M lauh! V miru jesti svoj košček kruha, to je danes glavna težnja vsakega človeka. V težkih mednarodnih prilikah postane človek skromen ter se zadovolji s tem, kar je k življenju neobhodno potrebno. Utihniti morajo vse druge zahteve, izmed katerih mnoge niso luksuzne, pa vendar morajo počivati. Nahraniti in obleči družino, otrokom oskrbeti potrebno izobrazbo: to je zahteva, ki se ne more nikomur odkloniti in za koje uresničenje morajo biti ostvarjeni potrebni družbeni in gospodarski pogoji. Mir! Srečni smo, da se naša država ni zapletla v vojno, da ji je ohranjen mir. Trdno se nadejamo, da se bo naši vladi to veliko delo tudi v bodočnosti posrečilo. To zagotovilo je dal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v svojem govoru v Nišu 21. oktobra. Izjavil je: »Danes imamo jasen mednarodni položaj. Naš položaj je danes tak, da moramo voditi našo zunanjo politiko tudi nadalje po isti poti, po kateri smo jo vodili do sedaj. To se pravi, da se moramo varovati vsake pustolovščine, to je vsega, kar bi nas moglo spraviti iz stanja, v katerem smo sedaj.« Naša največja skrb mora biti, da se tudi v bodoče izognemo vsemu, kar more kakšno državo potegniti v vojni metež. Narodi upajo in želijo, da bi se vojna kmalu končala. Angleški ministrski predsednik Churchill pa je službeno izjavil, da je treba pričakovati, da bo vojna trajala tri leta. Spričo vseh sprememb, ki se še lahko dogodijo, je potrebna velika mera opreznosti in odlo.nosti, da se naši državi ohrani mir. V najnovejšem sporu med Italijo in Grčijo, ki se je razvil v krvavi spopad, je naša država dobro zavarovala svoje interese ter ohranila svojo nevtralnost. Naj bi se ji tudi v bodoče posrečila ohranitev miru v blagor državi in Ijudstvu! Kruh! Glavna naloga našega narodnega gospodarstva je, da oskrbi vse ljudstvo z vsakdanjim kruhom. Saj tudi prosimo Boga: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« V današnjih razmerah si pač nikdo ne bo privoščil razsipnosti in razkošja. Vsak bo zadovoljen s tem, kar je k življenju potrebno. To pa, kar je k življenju nujno potrebno, mora dobiti vsak. Stradati ne bi smel nikdo. Gladu ne smejo trpeti zlasti otroci. V tem oziru bo treba vse potrebno poskrbeti v krajih s številnim delavskim prebivalstvom. Upoštevati se bo moralo osobito še poljedelsko delavstvo (viničarje, težake, dninarje), ki so v mnogočem na slabšem kot industrijsko delavstvo. Vprašanje prehrane prebivalstva je danes pereče v vsej Evropi. Radi mednarodnih prilik so posamezne države v Evropi po večini navezane na sebe. To zahteva pomnoženo proizvodnjo, ki pa je pri poljedelskih produktih odvisna od vremenskih in drugih prirodnih prilik in sil. Letošnja letina ni bila najboljša. V naši državi se je pridelalo toliko, da zadostuje za prehrano prebivalstva. Koruze je celo za izvoz. Potrebno pa je modro gospodarstvo in pametna porazdelitev naših pridelkov, pa bo za vse to, kar je potrebno. Banska uprava je v tem oziru začela s smotreno organizirano *akcijo. Naj bi jo po posameznih krajih podpirale občine, zadruge in gospodarska podjetja! Z vprašanjem kruha je ozko združeno vprašanje zaslužka. Kdor naj hrano in obleko plača, si mora z delom zaslužiti možnost plačanja. Zastonj se nič ne dobi. Ljudem se mora dati možnost dela in zaslužka. Ljudje hrepenijo po delu. Brez dela in zaposlenja ni rad noben zdrav 61ovek. Vsak se čuti nesrečnega, če nima prilike, da bi delal ter tako preskrbel sebe in svojce z vsem, kar je za življenje potrebno. Lenuhi, ki smatrajo lenuharjenje in brezposelno postopanje kot nekak posel, so izjeme. Povsod se čuje iz delavskih ljudskih slojev klic: »Dajte nam dela!« Ker je zas_bna podjetnost radi sedanjih razmer precej omejena, mcra vlada z izvajanjem velikih javnih del dati ljudem možnost zaposlenja in zaslužka. V to svrho se je vlada odločila, kakor je napovedal ministrski predsednik v svojem govoru v Nišu, najeti večmilijardno notranje posojilo. Iz tega posojila se bodo izvajala javna dela, ki bodo v preskrbo našemu siromašnemu ljudstvu, hkrati pa v melioracijo (zboljšanje) naše zemlje. Zboljšati bi bilo treba v državi okoli en milijon hektarjev zemlje. V državi je okoli 400.000 hektarjev zemlje, ki sploh ni obdelana. Tu sem spadajo predvsem močvirja itd. Na drugi strani imamo ogromno število malih kmečkih posestev, ki niso dovolj velika, da bi mogla prehraniti svoje posestnike. Računamo, da imamo okrog 500.000 družin, ki ne morejo živeti od svojih malih vaških posestev. To so kmečki proletarci, ki morajo še na kak drug način zaslužiti, da se preživljajo. Z večmilijardnim posojilom se bodo izvršila velika zboljševalna dela v vseh krajih in tudi v naši Sloveniji. To posojilo bo oskrbelo sredstva za regulacijo rek, gradnjo cest in za elektrifikacijo mnogih krajev. Na ta način bo rešeno vprašanje pasivnih krajev. Z regulacijo rek, z zboljšanjem zemlje, z gradnjo cest in z drugimi javnimi deli se bo mnogo pripomoglo k t.mu, da se prepreči ali vsaj zaustavi obubožanje kmeta in osiromašenje delovnega ljudstva.