Hatolisk cerkven lisi. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. va.Vun 1 *:ld. liikr. V tiskarnici iprejemana na leto H gold. 60 kr., zh ;>ol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadete na ta d.-,n praznik, izid* Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani 13. prosenca 1871. Um I 2. Zaničevalo! duhovstva. Leži tam človek sivolasi; Telesno, dušno je bolan, Zbežali so vsi zlati časi . Nastopil mu je smertui »lan. Sere«' teži mu težek kamen, B^gu je do!g.> bil nezvest. Ga j>eč«-. ko ognjeni plamen Zel«'« nemima, težka v«'••51. S !r«-p«'tom čaka ure tiste, Ko «mert «_pa pokosila bo, Ž»-li serci si duše čiovati, in sv. Oče bi bili tedaj opovi-rani v svojem pastirstvu vesoljne Kristusove čede, svet pa, ne vedoč njih volje in poduka, bi ostal v zmoti, tedaj bi se mu g »dila neprecenljiva škoda. Že samo iz tega slchern umni katoličan lahko posname , kako je želeti, da sv. Oče zopet dobijo vlado svoje lastine in dežele. Kako da tudi po vsi pravici sv. Oče posedeio rimski kraljevi prestol in kako so papeži v oblast tega prestola prišli, od tega drugo pot. .Sedaj se najprej praktično ali djansko prepri-čajmo, kako nikakor ne gre, da bi bili sv. Oče pod oblastjo druzega kralja, ter opazujmo dobro, kaj se v Rimu in po Talijanskem sploh godi: zraven pa obra-čajmo oči po celem katoliškem svetu, in prepričali se bomo, da se katoliški duh močno upira po vsi zemlji zoper vnebovpijočo krivico, ktera se godi sv. Očetu, in kako da se tedaj nikakor ne strinja z ravno tim katoliškim duhom, da bi bili sv. Oče v oblasti kterega koli vladarja, ter katoliški duh tirja na ravnost, da sv. Oče morejo biti prosti. Kaj tedaj se godi v K i m u V V Rimu, ki je središe katoliške cerkve, kjer iiuaino grobe apostoljskih pervakov, grobe brezštevilnih mučen cev, kjer stoje nar večji, nar zaljši, nar bolj dragocene cerave vesoljnega sveta, tam, odkar sveti Oče ne vladajo več, preganjajo vero. Verni ne morejo več v cerkev, da bi se ne bali med tolov« ,e priti, kakor se je godilo U., lU., 11. decembra. V Rimu, v mestu, ki je bilo vselei vesoljnemu svetu v izgled, središe ljubezni do Gospoda OdreŠenika našega in do neomadežano spočete Marije I)., — v tem mestu, odkar sv. Oče nič več ne vladajo, izbrisujejo Jezusovo presv. ime iz očitnih krajev, spravljajo s pota Marijne podobe in jih oskrunjajo. V Rimu, kamor se je popred zatekel sleherni, ako je imel priliko, sv. Očeta vidit, pri njih tolažbe in pod uka iskat, ni mogoče nič več neopovirano doseči tega veselja, odkar sv. Oče ne vladajo več, zakaj so vražne straže preže ob Jvoru \ atikanskem, pazijo s sla biui namenom, Kdo da gre k s«*. Očetu, mu |>reiskujejo žepe, in celo med one, ki' jih Oče zasli.-ijo, se podkupljeni primešajo poslušat, kaj da sv. Oče govor«*, kaj da jim prineso verni, kaj da se dela sploh pri njih. (Konec rid-i.) Govor prevzvišenega gosp. kneza in škofa ili*. Valentina Vicrv-ja pri občnem zboru katoliškega konšt. narodnega društv^ v Celovci ls. grudna (Konec.) Pustivši iz misli korenino, premišljujmo sedaj ,,božično drevce." Prienačimo ga tistim, ki so se te dni svetile marsikje na radost otrokom in staršem. Kaj vidimo na božičnih drevescih? Ob«*šeuu sadje, darove, vsakt«^re lepotičja, bliščeče migljajoče lučice, okrog pa versto gledalcev, ki imajo oči ob- rnjene ua iučice, zeije pa na sadje in druge darove. Kakosno je naše božično drevceV Prihodnjost na? bode učila, če bode imelo in delilo raznih darov; — premišljujmo nekoliko le te darove same na sebi. Ne obešajo se ti daro-i na -ejice, temuč izrasti imajo iz živega d« bla, v dokaz, da je deblo krepko in rodovitno. Tacih zaželenih, naravi primernih sadov je veliko; ime noval bom le nektere. Pred vsim je taki sad resnica in določno poganjanje za njo. Kako močno je tega sedanjemu času primernega sadii želeti, kaže nam vsakda nja skušnja. Tu se naj svete j i nauk krivo obrača , tam bc zgodovina lažnjivo prenareja, zdaj se sasramuje in čemi kaki stan, zdaj posamezna oseba. Ljudje so sicer dobroaerčni, pa slabi; s početka nočejo prav vsega lai-njivega; hudo jim je, da bi bilo tako; ali prederznoza-ter)evanje ima moč, nevednost jih zmeša, verjamejo in pravijo se drugim. Bili bi veseli s početka, ko bi kdo ugovarjal; ker pa vse molči, ali priliznjeno priterjuje, omolkne potem tudi pri njih vsak nadaljni pomislek. Posamezni glas resnice se tudi kaj lahko zgubi; da bi pa bil v svoji pravi misli samec, k temu je treba precej serčnosti in veliko jih je, ki si ne upajo odkriti svojih misli. V koliko korist je torej društvo, ki si to odmeni, da hoče pogumno in naravnost pričati resnico! Res je, da mora biti pripravljeno grenke požirati zavoljo svojega prizadevanja, biti si mora svesto, da se rešeta druž-binsko stanje njegovih udov, in da se bo nekterim pre-derzno zdelo, aico pove svojo misel mož, ki se v pogovorih s svet'»m ne more tehtno imenovati „mi." Pregovor pa veli: Pogumnemu gre svet; da je le kaj, na kar je moč opirati se, kmalo se bodo oglasili enako misleči; in ako je premagana perva plahost — kakor pri prelazu Čez nevarni kraj — kmalo se bode resnica pričala pogumneje, za njo se bodo poganjali, kadar in kjer se bode žalila. Z resnico je tesno zvezana svoboda ali prostost, torej pravi večna Resnica: „Resnica vas bode osvobo dila." Znane so nam „drevesa svobode (na Franco-skemV, pod kterimi se je plesalo med tem, ko je na tisuče nedolžnih končalo življenje na morilnem odru. Vemo, kako se beseduje o svobodi, priverženec iste stranke bi se pa černil za izdajalca, ako bi se derznil po svojem boljem prepričanji svoje mišljenje premeniti. Vemo, kako se zahtevajo svobodnostne vstanove, ako se jih pa kdo ne poprime po želji nekterih, kriči se po oviralnih sredstvih. To ni prava svobodomiselnost, ampak sužnost strasti, ki se čuti le takrat varna, ko jo obdajajo enakomisleči sužnji take strasti. Dalje dokazuje visoki govornik, da tam ni svobode, kjer resnice ni, pa kako bodo natolcevali katoliško društvo tisti, ki so svobodo le zase v najem vzeli; društvo naj vodi le resnica in pravica, ter naj bode brez skerbi. Resnica in svoboda ste nerazdeljivo zvezani s stanovitnostjo, z verlim značajem, s poštenostjo, ki se ne da vsaki sapi omajati. To naj bode tretji sad na božičnem drevci Vašega društva. Poleg sadja visi na božičnem drevci tudi raznotero lepotičje, brez kake posebne cene, ki pa razveseljuje oko. Pri katoliško-političnih društvih so taki dodatki — veselice, igranje, izhodi in druge reči. Strogost naj jih ne odvrača, ker so prikupljiv , vabljiv in razvedrajoč praznični kinč in sad rode... Tudi luč i c ne smemo prezreti na božičnem drevci; brez teh ne bi se vidil na njem viseči sad, brez njih bi zgubilo božično drevce svoj pomen. Prašati se pa utegne: ali je razsvitljenemu božičnemu drevcu podobno društvo mračnjakov — „v temi tavajoča stranka?" Opomnim na izrek nepozabljivega bogoslovca Adama Mohlerja, ki pravi: „Mi vsi gledamo skozi očale, toda ne smemo si jih kupiti pri kterem koli si bodi steklarji." Tudi jaz bi rekel: Da vidimo, potrebujemo vsi luči, toda ne prižigajmo si smolnatih svečic. Res, da se nam po vsih kotih in vogalih ponujajo nekake svečice, s kterimi hote nekteri razsvitljevati, dobe se celo zastonj, se v hišo nam jih priueso; toda te smolnate svečice razširjajo veliko dima, zgore naglo, in kedar nam je naj bolj treba svetlobe, pu ugasnejo. Ako hoče društvo v luči kazati resnico, svobodo in jakost v mišljenji in hoče resno delati po dnevu, da ga ne prehiti noč, v kteri ni moč več delati, potrebuje društvo svitlobe izvirajoče iz neusahljivega studenca in terdno deržeče se veziha (stenja, tohta). Kje hoče to luč najti V Tudi to uči „bo-žično drevce;" saj drevesu daje pravi pomen luč, ki je prišla o božiču na svet, ki „sveti vsim, ki so v temi in v smertni senci." Ta luč se mora razlijati nad društvo, ki se katoliško imenuje, in posamezne razodevanja njegovega življenja morajo biti plameni te edine Luči. In kakor se na plamenu vžigajo drugi plameni, ne da bi se pervi zato kaj zmanjšal, tako naj eno društvo prižge enake druge društva; in njegovo vsim odkrito djanje naj kliče na pričo pravično sodbo, vejanje mu bodi njegov naj bolji zagovornik. Tako „božično drevce" naj bode vaše društvo! V enem letu ste skusili, kako težek je začetek, in dasi-ravno brez pripomoči niste opustili svojega početja, že drugim ste izgled postali. Verni duh in prepričanje, da dandanašnji je treba pri delu zedinjenih moči, vas je tesno zedinoval. V tolažilo in radost mi bode, ako vas te moje besede spodbude , da sedaj pričnete drugo leto pod voditelji, ki si jih izberete čisto po prosti volji. Naj se tedaj to božično drevo vkorenini v ljubezen ao Boga, cesarja in domovine, naj raste kviško, veliko naj jih zavetva s svojimi vejami, z naj boljšim sadom naj se bogati njegovo delo, Oče svitlobe naj ga razsvitljuje in blagoslovi od zgorej. Vse to Vam želim iz serca. Vetesovo. II. Samostan. Samostan Velesovski se steza^ 23 oken daleč v eni versti od juga proti se ver ju pod Stefanjo gor6. Polovico v zemlji pri tleh so kleti, kuhinje in družinske shrambe skoz in skoz kakor dolgo je samostansko zidovje, spredaj na znotranjo stran pa gre lepo in terdno obokano hodišče, mostovž, poleg vsih ravno napičenih shramb z vratmi v nje. V samostan se pride po dvajsetih stopnjah pod tako imenovano „porto." Stopivšemu skoz vrata se odpre dolgi prizor po zopet obokanem mostovžu, iz kterega deržč mnoge vrata v razne izbe pervega nadstropja, ki služijo zdaj v stanovanje kaplanu in farovški družini, potem v Šolo in stanovališče učiteljevo in v prenočiše romarjev. Konec zidovja ob severni strani se pa zakrene poslopje na zahod, tako da ima ves samostan podobo pravokotja. Iz mostovža pelje dvoje stopnic v drugo nadstropje , ki je enake podobe od pervega le s tem razločkom, da je mostovž v pervem nadstropju zbokan, v drugem pa ne. Tretinja samostana je za farovž odločena in vsa popravljena, in v drugem nadstropju tudi stanovanje laj-moštrovo, v ostalem zidovju pa so zaporedoma celice nekdanjih dominikanaric. Z mostovža 8e vidi na ravnost na dvorišče s sadnim vertom, s hlevom in podom in na bližnji hrib, kjer je stal grad „Kamen," lastina plemenitih „Steinskih", vstanoviteljev Velesovskega samostana, potem na Šteianjo goro in zadaj na velikanske snežnike. Pravokotje, ki se na severni strani proti zapadu zakrene, bilo je berž ko ne s starim samostanom, kteri jenazapadni strani zdajne cerkve stal, sklenjeno, vsaj lice pravokotja nekako to odkazuje. Gospe dominika-narice bi bilo prej ko ne stari samostan ohranile in Ve-lesovo bi bilo tudi dandanes viditi v lepej podobi, kakor se še zmeraj vidi na nekterih slikah: cerkev namreč v sredi, in na obeh straneh mogočno samostansko poslopje, f>a prišlo je drugače, prekrižal jim je Jožet cesar njih epo osnovo. Odpravljeni so bili samostani, in ostalo je samostansko poslopje Velesovsko v tej podobi, v kterej je bilo v poprejnem stoletju v novo sozidano, veči del saj od zunaj, do današnjega dne; razna je bila osoda, ktera ga je zadela, in marsikaj bi imel ta samostan povedati, ko bi govoriti zamogel, pa kaj! mutast je, sovražni, nemili časi so mu jezik izruli — pokončali so skor da vse rokopise, in ga v mnoge mnoge stiske zarinili. Zidan v trinajstem stoletju je bil pozneje berž ko ne pre-tesin in zidale so gospe nune v pretečenem, osemnajstem stoletju na nasprotni strani zdajne cerkve, na vzhodu, novo, mogočno poslopje, pa, kakor smo že omenili, prišel je piškavi Jožefov čas — v cerkvenih zadevah zelo današnjemu podoben in — Velesovski samostan je prenehal. Gospe dominikanarice so sicer v samostanu živeti smele, novink sprejemati pa jim ni bilo pripušeno, in tako je bila samostanskemu življenju žila prerezana in častitljiva družba k počasni smerti obsojena. Zadnja „gospa mati" - priorisa — Marija Neža Plaveč, prej ko ne iz Železnikov, umerla je februarja meseca, 1797. leta v 78. letu svoje starosti, in zadnja iz med samostanske družbe bila je mati Avguština Bartaloti, umerla meseca februarja 1. 1834, stara 77 let. Med tem časom se je v VTelesovskem samostanu marsikaj godilo. Stanovališče dominikanaric postalo je grajšina s cesarskim oskerbnikom, potem nekaka vojašnica, ali veliko več vojaška bolnišnica, pozneje sedež okrajne gosposke, potem spet edino le prazno zidovje z grajšinskim oskerbništvom. O vojsknem času so morale nune pobegniti, pravijo da na Goričane, drugi pa da v Loko; z rokopisi, kakor pripovedke pravijo, in z drugimi znamenitimi listi, so francoski vojaki konjem stlali, od tod pomanjkanje pismenih virov v zadevi samostanske zgodovine. O času okrajne gosposke je bilo zidovje proti severni strani v pravokotju vse prezidano, in mirni kraji, stanovanje v Božjo službo posvečenih devic, ali v njih službo odločenih oseb, bili so v tamne ječe predelani. Začasnih oskerbnikov slednji je imel svoj prav, in potem pravu je ravnal. Podirali so vrad-niške hiše in s samostanom v zvezi stoječe podstrešja, rušili so zidovje in prodajali kamnje, s kterim je bilo vse v bližini samostana ležeče posestvo obzidano in od zunanjega sveta odločeno, malo pa se je skerbelo za ohranjenje samostanskih sob, in sploh za dober stan nepreobširnega poslopja. Stari samostan je bil zapušen, gospe so se v novo poslopje preselile, in ker je njih gospodarstvo po od-pravljenji samostanov nehalo, se cesarski oskerbniki niso veliko menili za poslopje, nar manj pa za staro zapu-šeno zidovje, in tako se je zgodilo, da je streha čedalje bolj pešala, zmiraj bolj rebra kazala; dež, zmerzlina, zob časa je glodai in rušil zidovje, poprej prijazno sta-novališe spreminjalo se je v razvalino ter bližalo popolnemu propadu. V takem stanu dobil je stari samostan grajainski oskerbnik Višner, in ker popravljati tako zelo že poškodovanega ni kazalo, ga je raji do tal poderl, les, in kamenje poprodal, s sipom pa ceste posipal, ktere je iz nogolomnih kolovozov v okolici izpeljal. Pred kakimi desetimi leti prodali so vse posestvo. Njive, travniki in gozdi — vse je šlo, nar manjši reči se ni prihranilo samostanu , in zidovje stoji in bo prej ko ne stalo, dokler se bo ostrešje oskerbovalo, toda pusto, prazno, dolgočasno in žalostno, nekako žalovanje po prejšnih boljših časih, priča slabovernega, cerkvi neprijaznega duha. kteri, žalibog, da še ni minul. Ogieti po Siovenaketn in tiopisi. Iz Ljubljane. Od katoliške družbe. Katoliška družba za Kranjsko bo po svojih pravilih imela občni zbor v torek, 24. prosenca, popoldne ob petih v dvorani katoliške besednice v Virantovi hiši. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. letno poročilo tajnikovo; 3. Posamesni predlogi; 4. volitev pregledovalcev za po- števe (račun); 5. volitev odbora; G. Srečkanje za dobrodelne namene. Družbena maša bo ravno ta dan zjutraj ob 10% v Uršulinski cerkvi. Odbor. O gimnazijah Preteklo jesen je minister dr. Stre-mayr iz vseh krajev to stran Litave sklical bil na Dunaj možakov učenjakov k posvetvanju, kako naj bi se po ljudskih, učiteljskih in realskih šolah vsled novih postav vredile in prestrojile tudi gimnazije avstrijske. Zbralo se jih je bilo čez petdeset. Med njimi sta bila deželna šolska nadzornika K. Holzinger in M. Vrečko, pa profesorja J. Šolar in M. Vurnar. Da so veliko modrovali in sklepali, tose've; kaj pa so sklenili? Sklenila je večina vladi nasvetovati, da naj bode poleg dosedanjih naukov v prihodnje zapovedano (obligatno^ tudi risanje s prosto roko (das Freihand Zeichnen) in tornanje (dasTurnen); naj se po osmerih razredih podučuje navadno skupaj 208 ur na teden; naj se v pervi red gimnazijski ne sprejame nobeden pred desetim letom, in izmed vnanjih k godni preskušnji ali maturi nobeden ne pusti pred doveršenim osemnajstim; naj se obširniše uči naravoslovje itd. itd. — Posebno goreče so eni modrovali o veroslovji ali veroznanstvu, češ, da to ni nobeno znanstvo , nobena veda, da je le verstvo (Confession), le cerkvena reč, da toraj po novih avstr. postavah med drugimi zgor. gimnazijskimi nauki nima nobene pravice več, da je le reč serca, proste volje, opravilo, k kteremu se po spolnjenein štirnajstem letu nobeden več siliti ne sme.. .; da se pa, vzlasti z ozirom na nektere avstrijske dežele in njihove (se ve še ultramontanske!) prebi-vavee, za zdaj veronauk iz zgor. gimnazij še nikar ne odpravi popolnoma.Sklenili so tora j, naj se po „njihovi milosti" razlaga veronauk še, vendar na v i š i gimnaziji le po eno uro na teden v vsak t? m razredu; slabi red ali znak iz veronauka naj se tudi z drugim slabim znakom vred v začetku naslednjega leta v s i k d ar sme popravljati; pri zrelotni skušnji se veronauk nima več izpraševati : naj se preskerbijo temu namenu primerniše vnronaučne knjige itd. Vzlasti so modrovali, naj se I »rez vse verne ali dogmatike in cerkvene zgodovine uči le sama čista ker-ščanska nrava ali moral Kthik). Soglasno so skle nili to dvoje: da veronauk (Keligion) nima, naravoslovje (Naturgescliichte) pa ima biti predmet, iz kterega naj se izprašuje pri zrelotni skušnji ali m a-turi itd. itd. — Proti temu so katehetje ljubljanske gimnazije — dobro si svesti, kako znamenita je ta reč sama na se':u in po svojih nasledkih, z ozirom na pravi blagor šolske mladine in verne na>e domovine, pismeno razodeli svoje razloge kranjskemu deželnemu šolskemu svetov avst v u ter prosili, naj ono nikakor ne pripusti, da bi se omenjeni nasveti kedaj izveršili v gimnazijah naše slovenske dežele. Z Gorenskcga. (Misli v prevdarek in poterjenje gg. dušnim pastirjem. B. Bratovšine, C. stanovitnost po-boljšanja v misijonu.) 'I)alje.> Koristi misijonov si ne upa nihče spodbijati, razun liberaluhov ; samo to se jim še ugovarja in očita, da sad njihov ni stanoviten, češ, da se ljudstvo navadne« k malo v stare nerodnosti povrača. — Sad se misijonom ne more tajiti, ker je očiten, doatipot prečuden; samo stanovitnost je toraj treba poboljšanju pridobiti in zagotoviti. Zato se pre-derznem zarad misijona iz tuje pa tudi svoje skušnje nekaj svetov razodeti, kteri o svojem času spolnovani bi prav gotovo poboljšanje ljudstva zlo vterjevali in varovali, da bi bil potem še zadnji ugovor zoper misijon podkopan in overžen. Važno je za vsako delo, kdaj in kako se opravlja ; to veljd tudi še prav posebno omisijonu. Kdaj naj se misijon v fari obhaja? O takem času, da bodo zamogli ljudje brez velike škode, brez posebne zamude svojih del in opravil skor vsi pri skor vsih pridigah biti. Zato se je treba z ljudmi posvetovati zavolj časa, in ako ga letos ni moč več dobiti, da bi utegnil misijon brez doželenega sadu biti, naj se rajše na drugo leto odloži. Po določenem misijonu morajo misijonarji poglavitne napake in nerodnost faranov zvediti , da bodo zamogli v pridigah in spovednici ravno nje naj bolj podkopa-vati in odpravljati. Med tem časom naj se fara tudi nekoliko za preimenitno opravilo pripravlja. Opominja naj se ljudstvo , da naj pogosto in goreče moli k sv. Duhu za razsvetljenje in omehčanje sebi in drugim, zlasti ter-dovratnim ljudem ; pa tudi očitno pri službi Božji v ta namen moliti veliko pomaga, posebno kak Očenaš in Cešena-Marijo po vsaki pridigi, po litanijah ali kerš. nauku. Potrebno je vsakemu človeku premisliti, je li kterikrat kak greh zamolčal, kako spoved slabo opravil, da bo zamogel take pomanjkljivosti popraviti; toraj so jasni pa določni poduki o „dolgi spovedi4' ravno pred misijonom orsebno koristni, ker bo vsak naj boljo priložnost ."mel svojo vest potolažiti. Opominja naj se ljudstvo , naj nikar ne verjame laži in opravljanju čez misijonarje, ker so le satanov pomoček, da bi se fara zoper oznanovavce pokore podšuntala ter bi ne hotla pridig oslušati, pa bi ostala terdovratna. Vsak naj pride že ar k pervi pridigi, pa naj ne opusti lahko kake druge; kolikor pridig le kdo zamore slišati, naj jih nikar ne otiuša, ker se misijonske pridige med seboj podpirajo in poterjujejo. Nobeden naj se ne ustavlja klicu vesti in priganjanju sv. Duha, ampak ravna naj tako, kakor mu bode Bog po pridigah in spovedniku govoril. Kako naj se obhaja misijon? Kakor veleva um in storjene skušnje. Po velikih farah naj ne terpi spod 10—12 dni, kajti bolj obdelano serce bo tudi storjene sklepe bolj hranilo in stanovitneje spolnovalo. Dalje uči skušnja, da še le okoli 10. dneva je naj bogateja žetva, posebno merziih in terdih ljudi, ki so se poprej klicu božjemu ustavljali in upirali. Vsaka reč namreč potrebuje svojega časa; hrast ne pade po pervem mah-Ijeju, terd grešnik navadno ne po pervih pridigah. Kdor pa le malo obdelan in omehčan svojo spoved opravi, če tudi v misijonu, je ne bo opravil bolje kakor drugi čas, toraj poveršno in z negotovim sklepom pa nestanovitnim poboljšan jem. Najbolj se menda misijoni zato obhajajo, da bi se leni, merzli in terdovratni ljudje prebudili, spoznali in poboljšali. Ti pa so ali poprej živeli ali morda žive še zdaj v slabih navadah , priložnostih, sovraštvu, krivicah, pijanstvu, nečistosti itd., ter so kaj zamolčevali ali vsaj brez prave žalosti in resničnega prizadevanja za poboljšanje svoje spovedi opravljali, toraj jim je treba vse prejšnje pomanjkljivosti v prejemanji sv. zakramentov popraviti z „do!go spovedjo." Take „dolge spovedi" je pa gotovo večim potreba kot se navadno kaže in misli, ker so nekteri, ki zdaj zares pametno in pošteno žive, popred še. zlasti v mladih, samskih letih slabo živeli , ter spovedi večkrat delj časa božjeropno opravljali, pa jih potem nikdar še niso ponovili in popravili. Toraj je v misijonu posebno treba skerbeti, da bo ljudstvo sv. zaicramentc vredno prejelo, zato morajo spovedniki se prepričevati, je li spovedo-vaneera potrebna kaka ,,dolga spoved'* ali ne, in z vso poterpežljivostjo jim je pomagati, da taki reveži poravnajo in popravijo vse prejšnje pomanjkljivosti. Kdor o svetem času misijona slabih svojih spoved ne popravi, jih bo težko še kterikrat, kajti skušnje uče, da so se zamolčevali grehi o smertni uri celo po večkrat, o mi-sijonih pa so se odkrivali in razodevali skerbno popra-šujočemu spovedniku. Zravno misijonarjev je torej po velikosti fare treba še druzih, vender misijonskega duha polnih vnetih in natančnih pa stanovitnih spovednikov, ki naj se perve dni pred splošno spovedjo z misijonarji določno zmenijo in pogovore zarad ravnanja v spovednici, da se bodo razun posebnih okolišin in potreb vsi enih načel in vodil deržali, za dobre, v potrebi tudi dolge spovedi skerbeli, ter duše resnično z Bogom spravljali. Da bodo pa zamogli v kratkem času misijona pri bolj počasnem spovedovanji (prehitrost ni nikoli dobra, naj manj pa o misijonskih spovedih; pa naj tudi ne bode preveč dolga) vender vsi domači ljudje na versto f»riti, naj se jim pomaga po dogovoru s spovedniki z istki ali kako drugač. Pomeniti se je tudi treba, kaj je storiti s tistimi tujci, ki so slišali samo posamezne pridige, ki toraj niso nič ali prav malo obdelani in pripravljeni, pa tudi še misijonskega odpustka dobiti ne morejo in sicer zato, da se domačim vgodi, kar je moč, pa tudi nikomur krivica ne stori, ki je potreben sprave z Bogom. Tako ravnanje o misijonu, ali morda še skerbneje, bo sad poboljšanja prav gotovo obilno množilo, pa tudi stanovitnost prav krepko uterdovalo, podpiralo in varovalo. Za stanovitno poboljšanje po fari je vender še po misijonu mnogo mnogo treba delati. Misijon namreč polje trebi skalovja in zarašenost ter seje seme poboljšanja in čednost: ali domači duhovni morajo po odhodu tujih pridigarjev in sejavcev skerbeti, da bo vsejano seme kerš. življenja rastlo in obilen sad rodilo. Po storjenih skušnjah se lahko terdi, da povsod, kjer dušni pastirji po misijonu to svojo dolžnost goreče spol-nujejo, se poboljšanje in prerojenje fare dolgo dolgo pozna, kjer pa se godi narobe, sad misijona hira in kmalo zgine. Kaj vender je po misijonu še potreba? To le: Vse pridige morajo se izdelovati v misijonskem duhu ; zatiranje greha, prizadevanje za stanovitno čednost, — to je glavna reč, za ktero naj se pridigarji vselej in naj krepkejše vpirajo in sklicevajo se na misijonske pridige. To ljudstvu močno dopade, pa tudi veliko veljavo ima; zato naj si pa duhovni misijonske pridige precej dobro zapomnijo. Hvala pametna in o pravem času dosti več pomaga kakor pa huda graja; toraj naj se tudi pohvali kterikrat, kar je zare3 in očitno boljega v fari ter se vnema k daljni stanovitnosti v dobrem. Kakor hitro pa se pokaže kaka mlačnost ali nerodnost, sosebno kaka zaterta stara pregreha, se je treba urno in ostro zoper njo vzdigniti ter jo v novič zatirati kazaje na hude misijonske pridige zoper greh in posebno zoper oživelo nerodnost. Sploh naj se prav živo popisuje in pojasnuje velika sreča poboljšanja in stanovitnosti v dobrem: nasproti pa tudi strašna in grozovitna nesreča povrače-vanja v stare pregrehe in hudobije. Za gotovšo stanovitnost v dobrem naj se pogosto priporoča goreča molitev sploh, posebno pa premišljevanje sv. križevega pota, večkratna spoved ter ogibanje slabih tovaršij in nevarnih priložnost. Kar velja za pridige, vse to še posebno velja za spovednico, kjer se mora duh misijona v vsakem spovedovancu prav po osebnih njegovih potrebah buditi in hraniti. Po takem ravnanju so potrebne v enem ali saj v drugem letu ljudske vaje (eksercicije), ki neznano pomagajo k stanovitnosti, prav posebno pa k rasti in popolnosti v kerš. življenju. — Dobrega duha v fari bodo pa naj bolj gojile, varovale in uterdovale bratovšine in družbe, očitno vpeljane in po dušnih pastirjih skerbno vodene. Kakor v starejših časih bodo sodbo napravile čez vsak greh, bodo ga preganjale in zatirale, vse dobro pa hvalile , povzdigovale in podpirale. Vender za ta namen ni vsaka bratov-šina enako dobra in pripravna; gotovo so tiste bolje, ki merijo naj več na boljšanje življenja svojih udov in družni kov. Prav nalaš zato pa so osnovane, v Rimu po-terjene in z odpustki obdarovane — stanovske družbe. Te družbe oznanujejo in vpeljujejo misijonarji je-asuiti pri vsakem misijonu, ter sami iz lastne že stokrat storjene skušnje pričajo, da samotam, kjer se te družbe vpeljejo in skerbno vodijo, sad misijona, t. j. poboljšanje v fari stanovitno več let ostane; kjer pa teh družb ni, ali se zanemarjajo in očitno ne vodijo po dušnih pastirjih, tam v kratkem dobri duh mine in zgine. Za stanovitno prerojenje tare je toraj treba treh reči: 1. misijona z dobrimi spovedniki, 2. skerbnega delovanja po končanem misijonu, 3. stanovskih družb očitno vpeljanih ter prav skerbno vodenih. Ker pa vsi človeški pomočki počasi pešajo, toraj svetujejo misijonarji sami, da se mora misijon čez kaj let obnoviti in prične se potem stari kolobar dušne paše. Andrej %epič. + Na pokopališi sv. Ruperta za Celovcem, kjer počiva ranj. Tone Janežič, leži tudi truplo Andreja Žepič a, bivšega bogoslovca v Celovcu. Bil je ranj ki rojen Preddvorom na Gorenskem; pa že ko otrok je bil prišel s starši v Teržič, kamor so se bili njegovi roditelji naselili, ki so bili bolj revnega etanu. Gimnazijo v Ljubljani doveršivši se je učil eno leto v Beču pravoslovja, kjer mu pa sreča ni hotla biti prijazna, kajti boriti se mu je bilo s skerbmi za živež, in si je s tem nakopal boiezen (jetko ali sušico). Toraj se podi v semeniše v Celovec, kjer se do 4. leta srečno izšola. Toda pokosi ga nemila smert njegovim preuža-ljenim staršem in bratu, ravno ko so se njegovega stanu naj bolj veselili in potrebni so bili tudi njegove podpore. Po veliki noči 1. 1864 je ves vdan v voljo Božjo v Gospodu zaspal. Oče in brat sta mu kmalo sledila v večnost. Rajni je bil prijazen, vesel in šaljiv v drušini, toraj tudi v obče ljubljen, in zdaj obžalovan od vsih svojih prijatlov in znancev. Ne vem, da bi bil kdaj koga raz-žalil. Pa vender so o njem veljale besede pesnikove: ,,V sred' ljudi povsod sem sam." Sej je že stara resnica, da za reveža nihče ne mara. Kdor želi hvaljen biti, mora umreti; kdor pa hoče biti grajan, se mora oženiti. Po smerti ga je vse hvalilo, v življenji pa se je razun prijatlov malokdo zanj zmenil. Pridigoval je rajni enkrat v podružni cerkvi sv. Jožefa v T. 12. nedeljo po bin-koštih ; imel je še dosti močan glas, če tudi ga je sapa nekoliko naganjala: nihče bi takrat ne bil mislil, da nam ga bo neusmiljena smert tako hitro vzela. Jako me je toraj osupnilo, ko sem bral v Danici, da ga ni več med živimi, čeravno sem že pred čul, da je hudo bolehen. Naj mu bo s temi versticami postavljen majhen spominek, ker njegovega groba nisem mogel najti na celovškem pokopališu, in je pred ko ne brez spominka. Naj v miru počiva! —š —*) Iz tominske okolice, 19. grudna. Važno in oko-lišinam primerno besedo je izustila ,,Dan." v 50. svojem listu t. 1. svetovaje, kakošnih časnikov bi imeli naročiti si v novem letu. Ne morem si kaj , da ne bi temu spisu še nekaj dostavil. Priporočevanja vreden se mi zdi zraven omenjenih listov tudi dunajski tednik „Ge-gemvart." V goriški nadškofiji si je pridobil mnogo prijatlov posebno med duhovščino, in po vsi pravici. Ta list namreč neprestrašeno, nepristransko in nesebično zastopa katoliško reč. Poteguje se pa tudi za tlačene narode in za federalizem, kar je ravno dokaz pravičnosti in nepristranosti njegove. Izhajaje po enkrat na teden prinaša vse imenitniše dogodbe prav ob kratkem, pa tudi druge kaj čverste obravnave. (Administration der „Gegenwart<: —Wien, Landstr., Marxergasse Nr. 19. 2 gl. 50 kr. za >/4 leta.). Tudi se močno priporočuje „Gegenwart" od te *) Dopisi dragi. Hvala za blage občutke! Vr. strani, da je prav izvirno ter bodeče-humoristično pisana, tako da se mora vsakteremu, ko jo enkrat bere, za vselej prikupiti. V nji se „utile dulci" skoz in skoz nihaja. —1— Iz Maribora naznanujejo, da se ima v kratkem razglasiti dogma o nezmotljivosti, ker dotični dogovor s Solnogradom je doveršen. V Gorici, 9. januarja. ,,Zg. Danica" je v št. 52 prinesla dopis iz Gorice, ki ni bil od vsih dobro sprejet. Mi hočemo le to malo popraviti, kar je v njem žaliv-nega za redovniško družbo, ktera je za naše mesto prava dobrota. Omenjeni dopis pravi, da ,,med tukajšnimi oo. jezuiti je prav za prav le o. Stare delal za goriško škofijo, zakaj drugi — sicer učeni in dobri možje — hodijo le na Italijansko misijonarit." — Na to odgovarjamo , da tukajšni oo. jezuiti so se trudili in se trudijo vedno za Goriško skotijo, kar dokazuje to, da v mestu zmiraj spovedujejo; da so v kratkem času enega leta, to je od mesca dec. 1809 do dec. 1870 svete eksercicije ali duhovne vaje imeli v veliki cerkvi, v farni cerkvi sv. Ignacija, v središčnem semenišču, da so celi mesec maj v cerkvi sv. Ignacija Božjo besedo vsak dan oznanovali, ter postne pridige osker-bovali v Teržiču (Monfalcone) in svete misijone za ljudstvo imeli v Ogleju, Ronkiju, Strasoldu in v Gradiški. In vemo tudi, da so vselej pripravljeni, da jim le pre-milostljivi nadškof svojo željo na znanje dajo, vsak trud prevzeti, in da gredo v misije na Talijansko samo takrat, kadar nimajo posebnega opravila v naši škofiji. Omenjeni dopis sklene s temi le besedami: „Po vsi pravici to tir jati smemo, da so v Gorici jezuiti, ki delajo za tukajŠno goriško ljudstvo, in sicer da znajo dobro vse tukajšne jezike." Na te ostre besede odgovarjamo, da se je veljavna oseba te dni podala k c. kr. sodniji, da bi s svojimi lastnimi očmi v oporoki njihovega vstanovilca čitala, ktere dolžnosti jim je naložil in je čitala te le besede: „Za svojega dediča postavim častivredno Jezusovo družbo proti temu, da opravi vsako leto sto maš, in da saj trije jezuiti v Gorici stanujejo, ki znajo talijansko in nemško, da pospešujejo katoliško vero in pobožnost v Gorici." — Mi smo si prizadeli pozvediti, ktere jezike znajo in govorijo oo. jezuiti, ki stanujejo zdaj pri nas in smo zvedili, da so v stanu v prid katoliške vere in pobožnosti truditi se v taiijanskem in nemškem jeziku, kakor jim nalaga njihova dolžnost, in zraven tega še v francoskem, slovenskem in furlanskem. To malo, kar smo tu rekli, utegne saj nekoliko popraviti nevgodni vtis, ki ga je med nami zgorej omenjeni dopis vzrokoval. *) Iz Tersta, 9. proš. D. — Draga „Danica!" Naj ti iz Tersta kaj veselega naznanim. Na praznik sv. Štefana je novoposv. mašnik g. Jože Križman, faran sv. Jakopa v Terstu, pervič opravil nekervavo daritev sv. maše. Akoravno je bil ta dan, o kterem seje tukaj mar-sikaka nesreča zgodila, silno nevaren in neroden, ne toliko zarad mraza kolikor zarad leda; bila je vendar cerkev napolnjena z ljudmi. Ziv dokaz tedaj je to , da je tudi v Terstu — pri vsem zamišljenji v kupčijstvo in posvetnost — veliko število ljudi, ki duhovski stan vedo spodobno ceniti in spoštovati, ter očitno svoje veselje naznanujejo, ko slišijo in vidijo, da si je Gospod zopet novega delalca izbral v svoj vinograd. Slovesnost se je začela ob 9 zjutraj in doveršila se je še le o poldne. Se ve, da je tudi streljanje iz možnarjev slovesnost mnogo povzdignilo, sosebno pa, ker tega v tacem vremenu nihče pričakoval ni. Bog daj novomašniku serčnost in stanovitnost v lepem stanu, ki ga je nastopil. *) Nam je vselej ljubo in smo hvaležni, da se pojasni , ako s« kdaj kaka pomota vrine; iz hude volje se to nizgodilo. Vr. E*eiinovec. Za novo leto. Bohinec, Kumljan in Ipavec možujejo o svobodi ali prostosti. Bohinec. To je pa res svoboda, daje kaj, ki nam jo je zimski čas prinesel! S snegom je seženj visoko vse pokrito, da se človek se spod strehe ganiti ne more, io bojim se, se streha utegne se na nas zgruditi, potem bodemo popolnoma svobodni ali prosti vse svobode. Ali ni tudi nova liberalska svoboda podobna tej snegovi prostosti ? Kumljan. Kaj čenčaš? Mar ne veš, da je prostost draga reč, in mora biti dobro zavarovana, da ne uide. Nova svoboda pa je še naj draži, zato mora biti s 1000 časniki, pravili, načeli, postavami, dajatvami, paragrati vsa ograjena, pregrajena, zagrajena, podgrajena in nadgrajena, da človek nazadnje ne ve, kje je tista svoboda. Kamor se ganeš, te zapoved ali prepoved zaderžuje, da ne moreš prosto stopati. Celo tički, hrošči in gosenice imajo svoje pravila, kakor kaže nova pratika. — Vender ubijavci in tatovi po ječah imajo še precej prostosti, ter zamorejo še tam rogoviliti, kljubovati, se med seboj klati. - I pa ve c. Pej sta vidva poredna! Hočeta kali novodobno svobodo prisekavati? Jaz terdim, da je prav veliko svobode v novi dobi. Smeš kleti, smeš se lagati prav na vse usta, smeš se obnašati v cerkvi kakor ma-garec v hlevu, smeš černiti naj više in naj svetejše osebe, smeš ljudi v zmoto zapeljevati; papeža so celo „svobodno" oropali; ali mar to ni svoboda? Bohinec. To je že res, dragi moj! ali vendar, če se sme rantačiti, jjudi na Francoskem pobijati kakor muhe in kebre, na Spanjskem in Laškem cerkve ropati in po volji kralje odstavljati in postavljati, zmoto v zlati skledi na mizo postavljati; zato pa se ne sme moliti, n. pr. včasi v šoli, dostikrat resnice ne govoriti, včasi ne k spovedi, k maši iti; kaj praviš k taki svobodi? Kumljan. Vidva nič ne vesta, jaz pa sem prepričan, da živimo ob času grozno velike svobode, kajti sme se zabavljati čez božje pota, svetnike, misijone, cerkvenikom se sme pritikati, da svinje brijejo, poma-iajo in za denar kažejo : celo v pekel iti nam nihče ne brani , k večemu nas duhovni odvračajo, pa jih tudi zato smemo zaničevati, njih namene prevračati, po časnikih jih černiti, gerdo zmerjati. — 1 pave c. Ne bo dal, prijatla! Ce vidva tako modrujeta, jo moram ]az drugač zasukati in rečem: Ce imaš svobodo v pekel iti, pa nimaš svobode iz pekla ven priti. Si slišal ? Kumljan. Oho Ipavec, počasi! Govori se o svobodi sedanjega življenja; za uno življenje se liberalec n • peča. Njemu je vse eno, če tudi zmiraj potlej v temni ječi čepi , da ima le v tem življenji vso prostost. Bohinec. O satanu se bere, da ga je Bog v večne temnice vklenil in k vesoljni sodbi prihranil; ta tedaj žc nima odveč svobode. Tudi tisti bogati mož se je prav svobodno pasel, se lišpal, meseno živel, revežu ni<" privošil: zdaj pa še toliko svobode nima, da bi mogel popiti požirek hladne vode! Ipavec. Kavno zato menda ne, ker je hotel luci-fer v nebesih prešerno svobodo imeti. Enako je uni bogatin mislii, da mu je vse dopušeno. Bohinec. Taka se bo godila tudi z ljudmi, kteri •< svojo svobodo čez ojnice skakajo, kakor naši voli, kadar so preveč siti in spočiti; sej pravi Zveličar, da „bodo pahnjeni v vnanje teme, kjer bo jok in škripanje z zobmi.'4 — Kumljan. Žc vidimo, da bo treba tudi v novem letu razuzdani prostosti peruti striči, in ne se ravnati po svobodi novih liberalcev, ki že mislijo, da se jim ni pečati ne za Boga in za čednost, ne za vero in cerkev. Ipavec. Pej, kako bodo mogli taki mehki gospo-diči na unem svetu brez svobode živeti, ki niso nikoli bili vajeni Bi kaj odreči, nobenega hudega nagnjenja zatreti; ki so vse petke pečenko jedli, pri vinu gerdo kvasili, papeža zasramovali, ter vedno hodili po tisti „široki poti," ki pravi Kristus, da „pelje v pogubljenje?" Kumljan. Tisto naj sami gledajo, sej ved6, kaj jih čaka. Tudi nam ni lahko v tem življenji, ko moramo po „ozki poti hoditi," hujše kakor da bi vsak dan na Kum korakali, — da si privojskujemo ,,svobodo otr6k Božjih." Bohinec. Dobro si jo zadel; tudi mene marsikaj tako težko stane, kakor bi mogel sredi zime na vern Triglava kobacati, ali mislim si: „nebeško kraljestvo silo terpi", naj bo v Božjem imenu! Ipavec. Meni pa je ljubše, Če se sedaj Nanos na-me zverne, kakor da bi bil enkrat med tistimi, ki bodo obupani kričali: „Gore, padite na nas; hribi, pokrite nas!" tiasgieci po svetu. Duhovni šentjurskega okraja na Hervaškem so v konferencii sklenili prositi svojega vikšega škofa, da naj skliče diecezansko sinodo; da naj sprejme obžalovanje zato, ker je vkljub temeljnim deržavnim postavam o „verski svobodi" po nevstavnem potu postavljen „pla-cetum regium" itd. Drugi nasvet je, da naj se pošlje sv. Očetu Piju IX pismo udanosti in milovanja v njih terpijenji. Sicer pa je adresa v imenu nadškotije zagrebške že pripravljena. V Pragi je o božiču močno v navadi slovesnost z božičnim drevescem. Med drugim je bila letos katoliška beseda" pripravila gluhomutcem kaj sladko veselje. Svitli kardinal vikši pastir, veliko gostov, duhovnov, bogoslovcev in druzih je bilo pričujočih. Silo razveseljeni so bili otroci, ko so pred seboj zagledali s tolikimi lučicami razsvitljeno in s tako lepimi darovi obloženo božično drevo. 109 tacih gluhomutcev je bilo v polkrogu ob drevesu. Njih verski učitelj g. Kmoh jim je s ponašanjem ali mimiko razjasnil slovesnost, počenši od drevesa v raju, kjer so se ljudje zagrešili in prišli v oblast hudobnega duha, dokler ni Zveličar prišel in nas odkupil iz njegove oblasti, da torej božično drevo zdaj pomeni Odrešenika. Vidilo se je otrokom na obrazih, da so prav dobro umeli g. kateheta. Nato je eden dečkov pozdravil z besednim govorom svitlega kardinala, in obnašal se je kaj lepo in govorniško, ter se je vso čudilo, zlasti ko je deček k koncu prav razločno zaklical vsem dobrotnikom: „Zaplat' Pan Buh!" (Bog plačaj!) Deklica je nato govorila nemško, in drugi deček je tovarše s ponašnim govorom opominjal k hvaležnosti do Boga in dobrotnikov. (Znano je, da gluhomutci, pri kterih govorni počutki niso skaženi, se nauče tudi z besedo govoriti, če tudi nič ne slišijo.) Potem so prejeli sv. blagoslov od svitlega kardinala in nastalo je deljenje darov med razradovanimi otroci. Po tem opravilu se je kardinal podal v Karolin. na Hradek in v druge kraje, kjer so bile enake slovesnosti. (Blah.) Iz programa italijanskih mlaileneev v Bolonji naj le nekoliko malo posnamemo. Glavne točke se v temle strinjajo: 1. Vsi katoličani so povabljeni, naj goreče prosijo Gospoda življenja in smerti za pridaljšanje življenja Pija IX, zlasti pa naj od 17. do 21. rožn. (jun.) vsak dan molijo cerkveno molitev za papeža. 2. Priporočajo se milošnje za sv. Očeta, da se jim zbirke tisti srečni dan izroče, ko bodo obhajali doseženje Petrovih let na stolu apostoljskega pervaka. 3. Odbori naj bi zbirali znamenitosti naravne, obertoe, umetne, dražčice itd. za velikansko razstavo in za srečkanje, ktero naj bi se veršilo tisti srečni dan v Rimu v prid sv. Očetu. 4. Želi se, da bi tisti dan prišli v Rim obilni zastopniki katoliških narodov, srenj , družb, vstavov, vseučiliš in iikademij, vojaških, viteških časništev itd., da se v narodnih svojih oblekah, s svojimi zastavami, glasbo pri obhodu v Vatikan vdeleže take redke slovesnosti. 5. Laške in zunanje katoliške družbe, časniki so prošeni za pomoč, da bi se vredno opravil ta prečastitljivi praznik, kterega namerja katoliški svet svojemu Očetu in Učeniku. Katoliške družbe iz zunanjih dežel so prošene, naj svoje programe pošljejo v Bolonjo, da jih tudi tam porabijo v bolj doveršeno dosego svojega namena; poslati se zamorejo ti programi v izvirnih jezikih dr. Jan. Acquaderni-u, predsedniku središnega društva katol. mladenčev v Bolonji. V Rimu je proti koncu unega m. strahovita povo-denj nastala s tim da je reka Tiberija stopila^iz struge za več sežnjev visoko mem navadnega toka. Škoda je nezmerno velika, prodajalnice, delalnice itd. so bile pod vodo. Polovica Rima je bila v povodnji; vsi so opazili, da ravno takrat je reka udarila iz struge, ko so se na ogle nabijali oklici, da Viktor Emanvel pride. Judje celo se spominjajo svoje nehvaležnosti, in kako so kričali slavo roparjem; zdaj pa na glas kličejo, da je prišla šiba zavoljo Pija IX. Do ;l4 štacun je poškodvanih; veliko ljudi je mertvih po polji, nekteri tudi v mestu. Plinostroj je bil v povodnji. 29. grud. je berlela kaka lučica petrolja, in Rimljani so rekli, to je razsvitljava plebiscita (ljudskega glasovanja). Ves Rim je klical: ,,Kazen Božja!" Pri toliki povodnji niso imeli pitne vode, ne kruha. Cerkve so bile polne ljudstva, ki je molilo za pomoč. — Na polje so v čolnu peljali kruha vincarjem, butil pa je v čoln močen t6k in se je pre-obernil. Mislijo, da jih je veliko potonilo. — S cerkve sv. Petra proti sv. Pavlu se je vidilo, kakor bi se bilo morje pridervilo nad Rim. — Ljudje so rekli, da povodenj je priderla tako ne-previdoma potem, ko so bile nabite naznanila zastran kraljevega prihoda, da se je res zdelo, da so valovi hiteli pokrit te poklice. Nekteri so rekli, da je Tibera prišla naznanila brat. Take reči popisuje „Unit£r', in to se je godilo ravno pred prihodom kralja v Rim. Lahko si je torej misliti, kako je bilo ljudem pri sercu o njegovem prihodu 31. grud. in pa kaj si je misliti o tistih prestavljanjih, o kterih nekteri časniki pišejo. Ko je bil kralj v Kvirinalu, je dež šel kakor bi iz škafa lilo. Ob 11. uri 1. pros. se je kralj peljal s tovar-šijo mesto ogledovat, in sicer v 3 vozovih, spremljan od nekterih narodnih stražcev. Pridejo k Marii Snežnici in kralj hoče pogledati v častitljivo stolnico; pa bila je zaperta. Terkajo , prosijo , zapovedujejo , tolčejo ; toda kanonikov, sakristanov ni bilo, vrata so ostale zaklenjene. Treba je bilo torej ogledati baziliko od zunaj in iti — proti Lateranu,.. in kralj je vidil tudi to stolnico od zunaj: pa blezo ni skušal vanjo iti, kakor pri Marii Snežnici. Pripetile so se pa Viktor Emanvelu še druge nadloge v Rimu, ki jih pripoveduje liberalna „Liberta" v Rimu z nejevoljo. Eden rimskih knezov je mogel iti južinat, drugi se je izgovarjal, da jnora iti spat, da bi ne bilo treba kralja spremljevati. Če je tudi pretirano norčevanje, je vendar toliko gotovo, da se je kralju domu mudilo. Pobirajo se zdaj darovi za reveže, toda rovarstvo spakedra vse, kar počne. Pri razpisu zbirk pravijo vsiljeni gospodarji, da darežljivosti za terpeče bode ob enem preslavljanje storjenega ropa, in tako katoličanom ne dopusti vest se vdeieževati. Sv. Oče so toraj sami sostavili odbor za pomoč in dali so veliko tisuč frankov iz tega, kar sami dobivajo milošnje od vernikov. Tudi Viktor Emanvel je podaril 220.000 svojih letnih čez 15 milijonov frankov. Pričela je zbirati darove za Rimljane tudi „Unita catt.", ki bodo gotovo obilniši mem unega, kar dajo roparji in njih prijatli. Za sv. Očeta so se po veliko veliko italijanskih krajih obhajale tridnevnice 2., 3. in 4. prosenca. Vojvod Francesetti je bil to v „Unita cattol." nasvetoval, in poslušali so ga škofje, duhovni pastirji in ljudstvo. Sv. Oče so prav zdravi. Božični dan so brali vse tri 88. maše. — V Monakovem so na sv. Stetana dan katoliški možje iz raznih krajev imeli veliko procesijo za svetega Očeta. — Katoliške družbe v Jakinu, v Askoli, Lugi in Centi so bile mesca grudna napravile romanje v Loreto za preslavnega jetnika Pija IX. — Mladenški časnik „Eeco della giuventu cattolica" je v decemberskem zvezku razglasil adrese do sv. Očeta iz deset mest, med kterimi so tudi Verona, Brešija, Vi-čenca, Bergamo. Protest družbe sv. Petronija v Bolonji ima pri vsih zaderžkih že 18.000 podpisov. V Lombardii se vse giblje v prid sv. Očetu. Školje v Brešii, Bergami, Kremi, Lodi-u in drugi so dali razpise ; ljudstvo se poganja za papeža v adresah, protestih in molitvah. V Milanu se je obhajalo očitno več tri-dnevnic in ljudstvo se je obilno vdeleževalo. Mladi duhovni, ki so v Rimu študirali, pripravljajo adreso in protest. Če bode tako dalje šlo, bodo framasoni kmalo jeli iti v kertove dvorove in nesrečna Italija zopet vi-dila dobre čase. Več tacega pripoveduje „Genfer Korespd." tudi iz druzih dežel. Vikši škof iz Valencije na Španjskem je poslal v Rim vdano pismo, na kterem je podpisanih 170.000 vernikov. Marsikak liberalen list rad pove kaj tacega, kakošne Srostosti se pripravljajo za papeža v poropanem Rimu. 1 temu imamo kaj imenitnih poroštev. Na primer v šentpeterski cerkvi se neprenehoma potikajo prederzni potepuhi, oprašujejo posebno radovedno, pc kteri poti prihaja papež v stolnico. Undan je prišel taki potepuh v korovo kapelo, ko so kanoniki ravno brevir molili, se je s klobukom na glavi vsedel v klop, vzel cigaro, jo prižgal in začel puhati. To je bilo mgsr. Merodetu že vse preveč; zgrabil je tega amerkovega gospoda nove inteligencije in ga je pognal iz cerkve. Po ave-mariji so ulice vse prazne, po kterih je bilo poprej vse živo; zakaj nihče noče oropan ali pa ter-pinčen biti, pravi „Tempo", ki je vender prekucuhovsk list. —Neki sin je umoril svojega očeta; drug sin, bivši garibalduh, je očetu z nožem žugal, oče pa ga je prehitel in ustrelil. Neki drug je dva svoja brata umoril. Trije hudobneži so hotli nekoga, ki je bil za papeža, v reko Tibero vreči, rešil mu je žandar življenje, ko je rekel, da ga bo zaperl. (Vaterl.) Tako svobodo in srečo pripravljajo svetu liberaluhi, ki se radi tako lepe delajo. Ali niso to znamnja tega, kar se je k koncu unega stoletja godilo na Francoskem? Razne novice. Tirolski listi obširno popisujejo pri-čujočnost cesarjevo na Tirolskem. Vsi škofje, mnogi prelati, versta poslancev, zastopniki 40 katoliških podružnic in glavne družbe in druzih društev so bili pri zaslišanji. Knez in škof Briksenški je Njih veličanstvu s serčnimi besedami priporočal sv. Očeta v njih sužno-sti in cesar je odgovoril: „Pokazal bom, da sem kato-lišk vladar." — SkofFessler v št. Ilipolitu je v pastir, listu srenje opominjal, naj v šolski svet volijo le take može, ki so te volitve vredni, ki jim je skerb za ker-šansko odrejo mladine in ki v tem sami lep zgled dajejo. — Šole v Turnovem na Češkem so se L1, dan t. m. za-perle, ker učiteljstvo ni bilo izplačano, in je torej učenje ustavilo. (Čeh.) — Francoski begovci iz Prusije v Avstrijo se ne smejo dalje pošiljati, da bi se zopet vojskovali zoper Francoze, temuč se morajo v Avstriji prideržati, kakor piše Čech. — Povzdignjenje sina izločenega očeta (Vi-ktor-Kmanvela) na španjski prestol je huda rana za verno-katoliske serca spanjskega naroda, in ravno to utegne Španjolce še bolj vžigati, goreče potegovati se za preslavnega jetnika Pija IX. Katoliško monarhiška družba v Madridu je sostavila oporek zoper oropanje sv. Očeta, kteri se podpisuje po vsem kraljestvu, podpisanih je že veliko čez 5<>0 raznih društev, med njimi r. advokatovskih korporacij. Nasproti pa je novi kralj komaj v deželo prišel, že se sliši o republikanskem uporu. Kaj še le bo! — V Insbruku je v teologiškem oddelku 220 bogoslovcev, in sicer 104 Avstrijanci, 122 tujcev. — Prusi, kakor zadnje novice pripovedujejo, so jo zopet skupili. Dve milji pod terdnjavo Belfort-om so jih Francozje premagali v veliki bitvi. Ker je to ob nemški meji, je posebno nevarno za Pruse, da ut«*gne njih vojska bili odšipnjena od svoje domačije. Iz Ljubljane, iz katoliške družbe. Preserčna hvala čast. gosp. „Joželu Gorenskemu ki nam je 9. pros. 1 >>71 poslal 20 gld. ,,za božične revne šolarje in šolarice, da se jim potrebna obleka napravi." G r. Vil. Wurmbrand, predsed. kat. družbe. Pogreli no\odobiii v nedeljo popoldne je kazal, kako pomešano je vse v njej in kako zbegano še utegne biti. ako se razmere do Cerkve ne bodo bolje vravnale. 1'merl je vojak bogoslovec g. Anton Kancilija iz Komende. Oboji so ga zahtevali: vojaki, češ, naš je, in bogoslovci, češ, tudi naš je, ter so ga spremljali oboji, vojaki s svojo vojaško godbo in bogoslovci s cerkvenim bogoslovnim petjem. Naj v miru počiva! — Vedno bolj pa se kaže, kako malo pospešna je nova vojaška postava srednjim šolam, in kako škodljiva bode bogoslovnim učiliščem. Med narodom sploh vsako vzetje bogo-slovca stori silno žalost in pobitje, kar ni deržavi v korist. Naj bi narodni poslanci v imenu in v blagor nižih stanov delovali na to, da se kaj spremeni, drugač kmet svojih sinov ne bode mogel dajati v više šole in vse velike šolske osnove so prazna reč, ako ne bo mladine vanje. Pa tudi škofje naj bi povzdignili svoj glas ter obernili se do vlade in do cesarja, dokler je še čas. Njihova vzajemna beseda ne bode brez vspeha. Sploh pa na) bi se rezno prevdarilo, da v Avstrii, ki je skor vse katoliško, vender ne gre tako, kakor pa drugod, kjer prevagujejo ali so skorej same druge verstva. Ako se < Vrkev ne bo spoštovala, se ne bo spoštovala vlada, se nt* bode spoštovala gosposka, se ne bo spoštoval nihče več. kazutele slovanšti. Že imamo celi letnik že ene-krati omenjenega lepega dela: K a za tele slovanšti, ki ra v Pragi na svetlo daje duhoven g. A nt. Mužik po« vodstvom v. č. kanonika g. Vacslava Stulca. Tako bo».e to koristno delo izhajalo tudi nadalje (vsak mesec okoli 15. dne eu sošitek.; Prestavljam so naj bolji govori raznih slovanskih narečij v češki jezik in tako ima lep zaklad, kdor si „Kazate!e" naroči. Cena je znižana na 5 gl. za celo leto. (Napis: Naj prejme slavno Vvdavatelstvo „Kazateluv slovauskv ch" v Praze • Prag). Knehkupectvi B Stvbla; Vacl. ulice 3'>. 32.; Ljubljanski škofijski list štev.XXVI je prinesel tretjo včliko sejo vesoljnega cerkvenega zbora, ali versko vstavo o katoliški veri, —- in četerto veliko sejo o Cerkvi Kristusovi. Ceterto poglavje 4. st je obsega nezmotljivo u č i I i š t v o rimskega papeža fde llomani Pontiticis infalibi magisterio). Duhovske spremembe. V ljubljanski škofii. Č. g. Jan. Rome, iajm. na Ledinah, je dobil Šempetersko faro pri Novem mestu, in ledinska fara je razpisana 10. pros. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Iz Idrije 1 gl., 1 staro dvajset, in 30 kr. Novorojeno nebeško Dete naj sv. Očeta blagoslovi in vsi sv. Cerkvi svoj mir podeli! — Od stare cerkve na Kočevskem so darovali sv. Očetu : v dober namen, za srečno zadnjo uro, za poterjenje darilcev in sv. Očeta, za mir in prijatelstvo naslednji: Dober človek 5 gl.; Joz. Zobe 40 kr.: Magd. Pere 20 kr.; L. Jaklič 1 g h; L. Fink 1 tol. ;vJ. Jaklič 80 kr.; Joz. Sober 60 kr.; L. Sober 1 gl.; M. Sajder 40 kr.; L. Haberle 00 kr.; J. Kravtact 50 kr.: Jož. Pere 50 kr; M. Pere 30 kr.; El. Sober 10 kr.; Mar. Fink 40; Mar. Mihič 30 kr.; L. Kren 20 kr.; M. Sober 20 kr. — „Respice inimicos meos, »pioniam multiplicati sunt, et odio inirjuo oderunt me." (Ps. 24, 20.) 9 gl. 40 kr. (7 gl. v sr.) - Sanctis-sime pater, benedicas mihi. ut ofHcia vitae bene exacteque impleam, 3 st. dvajs. B. A. St. — Prosim sv. blagoslova, da bi mogla Božjo voljo zmiraj bolj spoznati, in jo spolnovati 1 gld. — Neimenovana gospa 5 gld. sr. — Železniški farmani iz spoštovanja in ljubezni do sv. Očeta 9 gl. — Blagovolite sprejeti tudi iz Sel majhen dar (3 terd. 3 gl. 33 kr. in 1 dvajs. star., pa 50 kr. nov. den. v sr.) za sv. Očeta papeža s preserčnimi željami, da bi Jih Bog kmalo rešil tolikih stisk, v kterih se znajdejo. — G. L. J., duhovni pastir na Dolenskem, 10 gl. 50 kr. sr. v novem den. ljubljenemu sv. Očetu Piju IX, papežu-kralju, jetniku v Vatikanu, s priserčno željo, da bi ga Bog po svoji neskončni modrosti in previdnosti kmalo rešil iz njegovih sovražnikov rok in mu dodelil popolnoma prostost, in prosi ob enem blagoslova za se in za njemu izročeno keršansko čedo. — G. Kr. v Ljub. P. Piju IX v pomoč 20 gl. ir. s pristavkom : Naj vrag in svet posneta, Nam stiskata Očeta r Nepremakljiva stala Bo prave Cerkve skala! Iz Dol g. ,J. Udovič 6 gold. Prosijo sv. blagoslova. — Iz Lozic pri Ipavi : Svojemu naj vikšemu, nezmotljivemu pastirju pokloni mala dtihovnija mali darček (12 gld.), kterega je zložila na sv. božični praznik v znamnje ljubezni ir. pokoršine ter želi deležna biti očetovega blagoslova. — Iz Kudoltovcga za sv. Očeta 8 gld. — „Iz Podstenah H for. i 20 nov. p. S.: Per merita Sanctis-sirai .Joseph, universalis Keclesiae Patroni, exurge Domine , et dissipentur inimici Keclesiae, dilectae Sponsae tuae , et Angelici Papae Nostri Pii IX!" — G. K. KI. v Ljub. preljubemu sv. Očetu 2 gl. sr. Za m i s. g. Buha. G. M. Bogolin 1 gl. 80 kr. Za katol. m i si j on v A dri j an o polu na Turškem. Iz Radoliee od g. J. Bononi-a 12 gl. 60 kr. — Železniški farmani H gl. — Za bulgarski milijon. (J. Matija Aleš 1 gl. Za pogorelce v Postojni. Iz Polh. Gradca 7 gl. — Iz št. Kuperta 3 gl. Pogovori z gg. dopisovarei. Nekdo ,.Zlj»- nazaj k Hiu/.niUu: naj torej zadevni oddajale« pride k založništvu . /tj. Daniee," da tam zve, kaj j.* storiti in dobi zastale liste. — Kteri jrp. naročnino poslali vredništvu, jim je s poslanjein li*ta poti-rjeiio, da je vse vravnano. Prosimo prijatle katoliške reči, da bi si prizadevali za razširjanje našega cekv. lista. Odgovorni vrednik: Laka Jerao. — Natiskar in založnik: Jožef Blaziiik v Ljubljani.