VČasih se na sejah občinske skupščine delegati v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega de!a s prediožemm gradivom ne strinjajo. Ob glasovanju se vzdrtijo. redkeje pa glasujejo proti. Praviioma morajo detegati na seje prihajati s statišči defegacije, vendar temu ni vedno tako.
če pregledamo delegatska vprašanja, vidimo. da več-krat prevladujejo osebni interesi delegatov, ki imajo pravzaprav s posamezno delegacijo le malo skupnega. Stališče delegacije do posameznih vprašanj predložene-ga gradiva mora biti razvidno iz zapisnika seje čelegaci-je. Na podlagi teh stafišč lahko de/egat glasuje pri posa-maznih točkah dnevnega reda. Sevedaje tak način dela zvszan z večjo angažiranostjo delegatov in pravočasnim dostavljanjem gradiva.
Kako glasovati?
Verjetno ni dopustno. da predloge, ki jih sprejemamo po dvojnem postopku, predložijo odgovomi organi pred samo sejo delegatom le v vpogled. StaiiŠča se nato oblikujejo na podlagi ustne razprave na seji, občinske skupščine o predfoženih gradivih pa v bazi niso imeli možnosti razpravljati. Čeprav bi lahko v času, ko se iz osnutka oblikuje predlog, še pregfedali spremembe. Vendar v takem pnmeru ne moremo govoriti o dvojnem postopku, saj je bil postopek ph sprejemanju osnutka izpuščen.
Na to pa se navezuje še izjavtjanje detegatov, Vprima-ru, da se delegat glasovanja vzdrži, ali pa glasuje celo proti, ga predsedujoči ponavadi vpraša, če glasuje v svojgm imenu ali v imenu delegacije. Verjetno ne sme glasovati v svo/em imenu. Za svoje delo je odgovoren delegaciji. zato ga med dvema sejama detegacije ščiti tudi delegatska imuniteta. če pa bi bilo tako. bi moral dvakrat glasovati, in sicer v delegatskem m osebnem imenu. kar pa ni dopustno, saj smo odborniški način odločanja prav z doiegatskim sistemom žeieli odpraviti.
DANE BESEDNJAK