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.25 Parada plesa 21.55 Idioti, danski film 23.45 Jazz festival Ljubljana 0.45 Kitajsko dekle, ameriški film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Ladja zaljubljenih, nan. - 14.00 Dharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad,- 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Seks v mestu, nan. - 22.50 Zahodno krilo, nan. - 23.40 Krila, nan. - 0.10 24 ur KANALA 9.40 Dogodivščine Rokca in Binča - 10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Mladoporočenci - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Spori med sorodniki - 17.15 Milady, nad. -18.00 Saj veš, kako je, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan,- 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Evroliga v košarki, Union Olimpija: Real Madrid, prenos - 22.30 Evroliga v košarki, posnetek IDEA TV-KANALA 12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.15 Reportažna sreda: Krst mošta v Otovcih - Kulinarika: Štruklji - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -18.20 Intervju - 19,00 Aktualno, informativna oddaja - 19.30 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 Iz produkcije ZLTV, Impulz Kamnik. 18.00 Risanke. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Čas za nas, iz ZLTV. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Viva turista, turistična oddaja v živo. 21.00 Skrbimo za zdravje, oddaja v živo, VTV. 22.00 Iz produkcije ZtTV, Impulz Kamnik. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Smaragdna reka Soča - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.05 Otroški program - 16.00 Split: Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Moški v noči, franc, film - 21.55 Pol ure kulture - 22.30 Narava politike - 23.05 Odmevi dneva -23.30 Leksikografski zavod Miroslav Krleža - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Dok. oddaja - 10.30 Življenje ptic, serija - 11.20 O znanosti -12.20 Otroška oddaja - 12.56 Poslovni klub - 13.30 Dok. oddaja - 14.15 Južni Broo-klyn, nan. - 15.00 Ekran brez okvira - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.20 Polni krog -21.45 Željka Ogresta in gosti - 22.50 Dosjeji X, nan. - 23.40 Zelena karta, amer, film TV HRVAŠKA 3 17.55 Mož z zahoda, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Kralj saboterjev (Danski vohun), dok. film - 21.05 Glasbena oddaja - 21.35 Hit depo - 23.35 Šport danes - 23.45 Glasbeni program (opomba: mogoče prenos košarke ULEB Žalgiris -Zadar in veleslaloma iz Park Cityja) TV MADŽARSKA 1 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.25 Prelomnica tisočletja - 8.30 Vse za ljubezen, nan. - 9.30 Ažurno - 12.00 Zvon, dnevnik, milenij -13.00 Romski forum -13.54 Poročila - 13.55 Filmski program - 15.25 Alpe ■ Donava ■ Jadran - 15.53 Poročila - 16.00 Mali modrijan - 16.30 L. Dubrovay: Cantata Aguilarum - 17.00 Zagovornik - 17.25 Program madžarskih Židov -18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. -19.15 Dnevnik - 20.00 Črno mesto, nan. - 21.00 llles-story - 21.30 Gospodarstvo v zagonu - 22.00 Dnevnik - 22.50 V dvoje - 23.25 72 ur, kulturna ponudba TV MADŽARSKA 2 8.30 112, kriminalistični magazin - 9.20 Kronika 2000 - 9.45 Znanost - 11.05 Tele-sreča - 11.30 Šik, moda - 12.05 Srečen rojstni dani, nan. - 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.30 Ni pravnomočno, šov - 16.00 Šolska ulica - 17,00 Pokukajmo v Indonezijo! - 17.30 Črna skrinja - 18.00 Telešport - 19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Skrivna vojna, dok. film - 21.50 Strehe ob zori, madž. film - 23.15 Zaključek - 0,15 Nočni program . AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.00 Velemestni kavboji, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15,40 Obalna straža - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.40 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Park Cityja -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Oranžni taksi - 21.00 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka - 21.50 Pravi Dunajčan ne propade - 22.40 Oddaja o kulturi: avstrijski film Preiskava na dekletih TV AVSTRIJA 2 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Mamut - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Vsak dan ob 1830in 2000: GNES -inform. oddaja RADIO MURSKI VAL LKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 11.30 Mali oglasi - 11.20 Zamurjen-ci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam --14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila- 18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Sipli mi - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.45 Evropa venem tednu-15.30 Dogodki in odmevi - 17,00Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar- 17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 1 2.30 Poročila -1 2.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala-21 .00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.30 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Poročila -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! - 19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila -21.10 Jukebox - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro - 1 0.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.1 5 Trn v peti - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 NSTSNMV- 14.00 -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Poročila - 19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila -13.101. oseba ednine -13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.10 Bilo je nekoč! -20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TV SLOVENIJA! 8.00 Risanke 9.15 Pleme, nanizanka 9.40 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za otroke 9.55 . Sonček, dobrodelna prireditev, posnetek 11.00 Svet divjih živali, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.50 Turistična oddaja 14.10 Pomagajmo si 14.40 Orion 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Tehniška dediščina Slovenije 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Intervju 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 Balet Marijanskega gledališča iz Sankt Petersburga TV SLOVENIJA 2 9.50 Minty, avstralska nanizanka 10.20 Sorodne duše, angleška nanizanka 10.50 Med valovi 11.20 Policija na naši strani 11.50 Štrekljeve ljudske pesmi 13.00 Šport 17.25 DP v košarki 19.30 Videospotnice 20 .05 Nevidni kraji, ameriška serija 21 .00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.30 Cikcak 22 .00 Šport v nedeljo 23 .00 Ko pride sobota, angleški film POP TV 7.20 24 ur, ponovitev - 8.00 Princesa Sissi - 8.30 Panda Jin Jin - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hendersonovi, nan. - 10.10 Košarkarji, nan. - 10.30 Lepo je biti milijonar - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Pop’n'roll - 13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 14.00 Rebekine hčere, angleški film - 15.40 Solze v dežju, angleški film - 17.20 Obalna straža, nan. - 18.15 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Podli fantje, ameriški film - 22.05 Športna scena -22.50 Nepomembnost, ameriški film - 23.50 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. - 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 12.00 Duh bojevnika, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Emil in detektivi, ameriški film -15.45 Sever in jug, nad. - 16.45 Klik! - 17.30 Miza za pet, nad. -18.30 Glas bojevnika, nan. - 19.30 Shasta McNasty, nan. - 20.00 Fenomen, ameriški film - 22.10 Ste Iški izziv: Vsakdanje in nevsakdanje - 22.50 Odletel bom, ameriški Ulm IDEA TV - KANAL A 10.00 Živa, regionalni program - Predstavitev športnega društva: Odbojkarski klub Pomurje - 10.20 Iz našega studia: Dodatno pokojninsko zavarovanje - 10.40 Nova Hyundajeva vozila, reportaža - 11.00 Reportažna sreda: Noč čarovnic pri Gradu -Kulinarika: Martinova gos - 11.40 Portret: Suzana Koltaj - 11.55 Novi piano v Domu kulture Veržej - 12.10 Tedenski komentar - 12.15 Pregled dogodkov tedna TVASKANAL54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.45 Videostrani. 17.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Viva turistica, turistična oddaja. 20.30 Videostrani. TV BRDU 8.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 9.00 Ponovitev tedenskega programa TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Mali Claus in veliki Claus, nemško-slovaški film za otroke - 9.30 Otroška oddaja - 11.00 Polni.krog, serija - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja -13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Jack in Jill, nad. - 16.35 Raziskovalec, serija - 17.40 Sama proti vsem, ameriški film -19.30 Dnevnik - 20.15 Garcia, tv-film - 21.15 Sprehod z dinozavri, serija - 21.40 Glasbena oddaja - 22.45 Poročila - 23.05 Seksualnost ljudi, serija - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Poročila - 9.00 007, tedenski politični magazin - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Trije primeri umora, britanski film - 13.40 Beverly Hills - 14.25 Melrose Plače - 15.10 Etno - 15.40 Opera Box - 16.15 David Crockett, nad. - 17.05 Risanka -17.30 Zabavna oddaja - 18.30 Glasbena oddaja - 19.15 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Portreti - 21.10 Poročila - 21.20 Mean Streets, ameriški film - 23.10 Oddaja o filmu - 23.50 Film TV HRVAŠKA 3 12.10 Vedno te bom ljubil - 15.40 Drsanje Zlata pirueta, reportaža - 15.55 Drsanje Zlata pirueta, prenos revije - 17.05 Šport v nedeljo - 19.30 Glasbeni program - 20.00 NBA, pregled - 20.25 Nogomet: Italijanska liga, prenos - 22.20 Šport danes - 22.35 Glasbeni program (opomba: mogoče prenos tekme HNL in rokometne Evrolige Badel 1862 Zagreb-?) TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Biblija - 7.10 Otroški program - 7.30 Nedeljski otok - 9.05 Fox Kids - 9.30 Glavni trg - 11.00 Festival cerkvene glasbe - 12.00 Zvon, vreme, milenij - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.05 Tv-klinika -13.35 Naj zapoje violina - 14.05 Zgodovina Kumanov -15.00 Ooeretna vas -16.00 Za reformatorje - 16.30 Ars Hungarica - 16.55 Festival dirigentov - 17.00 Šik, modni magazin - 17.30 Naravni čudeži Evrope - 18.30 Telesreča - 19.00 Teden - 19.45 Dnevnik, vreme, milenij - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Prej ali slej, šov - 22.00 Pridem takoj! - 23.00 Telešport, gol... - 0.00 David Murray Big Band na festivalu Pori jazz TV MADŽARSKA 2 6.55 Nemščina - 7.25 Za kmetovalce - 7.50 Program za vernike - 9.30 Maria Ember, portret -10.05 Madžarska hiša - 10.30 Narodna glasba - 11.00 Otroški šport - 11.30 Kibernetika - 12.00 Zvon, milenij - 12.05 Zanzibar, mladinski program - 13.30 Skrivnosti Kurilskih otokov - 14.00 Tangenta - 14.30 Aeromagazin - 15.00 Zgodovina madžarske pismenosti - 15.25 Jani gre na dom - 15.55 Telešport - 17.25 Satelit, kabaret - 18.00 Kumara, lutkovni kabaret - 18.20 Veliki potres v Los Angelesu, amer, film - 21.20 Telešport - 21.35 Teden - 22.20 Dnevnik, vreme, milenij - 22.30 Rezano na kratko, amer, film - 1.40 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.20 Šport - 11.50 Čisto nori petek, filmska komedija -13.25 Družina Brady 2, filmska komedija - 14.50 Doktor Jekyll & gospodična Hyde, filmska komedija - 16.15 Nogomet, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 George iz džungle, filmska komedija - 21.45 Kolumbo - 23.20 Napad iz teme, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Maškarada pri Scotland Yardu, film - 10.35 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzam: Islandija -15.00 Heidi in Erni - 15.25 Brez domovine, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Klic preteklosti, romanca - 21.55 Prizadet - 23.15 Enostavno klasično - 0.10 Yanks, film Ponedeljek, 13/11.2000 TV SLO VENU Al 10.15 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.40 Humanistika 11.15 Dosežki 11.35 Navrta 12 .00 Čari začimb: Tržiška bržola 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Opus 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Bivališče 17 .00 Pleme, nanizanka 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Komisar Rex, nemška nanizanka 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Kralj Ojdip, gledališka predstava 0.20 Volja najde pot TV SLOVENIJA 2 10.55 Wagner, angleška nadaljevanka 13.25 Cikcak 13.55 Sobotna noč 15.55 Policija na naši strani 16.25 Z umetniki: Gidon Kremer, violinist 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Ptica brez peruti, angleška nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20.05 Jasno In glasno, kontaktna oddaja 21.00 Studio City 22.30 South Park, ameriška risana nanizanka 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Jaz sem kamera, angleški film (čb) POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi ne nikdar, nad. - 12.30 Športna scena - 14.00 Zbornica, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Pogrešani starši, ameriški film - 22.40 Veronikine skušnjave, nan, - 23.10 Zahodno krilo, nan. - 0.30 Krila, nan. - 0.30 24 ur KANALA 9.40 Dogodivščine Rokca in Binča - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Zmenkarije - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Oprah Show: George Bush ml. - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Saj veš, kako je, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Pobeg, ameriški film - 22.00 Sedem, nan. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV-KANAL A i 2.00 Živa, regionalni program - Hermes, reportaža o mejnih vedah - 13.00 Kanal A -18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Kronika - 18.20 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - 18.25 NK Mura: NK Olimpija, reportaža - 18.35 Predstavitev športnega društva -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.30 Kanal A TV AS -KANAL 54 09.30 Doma v divjini, iz ZLTV. 10.30 Vulkani Evrope, iz ZLTV. 11.25 Risanke. 12.00 Videostrani. 16.00 Blues v Caffe Artu, glasbena oddaja. 17.00 Napačna ženska, am. film. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Šport plus, športna oddaja v živo. 21.00 NK Mura: NK Olimpija, posnetek. 22.50 Gnes, informativna oddaja. 23.20 Videostrani. TV BRDU 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Sveti Martin iz mošta naredi vin', dokumentarna oddaja; 11.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 15.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 16.00 Sveti Martin iz mošta naredi vin, dokumentarna oddaja; 17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.00 Arhiv: Koncert Branko Keršič - harmonika; 20.05 Martinovanje in žganjekuha, reportaža; 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Video-strani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Carstvo živali, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program -16.00 Skupaj v vojni, skupaj v miru -16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija -17,30 Hugo -17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hitlerjevi pomagači, serija - 21.15 Beli marmor, finska drama - 22.20 Misli 21. stoletja - 23.20 Odmevi dneva - 23.45 Evromagazin - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Oprah Show - 10.45 Pravica za vse, nad. - 11.30 Latinica -13.25 Otroška serija - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.30 Družina Soprano, nad. - 15.20 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.20 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.30 Slačilnica - 22.30 Bonus malus, italijanski film - 0.00 Društvo mrtvih pesnikov, amer, film TV HRVAŠKA 3 18.05 Film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.10 Brooklyn jug - 21.55 Portret likovnih umetnikov - 22.40 Mesečina - 23.20 Šport danes - 23.30 Glasbeni program TV MADZARSKA1 14.00 Nebodigatreba, nan. - 14.50 Samo spomini - 15.35 Muzikalni otroci - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Vedno odprt -16.45 Srečanje z Jezusom -16.55 Zgodovina madžarske pismenosti - 17.25 Na poti - 18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Črna skrinja - 21.40 112 ekstra - 22.00 Dnevnik - 22.50 Ura sprejema - 23.20 Liga prvakov, magazin TV MADŽARSKA 2 12.05 Srečen rojstni dan! - 13.00 Dnevnik -13.55 Narodne vrednote -14.05 Skupščinski dnevnik - 15.05 Glasbeni butik -16.00 Šolska ulica - 17.30 Dame izbirajo -18.00 Nogometni ponedeljek -19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Naravni čudeži Evrope - 21.35 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.50 Ljubezen do zadnje kaplje krvi, amer, film - 23.20 Zaključek - 0.20 Nočni program AVSTRIJA! 6.10 Otroški program - 10.20 George iz džungle, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Univerzum: Dinozavri - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Ekspe-dicija Robinson - 22.00 Titanic, film katastrofe - 0.00 Nikita TV AVSTRIJA 2 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje -14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.35 Nixon, film Torek, 14.11.2000 rVSLOVTNUAl 9.15 Denver, poslednji dinozaver 9.40 Radovedni Taček: Bivališče 9.50 Otroška nanizanka 10.25 Volja najde pot 11.15 Ekscentriki, angleška serija 11.40 Gospodarji živali, francoska serija 12.05 Komisar Rex, nemška nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Mednarodna obzorja 14.30 Kralj Ojdip, gledališka predstava 16 .00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko: Deževni čaj 17 .00 Moje mestece, kanadska nanizanka 17.45 Brez meja: Amelia Earhart 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Ugledna obrt, angleška drama, 4/4 23.45 Brez meja, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.30 Videospotnice 10.05 Ptica brez peruti, angleška nadaljevanka 10.55 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.35 Nevidni kraji, ameriška serija 14.25 Žoga v glavi, francosko-portugafski film 16.00 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20 .05 Bajeslovno bogastvo, angleška serija 21 .00 Svet poroča 21.30 Kitajska skrinjica, koprodukcijski film 23.10 Dobrodelni koncert Rotary duba Nova Gorica 0.20 Bitka za starše, ameriški film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 TV Dober dan - 14.00 Zbornica, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Popolno telo, ameriški film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.40 Veroniki-ne skušnjave, nan, - 23.10 Zahodno krilo, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 24 ur KANALA 9.40 Dogodivščine Rokca in Binča - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Miami Vice, nan. -15.00 Stilski izziv - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Otrok nama je uničil zakon - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Saj veš, kako je, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija -20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 20.30 Policist z Beverly Hillsa, ameriški film - 22.30 Tretja izmena, nad. - 23.20 Seinfeld, nan. - 0.00 Kvantni skok, nan. - 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV — KANAL A 12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.15 Kronika - 12.20 Športni ponedeljek - 12.25 NK Mura: NK Olimpija, reportaža - 12.35 Predstavitev športnega društva - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno -18.15 Iz našega studia -18.40 OSEM predstavlja blagovno znamko Premium - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.30 Kanal A TV AS-KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 NK Mura : NK Olimpija, posnetek. 11.55 Risanka. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes. informativna oddaja. 16.00 NK Mura: NK Olimpija, posnetek. 17.55 Risanka. 18.00 Šport plus, športna oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes. informativna oddaja. 20.30 Aktualno v občini Odranci, oddaja v živo. 21.00 Teden ob Muri, infor-mativna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TV BRDU 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Martinovanje in žganjekuha, reportaža; 11.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 15.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 16.00 Martinovanje in žganjekuha, reportaža; 17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.30 Arhiv: Šansoni Melite Osojnik 20.05 Ezermešter, zabavna oddaja v živo; 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Carstvo živali, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Do kumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naš vsakdanji kruh - 20.50 Tv-forum - 22.25 Trenutek spoznanja - 23.00 Odmevi dneva - 23.25 Glasbeni večeri - 0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12.50 Hitlerjevi pomagači, serija - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.25 Zahodno krilo, serija - 15.10 Slačilnica - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.05 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Kletarjeve hčere, nad. - 21.10 Polni krog - 21.30 Seinfeld, nan. - 22.00 Newyorška policija, nan. - 22.45 Leta nevarnega življenja, avstralski film - 0.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.00 Canterburyjska zgodba, britanski film - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Zgodovina hrvaškega športa: Atletika - 20.40 TV kord: Ivo Robič -22,10 Monoplus - 22.50 Šport danes - 23.00 Glasbeni program’ TV MADŽARSKA 1 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.25 Prelomnica tisočletja - 8.30 Vse za ljubezen, nan. - 9.30 Ažurno - 12.00 Zvon, dnevnik, milenij - 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila - 14.00 Erdeljsko, nan. - 14.30 Slikanica - 15.58 Poročila - 16.00 Ekovizija - 16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.25 Katoliška kronika -18.00 Dnevnik*-18.15 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Malo mesto, nan. -21.00 Bilo je nekoč... - 22.00 Dnevnik - 22.50 Madžarski salon TVMADZARSKA2 11.45 Klip plus - 12.05 Srečen rojstni dani, nan. - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za upo kojence -14.20 Okno - 15.25 Še posebej! - 15.50 Simboli, labod -16.00 Šolska ulica - 17.30 Ura sprejema - 18.00 Prelomljena prisega - 19.25 Glasbena veriga -19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Umor v sobotno zvečer, dok, film - 21.50 Lažni poljubi, tv-film - 23.20 Zaključek - 0.15 Nočni program AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.20 Dr. Jekyll in gospodična Hyde, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.2! Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tan razbija - 18.30 Univerzam: Dinozavri, drugi del - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.15 Oranžni taksi - 21.15 Takrat in zdaj, film - 22.50 Reka teče skozi, film TV AVSTRIJA 2 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napo pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.01 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Ča: v sliki - 20.15 Univerzum: Prihodnost človeških opic - 21.10 Reportaža - 22.00 Ča: v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem PORED Sreda, 15.11.2000 TV SLOVENIJA 1 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanke 9.45 Zlatko Zakladko: Deževni čaj 10 .00 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.25 Brez meja; Amelia Earhart 11.30 Obzorja duha 12 .05 Na morje, avstralska nadaljevanka 13 .00 Poročili šport, vreme 13.40 Velika zamenjava mam, ameriški film 15.05 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Svet narave, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Igralec, ameriški film 22.05 Prešeren v glasbi in plesu 22.20 Odmevi, šport, vreme 23.25 Evropski dokumentarni film 23.50 V Bachovem letu z novicami in glasbo 0.45 Svet narave, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.30 Videospotnice 10.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 10.45 Kitajska skrinjica, koprodukcijski film 12.25 Bajeslovno bogastvo, angleška serija 14.40 Glasbeni festivali 15.40 Čudovito življenje, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Prostost, francoska nadaljevanka 19 .00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospolnice 20 .05 Šport 23.00 Vse, razen umora, nemška nanizanka 0.35 Communion, ameriški film 2.20 Videospotnice POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Ladja zaljubljenih, nan. - 14.00 Zbornica, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Umori pri Morrisonovih, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Zahodno krilo, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 24 ur KANALA 9.40 Dogodivščine Rokca in Binča - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Komedija zmešnjav - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Saj veš, kako je, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. -22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV-KANALA 12.00 Živa, ponovitev regionalnega program - Aktualno - 12.15 Iz našega studia -12.40 OSEM predstavlja blagovno znamko Premium - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Reportažna sreda: Krst mošta v Otovcih -Kulinarika: Štruklji - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.30 Kanal A TV AS -KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Aktualno v občini Odranci, ponovitev. 10.30 T grlen ob Muri, informativna oddaja 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 16.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 18.00 Aktualno v občini Odranci, ponovitev. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Sredi prostora, iz ZLTV 19.30 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, Informativna oddaja. 20.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TV BRDU 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Ezermešter, ponovitev zabavne oddaje; 11.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 15.00 Vremenska panorama • Sobota v živo; 16.00 Ezermešter, ponovitev zabavne oddaje; 17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.30 Arhiv: Koncert skupine Latino; 20.05 Podobe prostora, informativni magazin; 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Carstvo živali, serija - 14.15 Poročila -14.2 Izobraževalni program -15.05 Za otroke - 16.00 Pelješac, dok. oddaja - 16.30 Hi vaška danes - 17.30 Hugo - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.25 Kolo sreče - 19.3 Dnevnik - 20.15 Aristokrati, nad. - 21.10 Knjižnica - 22.15 Poslovni klub - 22.5 Odmevi dneva - 23.10 0 znanosti - 0.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 15.00 Naš vsakdanji kruh - 15.30 Trenutek spoznanja -16.00 Poročila -16.10 Vei no te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama -19.00 Poročila - 19.0 Rdeči palček, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Dok. oddaja - 21.1 Polni krog - 21.35 Življenje ptic, serija - 22.30 Sedem veličastnih, serija - 23.2 Obraz strahu, amer, film -1.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.45 Carson City, ameriški film - 19.15 Glasbeni program - 19.55 Amerika življenje narave - 20.25 Košarka ULEB: Gibona - Charleroi, prenos - 22.25 Glasbe program - 23.05 Šport danes TV MADŽARSKA! 9.30 Ažurno - 12.00 Zvon, dnevnik, milenij - 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila 14.00 Milenijska filmoteka, 1937 - 15.58 Poročila - 16.00 Nemščina - 16.30 Dan šnje vere - 16.55 Skrivnosti Kurilskih otokov - 17.25 Mreža -18.00 Dnevnik -18. Panorama - 18.40 Ni pravnomočno, šov - 19.15 Dnevnik - 20.00 Oaza, večer Andi sa Kepesa - 22.00 Levoročno, filmska komedija - 23.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 11.45 Narodne vrednote - 12.05 Srečen rojstni dan!, nan. - 13.00 Dnevnik - 14. Zlati dim - 15.25 Nekje in nekoč ... - 15.50 Glasbena veriga - 16.00 Šolska ulica 17.30 Sotrpini -18.00 Prelomljena prisega - 19.25 Klip plus - 19.40 Tv-telovadb; 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Madžari ob prelomu stoletja - 21.35 Ir planeta: Zemlja - 22.15 Skica za življenje AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.15 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.551 beška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Air; 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Univerzum: Dinoza' tretji del - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Verižna reakcija, akcij film - 22.50 McBain, akcijski film _ TV AVSTRIJA 2 13.40 Prijatelji za vse življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 Sveže kuham napol pridobljeno - 17.00 Čas v sliki - 17.20 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Lot 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Odštevanj 22 00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Obleka naredi človeka in Kariera nekega terori ■■ , 9. november 2000 27 ' :r šUn |||| A AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK NARODNI HEROJ (IVO LOLA) MESTO V SZ. ROMUNIJI ENOTA ZA MERJENJE KDOR ANALIZIRA TELESNA PRITLI- KAVOST MARIBORSKI TEDNIK KROŽNIK OVALNE OBLIKE NORMAN BATES SLOVENSKI KIPAR (PETER) ZVEZA DRŽAV SOVRAŽNICA ŽELEZA IIP SLOVENSKI IGRALEC g w SLOVENSKA PADALKA * RADIJSKA NOVINARKA (SMIUA) ŽENSKO IME ■ PISATELJICA PEROCI PULA RUSKA REKA V SIBIRIJI VINORODNA RASTLINA OBRI VESTNIK MADŽARSKI FILMSKI REŽISER (ISTVAN) DRŽAVA V PERZIJSKEM ZALIVU MESTO NA ZAHODU NIGERIJE SLOVENSKI SMUČAR KOŠIR t IT.IGRALKA MIRANDA STARI DEL MARIBORA OSTRO KAMENJE LASTNOST KRIVE ČRTE NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI ALUMINIJ TORBAZA SPISE PRIPADNIK SRBOV t GLAVNI ŠTEVNIK VRHNJE OBLAČILO DUHOVNIKOV ENKA ORAČ (ZAST.) ZA POLTON ZVIŠANA NOTA E NEM.POLITIK (FRIEDRICH) RASTLINSKO BARVILO PODROČJE ZA FRONTO PESNIK (EKSPR.) URAD.POPIS ZEMLJIŠČ OTOK V INDONEZIJI KORDILJERE ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA RUSKA REPUBLIKA NA URALU MOSTOVŽ, BALKON MORSKO OBREŽJE OPEKAČ BARU BOLJŠA TKANINA OSEBA IZ BIBLIJE EKVADORSKI INDIJANCI IKRAVEC STARA AZIJSKA DRŽAVA SAMOGLAS- NIŠKI STIK MESTOV SV.ŠPANUI ORANŽADA UKRIVITEV HRBTENICE SLOVENSKI IGRALEC SRBSKO MOŠKO IME OSEBNI ZAIMEK BREZ- PRAVJE IT.NAFTNA DRUŽBA VESTNIK OGRAJEN PROSTOR ZA DIVJE ŽIVALI KRAJŠA SONATA TITANOV MINERAL ERARIUM SLOVENSKA UMETNIŠKA SKUPINA KOTNA MERA ARHITEKT MIHEVC EDEN OD TITANOV IZ GRŠKE MITOLOGIJE ČLOVEŠKI POSAMEZNIK CIRKUŠKO PRIZORIŠČE - TROJA DENTIST ANTIČNA LJUBLJANA NA VIŠJI VZOR, IDEAL SL.PESNIK (BRACO) NAJVEČJA CELINA AMERIŠKA IGRALKA TURNER VRTINČAST VIHAR POLITIČNA DOKTRINA ANARHISTOV PRITLIKAV KONJ ERBIJ RUSJANOVO LETALO MEHIŠKA DEN.ENOTA EKVADORSKI TENISAČ (ANDRES) DEL TEDNA IZVRŠNI ODBOR STARA MAMA MREŽASTA TKANINA EDEN OD STARŠEV TRČENJE NAZIV ITALIJANSKI SLIKAR IZ 16. STOLETJA KOVINA (Ir) STAROGRŠKI NOVEC OSEBNI DOHODEK JOSIP STRITAR SLOVENSKI POLITIK (JELKO) RUSKI HRT PREBIVALCI JAMAJKE LETOPIS STENSKI LOK NA STEBRIH DALMATINSKO ŽENSKO IME LEDENA GMOTA OB LEDENIŠKEM PRELOMU o d Rešitev Avto Aresove avtomobilske nagradne križanke: RENAULT AVTO ARES MURSKA SOBOTA . o O "O Za nagradno križanko, objavljeno 26. oktobra 2000, je žreb razdelil nagrade takole: g © cc 1. nagrado - avtoradio Renault prejme: Maša Kotnjek, Velika Polana 162, 9225 Velika Polana £ -S 2. nagrado - srajco iz Renaultovega butika prejme: Danica Žižek, Gornja Bistrica 7, 9232 Črenšovci g E 3. nagrado - kravato iz Renaultovega butika prejme: Marija Miki, Čakova 3, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici Eco 4. -10. nagrado - Renaultove dežnike prejmejo: Slavko Bergles, Stara ulica 20, 9000 Murska Sobota g w a. Srečko Horvat, Križevci 54, 9242 Križevci pri Ljutomeru; ® « ©• Tadeja Pucko, Ulica Zofke Kvedrove 4, 9000 Murska Sobota © ^6 Ana Mesarič, Panonska 37, 9231 Beltinci; Kristina Kežmah, Rakičan, Lendavska 19, 9000 Murska Sobota 2* -X Karel Rajsar, Ravenska 9, 9233 Odranci; Mira Zunič, Oven 4 d, 9240 Ljutomer Z O. o. Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 17. novembra 2000. Ime in priimek:_______;________j____________ Naslov: -__________ ______________________________________ Čig&j smo okoli Jlla/itinovoga svetha, na« je ešče ostalo v spomini tekmovanje 1. novembra na hujšaj, fišče sigda/t se na vAo idemo, što de vekso svejčo pa debelejši cvejt vo napnjene fc/tiganteme postavo na g/iob svoji najMiganji. se pijta, čl se s ten šče pokagati fjubegen do nji ga časa givCjenja aft pa gdaj, gda so mttnt uUogouče pa mi-s&jo, ka ji p/teminouči g nebes gfedajo alt pa ka naj sousidovi vijdijo, ha gmo/tejo. OJ gfa- t vnon se boji, ha s čason p»ide do taksi svejč, ha do mogCe biti v petdeset ftte/tsfci tagvaj, pa de te ma£o piteuelka gugva na g/tobaj. OJ ton njemi takša pesem po gdavi odi: Svetek tej je mino gdaj, šte« ne svetijo, spodaj so pokopani, svejče njin go/tijo. ^go/taj je gdaj mijno kše^t, što boukše kaj odava, fjubegen ovin spodaj tan pokagana je pitava. Sto je vekše svejče da« pa kiijpo nouge dnakše, givečin vsen pokago je, ka grnone un še takše. Qda pa p/tijde tisti čas, ka un tuj dot! odide, vse, ha gdaj til preveč ma, ga njin ta dol ne pttjde. 2B 9. november 2000, ¥ilMI motorna vozila PEUGEOT 106, nov, trivratni, registriran, prodam. Tel.: 528 12 65. m5555 CITROEN AX 1,1 TRS, letnik 1991, prevoženih 100.000 km, prodam. Tel.: 041 446 662. m5558 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1990, registriran do marca 2001, prodam. Tel.: 549 14 47. m5568 AUDI 100 OUATRO AVANT, z avtomatsko klimo, letnik 1992/nov., odlično ohranjen, prodam. Tel.: 041 650 603. m5571 JUGO 45, letnik 1986, registriran do avgusta 2001, kompletno obnovljen, kot nov, prodamo za 150.000 SIT. Tel.: 564 16 93. m5573 KADETT 1,4 i, letnik 1991, prodam. Tel.: 041 331 004. m5581 LANCHIO THEMO, letnik 1987, vozno, neregistrirano, za dele, prodam. Tel.: 041 38 02 65. m5583 ODKUPUJEMO VOZILA VSEH ZNAMK, starih do 7 let. Tel.: 02 564 95 86. m5587 AUDI A4, 1,6, letnik 1999, srebrn, 1. lastnica, z opremo, prodam. Tel.: 041 758 700. m5588 ugodno prodam. Tel.: 538 14 83. m5576 OPREMLJENO GARSONJERO v Bakovcih prodamo. Tel.: 523 13 09 ali 041 334 581. m5580 TAKOJ VSELJIVO DVOSOBNO večje stanovanje v bloku v Beltincih ugodno prodamo. Tel.: 542 18 04. m5578 POSLOVNI PROSTOR V M. SOBO- TI, 30 m2 (mirna dejavnost), damo v najem za 30.000 SIT. GSM: 031 525 899. m5595 kmetijska mehanizacija živali PAVE, mladiče, prodam. Tel.: 557 10 48. m5559 TELICO, staro 1 leto, težko 350 kg, primerno za pleme, prodamo. Tel: 571 15 81. m5563 TELICO, brejo 9 mesecev, A-kon-trole, prodam. Tel.: 571 15 62. m5564 posesti SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 524 12 37. m5393 NJIVE v okolici Rakičana vzamem v najem. Tel.: 528 16 47. m5546 STAREJŠO OBNOVLJENO HIŠO Z VINOGRADOM v Fokovcih prodam. Tel.: 041 817 346. m5550 STAREJŠO HIŠO s pripadajočim zemljiščem, cca 6 arov, v Lipovcih prodam. Lipovci 45. m5557 IŠČEMO SOSTANOVALKO ALI SOSTANOVALCA v hiši v Murski Soboti. Tel.: 041 928 855. m5570 STAREJŠO HIŠO na 35-arski parceli v Puževcih, s kmetijskim posestvom ali samo hišo prodam. Tel.: 523 1151. m5575 GOSTILNO V PRITLIČJU POSLO-VNO-TURISTIČNE ZGRADBE zelo ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 IM. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 02 5141866 (JSSW: 04177 32 90,041773 290 Večjo gradbeno parcelo v bližini Mercatorja v M. Soboti ugodno prodamo. m5594 RIJE. Imam veliko izkušenj, znanje nemškega in angleškega jezika, poznam Hrvaško, Avstrijo in delno Nemčijo. Tel.: 041 505 002. m5584 SE ŽELITE UKVARJATI s prodajo v prijetnem kolektivu in pri tem še zaslužiti? Tel.: 01 500 41 62. m5600 vljeni, v dobrem stanju, prodam po 2.500 SIT/kos. Tel.: 570 13 80. m5585 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Ivan Ciglar, G. Bistrica 110, tel.: 570 12 99. m5565 DESNA NOTRANJA VRATA s podboji, 85 cm širine, po polovični ceni prodajo. Tel.: 570 19 10. m5586 razno Preklicujem veljavnost HK št. 26572-8, izdane pri HKS PANON-KE M. Sobota na ime Štefanija Zel-ko, Kuzma 91. m5577 GUMI, zimski, 165x65/14, obno- storitve Ko živel sem, ljubil sem vas vse. Zdaj ko me ni, ljubite me v spominu vi! V SPOMIN 9. novembra bo minilo leto dni, odkar nas je tragično zapustil naš najdražji mož, oče in dedek NEMŠČINO uspešno inštruiram za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 528 15 77 ali 541 14 56. m5539 Ivan Tibaut iz Kroške ulice 9 v Murski Soboti TRI- IN DVOBRAZDNE OBRAČALNE PLUGE, trimetrske krožne brane ter dvometrski kultivator prodam. Tel.: 582 14 74, 041 914 247. m5554 VRTALKASTO BRANO, 3 m, in kabino za IMT 539 prodam. Tel.: 041 904 767. m5569 DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, 12-colni, malo rabljen, prodam. Tel.: 586 11 41. m5579 ENOREDNI STROJ ZA TRGANJE KORUZE Tornado 40 prodam. Tel.: 541 21 77. m5582 TRAKTOR IMT 539, de luxe, s koso ali brez nje, prodam. Tel.: 041 921 998. m5597 kmetijski pridelki KORUZO V ZRNJU prodam. Tel.: 582 14 74, 041 914 247. m5553 ZELJE - BELO IN RDEČE ugodno prodam. Martin Duh, Melinci 142, tel.: 541 22 03. m5561 KAKOVOSTNO VINO iz Dokijeve kleti, možna dostava na dom, naprodaj. Tel.: 578 84 20 ali 575 18 77 ali 041 773 370. m5566 JEDILNI KROMPIR IN KROMPIR ZA KRMO prodam. Tel.: 031 248 613. m5574 JEDLINI KROMPIR ZA OZIMNICO, pakiran v vrečah, po ugodni ceni prodam. Tel.: 542 11 32. m-jtiva-dar* delo KUHARJA ALI KUHARICO TER NATAKARJA ALI NATAKARICO, z izobrazbo, zaposlimo. GSM: 031 873 763. m5542 ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA AVTOMEHANIKA TOVORNIH VOZIL. ZAPOSLIMO DELOVODJO AVTOMEHANIKA ALI STROJNEGA TEHNIKA za vodenje in vzdrževanje avtoparka in strojev. Pisne vloge na naslov: BETONARNA PETELIN, Trate 23 GORNJA RADGONA. Z delom lahko začnejo TAKOJ. m5544 ZAPOSLIMO RESNO IN POŠTENO NATAKARICO ali dekle za delo v strežbi. Informacije po tel.: 041 929 076. m5547 IŠČEM REDNO ALI POGODBENO DELO ZA VOZNIKA B-KATEGO- Phare V okviru Phare CBC projekta organizira Izobraževalni center Rakičan promocijski in brezplačni seminar PREDELAVA JESENSKIH PLODOV NARAVE Sušenje sadja, predelava sadja v sok, vino, kis in žganje, proizvodnja bučnega olja ter proizvodnja moke in zdroba Seminar bo 17. novembra 2000 ob 10.00 v Srednji kmetijski šoli • Rakičan. Organiziran bo tudi ogled oljarne za hladno stiskanje olja in sušilnice sadja. Informacije za prijavo na seminar: tel.: (02) 534 80 25 fax.: (02) 536 14 65 (ga. Vodeb) VESTNIK PLAČILO MESEČNO! OGLASITE SE V VAŠI BANKI Z ZADNJIM POTRDILOM 0 PLAČANI NAROČNINI IN SKRB ZA PLAČILO PREPUSTITE NJIM. DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Da ni mogoče pozabiti tega, kar dan za dnem boli. Kot ni mogoče solz prekriti, ne pota videti v temi. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 43. letu brez pozdrava in slovesa zapustil dragi sin, brat in sorodnik Alojz Raščan iz Nedelice 112 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem in dobrim sosedom, ki ste z nami delili žalost, za darovane vence, cvetje, sveče, mrliško vežico, za svete maše ter izražena sožalja. Posebej hvala g. župniku, pevcem. Nogometnemu društvu Nedelica, sodelavcem in družini Jožeta Zvera ter pogrebništvu Ferenčak. Iskrena hvala vsem za vse! Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Dragi mami, stari mami in tašči Etelki Vratarič iz Polane 45 Ob 10. obletnici smrti - z ljubeznijo v spomin! Vsi njeni Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete sveče. Žalujoči vsi tvoji Na tvojem lepem hribčku hišica stoji, ki nekdaj nam bila je prijazna, zdaj tuja in otožna se nam zdi, ker tebe, dragi, več med nami ni. V SPOMIN Boleč je spomin na 13. november, ko nas je pred enim letom zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče Tibor Šavel iz Puconec Vsak dan s solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu. Polno je lepih spominov in dobrot, ki si nam jih dal v svojem življenju. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in poklonite cvetje. Vsi njegovi najdražji, ki te imamo še vedno radi ZAHVALA V 76. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage žene, mame, tašče, stare mame in sorodnice Boriške Cahu k roj. Žlebič iz Domanjševec 141 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost in bolečino, darovali cvetje, sveče in v druge namene, nam pa izrekli besede sožalja ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku Beznecu za pogrebni obred, zdravstvenemu osebju soboške bolnišnice intenzivni negi Internega oddelka, osebnemu zdravniku dr. Kiršnerju, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni! Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ljubljeni oče in dedek, tast, brat in sorodnik Ludvik Gomboc iz Dolnjih Slaveč 13 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Slavici Horvat, ki nam je pomagala v bolečih trenutkih, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter sočustvovali z nami. Hvala tudi duhovnici gospodični Simoni Prosič, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino, dr. Čurčiču in osebju zdravstvene ambulante od Grada, internemu oddelku soboške bolnišnice, pogrebništvu Banfi ter društvu upokojencev za izrečene besede. Iskrena hvala vsem za vse! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi DRAGI DEDEK! Otroštvo in mladost preživela sva s tabo, delili smo si vse dobro in slabo, toda čas odhitel svojo je pot in naju iztrgal iz objema tvojih rok. Klaudija in Peter Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostala je bolečina in solza večnega spomina. ZAHVALA V 65. letuje mirno in tiho za vedno zaspal naš dragi mož, oče, sin, brat in dedek Franc Pucko iz Turnišča Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. župniku, g. kaplanu in g. Boštjanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Zveru za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala sodelavcem Planike 22-212, 22-111, 22-342, 22-341, sodelavcem Mure - 227. brigade, sodelavcem podjetja ALEA, sodelavcem trgovine Borisa Žalika, s. p., in NK Turnišče. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Tvoji najdrajji , 9. november 2000 29 ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat Štefan Jošar iz Adrijanec 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala pevcem za odpete žalostinke, g. duhovniku in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: Žena Albina, sinova Franc in Aleksander z družinami, vnuki Darko, Dražen, Tomaž in drugo sorodstvo ZAHVALA V 77. letu starosti je umrla Gizela Šinko iz Rogašovec 85 Hvala sosedoma Mekišu in Šinku za nesebično pomoč. Hvala vsem za darovane vence, sveče in za dobrodelne namene. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsi njeni Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. SPOMIN Skrita bolečina spremlja spomin na 12. november, ko smo te pred letom dni za vedno izgubili, dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Ladislav Penhofer iz Beltinec Nikdar te ne bomo pozabili, vedno v srcu te nosili. Iskrena hvala vsem za gorečo svečo, poklonjen cvet ali samo trenutek spomina nanj. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Marije Horvat roj. Žerdin iz Murske Sobote (5. 4. 1920-18. 10. 2000) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter kakorkoli sočustvovali z nami. Hvala duhovnikom za opravljen obred in poslovilne besede. Posebna hvala tudi osebju Doma starejših občanov in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Zahvaljujemo se tudi cerkvenim pevcem za odpete žalostinke ter podjetju Komunala za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 57. letu nas je zapustil naš dragi Janez Fridrih iz Slomškove 69 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za prekrasno cvetje, ki je krasilo njegovo slovo, sveče, prispevke v dobrodelne namene in za darovane svete maše. Iskrena hvala medicinskemu osebju soboške bolnišnice, duhovnikoma g. Potočniku in g. Lampretu za prelep pogrebni obred, govornikoma gospe Hertl in gospodu Korenu za občutene besede slovesa in pevcem cerkvenega pevskega zbora. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi Utihnil je tvoj glas in obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega Štefana Lejka iz Kroga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter darovali za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice. Posebna hvala dr. Grabarju ter celotnemu osebju oddelka za anestezijo in reanimacijo soboške bolnišnice. Iskrena hvala duhovnikom g. Marijanu Potočniku, g. mag. Petru Štumpfu ter g. Marijanu Feslu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Aniti Borovič za besede slovesa ter pogrebništvu Komunala Murska Sobota. Hvala Podjetju Komunala M. Sobota, Inšpektoratu Republike Slovenije ter Zavodu za gozdove Slovenije, območni enoti M. Sobota. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi »Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.« TLNHNMA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je 2*9. oktobra brez slovesa v 48. letu zapustil dragi mož in oče Matjan Erjavec kamnoseški mojster iz Beltinec Prekruta je usoda, ki nam je iz naše družine iztrgala predragega ljubljenega moža in očeta, polnega zagnanosti, ustvarjalnega duha in z mnogo neizpolnjenimi željami. Bil je poln življenjskega optimizma, prinašal je dobro voljo vsepovsod, kamor je stopil. Rad je imel naravo, živel je za svoje »Goričko«, kjer se je tudi končala njegova kratka, ampak polna življenjska pot. Z nami bo v naših srcih živel še naprej in trudili se bomo živeti tako, kot je želel in nas naučil s svojimi zgledi. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo družini Toplak - Peček in družini Toplak - Jovan, dobrim sosedom iz Ivanovec, Jožeku, Donču in Borisu, Območni obrtni zbornici Murska Sobota, obrtnikom občine Beltinci, g. Jožefu Kavašu, pogrebništvu Jurič ter vsem drugim prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam ustno in pisno izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče. Hvala župnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala za pomoč družini Kerman iz Bratonec in delavcem Kamnoseštva Erjavec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižgano svečko. Tvoji najdražji: žena Lidija, hčerki Lidija in Melani ter sin Marjan »Kako malo je ob koncu življenjske poti pomembno, kaj smo doživeli, in kako neskončno pomembno je, kaj smo iz doživetij naredili.« 30 OGLASI 9. november 2000, fiSTIK Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov strojni ometi Jože Horvat, s. p. M MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6, tel. & taks: (02) 548 14 26. GSM: 041 772 426, 041 733 948 SKUPAJ PROTI Filovci 110, 9222 Bogojina, tel./faks: (02) 547 10 14 NMT: 050 631 193, GSM: 041 631 193, stanovanje: (02) 547 13 00 F1SA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8, informacije po telefonu: 536 18 20 1. Za znanega kupca kupijo 2-sobno stanovanje v Murski Soboti. 2. Kupijo hišo v Murski Soboti, okofica Industrijske ulice (Partizanska ah Klavniška ulica). GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK VREČKE PARNAD PRIKLJUČKI CVETLIČARNA oRbfOeoa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 53 11 289, 041 773 289 Z OKfolOejO JE SVET LEPŠI Z VORWERKOM ČISTEJŠI BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona, vam ponuja betonske strojne vrtne robnike II. kakovosti, cena za kos 120,00 sit. PRIPOROČAMO SE! za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 KURILNO OLJE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše 041630898 | KRI f Ml tNALUf ©080-1200 | VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail- rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13,9000 M. Sobota, tol.: 36 580 stihi: POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI NAJCENEJE TA HIP II DO RAZPRODAJE ZALOG ! KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, ______hlajenje kleti In vina,..._ tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net d.o.o. Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota s garažna vrata dvoriščna vrat daljinski pogoi • ograje W • kovane ograje » zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police * ro’®10 — • žaluzije -10% popust ter brezplačna montaža ob nakupu zimskih gum ‘velja za vozila vseh znamk - vsa vozila na zalogi po izjemnih cenah ČAKA VAS PRESENEČENJE! Za več informacij pokličite 02/ 530 46 60 tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com ekološko kurilno olje V FLAMINMS Industrijska la, Murska Sobota www.flamin-ms.si DAEWOO MOTOR KREDIT IN LEASING plačilo na več obrokov ekspresna dostava Horizont redno dovolj toplo Horizont d.«. o.. Vodovodna 30c, Maribor (02) 556 91 30 Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 57 88 200 VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P-INF.SI PROIZVODNJA, PRODAJA, MONTAŽE, MERITVE, SVETOVANJE HERMI RAUTER in ostali, d. n. o. 3000 CELJE, Tmoveljska 2 TEL: 03 426 06 50, FAKS: 03 426 06 53 V Murski Soboti ali okolici iščemo zastopnika za prodajo strelovodne opreme HERMI. Zaželeni sta poznavanje stre-lovodnega materiala in možnost skladiščenja izdelkov. OBLIKA, UDOBJE, MOC, VARNOST - LANOS. Pravočasno si zagotovite zimo brez skrbi. BREZPLAČNI PREGLED VOZILA Vsi voznik; Škoda ste vljudno vabljeni na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo. Pričakujemo vas od 23. oktobra naprej. Dobrodošli! AMD ASTA d.o.o. Murska Sobota AMD ŠLANDER Cehe AUTOEMONA d.d. Uuofens • AVTO INN d.o.o. AVTO STEGNE d.o.o. Slcvw^ Bistriča AVTOCENTER IDRIJA d.o.o. AVTOCVET d.o.o. Prijave pošljite do 15. H. 2000 na sedež podjetja v Celju, kjer dobite tudi druge informacije. Prijavi priložite življenjepis, potrdilo o izobrazbi in opis izkušenj na področju strelovodnih in električnih instalacij. n/vPMnRiL IVI W IfeV ■ BM Ob Dravi 3a, Ptuj, tel: 02 783 82 81 AVTOHIŠA MOŽE d.o.o. AVTOKAM d.o.o. Hrastnik AVTOLINE KRŠKO d.o.o. Krško AVTOMERKUR PSO BEŽIGRAD d.d. Ljubljana AVTOSERVIS RIKL Rihard Twha s.p. 9220 Lendava INTEGRAL JESENICE d.d. Jesenice PAN - JAN d.o.o. Trebnje PSC PRAPROTNIK d.o.o. RO + SO d.o.o. SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. SPC KRETIČ d.o.o. SPC ŠKODA ŠKERJANEC TIPOM d.o.o. URBAN, SERVIS IN PRODAJA d.o.o. VIDIC CENTER d.o.o. AVTOSERVIS ŽUNKOVIČ CAR CENTER AVTO FEKONJA GRE TUDI NA 6 OBROKOV? MORA GRET! Pri Petrolu se zavedamo, da ogrevanje doma ni majhen strošek, temveč prava naložba. Zato vam ponujamo ugodne pogoje za nakup kurilnega olja, vključno z možnostjo nakupa na 6 mesečnih obrokov! Informacije o natančnih cenah in prodajnih mestih dobite na najbližjem bencinskem servisu, olje pa lahko naročite tudi po internetu: n fp www.petrol.si PETROL Skladišča: Ajdovščina Brežice Celje Dravograd Koper Ljubljana Zalog Maribor Medvode Murska Sobota Novo mesto 05 366 12 77 07 496 11 88 03 541 95 15 02 878 30 33 05 639 75 82 01 586 34 00 02 331 18 70 01 361 13 40 02 537 15 60 07 332 38 14 VESTNIK, 9. november 2000 NAPOVEDNIK 31 | kulturni koledar OTVORITEV LJUTOMER - V petek, 10. novembra, ob 18. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave in podelitev nagrad udeležencem I. bienala slik malega formata - Ljutomer. V programu sodeluje mešani pevski zbor Orfej. Razstava bo na ogled do 2. decembra. MULTIMEDIA - V soboto, 11. novembra, ob 19. uri bo v MIKK-j u multimedijski dogodek Podobe upora. Gre za prikaz demonstracij proti globalnemu kapitalizmu v Pragi skozi predavanje, razstavo fotografij, letakov in videoprojekcije. Program bodo popestrili bruhalci ognja in žonglerji z ognjem. DOGODEK DOBROVNIK Program prireditve Martinov pohod po Dobrov-I niško-Strehovskih goricah: - Petek, TO. novembra: ob 14.00 Dom starejših Lendava, 16.00 občinsko dvorišče Turnišče, 18.00 Dom starejših Rakičan, 20.00 gostišče Viktorija Filovci, 22.00 vinotoč Smodiš Otovci - Sobota, 11. novembra: ob 13.00 filovski brejg -zidanica Franca Berdena, 15.00 kulturni dom Dobrovnik, 18.00 kulturni domŽitkovci, 19.00 gostišče Rosa Žitkovci, 21.00 hotel Ajda Moravske Toplice - Nedelja, 12. novembra: ob 12.00 Paphegy -zidanica Boža Zemliča, 13.00 Borshegy - zidanica Štefana Merklina, 14.00 Fels6hegy - zidanica Silva Koroše, 15.00 Strehovske gorice - zidanica Janeza Raduhe; vožnja s fijakerjem. MURSKA SOBOTA - V petek, 10. novembra, ob 16.30 in 20. uri bo v dvorani 3. osnovne šole prireditev Zaigrajmo in zapojmo po domače. MORAVSKE TOPLICE - V soboto, 11. novembra, ob 10. uri se bo začel pri Zdravilišču I. martinov pohod. Cilj bo na Suhem Vrhu. GORNJA RADGONA - V petek, 10. novembra, ob 12. uri se bo začela v telovadnici osnovne šole prireditev Popoldan z aerobiko. Program aerobike bo vodila inštruktorica z mednarodno licenco Manuela Pendl. BELTINCI - V soboto, 11. novembra, bo srečanje veteranov Gasilske zveze Beltinci. - V soboto, 11. novembra, bo martinovanje na prostem. LITERATURA MURSKA SOBOTA - V četrtek, 9. novembra, ob 19. uri, bo v predprostoru grajske dvorane predstavitev publikacije Separatio 2000. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 9. novembra, ob 19. uri bo.v hotelu Diana predavanje, ki ga bo imela Kozmična šola življenja iz Ljubljane. - V soboto, 11. novembra, ob 9. uri bo v MIKK-u potekala fotografska delavnica, ki jo vodi Matej Fišer. GLEDALIŠČE VERŽEJ, LJUTOMER - V torek, 14. novembra, ob 8.15 bo v kulturnem domu (Veržej) ter ob 10.30 in 11.30 v domu kulture (Ljutomer) predstava lutkovnega abonmaja Škrat Kuzma avtorice Svetlane Makarovič in v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Art Caffeju si lahko ogledate razstavo Euro 2000 fotografov Jureta Zaunekerja in Nataše Juhnov. - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del 6. slikarske kolonije v Pomurju, kjer so sodelovali Andrej Pavlič, Janez Knez, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Branko Simčič, Franc Mesarič in Nikolaj Beer. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Simona Petroviča na temo Črno in belo. - V preddverju grajske dvorane je na ogled priložnostna razstava del Jožeta Kološe - Kološa. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Z>obisk se najavite po telefonu na številko 21 433. - V prostorih MIKK-a je na ogled razstava del akademskega slikarja Mitje Ficka iz Ljutomera. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. KOROVCI - V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela š IV. slikarske kolonije Fuks graba. LENDAVA - V Galeriji - Muzeju sta na ogled razstavi Tisoč let kovanja denarja na Madžarskem in Gradovi in dvorci na Madžarskem od 12. do 19. stoletja. PUCONCI - V občinski zgradbi si lahko ogledate dela Ja-‘nosa Goncza. BANOVCI - V Termah je na ogled razstava Slovenska pokrajina in njeni ljudje, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva. KANČEVCI - V galeriji doma duhovnosti so do 30. novembra razstavljena dela Evgena Titana. Murska Sobota Četrtek, 9. novembra: ob 18.00 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Mož brez telesa, ob 20.00 angleška romantična komedija Letošnja ljubezen Petek, 10. novembra: ob 18.Q0in 20.00 Mož brez telesa Sobota, 11. novembra: ob 18.00 in 20.00 Mož brez telesa Nedelja, 12. novembra: ob 18.00 in 20.00 Mož brez telesa Sreda, 15. novembra: ob 18.00 in 20.00 ameriški akcijski film Samo še 60 sekund Kino Ljutomer Petek, 10. novembra: ob 19.30 ameriška drama Trenutek odločitve Sobota, 11. novembra: ob 19.30 ameriška komedija Jaz, Irene & jaz Nedelja, 12. decembra: ob 17.30 Jaz, Irene &jaz, ob 19.30 Trenutek odločitve Velika razstava ptic V telovadnici Srednje ekonomske šole v Murski Soboti bo konec tedna velika razstava sobnih ptic. - Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota bodo obiskovalcem prikazali okrog 250 različnih vrst sobnih ptic. Obenem bodo pripravili tudi društveno tekmovanje. Razstava bo na ogled od 10. do 12. novembra vsakdan od 8. do 18. ure. M. J. ■ Delimo vstopnice za kino V filmu Za vsako ceno se vse vrti okrog ameriškega nogometa, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Robert Hajdič, Trubarjeva 87, 9000 Krog. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno vlogo v filmu Za vsako ceno? Odgovor: Odgovore pošljite do 14. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 45 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. FUOCO NEL FUOCO - Eros Ramazzotti 2. LUCKY - Britney Spears 3. TU VENENO - Natalia Oreiro 4. HOLLER - Špice Girls 5.1'M OUTTA LOVE - Anastacia 6. VINO ME JE OPILO - Davor Radolfi 7. SHE BANGS - Ricky Martin PREDLOGI: THEY’RE NOT HERE, THEY’RE NOT COMING - Don Henley WHAT IT IS - Mark Knopfler IRRESISTIBLE - The Corrs LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. LE MAJHNO PREDNOST IMAŠ - Kalamari 2. JEDRT - Leteči potepuhi 3. DEKLE MOJE - Vlado Kreslin & Katice 4. TRI PRSTE TEKILE - Kingston 5. FENOMEN - Big Foot Mama 6. MOJA POT - Maja Waiss 7. SREČEN Z NJO - Botri PREDLOGI: NEPREMAGLJIVI - Panda LET V BRAZIL - Planet Groove 7 LET NAZAJ - Jan Plestenjak LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. TRTI - Ans. Lojzeta Slaka 2. NAJINA SREČA - Vigred 3. LJUBEZEN NA TRGATVI - Štrk 4. SOSEDOV FRANCELJ - Čuki 5. NE JOKAJ MATI - Ans. Toneta Čučka 6. MARTINOVA POLKA - Vitezi polk in valčkov 7. ČOLNIČ ŽIVLJENJA - Nagelj PREDLOGI: V LJUTOMERSKI KLETI - Ans. Alojza Grnjaka VESELA JESEN - Mi trije in Stiski kvartet CVET LJUBEZNI - Stopar Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 16. novembra 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 45 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: _______________________________________________ 7 VELIČASTNIH:_________________________________________ GLASBA NAŠEGA SRCA: ___________________________________________ Ime in priimek ter naslov:______________________________ Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA POZIV K SODELOVANJU Skupščina družbenikov Regionalne razvojne agencije MURA, d. o. o. (RRA Mura, d. O. o.) je na svoji 7. seji z dne 10.04.2000 s sprejetjem Poslovnega načrta za leto Ž000 sprejela sklep o pripravi Regionalnega razvojnega programa za Pomurje (Prekmurje in Prlekijo). Na podlagi sprejetega sklepa RRA MURA, d. o. o., poziva k sodelovanju v programskem odboru za pripravo in spremljanje izvajanja Regionalnega razvojnega programa za Pomurje (Prekmurje in Prlekijo) naslednje organe/organizacije, predstavnike javnega in zasebnega prava: - predstavnike pomurskih občin, • - predstavnike ministrstev Vlade RS, - predstavnike zbornic, , - predstavnike gospodarskih in negospodarskih interesnih združenj, ■ predstavnike društev, zavodov in ustanov, - predstavnike delojemalcev (sindikati), ■ ter druge predstavnike javnega in zasebnega prava ter fizične osebe. Prosimo, da zainteresirani akreditirate svoje predstavnike in njihove namestnike, ki vas bodo zastopali v programskem odboru, ter potrebne dokumente in pooblastila za zastopanje dostavite na naslov Regionalne razvojne agencije MURA, d. o. o., Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota, najkasneje do 20.11.2000 do 10. ure. O potrditvi članov programskega odbora Vas bomo pisno obvestili. BORZ ZNANJ, je informa- cijsko središče, v katerem brez- plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Iščemo inštrukcije matematike za fakultete. • Ponujamo inštrukcije nemškega in angleškega jezika za SŠ in fakultete. • Iščemo inštrukcije računovodstva z bilanciranjem (EPF). Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA objavlja prosto delovno mesto VIŠJE OZ. DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE za delo v otroško-šolskem dispanzerju za nedoločen čas. Kandidat/-ka mora imeti končano višjo oz. visoko zdravstveno šolo in opravljen strokovni izpit. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati/-keiv 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Lendava, Kidričeva 34, 9220 Lendava. Prijavljene kandidate/-ke bomo o sklepu obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! s pogoji za zasedbo NATAKARSKI POMOČNIK DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA -ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; samsko stanovanje; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 11. 11. 00; SLAVKO MACUN;S. P., BAR MA-CUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER TESAR TESAR S PRAKSO V VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH; določen čas 12 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; do 22. 11. 00; IGOR PETELIN, S.'P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 ZIDAR ZIDAR ZA SAMOSTOJNA ZIDARSKA DELA (OBVEZNA PRAKSA PRI VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH); določen čas 12 mes.; 41. delovnih izkušenj; do 22. 11.00; IGOR PETELIN S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 3 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK KATEGORIJ C IN E ZA MEDNARODNI PROMET; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C, E; do 18. 11.00; ANTON MARTINEC, S. P., TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKI-ŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA KUHAR POMOŽNA KUHARICA S PRAKSO V GOST. LOKALU S PREHRANO - SAMOSTOJNO DELO; čas zaposlitve: ni podatka; 6 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; do 11. 11.00; ANGELCA ŠTUMBERGER, S. P., AMD + NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI KUHAR ZA PRIPRAVO IN IZDAJO JEDI; določen čas 12 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 14. 11.00;] BJELI MILOŠ, S. P., GRILLKO - DOSTAVA HRANE NA DOM, PLESE 9, MURSKA SOBOTA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba _____________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 11 0 2 1 15 NATAKAR NATAKARICA;, čas zaposlitve: ni podatka; 3 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; drugi pogoji: KATERA DRUGA IZOBRAZBA, UREJENOST; do 11. 11.00; ANGELCA ŠTUMBERGER, S. P., AMD + NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI NATAKARICA; določen čas 6 mes.; do 11. 11.00; GEZA KfRČMAR, S. P., KAVA BAR GEZA G. RADGONA, PREŠERNOVA CESTA 4, GORNJA RADGONA NATAKARICA (LAHKO TUDI DRUGI POKLIC GOSTINSKE SMERI); določen čas 6 mes.; do 22. 11.00; SLAVKO KREFT, S. P., OKREPČEVALNICA OB BRAJDI, STROČJA VAS 42, LJUTOMER NATAKARICA ZA STREŽBO V GOSTINSKEM LOKALU; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 22. 11.00; MARKO FILIPIČ, S. P., POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER NATAKAR; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 10.11.00; ORIENT - TRGOVINA NA VELIKO IN MALO, ČREŠNJEVCI 41, GORNJA RADGONA EKONOMIST VODJA DIREKTNE PRODAJE; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO INŽENIR ALI TEHNIK KATE REKOLI SMERI Z OBVEZNIMI IZKUŠNJAMI V DIREKTNI PRODAJI; do 10. 11.00; OMEGA, D. O. O.. GOSPODARSKE STORITVE. D. O. O., LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA SOCIALNI DELAVEC STROK. VODJA DOMA - VODI IN KOORDINIRA DELO STROK. DELAVCEV (ZAPOSLI SE LAHKO PSIHOLOG, PEDAGOG S STROK. IZPITOM IZ SOC. VARSTVA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: DEL. IZKUŠNJE PRI DELU Z DUŠEVNO PRIZADETIMI OSEBAMI, VI. ALI Vil. ST. IZOB. V SKLADU Z 69. IN II. ODST. 56 ČL. ZAKONA O SOC. VARSTVU; do 14. 11. 00; DOM LUKAVCI P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNIČNI VODJA PROIZVODNJE (PRIPRAVA TEHNIČNA DELAVNIŠKE DOKUMENTACIJE; čas zaposlitve : ni podatka; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO ING. STROJNIŠTVA, KONSTRUKTERSTVA, GRADBENIŠTVA, LAHKO TUDI PRIPRAVNIK, RAČ. ZNANJE AVO CAD; do 16. 11.00; E 92 - NOVAK - PODJETJE ZA TREŽNJE IN ORG. PROIZV., UL. V. PREKOMOR. BRIGADE 11, LJUTOMER PROFESOR RAZREDNEGA POUKA PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.,; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 10. 11.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. VIDEM 14B. VIDEM ČB ŠČAVNICI ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 7.11. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 7.11. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15.2263 15.2481 15.3706 Nemčija 1 107.1252 107.2784 108.1400 Francija 1 31.9409 31.9866 32.2435 ZDA 1 241.7708 241.6313 244.5484 Švica 1 137.4523 137.3730 139.0314 Italija 100 10.8207 10.8362 10.9232 V dvoje je lepše Ure, ki jih preživim s teboj, se mi zdijo kot dehteč vrt, nežen somrak in studenec, ki žubori v njem. Ti in samo ti mi vzbujaš občutek, da živim. Pravijo, da so nekateri videli angele, toda jaz sem videl tebe in to mi je dovolj. To, kar ste prebrali, je zapisano v albumu, v katerem so poročne fotografije Igorja Borka iz Središča ob Dravi in Katje Žuman iz Ključaro-vec. Spoznala sta se pred sedmimi leti prek Igorjeve sestrične, ki je bila Katjina sošolka v poklicni frizerski šoli v Mariboru. V mesto pod Pohorjem pa se je vozil tudi Igor, saj je tam obiskoval prometno šolo, v kateri se je usposobil za vlakovnega odpravnika. Zdaj dela na železniški postaji v Murski Soboti; Katja pa ni v službi, ampak.na porodniškem dopustu, saj neguje njuno desetmesečno hčerkico Urško. Njeno rojstvo je tudi pospešilo odločitev, daje po štiriletni zunajzakonski skupnosti končno napočil trenutek za poroko. Sklenila sta jo na matičnem uradu OBRESTNE MERE od 1. novembra 2000 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za november znaša 0,7 mesečno ali 8,88 letno. V novembru vam med drugim ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave__Obrestna mera______Skup, let, obr. mera Od 31 do 90 dni TOM+ 0,8% do TOM+ 1% 9,75% do 9,97% Od 91 do 180 dni od TOM + 1,85 % do TOM + 2,25 % 10,90 % do 11,33 % Od 181 do 365 dni od TOM + 2,90 % do TOM + 3,25% 12,04 % do 12,42 % Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM, EUR) Rok vezave Znesek Skupna letna obrestna mera Nad 12 mesecev od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. +3,81 % Nad 24 do nad 60 mes. od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. + 4,33 do val. ki. + 5,55 Depozit z rokom vezave Rok vezave Obrestna mera Skup. let. obr. mera Nad 24 mesecev TOM + 4,33 % do TOM + 4,50 % 13,60 % do 13,78 % Nad 36 mesecev TOM+ 4,85 do TOM+ 5% 14,16 % do 14,33 % Nad 6o mesecev TOM + 5,55 % do TOM + 5,70 14,93 % do 15.09 % Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije povprašajte v svoji enoti. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V E ST N 3K0V KOLEDAR 9. november, četrtek, BOŽIDAR 10. november, petek, LEON 11. november, sobota, MARTIN 12. november, nedelja, EMIL 13. november, ponedeljek, STANISLAV 14. november, torek, JOŽICA 15. november, sr., LEOPOLD 11. novembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 57 minut, zašlo pa ob 16. uri in 34 minut. Dan bo tako dolg le 9 ur in 37 minut, to pa je štirinajst minut manj kot pred petimi dnevi. Na isti dan ob 22. uri in 17 minut bo na nebu nastopil ščip. Spodnja Ščavnica Le nekaj sto metrov od glavne ceste I. reda v Spodnji Ščavnici (ob cesti Spodnja Ščavnica-Sveta Ana) stoji mogočni Niderlov hrast. Je zaščiten in je naravna kulturna znamenitost. Star je okrog 400 let, njegov obseg je 706 centimetrov, ima pa 60 kubičnih metrov lesne mase. Nekoč so pod njim nabirali žir, ki so ga pokladali svinjam, »vuke« ali šiške pa so prodajali izdelovalcem tanina, ki so ga potrebovali pri strojenju kož. Nad hrastom bdijo radgonski gozdarji. (L. Kr.) Kapela Na OŠ Kapela so imeli tako imenovani šolski parlament. Predstavniki razredov so na skupnem srečanju govorili o svojih razmišljanjih, ki so jih strnili po predhodnih pogovorih na razrednih urah s svojimi razredniki. Bilo je veliko zanimivih in realnih razmišljanj na različne teme, ki bodo zagotovo pripomogla k prihodnjemu še boljšemu ter uspešnejšemu delu in življenju v šoli in doma. Zaključna skromna pogostitev vseh učencev in učiteljev pa je bila dodatek k dobro opravljenemu delu. (B. Ma.) Moščanci, Gančani V turističnem kulturnem društvu Moščanci so letos izbirali izvirni spominek za novoletni čas. V akciji je sodelovala tudi Pomurska turistična zveza. Komisija je imela pri izboru dokaj zahtevno delo. Prvo mesto je pripadlo izdelku delavcev zasebnega podjetja LTC iz Velike Polane, drugo mesto pa je pripadlo izdelku Regine Lehna od Grada. Turistično društvo Sodarje pripravilo izlet po Prlekiji. V Radomerju so si ogledali pridobivanje kisa, nato so si ogledali še znamenitosti Koga, Železnih Dveri in Velike Nedelje. Odločili so se za tesno sodelovanje s turističnima društvoma Razkrižje in Pristava in ju tudi že obiskali, r.i 7 i v Ljutomeru, cerkveni poročni obred pa je bil v Križevcih. Katji je bila poročna priča sestra Karmen, Igor za je imel za pričo strica Vlada. Potem je bila seveda gostija, in sicer v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru, kamor sta povabila osemdeset svatov, zabaval pa jih je vokalno-inštrumentalni ansambel Bratje Kurbus. Mladoporočenca za zdaj stanujeta v družinski hiši v Ključarovcih, v prihodnosti pa si bosta skušala sezidati lastno hišo. Nekateri naj bi videli angele, Igor in Katja pa sta prepoznala svoja angela drug v drugem in to jima je dovolj. No, imata pa tudi svojega angelčka. To je njuna hčerkica, ki ju je še bolj združila. Letos so bili skupaj na dopustu, po poroki pa so se spet za nekaj dni zapeljali na morje. Mlada sicer rada obiskujeta očeta in mater oziroma tasta in taščo v Središču ob Dravi, Igor pa najde tudi nekaj časa za igranje tenisa. Katja pa nima posebnega konjička, ampak se vsa razdaja Urški in možu. - Š. S. Za Jožičin topel dom Na pobudo soboške Karitas poteka od ponedeljka v sodelovanju z Radiom Murski val solidarnostna akcija zbiranja pomoči za ureditev skromnega bivališča Jožici Robič s Pušče. Živi na robu tega naselja, v za človeka nemogočih razmerah, pa vendar mirno, skromno in tiho, kot da ji ne manjka nič v življenju. Predstavnica soboške Karitas Anica Gregor jo večkrat obišče in dobro pozna njeno zgodbo ter nemogoče bivalne razmere, zato so jo v tej dobrodelni organizaciji tudi predlagali za pomoč. Jožici bi radi priskrbeli skromen topel dom, v katerem bo lahko na starost živela človeka vredno življenje. Posamezniki, podjetja, obrtniki, razne ustanove in organizacije lahko nakažete prispevke na žiro račun soboške Karitas, odprt pri enoti Krekove banke v Murski Soboti, 51800-620-336 05-1900110-104-13 s pripisom Za Jožičin topel dom. Akcijo naj bi končali do božiča, imena darovalcev pa bo objavljal vsak ponedeljek v jutranjem programu Radio Murski val. Vodja parlamentarnega orkestra Geza Džuban bo nekaj časa odsoten. Z Alpskim kvintetom je namreč odšel na enomesečno turnejo, tako se je lahko po odhodu iz parlamenta ponovno aktiviral SLS-ovec Janez Per. Potencialna možnost je, da bodo nastopili tudi v Celovcu na deželnem glavarstvu. Andreja Gerenčerja ni opaziti v nekdanji stolpnici Iskre. Tako ni realnih možnosti, da bo postal minister. Elita LDS-a se še ni razširila na obrobje. * * * Feri Horvat te dni intenzivno trezni od zmage pijanega Boruta Pahorja - Barbiko, ki bi bil najraje kar šef vlade. Anju Mariška bo Drnovšku obljubila podporo šele potem, ko bo »pokasiral« dohodnino, ki jo državi dolguje njen konkurent Arboretum. Ta še zmeraj hladi vinsko klet z nikjer zavedenim darilom Gidosa. Morda pa bo sedaj, ko je prijet velik Šuštar, prišlo do premika pri malih Šuštarjih. Ciril Pucko - Levo krilo je opravil že nekaj poslovnih pogovorov in si pridobil nekaj strokovnih podlag za reševanje Nafte od naj... menedžerja Lendave Štefana Tratnjeka. Zaenkrat še ni znano, kakšen bo nov projekt združevanja. * * * V Radenski imajo te dni inventuro. Štejejo odvečne steklenice. Kako se bo imenoval Mleko-promet po novem in kakšno geografsko poreklo mu bodo pripisali - prleško ali pomursko - se Ivek Rotdajč še ni odločil. k k k Tedni se odpravlja na pot po Kitajski močna delegacija pomurskega gradbenega giganta. Ali si bodo ogledali nekdanjo lendavsko rafinerijo ali bodo pridobivali kake nove posle, ni znano. k k k Jeno Sapač - Brzi ustanavlja te dni neodvisni konzorcij za reševanje kmetijskega ministra Smrkolja. Konzorcij mu bo pomagal pri prestrukturiranju iz ovčereje v poljedelstvo. k k k Na sam Martinov dan bo manjša otvoritvena slovesnost na gorički železniški transverzali. Zeleni Geza bo skozi podhod za divjad popeljal prvo jato divjih rac. Moščanska vaška tržnica bo v soboto zaprta. Štiri lilije bodo na pohodu po vinski cesti. Kostanjev ne bodo pekle. ' k k k Radenski župan Herbert Še-fer - Troedini je te dni v karanteni. Išče namreč najprimernejšo ulico, ki jo bodo poimenovali Laška ulica. KEŠEMA KOHJ