GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
M. Sobota, 24. aprila 1953
Leto V. - Štev. 17 - Cena 10 din
Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože V11 d — uredništvo in uprava M. Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini
Pregl jmo storjeno delo ~
pa bomo ugotovili, če smo se dovolj pripravili
                                                                 IV. kongres OF
   Od 25. do 27. aprila bo v Ljubljani IV. kongres Osvobodilne fronte Slovenije, katerega se bo udeležilo po dosedanjih prijavah nad 900 izvoljenih delegatov občinskih organizacij OF in veliko število gostov. Ne bo napak, če se ob tem malo zamislimo v naše delo in sl po-
stavimo vprašanje, kako smo pripravljeni na ta dogodek.
   Pomen IV. kongresa je veliko večji od dosedanjih kongresov predvsem zaradi tega, ker se bo Fronta preimenovala v Socialistično zvezo delovnih ljudi in prevzela nove in širše naloge, kot jih je imela dosedaj.
   Naši frontni odbori in aktivisti so imeli vso zimo najprimernejši čas, da so lahko razlagali članom pomen preimenovanja in razširjene naloge te naše vsesplošne ljudske politične organizacije. Tam, kjer so občinski in vaški odbori OF bili vsaj malo delavni, je bilo dovolj sestankov, izobraževalnih tečajev, kulturnega dela in tolmačenja. Marsikje je bilo vsega tega več kot v prejšnjih letih. Lahko trdimo, da se je na
splošno po VI. kongresu ZKJ, zlasti pa po TV. kongresu Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije pojačalo delo naših frontnih organizacij. To je zasluga pravilnega tolmačenja preimenovanja organizacije in njenih nalog.
Najbolj razgibano delo je bilo in se še vedno odvija v krajih. kjer frontni odbori delajo kar najbolj samostojno. Med vsemi pa še vedno prednjačijo v občini Cankova. Ravno tu se lepo odraža delo komunistov med ljudmi. Komunisti so pravilno razumeli svojo vlogo v Fronti in prenesli nanjo reševanje vseh političnih, kulturnih in vzgojnih nalog.
Splošno izobraževanje, ki so ga opravile preko zime naše frontne organizacije, lahko sma-
tramo za glavno torišče dela. Izobraževalni tečaji in predavanja Ljudske univerze so ponekod postali zelo priljubljeni in se posamezne vasi res lahko ponašajo z uspehi na tem področju. V zbiranju prispevkov za kulturni dom prednjačijo prebivalci občin Cankova, Mačkovci. Šalovci in Križevci.
T dvaindvajsetih občinskih vodstvih OF je vsega 257 odbornikov, med njimi pa je žena samo 25. To bo treba pri bodočih volitvah odborov Socialistične zveze popraviti. Podobno velja tudi za vodstva osnovnih organizacij, kjer je med 1184 odborniki le 126 žena! Pri 181 osnovnih organizacijah, kolikor jih je trenutno v okraju, ugotavljamo, da ne pride ena žena na vsak odbor.
  12 let Osvobodilne fronte
Letos 27. aprila bo preteklo 12 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva. V vsem obdobju svojega delovanja je imela najvažnejšo nalogo, zbrati delovno ljudstvo in ga voditi v borbi za lepše življenje. Ta borba se ni bila vsa leta z enakimi sredstvi — med okupacijo Je bilo treba z orožjem izgnati okupatorja in onesposobiti domače izdajalce in izkoriščevalce, da bi škodovali ljudstvu, po osvoboditvi pa z delom in vzgojo gratiti socializem.
Pri tem je dosegla velike uspehe. V svojih vrstah je zdru-
žila vse poštene, delovne ljudi Slovenije, ki s skupnimi močmi delajo za napredek naše domovine. Njene naloge pa še niso končane, socializem še ni zgrajen niti na gospodarskem področju niti v zavesti ljudi. Zato je v sedanjem času vzgoja ljudi najvažnejša naloga.
   Ob 12. obletnici OF pa se bodo zbrali najboljši člani na IV. kongresu, ki bo razpravljal o bodočih nalogah, obenem pa bo tudi spremenil ime Osvobodilne fronte v Sociolistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije, ki je za sedanje razmere in naloge organizacije primernejše.
Dogodki zadnjih dni
   EISENHOWERJEVE PONUDBE MOSKVI. — Ko je sedanji predsednik ZDA general Eisenhower v imenu republikanske stranke prevzel 20. januarja ameriško upravo v svoje roke, so mnogi v svetu pričakovali, da ga bodo potegnile za seboj skrajno reakcionarne, pustolovske in militaristične skupine med republikanci. Nekateri politični opazovalci so tedaj že napovedovali nove zapetljaje na daljnem Vzhodu. Eisenhovrwerjeve predvolilne obljube ameriškim vojakom ha Ironti, da bo končal korejsko tragedijo še to leto, so tedaj cenili kot cenen predvolilni manenever.
   Toda že prvi dnevi upravljanja novega predsednika so pokazali, da se pri svojem delu pe bo preveč togo ravnal, po volilnem programu republikanske stranke, niti se dal vplivati od onih prenapetežev, ki bi mu lahko samo zmanjšali ugled v ZDA in v sveta. Morda se ta razvoj ne čuti v toliki meri v notranjepolitičnem dogajanju. Dokaj očiten pa je na področju zunanje politike. Vesela novica, da so te , dni na Koreji že zamenjali dve skupini bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov obeh borečih se strank, dokazuje, da so v Washlngtonu popustili. v odnosu do severnokorejskega in pozneje kitajskega napgdalca. Svoje trdoglavosti so se odrekli ludi v kitajski in severnokorejski prestolnici in celo ponudili nova pogajanja za premirje. Kakor kažejo zadnja poročila, * se bodo le-ta pričela 25. t. m. in če sodimo po razmeroma hitrem sporazumevanju zadnjih dni, nas ne bo presenetilo, če bodo predstavniki Združenega poveljstva in kitajsko-severnokorejske armade rešili v nekaj dneh še edino sporno vprašanje predvidenega sporazuma — celotno zamenjavo vseh vojnih ujetnikov na Koreji.
   Eisenhovrer torej namerava izpolniti svoje predvolilne obljube, Toda predsednik ZDA je šel te dni še dalje. V svojem drugem odprtem govoru ameriškemu ljudstvu je pozval SZ, da prične odkrito sodelovati z zahodnimi državami, da bi tako upostavili trajen mir na svetu. SZ naj se odreče vmešavanju v zadeve južnoaztjskih držav (Indokine in Malajske), kjer divjajo po svojem obsegu manjše, toda po srdi-, tosti nič manj srdjle bitke med kolonialnim silam naklonjenimi vladami in osvobodilnimi gibanji, ki so več ali manj pod moskovskim nadzorstvom.
   V svojem širokem programu se predsednik Eisenhovrer ludi zavzema za enotno Evropo, v kateri bi bile kot enakopravne članice ludi resnično svobodne in neodvisne države Vzhodne Evrope. To pomeni, da bi se Moskva morala odreči tudi svoje imperialistične politike nad Madžarsko, Romunijo. Bolgarijo, Poljsko, Češkoslovaško ...
   Na Zahodu so le izjave pozdravili kot nov dokaz mirovnih prizadevanj Washingtona, v Moskvi in satelitskih državah pa kot opravičilo Eisenhovrerja za dosedanjo ameriško politiko. Vendar so se v Moskvi vzdržali preostrih komentarjev.
   DOGODKI V BURMI in pa z njimi povezana razprava pred Generalno skupščino pa kažejo, da se bodo morali vmešavanja v tuje notranje zadeve odpovedati tudi v Washingtonu. Žalostna resnica, da se na ozemlju Burme še vedno potikajo ostanki nekdanje Čangkajškove armade in sprejemajo podporo s Formozel in po njem od ameriške vlade,
se vsekakor kosa s pravicami Burme do popolne neodvisnosti. Sicer je skušala ameriška diplomacija v trenutku, ko je burmanski predstavnik v OZN vložil pritožbo proti čangkajškovl vladi, zadevo urediti s posreik vonjem in jo tako izriniti z dnevnega reda. Toda to se ji ni posrečilo. Večina v OZN je obsodila zadrževanje tujih čet v Burmi. Resolucija, ki jo bo osVojil politični odbor, bo brez dvoma zahtevala od kuomintanških čet, naj se umaknejo s tujega ozemlja, ali pa se dado vsaj internirati.
Diplomatski krogi ha Zahodu menijo, da bodo ZDA četudi nerade, zaradi lastnega ugleda v svetu pristale na tako rešitev,
CangkaJŠek pa se ji bo moral hočeš-nočeš ukloniti.
ho Si minhove Čete prodirajo V LAOS..— Novice le vrste so'močno prizadele itanco-sIV kolonialno upravo in vlado v Parizu. Iz Vietnama, kjer se kolonialne čete skupno s Francozom naklonjenim vladnim predsednikom Bao Dajem bore proti osvobodilnemu gibanju pod vodstvom Ho Ši Minha, se je bbtba sedaj prenesla v sosedno državico Laos. To pomeni, da sO Iran-coske pozicije v Vietnamu, kljub ameriški pomoči vse šibkejše. Francoska vlada bo skušala zadevo sp » žiti pred Generalno skupščino, kajti Laos je ena od držav, ki naj bi jo sprejeli kot novd članico v OZN.
Po težavah - lep napredek v Lendavi
   Osvobodilna fronta v Lendavi Je dalj časa preživljala težave. Zaradi velikega števila članov je bilo težko imeti pregled nad člani in pobirati članarino Če ni bilo teb osnovnih stvari, če vodstvo organizacije ni moglo biti vedno na čelu, pa je bilo težko uspešno opravljati druge naloge.
   To stanje pa se je močno izboljšalo v zadnjih mesecih in se še izboljšuje. Kakor v nekaterih drugih krajih, tako je tudi v Lendavi Socialistična zveza delovnega ljudstva - ka-fcor je bila Fronta preimenovana na zadnjem kongresu februarju —; poživila svoje delo. To se je začelo takrat, ko so n asvojlh sestankih in konferencah volili delegate za kongres Fronte.
   Ker zaradi velikega števila ni mogoče, da bi še vsi člani zbirali na skupnih sestankih, so jih delili po volilnih rajonih, katerih je sedem. Vsak, razen
enega, ima čez 100 članov, najmočnejši celo 180, kar je dovolj za sestanek, če je odziv dober. Po rajonih so rajonski zaupniki, ki vodijo po navodilih odbora delo članov v Svojem kraju.'Tl pa vodijo tudi evidenco članstva, izdajajo novim članom legitimacije ln pobirajo članarino (sprejemali so tudi nove člane. o čemer pa bi morali odlor čati člani na svojem sestanku).
   Tako mestni odbor, ki je g tem razbremenjen raznih drobnih nalog laže opravlja svojo vodilno, vlogo. To se kaže <v samem delu. Obisk predavanj Ljudske univerze je bil v Lendavi kar zadovoljiv, saj je skoro na vsakem predavanju bilo čez 100 ljudi, na nekaterih celo več sto. Gotovo ima Socialistična zveza pri tem nekaj zaslug. Dober obisk na predavanjih pa bo gotovo prispeval k nadaljnjemu napredku in razširitvi dela članov Socialistične zveze delovnega ljudstva; saj na pre-
davanjih člani spoznavajo, kaj je koristno in kaj je potrebno delati.
Letos organizira Socialistična zveza delovnega ljudstva skupno s sindikati v Lendavi proslavo 1. maja. Pred leti so to nalogo prepuščati sindikatom; sedaj pa smatrajo oboji za svojo dolžnost, da se ta praznik čim lepše in dostojneje proslavi.. Tako Socialistična zveza delovnega ljudstva v Lendavi vse-bolj prevzema tisto vodilno vlogo, ki ji v naši družbi pripada.
                                                                                     Strahovite posledice vojne na Koreji — sto tisoči otrok brez staršev tavajo po deželi.
Pojačano delo množičnih organizacij v M. Soboti
V sami Soboti so precej narediti predvsem na organizacijski utrditvi. Na območju mesta deluje 11 osnovnih organizacij Socialistične zveze, od teh 6 v sameme mestu. V zadnjih treh mesecih je v Socialistično zvezo pristopilo okrog 600 novih članov.
Organizacijska učvrstitev osnovnih organizacij pa ima svoj delež tudi v razgibanem delu množičnih organizacij, ki se je v zadnjeh mesecih zelo poživelo. Posebno delovne so bile množične organizacije na TV. terenu v Soboti. Tu so se obnesla 4 predavanja Ljudske univerze, Id jih je pripravil terenski odbor Socialistične zveze. Odbor žena je pripravil štiri vzgojna predavanja, Žene in mladinke pa so izvedle tudi tečaj za ženska ročna dela. Zelo delovna je tudi mladina. Mla-
dinci pripravljajo razna športna tekmovanja, sodelovati bodo v tekmovanjih pred Prekmurskim festivalom.
   Dobro napreduje tudi na področjih tretjega in petega mestnega terena.
                                                                                                   1300 novih članov Socialistične zveze v ljutomerskem okraju
   V zimskih mesecih, največ pa v času po novem letu, je stopilo v vrste Socialistične zveze UM novih članov v okraju Ljutomer. Največji porast članstva beležijo v občini Videm ob Ščavnici.
   Tudi v ljutomerskem okraja so e: janizaoUe Socialistične zveze mnogo storile predvsem v ljudskoprosvetnem in Izobraževalnem delu.
                                        Po novipoteh v večjo kmetijsko proizvodnjo
                                       MISLI O DESETLETNEM PERSPEKTIVNEM NAČRTU RAZVOJA KMETIJSTVA V PREKMURJU
del proizvodnje odtrgajo od ust za prodajo. Osnovna delovna sila je vprežna goveja živina, kar povzroča visoke proizvodne stroške, ki običajno presegajo prodajno ceno pridelkov. Desetletni načrt predvideva široko arondacijo, za kar obstoje pogoji Z združitvijo zemljišč bo šele mogoče začeti s sodobnim mehaniziranim kmetijstvom.
                                                                                                                                                                                                (Nadaljevanje na 2. strani)
Ljutomerčani!
  Udeležite se koncerta pevskih zborov, ki bo v ponedeljek, 27. aprila ob pol osmih zvečer v počastitev
                                                                          12. OBLETNICE USTANOVITVE OF
  Koncert bo v Domu kulture. Nastopajo zbori la Razkrižju, Cezanjevc, Kostanja, Križeve, kvintet la Razkrižja, pevski zbor, orkester in solisti KUD Ljutomer.
Zastave, krasitev
                                                                  in prazniki
Lep običaj je, da ob državnih | praznikih ali kakih pomembnih dogodkih damo slovesno podobo pročeljem naših hiš in poslopij. Tudi prav je tako. Državni prazniki so slovesni dnevi za slehernega državljana, zato dajemo temu prazničnemu razpoloženju tudi zunanji videz. Glavno, vnanje znamenje državnega praznika je državna zastava.
Toda poglejmo malo, kako je 6 to svarjo pri nas. Večina naših zastav izvira še iz prvih povojnih let, zato so že obledele, marsikje celo raztrgane in kot take neprimerne. Nekaj časa je bilo res težko, ker ni bilo blaga za nove, sedaj ga je pa dovolj in naj si sleherna hiša, ki ima preveč obledelo in cunjasto zastavo, priskrbi novo, ki bo v čast prebivalcem in državnemu prazniku. Graje vredna so pri tem posamezna podjetja in ustanove, kjer take zastave res
ne delajo časti delovnemu kolektivu. Lepo bi bilo na tovrstnih poslopjih poleg državne izobesiti še slovensko zastavo in pa zastavo Zveze komunistov.
   Kaj pa ostale krasitve naših poslopij? Navajeni smo bili raznih vencev, ki so se hitro posušili in nemalokrat viseli tako dolgo, da jih je potrgal veter, ker pač ni bilo roke, da bi jih snela. To je huda malomarnost in grdo je, če se še vedno ponavlja. Najlepša okrasitev vsake hiše za državni praznik je zastava in pa rože na oknih, v trgovinah pa lepo urejene izložbe s primernimi fotografijami ali umetniškimi slikami in lepo izpisanimi parolami. Kadar krasimo z venci in zelenjem, naj bo to res sveže, vse pa odstranimo takoji ko je praznik ati praznovanje končano. Podobno naj visijo zastave le dokler praznik traja. Dogaja se pa, da zastave visijo kar tjavendan še par dni po končanem prazniku, v dežju in soncu, ih nihče ne ve, zakaj. Zastava je svetinja in jo pokažemo le takrat, kadar je res primemo, da z njo poudarimo; danes je slovesen dan.
   Razmislimo malo o tem, pasi bomo priznali, da je res tako. Oboje, glede zastav in okrasitve, velja tako za naša mesta kot podeželje. Poučimo ljudi o tem in skrbimo za red tudi pri tej stvari.
                                                                  0b Prazniku dela bodo obiskali Gančane
Na zadnjem, tretjem rednem zasedanju obeh zborov OLO M. Sobota so razpravljali o predloženem desetletnem načrtu razvoja kmetijstva v okraju. Osnutek načrta je bil izdelan na podlagi praktičnih ugotovitev in izkušenj intenzivnih kmetijskih obratov. Predloženi perspektivni načrt bo v teh dneh predložen v širšo diskusijo prebivalstvu, tako da bo mogoče pri dokončnem zaključku vsestransko upoštevati želje in predloge kmetovalcev.
                                                                                               KAJ NAM POVEDO ŠTEVILKE
Prekmurje ima izrazito kmečko obeležje s šibko industrijo. Prevladuje droben kmečki proizvajalec, ki že stoletja bije žilav btij z zaostalostjo in elementarnimi nezgodami. Poleg različnega sloja zemlje tudi podnebje ni naklonjeno kmetijstvu. Obmurska polja bičajo suše z dolgotrajnimi spomladanskimi vetrovi, ob poletnih nalivih pa povodnji in poplave. Povprečje padavin znaša 750 do 800 mm, kar bi v glavnem zadovoljilo poljedelstvo, le da nastopajo silno neenakomerno. Izredna razkosanost zemljišč in gosta naseljenost — vse to so vzroki, da prekmurski kmetič komaj preživlja svojo družino, Od 19.708 kmetijskih obratov je 3103 gospodarstev s površino do lha, 2961 od 1—2 ha, 3170 2—3 ha, 4938 Od 3—5 ha, 3309 Od 5—8 ha, 930 od 8—10 ha, 864 od 10—15 ha itd. Z drugo besedo: 73 odst. kmečkih gospodarstev komaj krije potrebe lastne prehrane, le v izredno dobrih letinah si lahko ta gospodarstva
   Organizacija Zveze borcev v mestni občini Lendava je sklenila, da bodo člani obiskali ob Prazniku dela kraj, kjer je padel narodni heroj Stefan Kovač, zadet od sovražne krogle, Gančane in njegov rojstni kraj Nedelico. Tamkaj bodo obuditi spomin na pretekla leta, ko se je bilo treba boriti z orožjem za osvoboditev izpod fašističnega okupatorja.
   Člani Zveze borcev v mestni
občini Lendava so razpravljati tudi o postavitvi Spomenika narodnemu heroju Štefanu Kovaču v njegovem rojstnem kraju v Nedetici. Sklenili so, naj bi gradnjo spomenika v Soboti in Nedelici vodil en odbor, ki je v Soboti, in oni bodo svoje prispevke, kakor tudi one, ki jih bodo zbrati v svojem kraju, nakazovati temu odboru Poleg večjih prispevkov so doslej zbrati z bloki 29.000 dinarjev.
Stran 2
OBMURSKI TEDNIK
M. Sobota, 24. aprila 1953
Nekateri mojstri ne upoštevajo predpisov
                                   ki določajo njihove obveznosti do vajencev
   Službena razmerja med delodajalcem in delojemalcem so urejena s predpisi. Enako tudi razmerja med mojstrom in vajencem. To je podrobno navedeno v učni pogodbi, ki mora biti podpisana ob vsakem nastopu učenja. Kljub temu pa se dogajajo veliki prekrški, ko moj. stri ne upoštevajo svojih dolžnosti, zaposlujejo vajence več ur, kakor je dovoljeno, obremenjujejo jih z raznimi hišnimi in gospodarskimi deli, pri vsem tem pa jim ne dajejo nagrad, ki jih vajenci po predpisih zaslužijo.
   Delavska inšpekcija in sodnik za prekrške imajo mnogo opravka z nekaterimi takimi mojstri. To pa ni le njihova dolžnost. Pravice naših vajencev bi morali ščititi vsi, predvsem pa sindikalne in mladinske organizacije. Vajenci so mladi in mnogokrat ne vedo, kakšne so njihove pravice ali kako naj si jih pribore.
   V soboškem okraju je precej takih mojstrov, ki prikrajšujejo svoje vajence pri njihovih pravicah. To pa ne smemo posplošiti, kajti med mojstri sol tudi poštenjaki. Vendar sedaj nekaj primerov le o slabih mojstrih.
                                                                                                  VAJENCI NIMAJO ČASA DELATI V DRUŠTVIH
   Ludvik Rajbar, avtomehanik v Soboti, zaposluje dva vajenca, ki sta morala delati dnevno po 10 in več ur. Kljub temu jima ni dal predpisanega zimskega dopusta. Vajenec pri mizarskem mojstru Ludviku Cöru v Soboti mora prav tako delati dnevno po 10 in še več ur. Nič boljše se ne godi vajencu pri čevljarskem mojstru Janezu Gregorju v Soboti; še slabše pa vajencu pri pekovskem mojstru Alojzu Kerčmarju v Soboti, ki mora delati po 10 do 12 ur in to še ponoči.
   Podobnih primerov je še več v Soboti in na podeželju. Če upoštevamo dejansko stanje, ne moremo očitati vajencem, zakaj ne sodelujejo v telovadnih, prosvetnih in drugih društvih. Vzrok ni le v ton, da vajenci ne bi hoteli, temveč mnogi nimajo časa priti na vaje ob določeni uri. Kdor pa ne prihaja redno.
kmalu zgubi voljo, a poleg tega tudi ni zaželen. Sicer morajo vajenci obiskovati tudi obrtno šolo in se morajo učiti. Kljub temu pa bi imeli še nekaj časa za telesno in kulturno vzgojo, če bi jih mojstri zaposlovali le predpisani čas.
   Tega pa ne smemo posplošiti, kajti nekateri vajenci bi imeli čas in se kljub temu ne vključijo v društva. To pa je vprašanje 'vzgoje vajencev, zato o tem drugič.
                                                                                                    Z VAJENCEM IMAM LE ZGUBO
   Tako se preradi izgovarjajo nekateri mojstri, predvsem takrat, kadar jih člani delavske inšpekcije ali sodnik za prekrške vprašajo, zakaj vajencem niso izplačevali predpisane nagrade. Taki primeri se dogajajo predvsem po vaseh. Stefan Karika, mizar v Turnišču, dolguje svojemu vajencu 19.480 din, ki bi mu jih moral plačati po uredbi za ves čas njegove učne dobe. Ko je vajenec to prosil, ga je odslovil, namesto da bi mu. plačal.
   Tako nekateri mojstri hočejo ustrahovati svoje' vajence in njihove starše, češ če ne bo tako, kakor hočem jaz, vas ne rabim. Zato je razumljivo, da vajenci ne upajo povedati pred mojstrom, kako to ravna z njimi; Se drugače se boje, dokler se nasprotje med njimi in mojstri toliko ne zaostri, da ne morejo več izhajali. Zato bi morale paziti na take prekrške mojstrov množične organizacije in pomagati prizadetim vajencem.
   Primer Stefana Karike ni osamljen. V Turnišču najdemo še enega podobnega mojstra, čevljarja Jožefa Lebarja. Tudi Aleksander Kodila, čevljar v Andrejcih, bi rad zaslužil na račun svojega vajenca.
   Kako pa je z izgubo? Čeprav bi morala biti glavna naloga mojstra, da v učni dobi usposobi svojega vajenca za pomočniški izpit, in čeprav bi jo mojstri dosledno spolnjevali, ne bi imel noben mojster izgube pri svojem vajencu, ker so njihove nagrade v primeri s plačo po-
močnikov zelo nizke. Vajenci pa v drugem in tretjem letu učne dobe že precej naredijo, nekateri toliko kot pomočniki.
Če pa nekateri mojstri uporabljajo svoje vajence za druga dela ih pri tem zanemarjajo njihovo učenje, pa naj pripišejo sami sebi, če jim vajenci ne koristijo v delavnici toliko, kot bi jim lahko.
Zato pošteni državljani ne bodo upoštevali podobnih izgovorov mojstrov in jim prepuščali vajence na milost in nemilost. Če se vajenec sam in njegovi starši ne upajo pritožiti, bodo nastopili proti takim primerom na sestankih ali jih prijavili delavski inšpekciji na OLO, kakor so nekateri storili že doslej.
                                                                                           ZA NAPREDEK ŽIVINOREJE V APAŠKI KOTLINI
Na zadnjih zborih kmetijskih zadrug po Apaški kotlini so med drugim padli tudi predlogi o ustanovitvi splošnega živinorejskega odseka ali živinorejskega društva za celotno Apaško kotlino,
Ta pobuda je nedvomno zdrava, zato se je zavzel zanjo tudi gospodarski odsek pri občinskem ljudskem odboru Apače. Pred dnevi je bil že ustanovljen iniciativni odbor. Ustanovitev take ustanove pozdravljajo ne le zadružniki in kolektivi državnih posestev, temveč tudi zasebni kmetovalci. Za napredek živinoreje v Apaški kotlini, kjer so zato dani vsi osnovni pogoji, bo to gotovo koristno, saj bo ustanova združevala prizadevanja vseh kmetovalcev.
Kdo prejme nagrado?
   Nagradno uganko v 15. številki našega tednika je pravilno rešilo 219 reševalcev, ki so vsi pravilno odgovorili na vprašanje in ugotovili, da je to
PRODAJALNA KMETIJSKIH STROJEV
                                                                       V M. SOBOTI
   Pri žrebanju pa je bila sreča naklonjena naslednjim trem, ki prejmejo:
            1. nagrado 1500 din
                                                                      tov. Kumer Joško, Žerovinci 58,
            2. nagrado 1000 din
tov. Ratnik Jože, dijak iz Kroga pri M. Soboti,
                                                                      S. nagrado 500 din tov. Pavlič Konrad, Pertoča 38
   Prvo in zadnjo nagrado smo že odposlali po pošti, drugo naj pa dvigne dobitnik v upravi »Obmurskega tednika« v Murski Soboti.
Zadnji redni letni občni zbor kmetijske zadruge v Gradišču v Slovenskih goricah je lepo prikazala gospodarsko rast, uspehe In splošen razvoj zadruge.
Zadruga je v lanskem letu razširila svoj strojni park kar z dvema traktorjema, motorno škropilnico, tovornim avtomobilom in drugimi kmetijskimi stroji. Čisti dobiček, nad 6 milijonov dinarjev, je zadruga uporabljala največ za mehanizacijo kmetijstva, z izpopolnitvijo strojnega parka. Poleg trgovskega in odkupnega odseka je najuspešneje deloval in napredoval živinorejski odsek. Za svoje območje je zadruga kupila 6 plemenskih bikov, pripravili so živinorejski dan in ob tej priliki razdelili najboljšim živinorejcem nagrade v znesku 150.000 dinarjev. Tudi uvedba rodovnika in molzna kontrola pri kravah kažeta svoje uspehe.
Sadjarski odsek kaže prve uspešne korake v zatiranju sadnih škodljivcev, v prvi vrsti ameriškega kaparja. Odsek je v
ta namen izvedel dve ekskurziji, razna poučna predavanja in tečaj. Tudi kreditni odsek je že urejen, že pomaga svojim članom s posojili. Za elektrifikacijo vasi Verjane je zadruga prispevala 700.000 dinarjev iz letnega dobička, na zboru pa so se menili tudi o nabavi lastnega kinoprojektorja in preureditvi zadružne dvorane.
* Tako postaja KZ Gradišče izhodišče gospodarskega napredka kraja ter daje obenem pobude in pogoje za razmah ljudsko-
prosvetnega dela.
                                                              O davčnih stopnjah za odmero dohodnine za leto 1952
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je sprejel republiški odlok o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1952. Letošnji način odmere je nekoliko spremenjen v primeri z dosedanjim. Za kmečko lestvico je značilno to, da so davčne stopnje za davčne osnove do 300.000 dinarjev višje kot v dosedanji lestvici, medtem ko so za višje davčne osnove nižje. Davčne' stopnje se gibljejo od 7 do 65 odstotkov, medtem ko so se do-
slej od 5,2 do 70 odstotkov. Povečana je tudi višina dnine za tujo delovno silo, ki se prizna kot režija in to od dosedanjih 200 do 300 dinarjev na 300 do 400 dinarjev na dan.
   Za odmero dohodnine obrtniških gospodarstev in gospodarstev ostalih poklicev ostanejo v veljavi dosedanje davčne stopnje, pač pa prinaša odlok pomembne spremembe predpisa glede obdavčitve obrtniških gospodarstev, ki imajo mešane dohodke in to iz obrtne dejavnosti po obrtniški, za dohodke iz kmetijstva pa po kmečki lestvici, s tem, da se bo v obeh primerih upoštevala za določitev davčne stopnje sešteta davčna osnova od obeh dejavnosti.
   Vsem obrtniškim gospodarstvom je nadalje v odloku priznana davčna olajšava, kolikor zaposlujejo vajence do dveh let učne dobe in sicer 5 odst. od odmerjenega davka za vsakega vajenca, medtem ko so doslej to olajšavo uživale le nekatere stroke.
                                     S 1. majem bodo znižane železniške tarife
Pred kratkim je bilo dokončno odločeno, da stopajo s 1. majem 1953 v veljavo nove cene za potniški promet na železnici. Nove cene so skušali prilagoditi razpoložljivi kupni močni prebivalstva, medtem ko se na drugi strani upoštevali prevozno Zmogljivost železnice,   Značilnost nove potniške tarife Je v tem, da bo z njo uvedeno degresivno znižanje za yečje razdalje. Tako so vozne cene za oddaljenost do 150 km znižane za 15%, medtem ko so na razdalje od 151 km do 500 km sorazmerno znižane tako, da dosežejo na 500 km 40 % znižanje. Tako so n. pr. znižane cene na' 200 km za 18 % na 300 km 25%, na 400 km 32 % in za razdalje nad 500 km za 40 %.
Pri določanju cen je bila napravljena tudi revizija vseh popustov. Znano je, da se na naših železnicah prevaža skoraj 60 % potnikov z raznimi popusti. Tu niso napravljene nikakršne korenite spremembe, ampak se je v novi tarifi samo popravilo obstoječe popuste.
Določen je 25 % popust za tujce s turističnim vizumom, dalje 50 % popust za potovanje novinarjev in skupinska potovanja (5 in več oseb) članov kulturnih, fizkulturnih, telovadnih organizacij, raznih društev itd., medtem ko bo za člane sindikata, za pionirje, dijake, invalide in slepe ter nosilce Partizanske spomenice, Belega orla in Karadjordjeve zvezde veljal za letni dopust 75 % popust.
Za nedeljske povratne karte (od sobote opoldne do ponedeljka opoldne) bo znašal popust
okrog 40 %. Ta nedeljska potovanja, ki so bila doslej omejena na nekatere kraje, bodo sedaj razširjena na vse postaje. Za mesečne dijaške, delavske in nameščenške vozovnice ostanejo cene v dosedanjem absolutnem znesku, vendar samo do oddaljenosti 50 km, namesto dosedanjih 100 km.
Letno bodo obnovili do 6 ha vinogradov
Vinogradniško gospodarstvo v Radgoni je nedavno uredilo svojo trsnico, kjer so vložili 605 tisoč cepljenih ključev. Predvidevajo, da bodo v enem letu vzgojili nad 200.000 cepljenk in tako zagotovili 30.000 cepljenk, potrebnih za obnovo lastnih vinogradov, pravtako pa bodo lahko nudili za obnovo ostalih vinogradov zadružnega in državnega sektorja v okraju okrog 180.000 komadov cepljenk mlade trte.
Radgonsko vinogradniško gospodarstvo sl mnogo prizadeva za obnovo vinogradov. V svoji načrtni obnovi vinogradov predvidevajo letno obnovo 5 do 6 ha vinogradov.
Podobna prizadevanja pa kaže tudi delovišče državnega posestva Vratji vrh, ki spada
pod upravo posestva v črncih. Na tem posestvu predvidevajo letos zasaditev večjih, novih vinogradniških površin in da bodo te nasade uredili na žično vzgojo.
                                                                                           Okrajno kmetijsko gospodarstvo v Lendavi obnavlja vinograde
  Uprava kmetijskega gospodarstva v Lendavi je sporazumno z delovnim kolektivom naredila načrt obnove svojih vinogradov. Letos bodo obnovili ha vinogradov, ki so se že. izrodili. V obnovljenih vinogradih bodo uredili žično vzgojo ter tako povečali pridelek za nad eno četrtino. Taka trta se sicer prej izrodi; toda kljub temu se stroški obnavljanja in vzdrževanja bolje obrestujejo kot v vinogradih, kakršni so v okolici. Vsako drugo leto bodo obnovili 15 ha vinogradov in bodo tako v prvih desetih letih obnovili polovico vinogradniške površine, ki je vsa združena v eni parceli.
   Ljubljana je štela na dan popisa dne 31. marca letos 135.582 prebivalcev. Leta 1948 pa je štela le 121.492, kar pomeni, da se je v petih letih število prebivalstva povečalo za 14.090, ali za 13 odstotkov.
PO NOVIH POTEH . ..
         PreLvnursko kmetijstvo v desetih letih bodočnosti
                                                                                                                                                                                                      (Nadaljevanje s 1. strani)
   V Prekmurju odpade na njive in vrtove nekaj nad 38.000 ha ali 60,9 odst celotnih površin. Od tega kmetje zasejejo letno okrog 27.000 ha ali 79.6 odst. z žitaricami, dočim odpade ostala površina na krmne in industrijske rastline. Povprečni hektarski donosi So zelo nizki: Z mehanizadjo in sedemletnim kolobarjenjem predvidevajo že v prvih 10 letih dvigniti hektarski donos pšenice od dosedanjih 11 na 12 do 16, krompirja od 93 na 130 do 150, pese od 91 na 150, ječmena od 11 na 16, koruze na 30 q itd. Te hektarske donose so poedini kmetijski, obrati v Prekmurju že visoko presegli. Predpogoj pa je načrtna selekcija semena in pa intenzivno gnojenje s hlevskim gnojem, umetnimi gnojili in zelenim gnojenjem. Velike načrte imajo z obsežnim apnenjem kislih zemljišč. Praktično bo treba zaapniti okrog 58.000 ha, kar pomeni 58.000 vagonov | apnenčevega prahu. Računajoč | 15-letno apnenje, bodo morali letno nabaviti 3860 vagonov apnenčevega prahu. Praktično Je ugotovljeno, da je mogoče dvigniti hektarske donose s kalcifikacijo do 50 odst., pri poedinih krmnih rastlinah pa se pridelek tudi enkratno poveča.
Sedanja struktura poljedelskih kultur kaže, da bo potrebno znižati površine žitaric na račun krmnih rastlin. Glavna gospodarska kultura bo krompir, ki daje v Prekmurju soraz-
merno še najboljše rezultate. Potrebno pa bo izmenjati dosedanje mešane sorte pogostokrat že degeneriranega semena.
   V preusmerjevanju kmetijstva bodo odigrale glavno vlogo splošne kmetijske zadruge s svojimi gospodarskimi odseki.
nem proizvodnja mleka in vzgoja priznanega plemenskega naraščaja. Drugi rajon, kamor spadajo predvsem predeli Goričke, bo vzgajal mlečno-mesno govedo.
NA SEJMU RODOVNIŠKE ŽIVINE
ŽIVINOREJA MORA DATI VEČ MLEKA
   Po lanskoletnih statističnih podatkih redijo kmetje v Prekmurju na 64.113 ha kmetijske površine 4562 konj, 45.700 glav goved, 59.293 prašičev, 1515 ovac in okrog 186.000 komadov perutnine. Na 100 ha po tem odpade 7 konjev, 71 goved, 901 prašičev, 3 ovce in 300 komadov perutnine. Ker je živina prekmurskemu kmetiču edina vprežna sila. Je trenutno mlečna proizvodnja na nizki stopnji. S preusmeritvijo kmetijske proizvodnje, pri čemer bo stroj izpodrinil vprežno živino, se bo živinoreja preusmerila v mlečno proizvodnjo. Povprečno predvidevajo 1500 kg mleka na eno  kravo, pri rodovniških kravah pa na 2400 kg mleka letno. To pa bo mogoče doseči le z izboljšano selekcijo. Že v prvih letih se bo povečalo število rodovniške črede na 5000 komadov. Vzporedno s tem bo po-
trebno okrepiti plemenilne postaje, saj dobrih plemenskih bikov povsod primanjkuje. Stanje bo občutno ublažila postaja za umetno osemenjevanje goved v Murski Soboti, ki je že v letošnjem letu dosegla zavidljive uspehe, v letu 1957 predvidevajo umetno oploditev 5000 krav, v letu 1962 pa že 10.000 krav. Osemenjevanje se bo v glavnem usmerilo na ravninske .predele, kjer vzrejajo najboljši plemenski naraščaj. V ta namen so že letos ustanovili plemenilno postajo v Lendavi, v kratkem pa bo ustanovljena tudi v Črensovcih, Gradu in Gornjih Petrovcih. Celotno Prekmurje bo v bodoče razdeljeno na dva rajona: mlečno-plemenski rajon bo zajel predele od Goričkega, vso Ravensko, obe dolini do Rogaševec in Mačkovec ter delno dolino Salovec. Naloga živinorejcev v teh krajih bo v glav-
VZGOJNA VPRAŠANJA
Čakaj, r šoli boš še dobil svoje
S takimi in podobnimi grožnjami hoče marsikateri oče ali mati ugnati svojega otroka, ki še ne hodi v šolo, pa je po njihovem mnenju preveč živ, noče ubogati ali pa je celo napravil; po njihovem mnenju še kakšen večji prekršek. Mala deca je živahna. Dečki se kaj radi stepe- | jo, s tem hočejo pokazati svojo moč, deklice se ozmerjajo, mogoče pokažejo celo jezik druga drugi ali pa še komu odraslih. No, pravijo, da je to Že zelo huda reč. Res so to prestopki, ki se jih morajo otroci odvaditi. V prvi vrsti pa je naloga staršev, ki so z otroci stalno skupaj, da jih odvadijo, nikakor pa pri tem ne smejo uporabljati groženj s šolo.
Starši, ki ne znajo pravilno vzgajati svoje dece ali pa so pri svoji lastni deci že izgubili precej ugleda, si pogosto ne znajo drugače pomagati, kot da grozijo otrokom s šolo, češ tam te bodo zapirali, tepen boš. da boš ves krvav, klečati boš moral in podobno. Ne zavedajo se, da ravnajo popolnoma napačno.
Sami dobro vedo, da ni res, da bi otroke v šoli pretepali, jih kruto zapirali ter da bi morali klečati. To je bilo nekoč v starih časih. Danes tega ni več. A vendar vcepljajo svojim malčkom napačne pojme o šoli. Otrok, ki bi se naj veselil šole ter komaj čakal, da bo smel hoditi v šolo, se je neznansko boji. Trepeče že pred samo mislijo, da bo prišel čas, ko bo tudi on moral v šolo. Seveda se boji učitelja oziroma učiteljice. V njegovi glavici je nastala popolnoma napačna predstava o šoli in učitelju. Sola je za takega otroka hiša, polna grozot. Učitelja si predstavlja z veliko palico v roki, s hudobnim pogledom, ki ničesar ne dela, le otroke pretepa in kriči nad njimi.
Že pri vpisu se taki otroci kar tresejo od strahu, jokajo in hočejo pobegniti. Stiskajo se svojih spremljevalcev in iščejo pri njih zaščite. Tako je še običajno tudi v začetku prvega dne, dokler je še kak spremljevalec v bližini. Ko ta odide,
otrok v jok ali celo beg. Mnogo | truda in naporov ima učitelj s takimi otroci preden jim prežene po neumnosti vcepljen strah 
pred šolo. Le počasi izgubljajo bojazen pred učiteljem, le počasi prihajajo do spoznanja, da učitelj ni hudoben in nevaren bav-bav. Saj nima niti tiste debele palice v roki niti tanke šibe, ne kriči, ampak je z vsakim prijazen in jih tudi večkrat pohvali in celo poboža. Doma potem pripovedujejo, da je v šoli prijetno in veselo, da so se smejali, peli in igrali, da so slišali
lepe povesti, da ni bil nihče ozmerjan kaj šele tepen. Posledica tega je, da že majhni otroci ne verjamejo več vsega svojim staršem in drugim odraslim, ki so jim poprej naslikali šolo v popolnoma napačni luči. Zopet so izgubili nekaj na svojem ugledu.
Zato naj starši in drugi ne strašijo s šolo in učiteljem. Soli napravijo že itak težko delo z začetniki še težje, sami pa izgubijo ugled in zaupanji, otrok.                    HF
Na vlaku
Pred enim mesecem sem se peljal iz Ljubljane v Soboto. V toplem kupeju nas je sedelo 6 potnikov: dva moška in štiri ženske. Pri oknu sta sedeli dve dijakinji. Iz njunega razgovora sem razbral, da sta iz Maribora. V začetku vožnje sta bili Senekam mirni, pozneje pa sta postojali vedno bolj glasni. To še ni nič hudega, saj mladi ljudje kaj radi včasih glasneje poklepetajo. Kdo jim bo to zameril?
   V Zagorju je vstopila v naš vagon mati z dvema otrokoma. Oba sto bila fantka. Starejši, star približno šest let, je tekel po hodniku, da bi našel mesto; mati pa je z drugim fantkom v naročju, ki je bil star približno tri leta, stopala počasi po hodniku in se z roko opirala Ob steno vagona. Stal sem na hodniku, zato je starejši fant hitro opazil, da je v našem kupeju en sedež prazen.
KZ Gradišče v Slov. Goricah
                                                                                                   se čedalje bolj uveljavlja
M. Sobota, 24. aprila 1953
OBMURSKI TEDNIK
Stran 3
                                  Duhontn dopisnik „Pavlihe“ rešuje ljutomersko kulturo
                                 ali druga plat zvona o koncertu orkestra slovenske filharmonije v Ljutomeru
Pravijo: «Kdor molči, odgovarja desetim«. Tako nekako smo mislili tudi mi in zato o koncertu Slovenske filharmonije nismo pisali obširneje, da ne bi z eventualnim kritičnim poročilom prizadeli pretežnega števila Ljutomerčanov, predvsem pa onih, ki so se tako zelo razburjali zaradi slabega obiska koncerta, sami pa raje šli na izprehod, še prej pa z »nadlogo« pozdravili prodajalko vstopnic za koncert, ko jih je le-ta ponujala po hišah. Z druge strani pa bi s takim poročilom morali prizadeti tudi kolektiv orkestra SF, ki je tokrat najbrž pozabil, da mora tudi v Ljutomeru predstavljati naš najboljši, največji slovenski umetniški korpus, kar pa zadeva bolj upravo SF. Za ta dan je bil dovolj že dopoldanski koncert v Radgoni in koncert večer prej v M. Soboti Izvajalci so bili utrujeni, to se je pokazalo posebno pri nekaterih violinistih. Tudi napovedovalcu se ni zdelo vredno med napovedovanjem sporeda vsaj vstati, kar lahko smatramo za preveliko utrujenost ali pa podcenjevanje poslušalcev, ki so še kar dobro zasedli dvorano (le 30 sedežev ni bilo razprodanih). Tak obisk ne bi smel vplivati na izvajalce, ker smo obveznosti do njih izpolnili v celoti.
   Stroški koncerta znašajo 24 tisoč dinarjev, inkaso prireditve pa le 7000 dinarjev. Razliko za kritje stroškov sta krila KUD »Ivan Kavčič« in Mestna občina Ljutomer s prispevkom 10 tisoč dinarjev iz subvencij, namenjenih domačim kulturnoprosvetnim društvom. Prispevek domačega KUD, to je 7000 dinarjev, je zaslužil društveni orkester z zadnjim koncertom, Torej, prispevali so domači »muzikantje« (tisti, ki dobivajo
šopke ki buteljke) in to ves dolgomesečni trud, da je lahko orkester SF z največjo indiferentnostjo »odžagal« svoj program.
Se kratko pojasnilo duhovitemu dopisniku »Pavlihe«: dajanje šopkov in buteljk (slednje bi lahko odpadle) ni nikaka službena obveznost posredovalca ali prireditelja, temveč po-
klanja take stvari običajno navdušena publika, določneje, posamezni simpatizerji nastopajočih. Torej:   tudi dopisniku
»Pavlihe« je bila dana možnost, da bi lahko vsaj on rešil čast Lotmerka.
Toliko v vednost duhovitemu dopisniku »Pavlihe« in vsem onim, ki jih je s svojim pisanjem navdušil.              -ik.
Skoraj zastonj...
   V kratkem bo dotiskana prva številka nove slovenske leposlovne revije »Svit« s posebno prilogo za kulturno-prosvetna društva. Revija bo izhajala mesečno in bo seznanjala svoje bralce z najnovejšimi deli domačih pesnikov in pisateljev, z deli sodobnega svetovnega slovstva, z eseji, kritiko, poročili itd. Posebno nalogo bo opravljala priloga revije »Iz naših društev«. V njej bodo poročila O delu, uspehih in pomanjkljivostih vseh kulturno-prosvetnih društev na področju Prekmurja, Prlekije, Štajerske in Koroške. Razen tega bo priloga prinašala tudi ocene najboljših dramskih predstav na podeželskih odrih, seznanjala društva s sodobnimi dramskimi deli in jih opozarjala na slabe igre, ki jih ponekod še vedno igrajo. V prvi številki je precej poročil iz Obmurja. Tako nas daljši članek seznanja z letošnjim Prekmurskim festivalom, z delom Ljudske univerze v Lendavi, z uspehi IZUD Bogojina, SKUD »Štefan Kovač« iz Sobote itd. Uprava revije bo svojo prvo številko poslala na ogled vsem prosvetnim društvom v soboškem in 'ljutomerskem okraju. Ker bo revija stalno spremljala delo kulturno-prosvetnih društev v Obmurju, zato naj ne bo
                                             O pranju perila in drugega tekstilnega blaga
Ali ste že kdaj razmišljali, kakšno škodo povzroči nepravilno pranje tekstilnega blaga? Strokovnjaki trdijo, da z nepravilnim .pranjem uničimo največ perila, saj se trpežnost zmanjša tudi za polovico. Koliko izdatkov imamo zaradi tega za naba. vo novega perila, je težko izračunati, ker mnogi le trdijo, da je perilo slabe kakovosti, če pa bi naše gospodinje - poznale te nepravilnosti, bi drugače ocenjevale trpežnost perila in drugače postopale pri pranju. S tem pa bi tudi mnogo prištedile.
Za pranje in izpiranje perila rabimo, če je le mogoče, mehko vodo (deževnico). Trda voda iz vodnjaka ni priporočljiva, ker vsebuje razne soli, ki preprečujejo topljivost in s tem penitev mila. Če se milo ne peni dovolj, perilo ne more biti dovolj čisto. Umazanija, ki ostane v slabo opranem perilu, pa na soncu razkraja celulozna vlakna — nastajajo razni madeži. Pri takem pranju pa se nekoristno porabi tudi mnogo mila.
Ker pa deževnice nimamo vedno na razpolago, mehčamo studenčno vodo s pralno sodo. Zaradi dolgega pomanjkanja sode na trgu pa so se je zadnji čas nekatere gospodinje odvadile. Toda koristi, ki jih imamo od sode, so take, da jih ne
kaže zanemarjati. Za mehčanje srednje trde vode porabimo približno 20dkg sode. S tem pa prištedimo. 1,5 kg trdega mila, ki bi drugače šlo v izgubo, a ne bi imeti od njega nobene koristi. Ker je milo trikrat dražje od sode, a sode porabimo eno osmino v primeri z milom, lahko izračunamo, koliko s tem prištedimo. Enako vrednost kot s sodo mehčana voda, pa ima tudi prekuhana voda.
Mrzla pralna lužina ne poškoduje bombaža. Zelo škodljivo pa deluje nanj, če je vroč na zraku. Zato mora biti pri kuhanju vedno pod vedo. Po kuhanju pa ga čim prej ohladimo v hladni vodi. Kuhati ga smemo le 15 minut. Tekstil iz umetne celuloze pa prenese lug le pri vročini do 70 stopinj Celzija. Bolj vroč lug pa škoduje. Domače kuhano milo pa rabimo le za pranje bombažnih izdelkov.
Volno in svilo nikoli ne kuhamo. Tudi vrela milnica poškoduje volno, da postane rumenkasta in trda; prav tako soda in pralni prašek. Za pranje volne uporabljamo le tako vročo vodo, v katero lahko vtaknemo roke. Volne ati svile ne perimo nikoli z domačim milom.
Grobo mencanje in krtačenje mokrega blaga zelo škoduje. Zato je važno, da perilo pri nošenju ne umažemo preveč. Umazana mesta dobro namilimo in mehko zdrgnimo.
DIJAKI IZ SOBOTE SO NASTOPILI S TELOVADNO
AKADEMIJO V LENDAVI
V nedeljo so gostovati dijaki in dijakinje gimnazije in učiteljišča v Soboti s pestrim in bogatim sporedom v Lendavi 130 nastopajočih je pokazalo v 17. točkah sporeda, kako se z načrtno in vztrajno vadbo obvladajo ter izvajajo težke in lepe vaje.
Sobočani bodo imeti priložnost ogledati si njihov nastop prihodnjo soboto v domu TVD Partizan. Tako bodo lahko starši in vsi ostati ocenili delo dijakov.
Da bi prispevati k razširitvi telesne vzgoje tudi po drugih krajih, da bi vzbuditi tudi po vaseh zanimanje za lepe in zanimive vaje, bodo gostovali v raznih krajih Prekmurja. Pri tem jim precej pomagalo Svet za kulturo in prosveto pri OLO Sobota, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Ljudski odbor mesta Sobote in ravnateljstva šol.
KOTIČEK ZA GOSPODINJE Usnjeno pohištvo očistimo, če ga namažemo z vazelino. Usnje naj ostane namazano nekaj ur, da vazelino upije, nato pa ga dobro odgrnemo z mehko krpo.
Čevlje iz svetlega usnja lahko zelo dobro očistimo vseh madežev z mešanico enakih delov mleka in terpentina. Ko smo čevlje s to mešanico očistiti, jih je treba posušiti na zraku, nato pa namazati z ustrezno pasto in polirati.
TVD Partizan Bodonci je poslal dva člana na tečaj
  V Bodoncih imajo mlado društvo Partizan, saj je bilo ustanovljeno pred nekaj tedni. Kljub temu je že začelo resno delati. Pripravlja se na občinski dan, kjer bo nastopilo z nekaj točkami Kako cenijo telesno vzgojo so pokazati s tem, da so poslati dva člana na točaj za vaditelje. Na tečaj so namenili poslati tudi dekleta, katerih pa starši zaradi zastarelih pojmov niso pustili. Težave imajo tudi zaradi tega, ker nimajo primernega igrišča niti nimajo potrebnega denarja. Pomagajo pa si tako, da si denar izposodijo, nakar ga vrnejo iz zaslužka na raznih prireditvah. To kaže, da so precej razgibani. Razgibanost pa je zagotovilo za bodoče uspehe.
                                                                                          Gasilci se pripravljajo na Prekmurski festival
Sodelovanje gasilcev z ostalimi društvi in organizacijami je potrebno in koristno. Zato se tudi prekmurski gasilci pridno pripravljajo na Prekmurski festival. Nastopili bodo z raznimi fizkultumimi točkami in vajami s sekiricami. Ob zaključku festivala pa se bo zbralo v Soboti okrog 1500 uniformiranih gasilcev in gasilk.
50.000  din TVD Partizanu
                                                                                                  Lendava
  Kakor skoraj vsa društva, tako je tudi TVD Partizan Lendava v finančni stiski. Denar pa vedno rabi, saj se med drugim pripravlja na Prekmurski festival. Zato so z zahvalo sprejeti
50.000 din, kar jim je nakazala Proizvodnja nafte v Lendavi kot podporo.
                                                                                            Novo telesnovzgojno društvo pri Gradu
  Predzadnjo nedeljo so imeli pri Gradu ustanovni občni-zbor TVD Partizan. Pred občnim zborom so biti že precej delavni, kar bodo sedaj še pospešili. Imajo igrišče, katerega pa so jim hoteti odvzeti. Gotovo se bo ta težava dala pravilno in koristno rešiti za društvo in za lastnika.
ŠPORT
NAFTA : MURA 3:1 (1:1)
Lendavčani so spravili obe točki
V Lendavi in Soboti so bili mnenja, da bo spomladansko srečanje dveh prekmurskih rivalov najpomembnejši športni dogodek sezone. Prav zato je vladalo za srečanje izredno zanimanje, ki ga je spremljalo napovedovanje rezultata po igralcih, a še bolj po športnih navijačih. Ugibanje, kdo bo zmagal, in pričakovanje zanimive borbe je privabilo na igrišče Nafte okrog 700 gledalcev, med njimi precej Sobočanov.
Sodniku Jenku iz Maribora sta se moštvi predstaviti v naslednjih postavah: Nafta — Varga, Gerenčer L, Gerenčer H., Vajda, Vidak II. Vidak Lj Pinter, Štefanec II, Šiftar, Terek, Simonka. Mura — Skalar, Klanjšček, Veren I., Norčič, Klepec, Skalar II., Fujs, Zelko, Kološa, Vrtarič, Sečko.
Začetni udarec so imeti gostje, ki so celih 15 minut močno ogrožati vrata domačinov. Toda domače moštvo se je kmalu otreslo pritiska, uredilo svoje vrste in začelo s protinapadi. V 17. minuti je igralec gostov posegel v igro z roko, nakar je prisojeno enajstmetrovko Terek zanesljivo poslal v mrežo. Vendar so gostje pet minut kasneje izenačiti s kazenskim strelom.
Drugi polčas se je pričel z močnimi napadi Nafte. Lendav-
čani so v tem polčasu popolnoma prevladovali na igrišču in prikazali tako lepo igro, kakršne v Lendavi že dolgo nismo, videli. Iz prekrška gostov nad igralcem Nafte, Šiftarjem, je nastala druga enajstmetrovka v 12. minuti. Udarec je izvedel Torek. ki je spet zanesljivo pogodil mrežo. Za tem golom so gostje izvajali precej ostro igro, hoteč izenačiti, vendar je obramba domačinov vedno temeljito razčistila vsako nevarnost prodora v gol V 83. minuti pa. je Šiftar po lepi kombinaciji dosegel tretji gol, najlepši od vseh in z njim postavil dokončni rezultat
Prikazani igri rezultat ustreza. Moštvo Nafte je zaigralo res lepo in zasluži priznanje. Gostje bi lahko doživeti večji poraz, toda rešil jih je res odličen in požrtvovalen vratar. Pri domačinih pa se je posebno odlikoval srednji napadalec Šiftar. Sodnik Jenko je svojo nalogo dobro izvedel. Tekma je potekala v redu, tudi vročekrvneži so tokrat pokazati, da se znajo obvladati, če le hočejo.
V predtekmi je Mura II. premagala drugo moštvo Nafte z rezultatom 3:2. Tekma je bila odigrana kot srečanje v tekmovanju za pokal maršala Tita.
                           -ec.
Kmetje, kmečke gospodinje! Olje raste na njivah!
         ssto zasadite vsak košček zemlje, posebno še med koruzo in krompir čim več bučnic in sončnic.
TOVARNA OLJA - SLOV. BISTRICA
KULTURNE VESTI V KRATKEM
                                                                                         CANKARJEVI »HLAPCI« NA SOBOŠKEM ODRU
Dramatska sekcija MKUD »Stefan Cvetko« iz soboške gimnazije je minuli četrtek in petek z uspehom uprizorila Cankarjevo dramo »Hlapci«; Uprizoritvam v M. Soboti je sledil nastop v Veržeju zadnjo nedeljo.
V BELTINCIH IN KROGU
                                                                                                »DIVJI LOVEC«
V   Krogu je mladinska igralska družina uprizorila Finžgarjevega »Divjega lovca«. Mladi igralci so se še kar: dobro odrezali. Igro so izvedli dvakrat. Obisk je bil vedno zadovoljiv.
Prejšnjo nedeljo je isto igro uprizorila tudi dramatska sekcija IZUD »Ivan Cankar« v Beltincih.
IZUD na Tišini se pripravlja tudi za letošnji Občinski praznik, ki ga nameravajo izvesti ko bo dokončno urejena elektrifikacija Tišine in sosednjih obmurskih vasi.
                                                                                               ŠTEVILNA GOSTOVANJA ZADNJO NEDELJO
Zadnja nedelja je bila precej bogata s kulturnimi prireditvami, med temi so bila tudi gostovanja raznih društev v sosednjih vaseh.
Tako je gostovala dramatska sekcija MKUD »Miško Kranjec« iz rakičanske kmetijske šole v Turnišču z igro »Svojeglavček«.
V Križevcih pa je gostovala Igralska družina IZUD iz Fokovec, z dramo Mateja Bora »Raztrgane!«.
Vesela novica
                                                                                                                                za potrošnike!
   Če se še niste oglasili v naših poslovalnicah, potem to brž storite! Nudimo veliko izbiro kakovostnega blaga za pomlad in poletje, kakor: kretone, oksforde, delene, cefirje, šantunge, svile itd.
   Zaželeno blago boste dobili po najnižjih cenah:
   belo platno ..... od 220 din oksforde ...... od 270 din
   kretone .........od 310 din
   delene ...... od 400 din
   svile............od 530 din itd.
   Oglejte si zaloge v naših poslovalnicah! — V LJUTOMERU poslovalnici »IZBIRA« in »MANUFAKTURA« ter v KRIŽEVCIH pri Ljutomeru
OBIŠČITE NAS! — PRODAJAMO         TUDI NA OBROKE!
   Se priporoča
Splošno trgovsko podjetje
                                                                 Ljutomer
»Mama, tukaj je mesto, pridi, midva z Jožetom pa bova gledala pri oknu!«
Mati ni nič odgovorila. Pogledala je mene in obstala. Ponudil sem ji svoje mesto. Prijazno se je zahvalila, vstopila v kupe in sedla. Bila je bleda, oči soji bile nekam upadle — gotovo ni bila zdrava.
Oba otroka sta hotela takoj k oknu. Mati se je vljudno obrnila do tistih dveh dijakinj, ki sta sedeti pri oknu, in ju prosila, če bi fantka lahko nekaj časa gledala skozi okno.
»Midve sva plačati vlak. ravno tako kot ostati, Zato Imava pravico udobno sedeti,« je odgovorila ena izmed njiju.
Mati je bila iznenadena. Tega ni pričakovala. »No, če sta taki ...,« je odgovorila, toda hi končala stavka.
Ker je bilo vroče, so bila vrata odprta, da sem lahko vse opazoval in poslušal. Videl sem, da ji 'je bilo zelo hudo. Mladi potnici pri oknu sta stisniti glavi druga k drugi in se začeti smejati. Ostati potniki so postati pozorni na njuno obnašanje. Toda kot. malo prej, se. je slišal zopet isti glas: »Midve sva utru-
   Postajal sem nestrpen. Čakal sem, da bo kdo pijanega potnika opozoril. Vsi so molčati in se spogledovati. Nisem mogel več molčati. Opozoril sem ga vljudno, toda pijanec ostane pijanec. Končno je le prišel sprevodnik in sem mu rekel, naj odpelje otroka v drug kupe. Tudi sam sem stopil k drugemu oknu, da mi ne bi bilo treba poslušati vseh neumnosti, ki jih je ta »junak« kar stresal iz rokava.
   Ko je pijanec zadremal, je v kupeju zavladal mir. In zopet sem začel razmišljati:     »Kako
ubogi so otroci, ki imajo takega očeta. Kaj vse morajo slišati, gledati in prenašati? In žena takega človeka? Ta je pač prava mučenica! Kakšna naj bo vzgoja v taki družini? Ati je sploh možna pravilna vzgoja v družini, kjer je oče pijanec? Ne, nikakor ne! Potrebno bi bilo nastopiti z vso ostrino proti takim pojavom. Otroke bi morali na vsak način zavarovati.«
   Oba neprijetna dogodka sta me večkrat vznemirjala, zato sem se odločil, da ju ha kratko opišem.                     Nj. 
nobenega društva, ki bi revijo odklonilo. Letna naročnina je izredno nizka, samo 240 dinarjev. Na revijo pa opozarjamo tudi ostale prebivalce, ki jim je pri srcu slovenska umetna beseda, da se naročijo na revijo. Se danes pišite na upravo revije »Svit«, Maribor, Kamniška 12/11., da vas uvrsti med svoje redne naročnike. O vsebini prve številke nove slovenske revije bomo v našem listu še poročati. , *
                                                                                                  SKUPNA PROSLAVA PRVEGA MAJA V LENDAVI
   V pripravi proslave Prvega maja so Lendavčani pokazati, da znajo biti enotni, čeprav se včasih in v nekaterih stvareh ne morejo sporazumeti. Na proslavi na predvečer 1. maja bodo nastopili pevci KPD Lendava in SKUD Beti rudar v skupnem pevskem zobru. Proslavo organizirata Socialistična zveza delovnega ljudstva mesta Lendave in Krajevni sindikalni svet Lendava. V programu pa bodo sodelovala razna društva.
   1. maja bo ljudsko rajanje, 2. maja pa se bodo nekateri člani Socialistične zveze pridružili članom Zveze borcev, ki bodo obiskati Gančane in Nedelico.
TUDI GASILCI V SKAKOVCIH
so zadnjo nedeljo pokazali rezultat kulturnoprosvetnega dela domačega gasilskega društva. Nušičeva komedija »Šolski nadzornik« je prijetno zabavala številne gledalce. ,
Kulturni spored so imeli v nedeljo tudi Rogaševčani in okoličani. Spored so pripraviti člani pionirskega odreda v Rogaševcih.
                                                                                        NASTOP PEVSKIH ZBOROV NA TIŠINI
Izobraževalno-umetniško društvo na Tišini je v nedeljo priredilo koncert mešanega in ženskega pevskega zbora. Prireditev je lepo uspela in kaže precejšnjo porast pridnih tišlnskih pevcev.
jeni. Zakaj ne bi gledala fantka skozi okno na hodniku?«
Tudi mene je zbodel tak odgovor. Poskušal sem dopovedati dekletoma, da ni lepo, da ne pustita otroka vsaj nekaj časa k oknu, toda zaman. Odgovoriti nista sicer ničesar, vendar sta trmasto vztrajati pri svojem.
Starejši fant je prišel k oknu na hodnik, mlajšega pa sem vzel na roko, da je lahko gledal skozi okno. Oba sta bUa zadovoljna. Mati je sedela brez besede. Videlo se je, da je bila zelo utrujena.
Vlak je drvel naprej. Medtem, ko sem držal fantka, sem razmišljal: »Kako je žalostno, če gledaš tako vzgojeni dekleti. Ali jim njune matere niso nikdar govorile o tem, kako se morata vesti? Ati nista nikdar tega slišati v šoli? Ati jima je že kdo govoril o materinstvu? Gotovo. In vendar sta taki!... O tem bo treba govoriti še več, mnogo več, doma in v šoli.«
V Celju so nekateri potniki iz našega kupeja izstopiti in smo dobili nove. Med drugimi je prišel v naš kupe devetleten fantek, katerega je pripeljal sprevodnik in mu našel sedež.
Za njim je vstopil pijan moški, ki je glasno govoril in preklinjal. Vsedel se je zraven fantka. Ponudil .sem mu svoj sedež, da bi fant ime! mir pred njim. Pa ni hotel. Opazil sem namreč, da je fantek zelo boječ. Pijanec si je položil komolce na kolena in si podprl težko glavo. Ves čas je govoril in preklinjal. Končno se je obrnil k fantku.
»Kam — kam — se pa ti paglavec — pelješ?« je vprašal.
Fantek je prebledel od strahu in ni odgovoril.
»Iz vlaka te vržem — če ne boš — odgovoril,« je nadaljeval.
Fantek je začel jokati.
Pol ure sem poslušal tega pijanca. Fantku je nekaj časa grozil, potem pa ga je začel zopet bolj prijazno izpraševati. Otrok je samo jokal.
»Ali tvoj oče ni — nikdar pijan?«
»Ne,« je odgovoril tiho otrok.
»Povej mu, da je bedak!« zakričal in močno udaril z roko po vratih.
Fantek je še glasneje zajokal. Pijanec pa se ni lotil le otroka in njegovega očeta, ampak tudi njegove matere. Otrok se je tresel od strahu...
M. Sobota, 24. aprila 1953
Nova občinska cesta v lendavskih goricah
   Od gradu nad Lendavo do kraja, kjer so raztresene redke hiše prebivalcev Lendavskih goric, je vodila ozka in blatna steza, vdrta v zemljo kot kak potok. Prevoz po taki cesti je bil težaven, izogniti pa se skoraj ni bilo mogoče, če sta privozila nasproti dva voza. Ker pa je bila ta cesta kljub temu precej prometna, so prebivalci želeli, da bi jo temeljito popravili.
   Brez večjih stroškov tega ni bilo mogoče. Zato je ljudski odbor mestne občine Lendava sklenil, da bo cesto priključil občinskim cestam in poskrbel za temeljito popravilo. Prebivalci pa so obljubili, da bodo pomagali s prostovoljnim de- j lom.
   Tako so v začetku aprila začeli. Cesto razširjajo, da bo široka 4 metre. Ker bo še vedno nižja, kot na obeh straneh ležeča polja in vinogradi, ob straneh opletajo s šibjem, da se zemlja ne bo rušila na njo. Po
dosedanjih delih sklepajo, da bo 700 metrov dolga cesta urejena v prvi polovici maja. Vrednost vseh del in materiala računajo na en in pol milijona dinarjev. Ker pa bodo skoraj vsa dela opravili prostovoljci, bo ljudski odbor mestne občine Lendava izdal le okrog 400.000 dinarjev.

                                                                                                      IZ LIPE
   Pred tremi leti so tudi v Lipi začeli z gradnjo zadružnega doma. Uredili so sicer štiri prostore, v glavnem pa je dom ostal nedograjen in neurejen. Zadnje čase je zadruga slabo poslovala, zato tudi ni bilo kreditov, da bi lahko končali z gradnjo doma. Vse pa kaže, da bo zdaj delo le steklo dalje. Z zaslužkom iz lanskega leta bodo lahko začeli z deli. Tudi novoizvoljeni zadružni odbor se ogreva za to.
   Sčasoma nameravajo urediti dvorano, kar bo gotovo pospešilo razvoj kulturnega življenja in dela v tem kraju.
                                                                                              KOLESAR SE JE HUDO PONESREČIL
   Pred kratkim se je težko ponesrečil s kolesom Franc Kaučič iz Stavešinc. Pri padcu je udaril z glavo v obcestni kamen in mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico in je njegovo stanje zelo resno.
                                                                                                                  ČRENSOVCI
   Ob smrti tov. Borisa Kidriča sta imela občinski ljudski odbor in odbor ZB NOV v Črensovcih komemoracijo, s katere so poslali sožalne brzojavke. Pogreba v Ljubljani se je udeležilo iz črensovske občine 32 ljudi.

   Občinski odbor Zveze borcev V Črensovcih je sklenil pomagati pri graditvi spomenika narodnemu heroju Štefanu Kovaču v Soboti. Do 1. maja bo razpečal vse bloke, ki jih je prejel v ta namen, v znesku 10.000 dinarjev.

   V Črensovcih je več enostranskih sirot, katerih starši so postali žrtve okupatorja. Organizacija ZB bo skrbela, da taki otroci ne bodo zapostavljam, zato ker nimajo staršev ali ne obeh, ki bi lahko zanje skrbeli. Zmenili se bodo z upraviteljstvi šol, da bo učiteljstvo na take sirote posebno pazilo in da jim bodo dali prednost pri raznih taborjenjih ali bivanjih v kolonijah med šolskimi počitnicami.
   Za 2. n 3. maj pripravlja organizacija Zveze borcev občine Črensovci veliko zabavno prireditev s srečolovom. Izkupiček prireditve in srečolova so namenili za gradnjo spomenika borcem in žrtvam črensovskega okoliša. V drugi polovici maja pa bodo že začeli s pripravami za gradnjo.               Bor,
   USPELO ZBOROVANJE MLADINCEV PREDVOJAŠKE VZGOJE V RADGONI Zadnje zborovanje mladincev izvenarmadne vzgoje v Radgoni je lepo uspelo. Udeležba je bila stoodstotna a disciplina zadovoljiva. V dneh zborovanja so bila za mladince tudi tri zdravstvena predavanja.
Če jim bo kdo pomagal, bo šlo
Pred tremi leti so ustanovili v Krogu pomorsko brodarsko društvo »Partizan«. Lansko leto je društvo še nekako delalo, čeprav je imelo samo dve sandolini in štiri večje čolne. Priredili so veliko tekmovanje na Muri, na katero je prišlo kljub slabemu vremenu nad 1000 gledalcev. Letos si je društvo hotelo kupiti dva navadna šolska kajaka in enega zložljivega za tekmovanje. Društvo je namreč dobilo povabilo za tekmovanje za republiško prvenstvo kajakašev v mirni vodi in na tekmovanje za državno prvenstvo v kajak-slalomu, ki bo tudi izbirno tekmovanje naše reprezentance za svetovno prvenstvo.
Zato je nujno, da bi si društvo nabavilo zložljivi kajak, ker drugače ne more tekmovati. Ta, pa. stane 40.000 dinarjev. Društvo pa je brez denarja, ker nima kakih večjih dohodkov. Zato je zaprosilo za pomoč nekatera podjetja. Dobilo pa ni
nič. Le Okrajni odbor Ljudske tehnike v Soboti mu je obljubil 10.000 din. Sami člani društva pa si ne morejo pomagati, ker je društvo šele v razvoju in v začetniških težavah. Če bo pomorsko brodarsko, društvo prejelo podporo za nabavo plovnega parka, bo poleti priredilo tekmovanje na Muri. Ingo. 
Trije požari v okolici Radgone
   LASTO MERCI — Pred kratkim je zgorela v Lastomercih viničarija, last posestnika Franca Vogrinca iz Benedikta. Požar je nastal okrog polnoči iz nepojasnjenega vzroka. Požar sta prva opazila organa Ljudske milice iz Gornje Radgone, ki sta bila na službeni dolžnosti, in je miličnik Rožman rešil iz gorečega hleva kravo in telico, last viničarke Margarete Špilak. Zgorelo je celo leseno s slamo krito poslopje in skoraj ves živež. Škoda znaša okrog 200.000 dinarjev, ki je bila delno krita z zavarovalnino.
   ZBIGOVCI — 3. aprila je zgorela hiša Jakoba Kaučiča V Zbigovcih štev. 53. Goreti je začelo v kuhinji, od koder se je požar hitro razširil, ker je ta
imela lesen strop. Skoda znaša
300.000 dinarjev, zavarovano pa je bilo le za 100.000 dinarjev.

FROLEH — 7. aprila zjutraj je nastal požar pri malem kmetu Janezu Mlasku v Frolehu. Ker je stavba bila lesena in s slamo krita, se je ogenj hipoma razširil na vse poslopje. Zgorelo je precej živinske krme, nekaj živil in orodja. Gasilci iz Spodnje in Zgornje Ščavnice so hitro prispeli na mesto požara, kakor tudi mladinci predvojaške vzgoje, ki so taborili v Zgornji Ščavnici. Z organizirano pomočjo so rešili iz hiše vse pohištvo in pretežni del živil ter obvarovali lesene stene pred uničenjem. Kjub temu znaša škoda
250.000 dinarjev, zavarovano pa je bilo le za 8000 dinarjev. Menijo, da je bil požar podtaknjen.
Zadružniki, kmetje, kmečke gospodinje!
              Zahtevajte pri vaši kmetijski zadrugi kvalitetna semena oljaric sončnic in bučnic.
              Kmetijske zadruge, priskrbite sl dovoljno kvalitetnih semenskih oljaric.
              Tovarna olja vam nudi za običajno trgovsko robo v zameno 1:1 priznane semenske oljarice.
TOVARNA OLJA - SLOV. BISTRICA
IZŠLA JE OKUSNO OPREMLJENA REVIJA PREŠERNOVE DRUŽBE »OBZORNIK«. NAROČITE JO LAHKO PRI POVERJENIKIH IN V VSEH KNJIGARNAH TER NA UPRAVI V LJUBLJANI. ERJAVČEVA CESTA ŠTEV. 12
   Naznanjamo vsem, da nas je v starosti 67 let zapustil naš dragi oče, stari oče
                                                                                                  LUDVIK GORNJEC iz Dokležovja
invalid iz prve svetovne vojne. Dragega pokojnika smo spremili k zadnjemu počitku v nedeljo, 19. t: m.
   Žalujoči otroci, vnuk in ostalo sorodstvo.
                                                                                                     MALI OGLASI
Hišo s parcelo, 2 orala zemlje, z gospodarskim poslopjem, proda Ludvik Horvat, Rankovci 43, p. Tišina.
Prodam hladilnik, stroj za mletje mesa »Volf« z električnim motorjem, konjsko vprego in zapravljivček. Marko Makovec, Lukavci 50, p. Križevci.
Prodam ali zamenjam za enako domačijo na Murskem polju: hišo s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, pivnico, drvarnico, svinjaki, vrtom, njivo in dvoriščem, ograjenim z brajdami — 7 arov zemlje — v predmestju Čakovca. Naslov v prodajalni časopisa »Panonija« Ljutomer.
Prodam samohodno lokomobilo in mlatilnico znamke M. Fletner-Magyarallam, 4 KS.. Naslov v upravi lista.
Kupim manjšo mlatilnico s trosilkami ali čistilko. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Karel Ficko, Boreča 44, p. Petrovci.
                                                                                           Vsak teden ena
  KAJ POMENI TA NAPIS?
  »Prispevajmo vse za končno osvoboditev!« (Za kakšno osvoboditev se bore ljudje, ki so to napisali in ki. tako skrbno hranijo to parolo?).
Kdor ne bo mogel uganiti, mu bomo povedali v prihodnji številki. Kdor pa bo zagonetko razvozlal — ali bo vsaj mislil, da jo je —, pa se bo lahko v prihodnji številki našega lista prepričal, če jo je prav rešil.
    Vremenska napoved
za čas od 23. do 30. aprila:
V splošnem nestalno vreme s pogostimi padavinami, zlasti okrog 26. aprila mnogo dežja. V zadnjih dneh meseca lepo vreme.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 24. aprila — Jurij Sobota, 25. aprila — Marko Nedelja, 26. aprila — Marcelin, Zdeslav Ponedeljek, 27. aprila — Ustanovitev OF Torek, 28. aprila — Pavel, Živan Sreda, 29, aprila — Robert, Marina, četrtek, 30. aprila — Katarina Petek, 1. maja — Praznik dela Sobota, 2. maja — Živana Nedelja, 3. maja '— Aleksander
    GIBANJE SONCA:     v petek, dne 24.
aprlld vzide ob 4,59, zaide ob 19,02; v četrtek, dne 30. aprila vzide ob 4,51, zaide ob' 19,09.
    GIGANJE LUNE: polna luna 29. aprila ob .5,-20.
    SPOMINSKI DNEVI: 24. aprila 1944. leta so partizani uničil; v Postojnski jami 1000. sodov , bencina in nafte, ki so Jih Nemci skrili tja pred letalskimi napada, —       27. aprila 1769. leta
je Reka postala svobodna, luka. — 27' aprila 1941. leta je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. — 27. aprila 1943 leta : je bilo zborovanje aktivistov OF na Pugledu, —27. aprila 1947. leta je bi! sprejet zakon o prvem petletnem planu FLRJ. — 29. aprila 1943. leta so nacistični rablji obglavili na Dunaja 13 koroških borcev za svoboda. — 29. aprila 1945. leta so Nemci ustrelili v mariborski okolici 70 talcev. —      29. aprila 1945. leta se
enote IK. korpusa zavzele položaje okrog Trsta. — 30., aprila 1944. leta so italijanski fašisti, Nemci, ustaši in četniki sežgali v vasi lipa na Primorskem 262 živih ljudi in 135 domačij, — 30. aprila 1945. leta so bili poulični boji IX. korpusa v Trsta. — 1. maj je Mednarodni praznik delovnega ljudstva. -— 1.maja 1942. leta je bil ustreljen Ernest Ejpper, pivi talec v Ljubljani, 1. moja 1942. leta je bila ustanovljena II. grupa odredov! prvi skupna akcija slovenskih in hrvatskih partizanov z zavzetjem Broda na Kolpi tn s tem zadetek prvega osvobojenega slovenskega ozemlja. — 1. maja 1945. leta je Jugoslovanska armada osvobodila Trst. — 1. maja 1946. leta 60 mladinske brigade zadele gradili progo Brdko-Banovidi. — 2. maja 1944. leta je bil kongres Jugoslovanske mladine USA0J v Drvarju. — 2. maja 1945. leta sta Koroški ln Kokrški odred začela predirati proti Celovcu. — 3. majja 1635. leta Je bil kmečki puat v Prebolda in Ostrivcci nad Celjem. — 3. maja 1941. leta si je Italija priključila del slovenskega ozemlja in proglasila ..Ljubljansko -pokrajino".
                                                                                                        IVANJCI
V zadnjih dneh je spet oživelo delo okrog transformatorske postaje ,v Ivanjcih. Malodušneži in nergači, ki jim je napredek trn v peti, so dobili odgovor v skupnem delu vsega naprednega prebivalstva. V lanskem poletju začeta in potem ustavljena dela se nadaljujejo; v enem tednu so ljudje pripravili potrebne drogove za daljnovod, skopali jame in opravili podobna dela.
Za uspešna dela gre zasluga vsem množičnim organizacijam, ki s kmetijsko zadrugo in občinskim ljudskim odborom skupaj delajo. Mnogo truda pa vlaga tudi sam predsednik elektrifikacijskega odbora tov. Stanko Vidovič.
                                                                                                 LENDAVA
   Nagel razvoj naftne industrije v Lendavi In okolici je lansko leto sprožil problem preselitve vasi Petišovcih Vaščani pa so se še nedavno odločno upirali zapustiti vas. Pred kratkim pa jim je mestni odbor ljudske občine dodelil stavbene parcele v okolici Čentibe, kjer bodo lahko gradili nove hiše in gospodarska poslopja. Da bodo Petišovčani lahko v miru zgradili svoje nove domove, se okraj poteguje za 30 milijonov dinarjev dolgoročnega kredite.

                                                                                                 BOGOJINA
   Predzadnji ponedeljek je bil z uspehom zaključen tečaj PLZ, ki ga je obiskovalo nad 50 tečajnic. Konec tečaja je pokazal presenetljiv uspeh. Večji del obiskovalk Je odlično obvladal snov tečaja. Večina je tudi pravilno razumela pomen tečaja, saj šo to dokazale S svojo vestno udeležbo in zanimanjem pri predavanjih. Žal pa je bilo tudi nekaj takih, ki so vedno Iskale neštete izgovore, da bi se odtegnile predavanjem.
   Požrtvovalnim tečajnicam pa k doseženim uspehom čestitamo!                    -Ik.

                                                                                                 BUČKOVCI
   Igralska družina domačega KUD je z uspehom uprizorila No-vačanovo dramo »Herman Celjski«. Za uspeh gre pohvala vsem sodelavcem z režiserjem, tov. Klelo na čelu. Vsi so vložili v prireditev obilo truda, saj so bili med igralci taki, ki so prihajali k vajam po uro in pol hoda.
   Uspela prireditev naj bo vsem spodbuda za nadaljnje delo, gledalci pa jim dajemo hvaležno priznanje.               -S.
                                                                                                                                 KINO
SOBOTA predvaja od 24. do 27. aprila Švicarski lita „ŠTIJE v DŽIPU" —
28. do 30. aprila ameriško barvno risanko ..BAMBY".
RADGONA predvaja 25. tn 28. aprila ameriški film f,PROSTOR NA SONCU" —
29. in 30. aprila angleški film „MALA BALERINA" ln kratki (tim RDEČA
• KAPICA".
LJUTOMER predvaja 24. in 26. aprila angleški barvni film ,,NEBO BREZ JASTREBOV" — 29. in 30. aprila italijanski film .»BREZ MILOSTI".
ORAD predvaja 26. aprila italijanski film ..VOLK Z GORE SILA"
IVANJKOVCI predvaja 26. aprila ameriški litm BOJEVITI 0'FLYNM" — 3. maja mehiški film ..BISER"
Janez Švajncer:                                   (29)
  STRELI N MEJI
     Ko se je nasmehnila, mu je bilo še bolj nerodno. Počasi je začel govoriti: »Dobro vem, da nisem lep. Ljudje me zaničujejo in mi pravijo kurjeprsnik. In še ta bunka na glavi me kazi. Povej mi, Lojzika, ali sem jaz kriv, da sem tak? Nič ne morem zato. Zakaj me torej ljudje zaničujejo? Vsak je pač taikšen, kakršen je prišel na svet... Povem ti, da nisem zadovoljen s samim seboj. Nesrečen sem. Nimam človeka, ki bi me vsaj malo razumel. To me tako boli. Odkar pa sem spoznal tebe, mi je postalo laže. Zdi s e mi, da si ti dobra z menoj... Tebe tako rad poslušam... Tvoje besede mi pomagajo prenašati moje težave... Ob tebi pozabim vse... Tako rad te imam... Ali mi to zameriš?«
     Lojziki je zastala beseda v ustih. Ni pričakovala, da ji bo tako odkrito povedal, kar se je v njem grenkega nabralo. Petra v tem trenutku ni samo pomilovala, tudi zasmilil se ji je. Nič oholega ni bilo na njem, kakor človek brez življenja je sedel pred njo.
     Z žalostnim glasom je nadaljeval: »Tudi oženil bi se rad, toda dekleta ne morem najti. Ali sem res tako grd? Povej mi, Lojzika.«
     »Ne bi rekla. To ni tako hudo, kakor si misliš,« je odgovorila, ne da bi pomislila, kako si bo on to razlagal.
     »Vedel sem, da me boš razumela,« je povzdignil glas in »nadaljeval vedno z večjim upanjem, »ti si dekle, s katero bi lahko živel in se razumel z njo. Lojzika, bi ti hotela biti moja?« Zadnje besede so mu stežka šle z jezika.
     Lojzika je začela spreminjati barve. Lica so se ji razgrela in zopet ohladila, da ni vedela, kaj se z njo dogaja. Namesto smeha je zanj začutila v svojem srcu usmiljenje. Gledala ga
     kakor reveža, ki prosi miloščino.
     »Peter, kmečki sin si, jaz pa le viničarska hči. Midva ne bi spadala skupaj,« se ji je izvilo iz prsi.
     Peter je čutil, da je bil premagan. Ne bi ji smel povedati vsega. Slabičev dekleta niso marale. Vendar ni odnehal. Šel bo še dalje, četudi bo zdrknil v prepad. Pokleknil je pred njo na kolena in komaj slišno prosil:
     »Lojzika, nočem bogate neveste. Hočem le tako, ki bo imela malo srca zame. In ti ga imaš. Usmili se me!«
     »Peter, vstani, kaj vendar delaš. Zakaj klečiš pred menoj,« je odgovorila z glasom, ki se ji je zdel tuj.
     »Ne, Lojzika, ne bom. vstal, dokler mi ne boš odgovorila,« je šepetal. »Rad delam. Poglej, tudi moje roke so zdelane. Ko boš moja žena, bom še bolj delal da nama bo dobro.«
     V Lojzikinem srcu ni bilo ljubezni zanj, bilo pa je veliko usmiljenje do tega fanta, o katerem je trdila tudi njena mati, da bi bil dober zakonski mož Nemočna je podlegla v odločilnem boju. Hudo ji je bilo, da bi zakričala od bolečine in zbežala neznano kam, vendar je s trepetajočim glasom obljubila: »če je nama določeno, bova že prišla skupaj.«
     Zamišljena je gledala mimo njega v dolino, kjer so v kočah prižigali petrolejke,
     Peter ji je hvaležno stisnil roko. Čutil je, da je zmagal.
     Vinko je poslal Anzo k Cmagerci, da bi ne bila v skrbeh zaradi moža.
     »Cmagerca, ne zamerite mi, nekaj bi vam rad povedal,« je začel Anza. Začudil se je njenemu obrazu. Celo so ji prepregale rjavkaste lice, tudi nad ustnicami se je vlekla rjavkasta črta. Doslej Je nikdar ni pogledal tako natančno. Šele sedaj je uganil, da je spet pričakovala otroka.
     Se bolj se je sklonila nad posodo na ognjišču in prestrašena vprašala: »Je moj mož še pri Rojsu? Sinoči je odšel, pa se še ni vrnil.« Anzeve stisnjene ustnice so jo napolnile z zlo slutnjo. »Anza, ti nekaj prikrivaš. Povej mi, da ne bom tako v skrbeh.«
     Zajokala je, ko j! je povedal, kako se jim je godilo ponoči.
     »Ah, če ga niso ustrelili na meji. O, ti moj ubogi mož! Le kaj bom sama z otroki!« je zakričala kakor brez uma. Nato je utihnila, le še jok je pretresal njeno telo. Vila je roke in hlipala v rob zakrpanega predpasnika. Voda v loncu je kipela, kapljice so cvrčale na razgreti plošči vzidane peči, zunaj pa je sijalo zimsko sonce in z bledimi žarki tipalo ledene sveče, ki so visele s slamnate strehe.
     Anže ni pretreslo kar tako. Marsikaj je že doživel, pretepal se je s fanti, bežal ie pred graničarji, financarji so ga ujeli, gnali v zapor, pa jim je ušel, toda nič ga ni zlomilo. Zdaj se je komaj premagal. Viničarka se mu je zasmilila. Kakor svojo
Je čutil njeno bolečino. V srcu ga je zabolelo prav tako, kakor takrat, ko so mu zagrebli mater. S pokopališča se je vračal, v živi ograji so gostoleli ptiči, redki pogrebci so sočustvovali z njim, on pa je šel brez misli mimo vsega, ni slišal besed, le koraki so bili težki, da je komaj prišel domov.
     »Cmagerca. pomirite še. Vse bo še dobro,« je tolažil. »Vinko mi je povedal, da naši graničarji niso nobenega zadeli, ko so streljali v temi. Tudi ujeli niso nobenega. Če vašega moža ne bo skoraj domov, je pač padel avstrijskim financarjem v roke. Dolgo ga ne bodo držali. Saj ni napravil nič takega, da bi ga lahko zašili. Vinko bo že gledal in mu pomagal, da bo prišel kmalu iz zapora.«
     Liza se je za spoznanje pomirila. »Nobenega niso ustrelili,; si rekel?«
     »Vsi smo srečno odnesli pete. Ne vem. kako je bilo z vašim možem. Kolikor se spominjam, ni mnogo zaostal za nami.«
     »Si ga še vsaj videl na oni strani?«
     »Saj sem vam že rekel, da smo se razbežali ker so streljali za nami. Na meji človek nima časa, da bi gledal za drugim. Vsak poskrbi najprej zase, čeprav bi moral pomagati prijatelju.«
     »Vedno sem mu pravila, naj že pusti ta posel. Zaslužil je res malo več, toda kaj nam je to pomagalo, ko smo vse sproti porabili. Saj ni bilo toliko, da bi denar lahko zlagali na kup.«
     Anza se je nagnil k njel. »Se dobro, da ni kai hujšega. Graničarji bi ga lahko obstrelili. Občina ne bi plačala bolnišnice. Kdo ve, če bi se mu rana zacelila. Poglejte Mačkovega hlapca. V svetovni vojni ga je zadela krogla, iz rane pa mu še vedno teče.«
     Nekaj dni se je Cmagerca počutila strašno osamljena. Ob vsakem najmanjšem šumu se je zdrznila. Zeljno je čakala, da bi ji povedali, kaj je z njenim možem. Zvečer je postajala na pragu in pogledovala po poti. koder je vsak večer prihajal z dela. V prsih jo je bolelo in žalost ni hotela iz njenega srca. Kakor izgubljena Je poslušala razposajene otroke ki so se podili po hiši. Pavel je opazil, da je zamišljena. Se bolj jo je zabolelo, ko jo je vprašal:
     Mati, kje so oča, da jih ni tako dolgo domov?«
     Zazrla se je v sinove oči in mu z zadržano bolečino pojasnila: »Grdi ljudje očeta ne pustijo domov. Le pomiri se, morebiti bo oča skoraj prišel.«