321
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — 24. dan sept. so se, kakor smo zadnjič rekli, začeli pomenki deržavnega zbora o prenaredbah vladarstva (regirenge) po nasvetu večine in manjšine edenindvajsetakov.
Pervi je govoril dunajski veliki škof in kardinal R a u-scher. Rekel je, da dozdanje vladarstvo se ne da poter-diti, ker ima preveč zamotano kontrolstvo, preveč oskerb-nikov in je zategavoljo počasno in drago. Pred 11 leti se je opustilo to gospodarstvo, pa čez malo let se je spet ponovilo, — zdaj pa se vidi, da tako ne more več ostati. Visoki govornik pravi, naj bi se v vsaki deželi vpeljal zbor deželnih namestnikov in se osnovali samostojni kantoni in samostojne občine tako, da bi več opravil prevzeli in da se bo vladarstvo z manjšimi stroški opravljalo. Starih naprav se ne moremo več lotiti, ker so poprejšni grajšinski podložni zdaj oprosteni; al tudi vlado po novi osnovi se ne more nasvetovati, zato ker je predraga. Pri vseh prenaredbah pa — je dalje rekel — se mora na to paziti, da cesarstvo zmiraj močno in mogočno ostane in da je edino ; edinost je potrebna posebno dan današnji, ker se prekucije že
mejam cesarstva bližajo.   Govornik pa ni povedal, ali stopi na stran večine al manjšine.
Grof S toka u je pristopil k večini in je posebno svetoval, naj bi se v kronovinah, ktere nimajo zgodovinske podlage za samostojnost, po novih vodilih samostalnost tako vpeljala, da bojo enake pravice vsem stanovom zagotovljene.
Močoni priporoča edinost cesarstva tako, da malih narodov ne bojo veliki zaterali. Nasvet večine pa ne daje upanja tem pravicam. Najbolj se poteguje on za narodnost in narodni jezik, ter pravi, da so se ljudstva v Avstrii že dovolj zdramile in da je zadnji čas, da se jim da pravica, ki jo jim je Bog dal. Iz serca obžaluje, da ni drugih zagovornikov slovanskih narodov, da bi njega podperali v teh zadevah. Vposled nasvetuje prenaredbo vladarstva, obveljavo enakopravnosti vseh narodov in vseh ver, samostalnost dežel, očitno ravnanje v pravdah, oprostenje nauka, upeljanje na-rodskega jezika v učeliša.
Grof Auersperg terdi, da večina ne misli upeljati zastarelih šeg, ampak da želi ustavnih naprav, ter priporoča enake pravice vsem deželam in misli, da se bodo nasveti večine in manjšine zedinili, kader vse v pravi red pride, in da bo tudi deržavno svetovavstvo bolj obrajtano in čislano, kader bode ljudstvo samo namestnike svoje volilo.
Majlath se zoperstavlja Močo ne vi politiki za-stran narodstva, in pravi, da tudi Garibaldi je tak politi-kar, — nazadnje se pridruži k nasvetu večine.
Maager je v obširnem govoru odkrito povedal, da on želi ustave ali konštitucije, — to je, da ljudstvo voli poslance v deržavni zbor, kjer naj bi se postave dajale. On pravi, da je to namen manjšine, kterega on po pravem imenu izgovori, ker noče kakor mačka okoli kaše hoditi, ampak naravnost povedati, kaj da je -v našem cesarstvu sedaj potreba. Deržavno svetovavstvo je cesar zato poklical, naj mu odkritoserčno pove, kako bi se moglo pomagati cesarstvu iz volikih zadreg, ktere ga stiskajo. Naša dolžnost je tedaj — pravi M a a g e r — zdravila svetovati, po kterih bi se dala ozdraviti deržavna bolezen. To zdravilo je ustavno ali konštitucijno vladarstvo. Na dalje Maager razjasnuje, da so Saksonci na Erdeljskem že pred letom 1848 svojo ustavo imeli, da jim je pa bila vzeta, dasiravno se nič niso v puntarije mešali in so zmiraj zvesti bili. Ker so Saksonci še dandanašnji zvesti svojemu cesarju, se radi znebijo svoje stare ustave, ako se jim zdaj nova — po vseh avstrijan-skih deželah veljavna ustava podeli.
Škof Koricmič, Jakab, grof Aponji in Tope r c e r se pridružujejo večini in pravijo, da se po predlogu večine edinost cesarstvu ne bo omajala in da je potreba kmali kmali prenaredb, ker se nevarni viharji na političnem nebu motajo.
Baron Herbert zagovarja predlog manjšine operaje se na ravnopravnost vseh narodov, kakor je od cesarja zagotovljena, in pravi, da se to utegne bolj po nasvetu manjšine izgotoviti. —
Kraj ns ki podpera predlog večine in pravi, da po nasvetu manjšine se bode narodstvo zateralo. On na priliko omenuje Galicijo, ktera je po odcepljenji od poljskega kraljestva tudi s svojim jezikom, svojimi šegami in narod-skimi navadami pristopila k avstrijanskemu cesarstvu, al birokracija ali kancelijsko gospodarstvo je zateralo narodsko življenje in ljudstvo je zgubilo za to zaupanje do vlade. Ko je bilo Poljsko kraljestvo razcepljeno, se je Poljakom obljubilo njih narodsko namestništvo, padalo se jim ni,— to vpeljavo želijo in je pričakujejo po nasvetu večine.
Knez Salm pravi, da prenaredbe vladarskih zadev se ne morajo operati na podlago ustave od leta 1848, ktera ni bila dostojna, kakor je skušnja pokazala. Večina svetuje, naj se splošne vodila zastavijo, po kteri bi se v vsaki deželi deželno namestništvo ustanovilo. Vsaka dežela, vsaka občina ima svoje pravice; te se morajo varovati, če so še tako majhne.
322
Baron Lichtenfels je govoril proti predlogu večine zato, ker ne določi prave podlage za izpeljanje deželnih zgodovinskih ustav. Pred letom 1848 so imeli samo žlaht-niki (velika gospoda) pravice v deželnih zborih; okoljstave so se zdaj spremenile, in če se novo gospodarstvo hoče osnovati, se mora to tako storiti, da bodo naprave povsod enake. On pravi, da Ogrom se ne sme kaj posebnega dovoliti , česar bi druge dežele cesarstva ne imele. Na stare predpravice se zdaj ni mogoče operati, ker ne veljajo več, kakor vsak ve, in starih ogerskih postav ne more nobeden za dobre spoznati, ker ravnopravnosti ne zagotovljajo. Ce bi se zdaj zopet vse na novo vpeljane pravdne in kaznovavne naprave na Ogerskem odpravile in v deželnem zboru druge nasvetvale, bi se veliko ljudem krivica storila. Govornik nazadnje terdi, da le predlog manjšine more cesarstvo močno in edino storiti.
Szogyeny se potegne za predlog večine. Kar Ogre zadeva, pravi on, da je ogerska dežela s cesarstvom tako zvezana, da se ne da odločiti; akoravno je imela svoje svobodne pravice in druge postave in druge uradnije kakor tiste dežele, ktere so v nemški zavezi, vendar je bila zmiraj močna podpora vesolnega cesarstva. Zato je za popolno ohranjenje cesarjeve oblasti zlo potrebno, da se Ogrom njjh pravice spet podele, da bojo varovali edinost Avstrije. Ce bi bilo potreba v nekdanjih ogerskih deželnih postavah zdaj kaj prenarediti, se bo to lahko storilo v deželnem zboru, kakor se je že tudi pred letom 1848 večkrat zgodilo; ker so deželni zbori tudi drugim stanovom dovolili, deležnikom biti v posvetovanji domačih naprav. Na dalje pravi, da zavoljo ustaje v letu 1848 dežela ne more svojih pravic zgubiti; bili so puntarji že na smert kaznovani, drugi pa, kteri se punta niso udeležili, po nedolžnem terpeti ne smejo.
Grof Hartig pravi, da nikakor ne razume, kaj da želi predlog večine in da je težko izpeljati to, kar ua-svetuje; njene želje se mu tako zamotane zdijo, da bi ne vedil kaj početi, ko bi zdaj minister bil. On je svoje misli že v posebni knjižici razložil in bi jih bil zboru priporočil; ker pa to ni dopuščeno, se ne more zediniti ne z večino ne z manjšino.
Grof Nostic pravi, da je predlog večine bolj jasen, kakor predlog manjšine. Po predlogu manjšine bi bile deželne namestništva malo vredne in cesarska oblast bi se zlo okrajšala, kar ne sme biti. Predlog večine more Avstrijo tako močno storiti, kakor je nekdaj bila. Različnost postav ne bo omajala edinosti deržavne; na Pruskem so postave dvojne baze, francozke in staropruske, na Angleškem se spolnujejo angležke, škocijske in irske postave, na Rusov-skem pa se več — in vendar edinost teh deržav ni v ni-kakoršni nevarnosti. Kar je tedaj v teh deržavah mogoče, bo mogoče tudi v Avstrii. —
v               v
Škof Štrosmajer je razjasnil in dokazal v obširnem govoru imenitnost narodstva in jezikov, in se je pridružil predlogu večine.
Tudi grof Almasi, grof Merkandin in grof Wol-kenstein so stopili na stran večine in poslednji je rekel, da je zadost, če deržavno svetovavstvo le poglavitne podlage osnuje, vladarstvo bo potem izpeljavo že samo po-skerbelo; on misli, da bo zaupanje do cesarja toliko bolj se povzdignilo, kolikor bolj bojo druge strani odgovornost za vladanje na se vzele.
Vraničani posebno od Hrovatije in Slavonije pravi, da so imele te dežele zagotovljene pravice, ktere so zdaj ob veljavo prišle in da ljudstvo močno želi te pravice spet nazaj dobiti; verh tega pa tudi željo razodeva, naj bi se Dalmatinsko spet zvezalo s Hrovatijo in Slavonijo, kakor je nekdaj bilo.
Wohiwend , knez Schwarzenberg in knez Colloredo stopijo tudi na stran večine in še posebno pravi knez Colloredo, da je ljudstvo po deželah zlo na-taknjeno,   zato je   potreba   hitro   hitro novih naprav, da se
serditost potolaži in zaupanje spet obudi, al prazne obljube ne bojo nič pomagale; treba je djansko pokazati, da je resnica. Mi smo zlo bolni — nravi knez Colloredo — treba je zdravila, pa hitro, da ne bo prepozno. Vposled se združi z grofom Auerspergom v tem, naj se predlogu večine tak dostavek dodene, da ne bojo ljudje mislili, da se le Ogrom mastna pogača peče, drugim narodom pa ne.
Pomenki zastran obveljave narodnih jezikov v šoli in v kancelijah so bili prav živi. Vitez Krajnski je nanašaje se na nasvet odbora pervi besedo poprijel in prav goreče za to obveljavo govoril, ter je dokazal, da zate-ranje (eh pravic veliko nevoljo po vseh deželah izbuja; govoril je pa še posebno za svojo deželo in obveljavo poljskega jezika. Govorilo je o tej zadevi še več druzih sve-tovavcov, dokler ni grof A ponvi vstal in rekel: To je vse pravo in dobro, al ne mudimo se, gospodje, predolgo pri tej reči, ktera ne bo drugače, dokler ne bo cela vladna osnova drugačna.
Potem je prevzvišeni škof Štrosmajer besedo poprijel in jasno dokazal potrebo, da nemški in v nekterih deželah laški jezik ne tlačita drugih jezikov; ne, da bi se nemški jezik spodrinil tam, kjer je na pravem mestu, al drugim jezikom naj bi se nikjer njih pravice ne krajšale; dolžnost vlade je in tudi v njeni lastni prid je, da na vso moč pripomore, da se jeziki, ki so brez svoje krivice zaostali, omikajo in povzdignejo na višjo stopnjo, pa tudi upeljejo v javno življenje; vlada naj čuje nad tem, da bolj izobraženim jezikom ne pripusti zatirovanja manj omikanih ; zato naj varuje slabega, da ga ne stisne močneji. Ne morem pa drugače — je nadalje govoril slavni škof — da bi pri tej priliki gospodu ministru nauka ne priporočil posebno Slovence. Slovenci so kaj izversten narod; brez posebne podpore so svoj jezik lepo o m i-kali; oni so vredni, da se ministerstvo kar je moč na-nje ozira; iskreno jih tedaj priporočam in tako tudi Slovane isterske in dalmatinske, da se njenim jezikom pomaga k dostojnemu raz-vitku. Rodoljubni gospod škof, kterega mile besede bojo tisučemi odmev našle po vseh slovenskih okrajnah, so še dalje govorili o potrebi, da se domači jeziki upeljejo v šole in v kancelije, in da se vse postave razglašajo v domačem jeziku  vsaki deželi in sicer v dobrih prestavah.
Referent K lam je na to nasvetoval, naj se sklepu der-žavnega zbora pristavijo besede: ,,da zanemarjenje deželnih jezikov v šoli in v drugih zadevah javnega življenja izbuja veliko nevoljo". Ta pristavek je bil po veliki večini glasov poterjen. In tako so imeli pomenki o zadevah jezika končani biti, pa gosp. grof Auersperg se je še oglasil rekoč: ,5Ker je sklenjeno, da se nima več o tej zadevi govoriti, prosim vendar v protokol zapisati, da sem tudi jez se zapisati dal, da bi bil za Slovence, med kterim živim, govoril kakor je govoril gosp. škof S t ros maj er".
V druzem zboru je pervi govoril Conte Borelli za predlog večine. On pravi, da v tem predlogu ne najde nič napčnega. Ce se več opravil deželnim namestnikom izroči, se bo vse očitanje in zabavljanje cesarskim uradnikom odvernilo, ker ne bojo več imeli toliko z ljudmi opraviti. Nejevolja je zdaj med ljudstvom grozno velika; mnogo se toži čez uradnike in njih početje, — to bo nehalo, če si bo ljudstvo samo postave dajalo in jih spolnovalo. Tudi pravi Borelli, naj bi Dalmacija se ne združila s Hrovatijo in Slavonijo, ker so njeni prebivavci tako premedeni, da so popolnoma ugodni za samostalnost. Na to pa škof Štrosmajer krepko odgovori, da prebiva v Dalmaciji veliko večje število Slovanov kakor Lahov, in če se ljudstvo po-praša. bo s Hrovati potegnilo.
Škof Mošierevič želi, da bi se podelila samostalnost serbski Vojvodini in banatu, ter po zgodovini dokazuje, da so te dežele   že   poprej   svoje  deželne   postave  imele.    Ce
323
bojo Ogri spet  svoje nekdanje pravice dosegli, je treba, da jih tudi druge dežele dobijo.
Grof Hali er pravi, da je pomanjkanje dnarja naj veča težava; treba je tedaj, da se dobro gospodariti začne in da se upeljejo take naredbe, ktere najmanj plačila potrebujejo.
Knez Auersperg pristopi k predlogu večine in tudi general knez Lichtenstein pravi, da predloga manjšine zato ne poterdi, ker bi se po ti poti ustava upeljala in bi spet taka zmešnjava postala kakor je bila leta 1848.
Salvotti tudi poterdi predlog večine. Mi ne potrebujemo — pravi — učeno zloženega sistema, ampak na-. prav, ki se natori raznih ljudstev prilezejo. V Avstrii živi deset različnih narodov; vsi ti se ne morejo po enem kopitu vladati; treba je, da se vsakemu narodu pravica stori in da se tako ž njim ravna, kakor se njemu prileze. Ce bojo vse ljudstva  zadovoljne, bo celo cesarstvo zadovoljno.
Opat Eder zagovarja predlog manjšine. Moja domovina — Solnogradska — pravi, je imela 1000 let lastno oblast — v letu 1806 je bila zvezana z Avstrijo — veliko ceni ta dežela samostalnost, pa vendar se ji rada odpove, ce bi bila zvezana po vesolni ustavi z Avstrijo.
Baron Petrino zagovarja predlog veči ne. Bukovina, za ktero se poteguje, je imela lastne deželne ustave in tisti oddelek Bukovine, ki je še zdaj pod rusovsko krono, ima še stare pravice; on želi, da bi se te stare pravice nazaj dobile. Na dalje pravi, da tudi Ogrom naj se dajo njih stare pravice nazaj, zato ker Avstrije poglavitna moč se najde le v zvezi z Ogri, ter pravi, da tisti ni prijatel domovine, kdor ne poterdi predloga večine.
Na to odgovori dr. S tras ser, da to ni res; on ne poterdi tega predloga, marveč se sklene s predlogom manjšine in vendar mu ne bo nobeden očital, da ni dober prijatel Avstrije. Predlog večine — pravi Strasser — se ne da pravično izpeljati zato, ker se opera na zgodovino. Sami Ogri so imeli po zgodovini ustavo (konštitucijo), druge dežele pa ne; če se tedaj na pretečene čase zdaj hočemo operati, bodo samo Ogri ustavo dobili, druge dežele pa ne. Da Ogri to žele, je razumljivo; kako se jim pa tudi sve-tovavci iz drugih dežel upajo pridružiti, on ne more razumeti. Posebno pravi, da poprejšne kaznovavne postave na Ogerskem ne moremo upeljati, po kteri so bile dopuščene batine. Na dalje razklada, da je Avstrii zveza z Nemčijo živa potreba; sam cesar jo je izrekel unidan pri zdravljici v Solnogradu in vse početja vladarstvine dokazujejo, da želi se zvezati z Nemčijo. Ta zveza nam je zlo potrebna, da ne bomo spet ob času nevarnosti sami ostali kakor lansko leto.
Grof Sečen zaverne sprednika, da na Ogerskem niso delili batin, akoravno so v postavi predpisane, in če kdo misli, da zdaj ni mogoče na Ogerskem veljavnih avstrijanskih postav spremeniti, mu odgovorim, če ni mogoče takih naprav prenarediti, ktere še komaj deset let na Ogerskem terpe, kako je bilo pa mogoče, da so nam naše stare ustave vzeli, po kterih je bila poprej dežela veliko sto let vladana.
v
Po tem je škof Saguna besedo poprijel in je svoje misli na znanje dal, da želi edinost cesarstva, deželne na-mestništva s samostalnostjo, enakopravnost vseh narodov in vseh spoznavavcov kristjanske vere, učeliša za razne vere, podporo za cerkve in šole od deržave, povračilo šolskega in cerkvenega premoženja, gospodarstvo samostalnih organov, povzdigo učenosti, obertnijštva in rokodelstva, primerno naklado gruntnega davka in tiskarno svobodo.
Baron Haimberger je govoril za predlog manjšine, grof Pa če za predlog večine; na zadnje je še škof Strosmaj er besedo poprijel, rekši, da pravdar-ske postave in sploh pravdarija v Avstrii ni tako popolnoma, da bi se mogli ž njo bahati.
27. dan septembra je bila poslednja seja deržavnega svetovavstva in tukaj so se še sledeči govorniki oglasili.
Dr. Po lanski se ni pridružil nobenemu predlogu. On pravi, da po predlogu manjšine ne dobijo dežele dostojne samostalnosti, po predlogu večine pa ne dobiva centralna oblast dostojne moči za postavo dajanje in njih  izpeljevanje.
Svetovavec Maager, ker se je zmiraj za konštitucijo potegoval, je še enkrat v tej zadevi govoril in pa rekel, da njegove misli niso sanje, ampak da se opirajo na želje tisučernih in tisučernih ljudi, kteri le od upeljanja ljudo-Ijube konštitucije blagor Avstrije pričakujejo. Akoravno je časopisom prepovedano od konštitucije pisati, je vendar le ta beseda na vsakem jeziku. Ce je tedaj tirjal, naj se ustanovi konštitucija, je le želje tisučernih prebivavcov Avstrije očitno razglasil in vsi pričakujejo, da bo to besedo deržavno svetovavstvo zagotovilo; naj reče kdo kar koli hoče, zakrivati se vendar ne more, da ravno to je zapopa-deno v predlogu večine in manjšine. Ce se tedaj on za konštitucijo poganja, je le zato, ker po edini ti poti se more vsem ljudem pravica storiti, in ker je vtem zboru le malo svetovavcov družin kakor žlahtnih stanov, se more on potegniti za druge stanove; žlahni stan ima tako povsod zagovornikov dosti.
Baron Gehringer se je oglasil* za predlog manjšine in je posebno dokazal, da zastran ogerskih zadev ni potreba prenaredb, kakor jih večina želi. Ako se hočejo nove naprave operati na zgodovino, se mora določiti doba, kdaj se zgodovina prične. Ker je tukaj zastran dnarstva se posvetovati,   so vse druge pretresovanja odveč.
Nato grof Andrassv dokazuje, da Avstrija brez ogerske dežele ne more obstati in da so bile poprejšne ogerske postave tako cenjene, da so jih večkrat v ptujih kraljestvih za izgled imeli. Dalje pove, da je rajnki cesar Franc I. v letu 1805 pri Ogrih podporo in pomoč dobil, ko je bil v velikih stiskah po Napoleonu L Govornik pravi, da je kardinal Rauscher rekel, da cesar potrebuje veliko armado in veliko dnarja; na obe strani pa se da veliko prihraniti,  če  se ljudstvom   volja spolne in zaupanje obudi.
Grof Bar k oči je veliko govoril, da se Avstrija ne da centralisirati kakor francozke dežele, zakaj v Avstrii prebiva devset narodov raznih plemen, raznih šeg in raznih jezikov, tedaj se vse ne da po enem kopitu meriti. Ojstro je očital ministru pravice, da je toliko toliko postav na dan prišlo, ki se nikakor ne prilezejo potrebam ogerskega ljudstva. Na to pa se je unelo pričkanje med grofom Bar-koči-tom in ministrom Nadasdy-om tako, da je zbora predsednik prezabavljivi Bark. govor ustavil.
Svetovavec Maj lat h se je še potegnil za poprejšne ogerske postave in je rekel nazadnje, da pogoj v Villa-franki je bil le novi obrok miru; ta obrok gre zdaj h koncu, in treba je, da se hitro stori, česar nam je potreba.
Svetovavec Maager in baron Reyer sta oba se potegnila za nasvet manjšine, grof St. Jullien in baron Salvotti pa za nasvet večine; nazadnje sta še referenta manjšine in večiine dr. Hein in KI a m vsak predlog svoje stranke zagovarjala, in potem se je pričelo glasovanje ter se tako-le končalo: Svetovcov vseh je 58 — dva nista bila pričujoča, namreč grof Degenfeld in pa baron Sokčevic. Glasovalo jih je tedaj le 56. Za nasvet manjšine so glasovali: Dr. Eder, baron Erggelet, Gehringer, Haimberger, dr. Hein, baron Herbert, baron Lichtenfels, škof Mošierevic, žlahni Maver, baron Reyer, Scholler, Strasser, Trenkler, Wohlvvend in z nekim razločkom tudi Maager in Močoni; — za nasvet večine so glasovali: Grofi Al-massy, Andrassy, Apponyi, Auersperg, knez Auersperg, grofi Barkoči, Klani, knez Colloredo, grof Haller, Jakabb, grof Saint Jullien, škof Korizmič, Krainski, knez Lichtenstein, Majlath, grofi Mercandin, Nostic, Pače, baron Petrino, knez Salm, baron Salvotti, knez Schwarzenberg, vitez Starovieski, grof Stokau, Conte Borelli, škof Štrosmajer, grof Sečen, Szogyenyi, Toperčer, Vraničany, grofi Wol-kenstein,  Mocenigo in baron Zigno; — na nobeno stran
324
se niso  oglasili:  nadvojvoda  Vilhelm in Leopold,  kardinal Rauscher, grof Hartig, dr. Polanski in škof Žaguna.
In tako je bil končan zbor deržavnih svetovavcov, ki je 4 mesce terpel. Več svetovavcov je namreč reklo, da bi radi za en čas po svojih opravkih domii sli, kar se jim je tudi dovolilo. Po trikrat cesarju ponovljenem „Hoch" (Slava) in po izrečeni zahvali gospodu predsedniku nadvojvodu so se poslovili deržavni svetovavci.
—   V saboto so sprejeli presvitli cesar na svojem domu vse deržavne svetovavce in se od njih poslovili blezo tako-le: „Zahvalujem se Vam za marljivo delavnost Vašo in podložno zvestobo; dal si bom predložiti vse Vaše nasvete, in k mali bojo sledili vladni sklepi. Ker greste, gospodji moji, sedaj domu, povejte svojim deželanom, naj z zaupanjem pričakujejo Moje ukaze, da se taka podlaga pripravi za uove narodne naprave*'. Trikratni „Hoch" je zadonel potem Njih Veličanstvu, in svetovavci so zapustili cesarjev dom. — Vse zdaj čaka, kaj bo in kako bo.
—   C. k. ministerstvo je dovolilo osnovo pogorelsko družbe v K rak o ve m in ji poterdilo njene postave.
—   Za papeževo armado nabrani prostovoljci, ki so jih Sardiuci vjeli, pa jih izpustili, pridejo lesem (v Meid-lingj nazaj; odtod bojo vsakega poslali ua njegov dom. Pravijo, da jih je okoli 1000.
—   Po ukazu ministerskem od 22. sept. se mora re-krutba, ktera velja za prihodnje leta 1861, tako hitro upraviti, da bo zadnji čas do konca tega leta po vseh cesarskih deželah pri kraji. Poklicani so v to re-krutbo v letu 1840, 1839, 1838, 1837 in 1836 rojeni fautje, se ve da tako, da leta 1840 rojeni pridejo najpoprej na versta. Popisovanje se ima povsod 1. dan t. m. (oktobra) začeti. Kdor misli kako pravico za oprostenje od vojaščine imeti, naj se podviza, da se s potrebnimi spričbami pri svoji gosposki za to potegne.
—   Govorilo se je, da ministerstvo dnarstva misli papirnate deset i ce izdati; najnovejše novice pa preklicu-jejo to govorico.
—   Telegraf, ki so ga v našem cesarstvu leta 1847 pervič napravili, in čigar železne struue so leta 1848 merile le 124 geografičnih milj, merijo zdaj 1500 geog. milj; po vseh deželah našega cesarstva sega zdaj že ta drat in nosi novice iz kraja v kraj; ua 20 mestih se stikuje s telegrafi sosednih dežel.
Iz Tersta 1. okt. — Kakor se sliši, se bo vožnja za ljudi po železnici izNabrežine v K a s ar so 3. dan. t. m. začela, za blago pa še le 1. decembra.
Ogersko. Iz Peš t a 27. sept. Šole na tukajšnem vseučilišču se po ministerskem ukazu ne bojo začele 1. oktobra, kakor je navada, ampak njih začetek je odložen na poznejši čas. Kaj je pravi vzrok tega odloga, se ne ve; nekteri mislijo, da vlada ne vidi rada, da bi se mnogih narodnih slovesnost, ki bojo ta mesec v Peštu, udeležila tudi večidel preiskrena šolska mladost; drugi pa pravijo, da bi vlada rada več učnikov dala tukajšnemu vseučilišču, ki so sposobni v domačem jeziku različne nauke učiti in tako vstreči enoglasnim terjatvam ogerskega naroda. Ker pa odlog šolskega začetka ni bil ob pravem času po deželi oklican, je prišlo že veliko študentov iz daljnih krajev v šolo;   kako   bo tedaj s začetkom   šole, se ne ve'.
Iz Galicije. Po najnovejših naznanilih je goveja kuga še v 6 krajih; v 18 hlevih je napadla 161 goved; 86 jih je poginilo, 5 so jih pobili, 15 jih je prebolelo, 55 je še bolnih.
Laško. Sardinci so z veliko silo vzeli Jakin (An-kono); 29. sept. se je udal Lamoriciere z vso svojo armado, ki je v Jakinu bila. Papeževe dežele so tedaj zdaj vse v rokah Sardinije; le Rim z okolico njegovo je še papežev.    Kaj bo dalje, še nihče ne ve.    Sv. Oče so še v
Rimu, kterega francozka in tudi sardinska armada varovati hoče, da ga ne napade Garibaldi, ki je obljubil, da v Rimu hoče „zedinjeno Italijo" oklicati. Morebiti se bo zdaj kaj premislil. Danes ima sKapuo inGaeto na Neapolitanskem dela na cente; zakaj v boji 21. dan p. m. poleg reke Volt ur ne, ki na pol obdaja mesto Kapuo, je bila njegova armada zlo tepena in do danes še ni nič znano, kaj je dalje opravil. Kralj neapolitauski je še zmiraj v Gaeti s precej veliko armado. V Neapolji je velika zmešnjava, ker so si 3 stranke nasproti: sardinska, Maz-ziuova in kraljeva. Ker Garibaldi ni kos težavnega klop-ciča izmotati, so Neapolitauci poslali pismo kralju sar-dinskemu, naj pride s svojo armado in posede deželo. Kralj se je podal v Romanjo in bo na meji neapolitanski vkupaj prišel z Garibaldi-tom. Sardinski vladni časnik „Opi-iiioiie" pravi 28. sept., da ni mogoče, da bi Beneško ostalo Avstrii; al ne vojska, ampak zbor (kongres) velikih vlad bo to določil; od kongresa govori tudi „M o niti e ur" 30. sept. Pa kdo upa dan današnji sardinskim in fraucozkim lepim besedam! Ves drug zbor, namreč zbor v Varšavi je obema hud tern v peti.*
Serbija. Iz Beligrada 29. sept. Knez Miloš je umeri 26. dan t. m. v Topšideru. Truplo ranjega kneza so včeraj prenesli v Belgradsko veliko cerkev in ga danes položili v tukajšno rako. Pogreb je bil slovesen; silo veliko ljudstva se je zbralo, kuezu Milošu zadnjo čast ska-zati. Danes je serbski narod vera dal (prisegel) novemu knezu Mihaelu, edinemu sinu Miloševemu, ki je bil v cerkvi slovesno posvečen; zvečer je bilo mesto razsvitljeno. Novi knez je bil rojen 16. sept. 1823 v Kragujevacu v Serbii in je oženjen z ogersko grofinjo Julijo Hunvadovo (3. avg. 1853). Knez Mihael Obrenovič je bil že enkrat, po smerti svojega brata Milana, gospodar serbski; al zavoljo mnozih over, ki so se mu zoperstavljale, se je podal v Zemun na Avstrijansko; leta 1844 in 1845 je potoval po Nemčii, Holandii, Belgii, Švajci, Italii inGerškem; leta 1847 in 1848 je živil ua Rusovskem, leta 1849 in 1850 pa na Angležkem in Francozkem, ker je veliko vidil in se veliko naučil. On govori serbski, francozki, nemški, ruski, laški, vlaški in turški jezik, in je bistra glava, pošten in odkritoserčen mož, ki svojo domovino iskreno ljubi in je naudan terdue volje, blagor njeni pospešiti.   Otrok še  nima.