60 Impact of exercise short-foot on longitudinal foot arch in triathletes Abstract Frequent training in sports, where running and jumping are dominant, put a great strain on the foot. As a result, athletes who engage in such sports often have problems with the longitudinal foot arch. Movement and stability of the longitudinal foot arch are controlled by larger global muscles and smaller local foot muscles. Researches shows that short-foot exercises improve the performance of local foot muscles in an average physically active population. The purpose of the present study was to determine whether short-foot exercise affects the navicular bone drop in static and dynamic conditions in triathletes. The study involved nine triathletes (age 14.6 ± 2.8 years, weight 50.3 ± 10.5 kg and height 164.9 ± 14.5 cm). Before starting and after six weeks of exercise, the subjects performed a sit-standing navicular bone drop test (SSNDT) and a dynamic navicular drop test (DND). Absolute values in millimeters SSNDT and DND were analyzed, all for the left foot. The comparison of pre- and post-exercise results was made by ANOVA for repeated measurements. The results showed that the arithmetic mean of the absolute value of SSNDT of the left foot decreased significantly by 56% after exercise (p <0.001). The arithmetic mean of the absolute DND value also decreased statistically significantly (34%; p <0.05). Based on our research, it can be concluded that a six-week short-foot exercise improves the perfor- mance of the longitudinal foot arch and reduces foot pronation for triathletes in static and dynamic conditions. Keywords: short-foot, longitudinal foot arch, triathlon, training. Iz vleček Pogosti treningi v športih, kjer so tek in skoki dominantni načini gibanja, zelo obremenjujejo stopalo. Posledično imajo športniki, ki se ukvarjajo s takimi športi, pogosto težave z vzdolžnim sto- palnim lokom. Gibanje in stabilnost vzdolžnega stopalnega loka nadzorujejo večje globalne mišice in manjše lokalne stopalne mi- šice. Raziskave kažejo, da vaja kratko stopalo izboljša delovanje lokalnih stopalnih mišic pri povprečno fizično aktivni populaciji. Namen pričujoče raziskave je bil ugotoviti, ali vaja kratko stopalo vpliva na padec navikularne kosti v statičnih in dinamičnih pogo- jih pri triatloncih. V raziskavi je sodelovalo 9 triatloncev (starost 14,6 ± 2,8 let, teža 50,3 ± 10,5 kg in višina 164,9 ± 14,5 cm). Merjen- ci so pred začetkom in po šestih tednih vadbe vaje kratko stopalo izvedli test padca navikularne kosti sede-stoje (SSNDT) in test di- namičnega navikularnega padca (DND). Analizirane so bile abso- lutne vrednosti v milimetrih SSNDT in DND, vse za levo stopalo. Primerjava rezultatov pred in po vadbi je bila narejena z analizo variance za ponovljene meritve s 5-odstotno napako. Rezultati so pokazali, da se je aritmetična sredina absolutne vrednosti SSNDT levega stopala po vadbi statistično značilno zmanjšala za 56 % (p < 0,001). Statistično značilno se je zmanjšala tudi aritmetična sredina absolutne vrednosti DND (34 %; p < 0,05). Na osnovi naše raziskave je mogoče zaključiti, da šest tedenska vadba vaje kratko stopalo izboljša delovanje vzdolžnega stopalnega loka in zmanjša pronacijo stopala pri triatloncih v statičnih in dinamičnih pogojih. Ključne besede: kratko stopalo, stopalni lok, triatlon, trening. Primož Mav, Aleš Dolenec Vpliv vaje kratko stopalo na vzdolžni stopalni lok pri triatloncih Foto: Primož Mav glas mladih 61 „ Uvod Stopalo je kompleksna struktura z veli- ko deli in različnimi stopnjami gibanja, ki igrajo pomembno vlogo med statično in dinamično obremenitvijo. Predvsem med dinamično obremenitvijo je za dobro de- lovanje stopala pomemben vzdolžni sto- palni lok. Gibanje in stabilnost vzdolžnega stopalnega loka nadzorujejo večje global- ne (ekstrinzične) mišice in manjše lokalne (intrinzične) stopalne mišice. Pri težavah s stopali so pogosto spregledane lokalne mišice stopala. Namesto, da bi bili preven- tivni in rehabilitacijski programi usmerjeni v krepitev lokalnih in drugih mišic, se težave večinoma rešuje z intervencijami, ki s pri- pomočki podprejo stopalo (na primer z or- topedskimi vložki ali obutvijo). Pripomočki nadomestijo šibke lokalne mišice, s tem pa povzročijo, da le-te še bolj oslabijo. Raziska- ve kažejo, da vaja kratko stopalo (Short Foot Exercise) izboljša delovanje lokalnih sto- palnih mišic pri povprečno fizično aktivni populaciji (Campbell, Frye in Gribble, 2008; Sauer, Beazell in Hertel, 201 1). Pri športnikih, kot so na primer triatlonci, pri katerih je sto- palo še posebej obremenjeno, vpliv vaje kratko stopalo v dinamičnih pogojih še ni raziskan. Pogosti treningi v športih, kjer so tek in skoki dominantni načini gibanja, zelo obremenjujejo stopalo. Posledično ima- jo športniki, ki se ukvarjajo s takimi športi, bolj pogosto težave z vzdolžnim stopalnim lokom (Aydog, 2005; Klingele, Hoppeler in Biedert, 1993; Volkov, 1977). Za objektivno diagnosticiranje težav z vzdolžnim stopal- nim lokom v strokovni javnosti še ne ob- staja standarden merski postopek. Najbolj osnoven način diagnosticiranja težav je vi- zualni pregled vzdolžnega stopalnega loka (Cowan, Robinson, Jones, Polly in Berrey, 1994), ki pa ni zanesljiv in veljaven (Menz, 1998; Razeghi in Batt, 2002). Zato so bili raz- viti različni testi, kot so padec navikularne kosti, indeks vzdolžnega loka, kot medial- nega vzdolžnega loka in drugi (Bandholm, Boysen, Haugaard, Zebis in Bencke, 2008; Brody, 1982; Deng, Joseph in Wong, 2009; McPoil in Cornwall, 2007; Wearing, Hills, Byrne, Hennig in McDonald, 2004). Na pravilno delovanje vzdolžnega stopal- nega loka poleg globalnih mišic stopala v veliki meri vplivajo lokalne mišice stopala. Za krepitev lokalnih mišic se uporabljajo različne vaje. Najbolj pogoste so pobira- nje predmetov s prsti stopala, ravnotežne vaje na eni nogi, vlečenje brisače, razširitev prstov in kratko stopalo (Anderson, Parr in Hall, 2004; Gooding, Feger, Hart in Hertel, 2016; Prentice, 2010). Vse omenjene vaje imajo potencial za krepitev lokalnih mišic (Gooding idr., 2016), vendar pa je za krepi- tev vzdolžnega stopalnega loka boljša vaja kratko stopalo kot vaje, kjer so aktivni pred- vsem prsti stopala (Jung idr., 201 1; Mulligan in Cook, 2013). Dosedanje raziskave so pro- učevale vpliv vaje kratko stopalo na delova- nje stopala pri odraslih s ploskim stopalom in pri športno neaktivni populaciji, zato je bil namen pričujoče raziskave ugotoviti, ali vaja kratko stopalo vpliva na padec naviku- larne kosti v statičnih in dinamičnih pogo- jih pri triatloncih. „ Metode V raziskavi je sodelovalo 9 merjencev (se- dem moških in dve ženski), ki trenirajo triatlon. Njihova povprečna starost je bila 14,6 ± 2,8 let, teža 50,3 ± 10,5 kg in telesna višina 164,9 ± 14,5 cm. Vsi merjenci so bili v zadnjih šestih mesecih brez poškodb sto- pala in gležnja. Noben od merjencev pred začetkom raziskave ni imel izkušenj z vajo kratko stopalo. Pred raziskavo so vsi mer- jenci oziroma njihovi starši ali skrbniki pod- pisali informirano privolitev za sodelovanje v raziskavi. „ Potek meritev Eksperimentalni postopek je bil sestavljen iz začetnih meritev, intervencije v obliki treninga in končnih meritev. Začetne in končne meritve so obsegale enake teste v enakem vrstnem redu. Vedno so bile naj- prej izmerjene osnovne značilnosti mer- jenca (teža, višina). Sledila sta test padca navikularne kosti sede-stoje (Sit-to-Stand Navicular Drop Test ali SSNDT) in test dina- mičnega padca navikularne kosti (Dynamic Navicular Drop ali DND). „ Test padca navikular- ne kosti sede-stoje SSNDT je bil izveden podobno, kot so ga opisali Deng in sod. (2009), le da je bil za merjenje višine navikularne kosti upora- bljen računalniški program Kinovea (verzija 0.8.15) (Charment in Contrib, 2011) in fotoa- parat (Panasonic DMC -FZ200, Kadoma Osa- ka Japonska). Za meritev višine navikularne kosti pri sproščenem stopalu je merjenec sedel, stopalo je imel plosko položeno na tenziometrijsko ploščo (Kistler Instrumen- te AG, Winterhur Švica), golen postavljeno vertikalno, kot v kolenu je bil 90 stopinj. Druga noga je bila pokrčena in umaknjena pod stol. Fotoaparat je bil postavljen 4 m od stopala in pravokotno na bočno ravnino notranjega dela stopala. Na koži merjenega stopala je bil na najbolj vidnem delu tuber- kla navikularne kosti s črnim flomastrom narisan marker. Merjenec je s stopalom pritisnil na tenziometrijsko ploščo tako, da je vertikalna sila predstavljala 5 % telesne mase. Velikost vertikalne sile je bila v živo iz- pisana na ekranu. Nihanje vertikalne sile ni smelo biti večje od ± 10 N. Ko je vertikalna sila ustrezala določeni vrednosti, je bila na- rejena slika stopala. Višina navikularne kosti je bila izmerjena tako, da se je v računalni- škem programu najprej narisala horizontal- na črta, ki je predstavljala kontakt stopala s podlago. Nato je bila izmerjena vertikalna razdalja med narisano črto in markerjem, ki je označeval navikularno kost (Slika 1). Viši- na navikularne kosti je bila izračunana kot povprečje šestih meritev. Meritev višine navikularne kosti pri obreme- njenem stopalu je bila izvedena podobno kot pri sproščenem stopalu (Slika 1), le da ja merjenec stal. Merjenec je pri stoji z mer- jenim stopalom pritiskal na tenziometrijsko ploščo z vertikalno silo, ki je predstavljala 70 do 80 % telesne mase. Končni rezultat SSNDT je predstavljala razlika med višino navikularne kosti sede in stoje, izračunan pa je bil kot povprečje šestih meritev. Slika 1. Kinematična meritev višine navikularne kosti. Levo pri sproščenem stopalu, desno pri obre- menjenem stopalu. PD_NHsit-L – višina navikularne kosti statično sede, leva noga; PD-NHsta-L – vi- šina navikularne kosti statično stoje, leva noga. 62 „ Test dinamičnega navikularnega padca Test DND je bil izveden tako, kot je opisan v raziskavi Deng in sod. (2009). Dolžina me- rilnega mesta je bila 10 m. Fotoaparat je bil postavljen na polovici dolžine merilnega mesta in odmaknjen 4 m, usmerjen je bil pravokotno na merilno mesto in 10 cm dvi- gnjen od podlage. Frekvenca snemanja je bila 100 posnetkov na sekundo. Širina snemalnega dela je bila 0,5 m. Na koži merjenega stopala je bil na najbolj vidnem delu tuberkla navikularne kosti s črnim flomastrom narisan marker. Merjenec je večkrat prehodil merilno me- sto, da si je lahko nastavil mesto začetka hoje. Z merjenim stopalom je moral stopiti v področje, ki ga je zajemal fotoaparat. Na- tančnost postavitve merjenega stopala na snemalno mesto je kontroliral merilec. Naj- višja višina navikularne kosti je bila izmerjen v fazi zgodnje opore (Perry, 1992), ko se je palec stopala prvič dotaknil podlage. Za najnižjo višino navikularne kosti je bila upo- rabljena najnižja višina navikularne kosti, ko je bila peta stopala še v stiku s podlago. Končni rezultat DND je predstavljala razlika med višino navikularne kosti v fazi zgodnje opore in najnižjo višino navikularne kosti v fazi opore, ko je bilo peta še v stiku s pod- lago. Izračunan je bil kot povprečje šestih meritev. „ Intervencija Vadba aktivacije mišic stopala je potekala z vajo kratko stopalo in njenih stopenj, kot sta jo opisala Mulligan in Cook (2013). Pri vaji kratko stopalo vadeči brez aktivacije in premika nožnih prstov skrajša razdaljo med metatarzalnimi glavami in petnico. Pri tem mora stopalni lok rahlo dvigniti, vendar brez fleksije nožnih prstov (Slika 2). Vaja je razdeljena na štiri težavnostne sto- pnje, ki si sledijo: sede (delo z eno nogo), sede (delo z obema nogama hkrati), stoje sonožno in stoje enonožno (Slika 3). Naj- lažje je vajo izvajati sede enonožno (Slika 3A), ker je obremenitev majhna in ker je potrebno kontrolirati samo eno stopalo. Izvajanje vaje sede sonožno (Slika 3B) je malenkost težja, ker je potrebno kontro- lirati obe stopali hkrati. Izvedba vaje stoje sonožno (Slika 3C) je še težja, ker je obre- menitev večja, kontrolirati pa je potrebno obe stopali hkrati. Najtežja je izvedba vaje stoje enonožno (Slika 3D), ker je pri takšni izvedbi velika obremenitev. Vadbo z vajo kratko stopalo so preizkušanci izvajali šest tednov, trikrat na teden po tri serije. Vsaka serija je vključevala pet pono- vitev največjega mišičnega krčenja. Vsaka ponovitev je trajala dve sekundi. Odmor med ponovitvami je bil pet do deset se- kund, med serijami pa pet minut. Cilj vaje kratkega stopala je višanje stopalnega loka brez krčenja prstov nog. Vajo so se mer- jenci najprej naučili izvajati pod nadzorom usposobljenega merilca, nato pa so vadbo izvajali samostojno. Prvi teden so vajo iz- vajali sede enonožno, potem pa glede na lastne občutke z usvojitvijo izvajane pro- gresije nadaljevali na naslednjo stopnjo. „ Obdelava podatkov Pridobljeni podatki so bili obdelani s pro- gramom SPSS (verzija 23, , IBM – Internatio- nal Business Machines Corp., New Orchard Road, Armonk, New York, ZDA). Vrednosti testov so bile izračunane za vsakega mer- jenca posamično kot povprečje šestih meritev. Analizirane so bile absolutne vre- dnosti v milimetrih SSNDT in DND, vse za levo stopalo. Primerjava rezultatov pred in- tervencijo in po intervenciji je bila narejena z analizo variance za ponovljene meritve s 5-odstotno napako. „ Rezultati Rezultati so pokazali, da je vadbena inter- vencija vplivala na delovanje lokalnih mišic stopala (Tabela 1). Aritmetična sredina ab- solutne vrednosti SSNDT levega stopala se je po vadbi statistično značilno zmanjšala Slika 2. Prikaz vaje kratkega stopala (povzeto po McKeon, Hertel, Bramble in Davis, 2014). Slika 3. Prikaz štirih stopenj vaje kratkega stopala. A – sede enonožno; B – sede sonožno; C – stoje sonožno; D – stoje enonožno. glas mladih 63 za 56 % (p < 0,001). Statistično značilno se je zmanjšala tudi aritmetična sredina abso- lutne vrednosti DND (34 %; p < 0,05). V Tabeli 1 so prikazane vrednosti odvisnih spremenljivk SSNDT in DND ter statistična pomembnost spremembe teh spremen- ljivk zaradi vpliva vadbe na delovanje lokal- nih mišic stopala. „ Razlaga V raziskavi smo analizirali vpliv vaje krat- kega stopala na delovanje vzdolžnega stopalnega loka v statičnih in dinamičnih pogojih pri triatloncih. Za merjenje delo- vanja vzdolžnega stopalnega loka in veli- kosti pronacije stopala se pogosto uporabi test padca navikularne kosti (Brody, 1982; Park in Park, 2018; Snyder, Earl, O’Connor in Ebersole, 2009), ki je bil uporabljen tudi v raziskavi. Primerjava rezultatov testa padca navikularne kosti pred in po vadbi pri tri- atloncih je pokazala, da vaja kratkega sto- pala statistično pomembno zmanjša padec navikularne kosti v statičnih in v dinamičnih pogojih. Podobno je bilo ugotovljeno na študentih (Park in Park, 2018) in pri odraslih (Mulligan in Cook, 2013; Snyder idr., 2009). Test padca navikularne kosti v statičnih pogojih kaže na slabo delovanje vzdolžne- ga stopalnega loka in povečano prona- cijo stopala, če je padec enak ali večji od 10 mm (Park in Park, 2018). Pri merjencih v naši raziskavi je bil pred vadbo povpre- čen padec navikularne kosti 9 mm, kar jih je uvrščalo še med normalne pronatorje stopala. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je bila moč lokalnih in globalnih mišic pri naših merjencih primerna za normalno delovanje stopala. Kljub temu da so bile mišice primerno močne za normalno delo- vanje stopala, pa je že šest tedenski trening vaje kratko stopalo spremenil moč lokalnih mišic in izboljšal delovanje vzdolžnega stopalnega loka. Na osnovi tega lahko za- ključimo, da je pri športnikih, ki veliko obre- menjujejo stopala, smiselno izvajati vajo kratko stopalo, saj bodo tako povečali moč lokalnih mišic stopal in posledično verjetno zmanjšali možnost poškodb stopal. V dinamičnih pogojih je stopalo običajno bolj obremenjeno kot v statičnih pogojih. Pri stoji na eni nogi je obremenitev stopala ena telesna teža. Že pri hoji se obremenitev poveča do 1,3 kratnik telesne teže (White, Yack, Tucker in Lin, 1998), pri teku in skokih pa hitro doseže vrednosti od 2 do 10 kra- tnik telesne teže (Brughelli, Cronin in Cha- ouachi, 2011; Divert, Mornieux, Baur, Mayer in Belli, 2005; Elvin, Elvin in Arnoczky, 2007). Merjenci v naši raziskavi so bili triatlonci, kar pomeni, da so imeli v svojem treningu veliko teka. Zaradi teka smo pričakovali, da bo moč lokalnih in globalnih mišic stopala večja kot pri netrenirani populaciji in bodo zato mišice stopala manj občutljive na trening. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko vaja kratko stopalo – kljub predhodni treniranosti – še vedno izboljša moč lokal- nih mišic stopala in vpliva na manjšo pro- nacijo stopala v dinamičnih pogojih oziro- ma pri hoji. Predhodno so vpliv vaje kratko stopalo na izboljšanje delovanja stopala v dinamičnih pogojih pri netrenirani popula- ciji ugotovili že Mulligan in Cook (2013) ter Snyder in sod. (2009). Na osnovi naše raziskave je mogoče za- ključiti, da šest tedenska vadba vaje kratko stopalo izboljša delovanje vzdolžnega sto- palnega loka in zmanjša pronacijo stopala pri triatloncih v statičnih in dinamičnih po- gojih. Vajo kratko stopalo je priporočljivo izvajati tudi pri preventivnih programih in programih rehabilitacije stopal, kjer je po- trebno povečati moč lokalnih mišic stopal. „ Literatura 1. Anderson, M., Parr, G. in Hall, S. (2004). Fo- undations of Athletic Training : Prevention, Assessment, and Management. 2. Aydog, S. T. (2005). Differences in sole arch indices in various sports. British Journal of Sports Medicine, 39(2), e5–e5. https://doi. org /10.1136/ bjsm . 20 03.011478 3. Bandholm, T., Boysen, L., Haugaard, S., Ze- bis, M. K. in Bencke, J. (2008). Foot medial longitudinal-arch deformation during quiet standing and gait in subjects with medial tibial stress syndrome. The Journal of Foot and Ankle Surgery : Official Publication of the American College of Foot and Ankle Surge- ons, 47(2), 89–95. https://doi.org/10.1053/j. jf as. 20 07.10.015 4. Brody, D. M. (1982). Techniques in the evalu- ation and treatment of the injured runner. The Orthopedic Clinics of North America, 13(3), 541—558. Retrieved from http://europepmc. org/abstract/MED/6124922 5. Brughelli, M., Cronin, J. in Chaouachi, A. (2011). Effects of Running Velocity on Run- ning Kinetics and Kinematics. The Journal of Strength in Conditioning Research, 25(4). Retri- eved from https://journals.lww.com/nsca- -jscr/Fulltext/2011/04000/Effects_of_Run- ning_Velocity_on_Running_Kinetics.8.aspx 6. Campbell, E., Frye, J. in Gribble, P. (2008). Strengthening of the plantar intrinsic foot muscles decreases navicular drop and dec- reases muscular fatigue. Journal of Athletic Training, 43(3), S123. 7. Charment, J. in Contrib. (2011). Kinovea. Gnu General Public License version 2. Retrieved from https://www.kinovea.org/ 8. Cowan, D. N., Robinson, J. R., Jones, B. H., Polly, D. W. in Berrey, B. H. (1994). Con- sistency of Visual Assessments of Arch Height among Clinicians. Foot in Ankle International, 15(4), 213–217. https://doi. org /10.1177/107110 079 4 0150 0 411 9. Deng, J., Joseph, R. in Wong, C. (2009). Re- liability and validity of the navicular drop test: do static measures of navicular height relate to dynamic navicular motion during gait? Journal of Student Physical Therapy Rese- arch, 2, 21–28. Retrieved from https://www. researchgate.net/publication/262451340_ Reliability_and_validity_of_the_navicu- lar_drop_test_do_static_measures_of_na- vicular_height_relate_to_dynamic_navicu- lar_motion_during_gait 10. Divert, C., Mornieux, G., Baur, H., Mayer, F. in Belli, A. (2005). Mechanical Comparison of Barefoot and Shod Running. International Journal of Sports Medicine, 26(7), 593–598. https://doi.org/10.1055/s-2004-821327 11. Elvin, N. G., Elvin, A. A. in Arnoczky, S. P. (2007). Correlation between Ground Reacti- on Force and Tibial Acceleration in Vertical Jumping. Journal of Applied Biomechani- cs, 23(3), 180–189. https://doi.org/10.1123/ jab.23.3.180 12. Gooding, T. M., Feger, M. A., Hart, J. M. in Hertel, J. (2016). Intrinsic foot muscle activa- tion during specific exercises: A T2 time ma- gnetic resonance imaging study. Journal of Athletic Training, 51(8), 644–650. https://doi. org/10.4085/1062-6050-51.10.07 Tabela 1 Absolutne vrednosti SSNDT in DND pred in po vadbi pred vadbo po vadbi spremenljivka enota M SD M SD p SSNDT (mm) 9 2,4 4 1,8 < 0,001 DND (mm) 3 1,3 2 0,7 < 0,05 Legenda: M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; p – statistična pomembnost; SSNDT – navikularni padec sede-stoje; DND – dinamični navikularni padec. 64 13. Jung, D.-Y., Kim, M.-H., Koh, E.-K., Kwon, O.-Y., Cynn, H.-S. in Lee, W.-H. (2011). A comparison in the muscle activity of the abductor hal- lucis and the medial longitudinal arch angle during toe curl and short foot exercises. Physical Therapy in Sport : Official Journal of the Association of Chartered Physiotherapists in Sports Medicine, 12(1), 30–35. https://doi. org/10.1016/j.ptsp.2010.08.001 14. Klingele, J., Hoppeler, H. in Biedert, R. (1993). [Statistical deviations in high-performance athletes]. Schweizerische Zeitschrift Fur Sport- medizin, 41(2), 55—62. Retrieved from http:// europepmc.org/abstract/MED/8342006 15. McKeon, P. O., Hertel, J., Bramble, D. in Davis, I. (2014). The foot core system: a new paradi- gm for understanding intrinsic foot muscle function. British Journal of Sports Medicine, 49(5), 290–298. https://doi.org/10.1136/bj- sports-2013-092690 16. McPoil, T. G. in Cornwall, M. W. (2007). Pre- diction of Dynamic Foot Posture During Running Using the Longitudinal Arch An- gle. Journal of the American Podiatric Me- dical Association, 97(2), 102–107. https://doi. org/10.7547/0970102 17. Menz, H. (1998). Alternative techniques for the clinical assessment of foot pronati- on. Journal of the American Podiatric Medi- cal Association, 88(3), 119–129. https://doi. org/10.7547/87507315-88-3-119 18. Mulligan, E. P. in Cook, P. G. (2013). Effect of plantar intrinsic muscle training on medial longitudinal arch morphology and dynamic function. Manual Therapy, 18(5), 425–430. https://doi.org/10.1016/j.math.2013.02.007 19. Park, D.-J. in Park, S.-Y. (2018). Comparison of Subjects with and without Pes Planus during Short Foot Exercises by Measuring Muscular Activities of Ankle and Navicular Drop Height. Journal of The Korean Society of Physical Medicine, 13(3), 133–139. https://doi. org/10.13066/kspm.2018.13.3.133 20. Perry, J. (1992). Gait Analysis Normal and Pathological Function. Slack Incorporated. 21. Prentice, W. E. (2010). Rehabilitation Tech- niques in Sports Medicine (5th ed.). London: McGraw-Hill Education. 22. Razeghi, M. in Batt, M. E. (2002). Foot type classification: a critical review of current me- thods. Gait in Posture, 15(3), 282–291. https:// doi.org/10.1016/S0966-6362(01)00151-5 23. Sauer, L., Beazell, J. in Hertel, J. (2011). Consi- dering the intrinsic foot musculature in eva- luation and rehabilitation for lower extremi- ty injuries: a case review. Athletic Training in Sports Health Care, 3, 43– 47. 24. Snyder, K. R., Earl, J. E., O’Connor, K. M. in Ebersole, K. T. (2009). Resistance training is accompanied by increases in hip strength and changes in lower extremity biomecha- nics during running. Clinical Biomechanics, 24(1), 26–34. https://doi.org/https://doi. org/10.1016/j.clinbiomech.2008.09.009 25. Volkov, B. M. (1977). Influence of considera- ble athletic training on the foot condition of young athletes at a boarding school with a cross-section of sports. Arkhiv Anatomii, Gistologii i Embriologii, 72(6), 32—34. Retrie- ved from http://europepmc.org/abstract/ MED/901214 26. Wearing, S. C., Hills, A. P., Byrne, N. M., Hen- nig, E. M. in McDonald, M. (2004). The Arch Index: A Measure of Flat or Fat Feet? Foot in Ankle International, 25(8), 575–581. https://doi. org /10.1177/107110 070 4 0250 0 811 27. White, S. C., Yack, J. H., Tucker, C. A. in Lin, H.-Y. (1998). Comparison of vertical ground reacti- on forces during overground and treadmill walking. Medicine in Science in Sports in Exer- cise, 30(10). Retrieved from https://journals. lww.com/acsm-msse/Fulltext/1998/10000/ Comparison_of_vertical_ground_reacti- on_forces.11.aspx Primož Mav Fakulteta za šport primoz.mav@gmail.com