Delavska P|*(| MJlCCt
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.;, v slučaju praznika	||	Posamezna številka Din 1‘—. ~ Cena; za 1 mesec	II	Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo
dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-	II	Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—j za	||	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad.
čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900
Stavka papirničarjev v Vevčah
Cerkev in nov družabni red
Danes že vsi čutimo, da se poraja nov gospodarski red. Zaradi uporabe modernih strojev se je produkcija močno povečala, potrebna je le še boljša razdelitev dobrin. Vidi se, da v današnjem redu tega ne moremo doseči. Ali smemo upati, da nam bo dala načrt za novi red Cerkev.
Konkretnega podrobnega načrta za to, kako naj se vse spremembe stopnjema izvršijo, nekega »krščanskega« načrta ne bo Cerkev nikdar dala svetu. Razlog je preprost, Cerkev za to ni postavljena, ni v to poklicana. Njena pristojnost ne sega na področje tehnične izvedbe nravnih osnov, ki naj bi jih na gospodarskem in socialnem področju branila in učila. Sanje o tem, da bi Cerkev določila za obnovo družbe natančen, praktični načrt, moramo zavreči.
Gotovo, Cerkev zahteva korporativno preosnovo družabnega reda; toda to nakazuje le v povsem splošnih obrisih. O gospodarski vlogi korporacij pove le malo in dodaja, da naravno pravo take reforme »ne zahteva«, temveč se le k njej »nagiba« (Quadr. anno). Omenja pač, da mnogi smatrajo korporacije če ne za bistvene, pa vsaj za naravne sestavine družbe, sama pa le v skromnih obrisih na-značuje splošno izboljšanje družabnih razmer; ne daje pa nikakega podrobnega in točnega načrta, po katerem naj bi se vsa področja življenja preuredila. Cerkev poudarja le načela.
Cerkev torej ne bo dala podrobnega načrta. Zasnujejo in predložijo naj ga katoličani; naloga katoliških lajikov je, da to store po potrebah in v soglasju z načeli Cerkve. To je dolžnost lajičnih razumnikov, gospodarskih strokovnjakov, sociologov in poštenih katoliških delodajalcev ter katoliških strokovnih organizacij.
Kaj nam torej daje Cerkev za obnovo družbe, če nam ne nudi konkretnega načrta za to? Predvsem nam daje načela! To je prav malo, bi kdo mislil, v resnici pa je to bistveno. S tem ko Cerkev določa osnovna moralna načela, ki so bistven pogoj dobrega gospodarskega in družabnega reda, dela družbi veliko uslugo.
Cerkev pa nam ne daje samo načel, daje nam tudi pravega duha, duha socialnosti. Cerkev hoče doprinesti za obnovo kraljestva božjega na zemlji in obnovo družbe intenziven duh socialne pravičnosti in ljubezni, skrbi za občo blaginjo, posebno skrbi za male in uboge, zahteva, da vsi skrbe za vso veliko množico krščanskega delavskega in kmečkega ljudstva.
Neki francoski industrijec, socialni katoličan se je sestajal v svojem okraju s kolekti-visti in želel spoznati njihove »pravične zahte-
Vevče, 15. decembra 1936.
V	ponedeljek, 14. t. m. o(b dveh popoldne je delavstvo papirnice Vevče stopilo v istavko. Vzroki, da je delavstvo storilo ta korak, so v tem, ker je podjetje v brezpogodbenem stanju, ki je nastopilo z dnem 1. decembra t. 1., zelo brezobzirno nastopalo nap ram delavstvu. Tako se je delavstvo prestavljalo iz enega v drug oddelek. Odvzemalo se je delavce od posameznih skupin, ostalim pa diktiralo, da morajo z zmanjšanim številom delavstva narediti isto delo koit prej._Brez kalkega vprašanja ali dokazov je tovarniški ravnatelj g. Jan prestavljal delavce in ije talko v teiku zadnjih dni enega prestavil, češ, da je on kriv, ker se je ustavil papirni stroj. Papirni stroj pa ni mogel obratovati zaradi tega, ker je zmanjkalo snovi. Te šikane so bile take narave, da jih je
Ob zakljuičitvi stavke stavb inskega in gradbenega delavstva v mesecu junilju 1936 je ‘bil med predstavniki gradbenega delavstva in zastopniki gradbenih podjetij dosežen sporazum glede višine plač, ikii velja do 31. dec. 1936. Med tem časom pa bi se morala Skleniti kolektivna pogodba, s katero bi se uredilo celotno delovno in plačilno razmerje gradbenega delavstva dravske banovine. Ta kolektivna pogodba naj bi stopila v veljavo z dnem 1. januarja 1937. Pogajanja za to pogodbo bi se morala vršiti že v mesecu juliju, pa so se zavlekla do zadnjega časa, ko je gradbena stroka v mirt vi seiziji.
V	nedeljo, dne 13. dec., se je v dvorani Delavske zbornice vršila prva tozadevna razprava, ki jo je sklicala Delavska zbornica. Razpravi so prisostvovali zastopniki gradbenega delavstva, to je zastopniki vseh treh centralnih organizacij Jugoslovanske strok, zveze, Strokovne komisije in Narodno strokovne zveze. Z delodajalske strani pa zastopniki stavbnih in gradbenih združenj iz cele banovine. Navzoč je bil tudi zastopnik gradbenega oddelka iza banovinska javna dela. Razpravo je vodil zastopnik DZ Jurij Stanko.
Glede načina pogajanj za novo pogodbo je DZ predlagala, naj bi se na tem sestanku načelno Sporazumeli o splošnih pogojih, ki bi bili sprejemljivi za vso banovino, ne glede na posebne krajevne razmere, predvsem glede določil socialne
ve«. Zaradi tega so ga drugi katoličani napadali, zakaj da »občuje s to drhaljo in jo skuša razumeti«. Spričo take poganske miselnosti, ki nima prav nič Kristusovega duha, se moramo zgroziti. Ali so taki kristjani kdaj brali evangelij?
Po papeževih okrožnicah, posebno po Quadr. anno je kristjan le tisti, ki je socijalni katoličan, to je tisti, ki skrbi za blagor svojih obubožanih bratov, ki stremi za redom boljše pravice, boljše razdelitve dobrin v korist delovnih množic, tisti, ki se v svojem delokrogu bori za bolj krščansko obličje gospodarstva.
Delati v socialnem duhu okrožnic je vsak katoličan po vesti dolžan.
Po knjigi: Dr. R. Boigelot, S. J.
Cerkev in modemi svet.
delavstvo le težko prenašalo. Zaupniki so zastopnike podjetja, zlasti g. ravnatelja Jana, svarili pred takimi koraki. Dobili pa so odgovor, da se delavstvo pri svojem delu zadržuje namenoma pasivno in da noče izvrševati svojega dela, kakor bi bilo to potrebno. Poleg vsega tega pa je bilo delavstvo zelo nezadovoljno z enostransko objavljenimi mezdnimi pogoji in znižanjem mezd.
Ker te šikane le niso prenehale, je delavstvo na negativni odgovor, katerega je prejelo od podjetja v ponedeljek, dne 14. decembra t. 1., po svojih zastopnikih javilo podjetju, da bo ob 2 popoldne stopilo v stavko. To se je tudi izvršilo v popolnem redu in miru brez kakršnihkoli incidentov.	*■
Delavstvo bo branilo svoje upravičene zahteve in interese potom svojih legalnih strokovnih organizacij do skrajnosti.
zakonodaje, delovnega časa, akordnega dela in šušmanstva. Ti splošni pogoji bi tvorili okvirno pogodbo. Ko bi bil dosežen sporazum za okvirno pogodbo, bi prešli k mezdnemu vprašanju ter pogajanjem v posameznih strokah, posebej za zidarje, tesarje in kamnoseke in posebej po kategorijah glede na različne krajevne razmere. To delo bi opravile komisije, nakar bi sklenili celotno pogodbo.
Zalstcpnik delodajalske skupine predsednik Združenja pooblaščenih graditeljev M. Zupan je izjavil, da so vsa združenja stavbnih strok v načelu za čim prejšnjo sklenitev kolektivne pogodbe, saj je to v interesu procvita stavbne stroke. Glede načina pogajanj se jim zdi, da se pogodba deli v dva dela, v splošna določila, ki zadevajo predvsem socialno zakonodajo, v drugi del, ki obravnava mezde. O mezdah samih delodajalci še niso razpravljali v podrobnostih, pač pa mislijo, da bi bilo treba upoštevati predvsem gospodarski značaj tega vprašanja, v kolikšni meri bi se mezde lahko zvišale brez škode za gospodarstvo in za izboljšanje socialnega položaja delavstva. Končno je govornik predlagal, naj bi s sestanka odposlali na vlado resolucijo kot izraz enotne volje delodajalcev in delojemalcev, da bi čim prej stopila v življenje zakon o minimalnih mezdah iin pravilnik o pobijanju šušmarstva. Predlog je bil »prejet s pripombo delavske delegacije, da si delavstvo želi takšen zakon o minimalnih mezdah, ki bo upošteval razlike v življenjskem standardu delavstva v posameznih mezdah, ne pa da bi bila minimalna mezda za vso državo po razmerah na jugu. Ko so še nekateri govorniki podali izjave glede pogajanj in predloga o resoluciji, so zastopniki posameznih skupin sestavili komisijo za sestavo resolucije, ki zahteva:
Vlada naj v najkrajšem času izda okvirni zakon o minimalnih mezdah in pravilnik o pobijanju šušmansitva, ki sta pogoj za pravilno sklepanje in izvajanje kolektivnih pogodb. Z zakonom o minimalnih mezdah naj bo zajamčena pravična ureditev delovnega materiala, upoštevajoč gospodarske razmere in življenjski standard v posameznih banovinah. S pravilnikom o pobijanju šušmarstva bi naj bilo onemogočeno vsako stavbno delo neupra-vičencem, ki ogražajo podjetja in pravilno izvajanje kolektivnih pogodb. Sušmarstvo ni le v škodo podjetjem in kvaliteti dela, temveč zlasti državi in samoupravam, ki so oškodovana na davkih.
Do podrobne razprave o predloženi pogodbi na tem sestanku ni prišlo zaradi izjave zastop-
Za kolektivno	pogod
„Slovenec“ v borbi za delavstvo
Kdo se zaveda odgovornosti?
»Slovenec« z dne 11. decembra |je- priobčil pod naslovom »Neuspela podajanja papirniškega delavstva« članek, v (katerem pravi, da strokovne organizacije v mezdnem gibanju papirniškega delavstva niso storile srvolje dolžnosti. Tako pravi, da so bila poročila javnosti redka, nejasna in ihlavrna. Dalje, da so se organizacije prepirale s podjetjem za nebistvene stvari in da na sicer jalove argumente podjetja z delavske strani ni bilo pravih protiargumentov. Končno pravi, da smo papirničaiji pogoreli in da organizacije niso dopustile, da bi k tem'U izrekle besedo tudi naša politična javnolslt in oblast. Članek zaključuje, češ da naj bi delavstvo spoznalo nepravilnosti in zopet prišlo do svoje organizirane moči. Nato še pristavlja, da so napisane besede iskrene, dobro mišljene in napisane iz potrebe.
Člankar, ki je to napisal, ni imel niti najmanj iskrene želje, pomagati delavstvu, marveč ga je pri tem vodila edinole namera, vzeti strokovnim organizacijam, predvsem pa JSZ, ki je v večini, med delavstvom ugled in ga privesti v novo organizacijo »Združenih delavcev«. Člankar in pa »Slovenec« naj se zavedata: Tako pisanje in neobjektivno poročanje o mezdnem boju naših papir-ničarjev ne bo prineslo prav nikakih koristi »združenim«. Iz takih stvari žanje le neki tretji. To, (kar je priobčil »Slovenec«, vodi končno k istemu, o čemer toži sam v uvodniku z dne 13. t. m.
Ker bi iz navedenega članka mogel kdo sklepati, da so se v resnici delale kake napake, je potrebno o stvari zaradi jasnosti točno poročilo.
Zastopniki delavstva so dobro vedeli, da je podjetje odpovedalo kolektivno pogodbo zato, da eniža delavske plače. Zaradi tega je delavska delegacija takoj pri prvih razgovorih odločno in jasno povedala zastopnikom podjetja, da si delavstvo pod nobenim pogojem ne bo pustilo znižati plač. To je bilo opetovano razločno in s poudarkom naglašeno.
Takoj prve dmi, ko so se razgovori pričeli, je JSZ dala pobudo, naj se o položaju obvesti in pouči tudi oblastvo. Ker smo hoteli temu dati kar moči stvaren poudarek, smo sporočili tovarišem, ki so v občinskem .odboru v Dev, Mar. v Polju, naj gredo skupno z županom k g. ‘banu in ga o zadevi pouče. Ob 'tej priliki je bila g. banu izročena tudi posebna spomenica. V njej Ije delavstvo pojasnilo dejanski stan in prosilo, naj oblast s svoje strani, kolikor pač more, varuje delavske interese. Ker pogajanja niso tekla tako, kakor so papirničarji želeli, je delavstvo protestiralo s tem, da se je zbralo pred tovarno in zahtevalo, da se pogajanja pospešijo. Posledica je bila, da je podjetje hotelo prenesti pogajanja v Ljubljano na TOI. Delavska delegacija je temu nasprotovala; 'ker ni prišlo do soglasja, je zastopnik oblasti izjavil, da bo odločila oblast. Ta je odloičila, da se nadaljujejo pogajanja na TOI, ne pa v Vevčah. Zastopnikom delavstva pa je bilo rečeno, da taki nastopi niso zaiželijeni in da bo že poskrbljeno, da bo stvar Tešena v prilog delavstva.
Pri pogajanjih so strokovne organizacije imele dovolj protiargumentov in so branile stališče delavstva do skrajnosti. Podkrepile so ga tudi s ■točnimi statističnimi podatki, katerim niti podjetje in oblast nista mogla ugovarjati. Podjetje je prvotno zahtevalo 22% znižanje plač, poleg znižanja akordnih postavk. Zaradi enotnega odpora delavstva je podjetje znižalo zahtevo na 10%. Vendar tudi na to strokovne organizacije niso mogle pristati.
mika delodajalske delegacije. Dosegel se je soglasni skilep, da se določi 12 članski paritetni odbor, ki naj predela predloženi osnutek pogodbe, nakar ga predloži širšemu plenumu v končno veljavno odobritev. V paritetnem odboru bo 6 predstavnikov delavcev in 6 predstavnikov delodajalcev.
Sistveni del kol. pogodbe so plače, ki se morajo urediti tako, da ibodo ustrezale življenjskim potrebam stavb inskega in gradbenega delavstva sploh in nudile možnost vsaj skromnega preživljanja tudi v času mrtve sezije.
Jugoslovanska strokovna zveza bo temu gibanju posvetila viso pozornost in s svojim sodelovanjem storila vse za čim ugodnejšo rešitev tega perečega vprašanja.
Zastopniki delavstva so ponovno obiskali bansko upravo in poročali o položaju. 0'b tej priliki so se zglasili tudi pri g. okrajnem glavarju in še tu prosili za naklonjenost. Oblast |je bila tedaj o poteku in stanju razprav in delavskih zborovanj točno poučena. Saj je bil na raizipravah stalno navzoč zastopnik inšpekcije dela g. inž. Gorjanc, ki je, koliko je znano, o stvari sproti poročal g. banu. Zborovanjem pa je stalno prisostvoval tudi g. okrajni podglavar. Slednji se je prav pohvalno izrazil o vodstvu in izjavil, da so to delavci, modri parlamentarca, ki kljub težavam in zaprekam od vseh strani vendarle pametno in trezno nastopajo.
Da je oblast zasledovala potek gibanja, je dokaz tudi to, da so bili zadnje dni, ko se je končnoveljavno odločalo, klicani na bansko upravo k g. podbanu zastopnik Delavske zbornice, inšpektor dela in zastopniki strokovnih organizacij. Le-ti so vpričo zastopnika inšpekcije dela .g. podbanu točno pojasnili stvarni položaj in tudi pokazali na vse zle posledice, ki bi utegnile nastati, če bo delavstvo moralo popuščati. Poudarili so, da to ne 'bo slabo vplivalo samo v Vevčah, marveč tudi v drugih krajih in da bo to nova hrana za »podtalno« propagando. Kljub vsemu prepričevanju, da ni razloga za znižanje delavskih mezd, so zastopniki delavstva vendarle dobili vtis, naj bi delavstvo nekoliko popustilo. Prav tako so bili klicani na bansko upravo zastopniki podjetja.
Navzlic temu pa je podjetje vztrajalo pri (svojem. Delavstvu so končno ostale tele možnosti: ali podpisati pogodbo in sprejeti pogoje, katere nudi podjetje, ali iti v brezpogodbeno stanje, ali pa v stavko. Delavstvo si je samo na svojem zborovanju zbralo srednjo pot in šlo v brezpogod-
T ek stilno delavstvo
Jarše. Naša skupina je imela preteklo nedeljo sestanek, ki je bil precej dobro obiskan, lahko 'bi pa bil še bolje. Zlasti nismo videli itistih oseb, ki sicer rade zabavljajo, češ da to ali ono ni v redu, na sestanek jih pa ni. Kajti sestanek ni za parado, ampak je nekak parlament skupine, v katerem naj se obravnavajo vsa vprašanja članov. Tudi napake. Le na ta način se ustvarjajo pogoji za rast organizacije. Na sestanku smo podrobneje prerešetali zlasti vprašanje kolektivne pogodbe in pa razčiščenje odnosno ugotovitev, zakaj še niso nekatere akordne postavke uigodne. Pri tem 6e je poudarilo, da se taka vprašanja ne morejo reševati, če ne sodeluje vse delavstvo in če vse delavstvo ne spravlja skulpatj maiterijal, ki je za to potreben. Torej: Vstran s cagljivostljo in se korajžno boriti z ostalimi za čim boljše delovne pogoje.
Mimogrede je govornik omenil (tudi razna podtikanja in laži napram JSZ in njenim pripadnikom. To delajo taki ljudje, ki jim ne gre v račun enotnost delavstva; ki jim ni po volji, da bi bilo delavstvo zavedno in samostojno misleče. To delajo taki ljudje, ki imajo vsega dovolj, ki ne vedo, kaj je isknb za košček kruha in za dnuige potrebe družine. Taki ljudje niso prijatelji delavstva, ampak njegovi izdajalci. Gorje delavstvu, če bi se dalo zapeljati. Zavednost delavstva je pa že tolika, da ve, da je njegova usoda zvezana z usodo ostalega delavstva in bo vsak poizkus cepljenja odločno zavrnilo.
Lesni delavci
Preserje. V nedeljo, 20. decembra ob 10 dopoldne bo članski sestanek pri Klemenu v Preserjah. Na sestanku bomo določili obratne zaupnike in zaupnice za leto 1937. Poleg tega se je nabralo več drugih stvari, ki jih bo potrebno rešiti na selstanku. Ker je ta sestanek izredne važnosti za nadaljnji obstoj in razvoj naše skuipine, bi bilo želeti, da se sestanka vsi člani kakor tudi nečlani udeleže. Polnoštevilno in točno vsi na shod!
Škofja Loka. Vse lesno delavstvo opozarjamo na strokovni sestanek, ki bo v petek, 18. decembra ob 5 popoldne v posebni sobi gostilne »Starman« na Trati. Poročal bo zastopnik JSZ o aktualnih vprašanjih lesnega delavstva. Pridite sigurno in •točno!
Duplica. Članstvu naše skupine sporočamo, da se vrši v soboto, 19. decembra, po končanem delu
beno stanje, ker ni hotelo pristati na znižanje svojih zaslužkov.
Ker »Slovenec« namiguje na stavko, moramo pribiti, da bii bil njen učinek 1. septembra prav teti, kot 1. decembra. Razlika bi bila samo v tem, da bi nam prav gotovo isti »Slovenec« očital, češ da smo se pustili zapeljati od raznih »podtalnih elementov« in da nismo sposobni voditi takega gibanja ter da na zimo ženemo delavstvo v brezupen položaj. Poleg tega pa bi nam zatrdno naprtili iše to, da smo, preden smo se pogajali in preden je mogla oblast posredovati, pognali delavstvo v istavko in mu tako gmotno in moralno škodovali. Doživeli bi samo to »novost«, da bi nas »Slovenec« podučeval, da bi bilo pač najboljše, ker že ni druige pomoči, iti v brezpogodbeno stanje in čakati boljših časov za nadaljevanje tega boja.
»Slovenec« prav nič ne upošteva težav, katere je naprtilo podjetje delavstvu točno preračunjeno, tako da ni moglo radikalno nastopiti. Podjetje je napovedalo neizogibno redukcijo starejših delavcev, poleg tega pa še znižanje števila zaposlenih mlajših delavcev. Dalje je podjetje namenoma začelo dobavljati za Medvode omajen les in vse delavce v Medvodah odpustilo, tako da v tem obratu pri tej borbi sploh ni bilo nobenega odpora.
Kdor hoče zatorej res objektivno in stvarno presojati položaj in odkritosrčno želi delavstvu koristiti, ta že zaradi splošne dobrobiti delavstva kaj takega ne bo šel počenjati. Iz tega šolsko poduč-nega zgleda pa le znova spoznavamo, da »Slovenec« za svoje .»zelene« varovance tvega še tako delavsko težavo, samo da jo izrabi v svoje in njihove namene. Ali so pri »Slovencu« že kedaj resno in stvarno premislili, kam to pelje? Dvomimo! Sadovi takega dela za delavstvo se že kažejo in setev dozoreva presenetljivo naglo. Seveda bo »Slovenec« tudi še potem kar na celem valil odgovornost za karkoli na Jugoslovansko strokovno zvezo in njeno vodst.vo.
ob 12 v gostilni ori »Planovšku« strokovni sestanek. Na sestaneik pride tov. Lombardo. Poleg poročil bomo sestavili tudi našo kandidatno listo za volitve zaupnikov v letu 1937. Tudi pri slučajnostih bomo zelo važno vprašanje obravnavali. Dolžnost vsakega člana je, da se tako važnega sestanka udeleži ter pripelje še druge tovariše.
Duplica. Volitve obratnih zaupnikov se bodo v naši tovarni vršile 9. januarja 1937 od 12 do poil 2 popoldne v običajnem prostoru. Skoraj cel mesec je še do teh volitev, pa so že nekateri dvignili neznansko agitacijo za ta »korita«. Skozi celo leto zelo mirni, posebno pa molčeči, so kar na mah postali kričavi in bahavi 't'i ljudje, ker se pač boje, da na dan volitev ne bi delavci pomislili na njihovo brezbrižnost.
Na vse to, pa še na ono, kar pride od telh ljudi, svetujemo vsem volilcem in volilkam to: Dovolj si dorastel, s svojo glavo znaš misliti. Opazuj in presodi delo enih in drugih zaupnikov; premisli, kje si največkrat iskal pa tudi dobil pomoč in zaščito svojih pravic, od kje se je naj> več pokrenilo za zboljšanje tvojih prejemkov. Ko si do dobra premislil za celo leto nazaj, si pa napravi sklep, katerim zaupnikom boš zaupal svoj glas na dan volitev. Če bo kdo silil in te nagovarjal, mu lahko obljubiš, kar hočeš, ter se zavedaj, da boš na dan volitev volil, kar boš hotel, ker so volitve tajne. Zaupnike pa sodi po delu in uspehih, ne pa po besedah in samohvali. Posebno ženske, ki. jim nasedajo, 'bodo po volitvah razočarane, ker tiste prijaznosti ne bo več. Vaša lastna razsodnost in zaupanje mora odločati za tvoj glas!
Rudarji
Zagorje. Vsemu članstvu sporočamo, da se naš Tedni mesečni sestanek v nedeljo, 20. dec., ne bo vršil zaradi širše seje načelstva JSZ in seje strokovnega odbora rudarjev v Ljubljani. Sporočili bomo pravočasno, kdaj se bo naknadno vršil!
Jesenice. Člane JSZ, skupine kovinarjev, Jesenice, se opozarja, da plačajo zaostalo članarino v smislu pravilnika, § 7. — Blagajnik.
Božična številka »Delavske Pravice« bo izšla en dan prej. Zato prosim vse tovariše dopisnike, naj pošljejo .gradivo tako, da bo najkasneje v ponedeljek, 21. decembra, v uredništvu.
V	sled pomanjkanju prostora jc veliko gradiva izostalo. Priobčeno bo v božični Številki, katera bo izšla v večjem obsegu. — Urednik.
|«i i v • •
Vmicarjt
Iz centrale. V predzadnji številki »Delavske Pravice« smo obvestili člane Posimrtninskega islkila da, da bomo razpisali dvojno albirko (kar se je že izigoidiilo), za 63. (in 64. slulčajj, to je: 63. zbirko za umrlo Bratuše(k, 64. pa za en slučaj naprej. Danes smo zopet primorani sporočiti, da je ta vnaprej plačani slučaj že prišel v poštev. Pretekli teden je umrla članica Marofa Marija, od družine Mlakar Štefana od Sv. Barbare v Halozah. Svojcem se je izplačalo 300 dinarjev posmrtnin ske podpore. Družina še ni bila eno celo leto vela njena v P osrnrtn inskem skladu, zalo niso mogli dobiiti več, sicer pa so bili priisipevlkd v redu vplačani. — Sedaij nimajo člani plačano posmrtnino za noben slučaj vnaprej.
Ker je načelstvu znano, v kako težkem položaju se sedaij nahajajo viničarji torej tudi naši člani — zato se do spomladi ne bo razpisovalo nobeno .zbiranje več, četudi bi še kdo sedaj umrl. Poismrtnina se bo izplačala iz rezervnega fonida, katerega pa bomo poitem spomladi in poleti morali dopolniti.
Nekateri naši člani so mnenija, da smo doslej večkrat zbirali, kakor je bilo smrtnih slučajev. Tem in vsem ostalim sporočamo, da smo od ustanovitve do danes imeli 67 smrtnih slučajev im tudi Jizplačalii toliko posmrtnin, d očim smo zbirali samo za 64 slučajev, kar moremo vsakomur dokazati,
Skupinskim odborom naročamo, naj imajo povsod v nedeljo, 20. decembra, seje. Okrožnice bodo sprejeli še pravočasno z zelo važno vsebino. Zato naj se zberejo povsod polnoštevilno.
Ljutomer. Pretekli leden je bili a na tukajšnji okoliški občini razprava pred viničarsko komisijo med viničarjem Cmajer Petrom in tukajšnjo velevinogradttico go. Karloto V ar da. Kljub temu, da je vinogradnica postavila napram viničarjevim zahtevkom skoraj štirikrat večje odškodninske zahtevke, je vendar končno viničarju deloma zahtevani odtegljaj od zaslužka in viničarsko nagrado takoj izplačala v znesku 700 Din.
Dne 9. decembra se je vršila druga komisija, katere rezultat je bil tak, da je viničanjiu Jerebiču Matiji izplačal oskrbnik Admontskih posestev (pri Ljutomeru) 860 Din kat povišek plače, kateri mu je pripadal pri težkih delih v smisilu viničarskega reda in viničarsko naigrado.
Uvidevnejši in štedljivejši vinogradniki se ne puste tožiti, rajši viničarju že pri komisiji plačajo njihove upravičene zahtevke, dočim se več druigih vinogradnikov pri viničarskih komisijah ni dalo sporazumeti. Bodo rajši pozneje plačevali drage sodne takse in odvetniške honorarje. Pa ravno ti najbolj kričijo, kako je hudo za denar. O teh bomo pa poročali, čiim bodo pravde končane in viničarji potom sodišč dobili to, kar jiim gre,
/Mesec november, december in januar bi mogli imenovati sezono 'viničarskih komisij. Da se večina istih vrši ravno v tem času — pozimi, je deloma vzrok v tem, ker se viničarji prej, dokler 60 v službi, tega ne upajo storiti, četudi se jim gode še take krivice. Kadar pa se v novembru izselijo, se čutijo svobodne in šele sedaj si upajo *t ir j ati svoje pravice.
Druigi in glavni vzrok pa je v tem, ker se viničarji nahajajo v naljslabšem gmotnem položaju, polsebno pa še letos, ko so napram drugim letom povečini pridelali komaj polovico pridelkov na svoji deputatni zemlji. Viničar se seli, s selitvijo se zadolži, malenkostni denarni zaslužek v poletnem času je porabil sproti — pa se tako naenkrat znajde v pomanjkanju. Prisiljen je razmišljati, kako si naj pomaga, da pride vtsaj do nekaj dinarjev za najnujnejše potrebe.
Spomni se, koliko je delal in trpel z vsemi dlani svoje družine, pri tem pa mu je gospodar, pri katerem .je služil, odtegoval zaslužek Iter mu ni dajal niti tistega, kar mu je sam po pogodbi obljubil dati, še manj pa, da bi hotel prostovoljno dati, kar predpisuje za viničarsko delavstvo Uredba o viničarskem redu. V stiski je, delal in trpel |e, vi, da ima pravico do tega in omega, ni čuda, ako se posluži tudi pravnih sredstev, da doibi, kar mu po človeških in božjih pravicah pripada. Stislka in beda je največkrat tisti činiitelj, kateri viničarja »našunta«, da gre tožit svoljeiga bivšega delodajalca, ne pa le maščevanje zaradi odipovedi službe, še manij pa hujskanje viničarske organizacije, kar dnevno slišimo. Člani vodstva viničarske organizacije ne hodijo okrog viničarjev, viničarji sami prihajajo v pisarno po nasvete. Tam se pa vsilkdar vsak viničar pouči na podlagi viničarskega reda, »ako si vršil svoje dolžnosti, imaš
A
i
in
Sk\
Doma in po svetu
Izšlo je uradno poročilo o izidu občinskih volitev v celi državi. Občin je 3.762, vollilcev 3 milijone 391.526, volilo jih je pa 2,239.756 (66%). Podrobnejši izid je tale:
Stranka JRZ
JRZ (komipr.)
Združena opozicija ZemJj'oradniki HSS (Maček)
HSS (neuradna)
JNS Hodjera Neopredeljeni SDK Meščani Ljotič Gjondjevač Stanojevič Davidov ič
JRZ ije torej sedaj milijonska stTanka.
Narodna skupščina je začela s sejalmii. Opozicija ije vložila najrazličnejša vprašanja in nujne predloge. Med dragimi tudi predloig o sanaciji gl. bratovske slkladnice v Ljubljani, a ije minister odklonil nujnost predloga x izjavo, da je treba to
Število glasov	Občin
1,374.262	2.626
10.069	15
248.137	318
15.056	19
348.092	507
13.932	13
36.108	29
44.984	68
66.406	74
22.482	23
29.147	24
6.021	10
6.071	11
3.038	4
4.210	10
po zakonu te in te pravice«. K tožbi pa se nikdar ne nagovarja. To poudarimo enkrat za vselej v odgovor tistim, kateri to ivedno ponavljajo.
vprašanje še temeljito preučevati. — Konkordat je biill odkazan odbonu v proučitev. — Sprejet (e blil enoglasno tudi sklep, da se postavi v skupščino dopiflsni ki|p Nikole Pašiča.
Trgovinska pogodba s Francijo bo mogla bilta za našo državo zelo koristna. V teku enega leta moremo izvoziti v Francijo za okoli 400 milijonov dinarjev žita, živine, sadja, lesa itd. Od tega nam bodo Francozi plačali v denarju 240 milijonov, ostalo pa se bo poravnalo z nakupom francoskega blaga.
Proslava desetletnice smrti velikega Srba Nikole Pašiča se je izvršila po nalojgiu vodsitva JRZ v celi državi. Posebno svečana je bila v Belgradu, kjer so ji prisostvovali vsi imiiniiistri z dr. Stojadi-njovičem in dr. Korošcem na čelu. Pri tej proslavi je bila navzoča tudi celokupna Pašičeiva porodica. Dva dni preje so imeli na pokojnikovem grobu spominsko slavnost staroradikali Ace Stanojeviča, kateri so prisostvovali vsi prvaki srbske združene opozicije. Tej svečanosti pa ni prisostvoval nihče od Pašičeve familije.
Proračun za leto 1937-38 predvideva povišanje držaivnib dohodkov za 500 milijonov zlasti pri neposrednih davkih, trošarinah in taksah. Neposredni davki ostanejo isti.
400 kilometrov novih železnic se bo po novem proračunu zgradilo prihodnje leto v Jugoslaviji. Koliko bo iod te lepe številke odpadlo na Slovenijo, še ni znano.
Za goljufijo s kolki v ministrstvu za socialno politiko je bil obtožen načelnik ministrstva Mitrovič in še en uradnik. Kolki so bili potrgani z vlog
in dokazil. Zagovornik je ibiran.il načelnika, češ da ee o,n 'ko‘t višji uradnik s takimi maleinlkoatmii pač ni mazal. Dejal je: »Mnoigi načelniki vrše veUke Stvari, pa 'jih paragraf nikoli ne ujame. Nižje oiseibje pa more vršiti neopazno talke malenkostne zlorabe zato, 'ker ije adm.intMrac.iija v ministrstvih strašna. Medtem ko se na sodišču aikit z lahkoto najde, :je 'treba v miniiisltnsbviu. 'iskati en sam alkt cele dneve.« Sodišče je oprostilo oba ob toženca zaradi pomanjkanja dokazov.
Angleški kralj Edvard VIII. Ije odstopil. Vilada, parlament 'in do m inij oni mu nil90 hoteli dovoliti, da bi se mogel privatno poročiti. Začasno se je nastanil v Avislliriji. — Novi kralj je postal prvi mlajši brat bivšega Ikrama — Jurij VI., ki je bil nedavno tega izbran za predsednika framasomske lože. V tej krizi, ki je trajala za zunanlji svet le en teden, 'je šlo v glavnem za to, alii 'bo obdržali parlament viso imoč v državi 'in bo ostala krona le reprezentant države, ki se mora ravnati po željah parlamenta kolt predstavnika ljudske voCjje, ati pa bi se kralju priznala tudi pravica vtikanja v praktično v0'dis>tv0 države. Nasprotje, potkazairio v tej krizi med dvema ustavnima č 1 n i. t e 1 j e ni a, se je premostilo z odpovedjo kralja 'in z zmago parlamenta. To je tseveda le politična stiran 'teh zgodovinskih dogodkov in ji o ije treba ločiti od ose1 o n ih zadev, ki pa pač kažejo odistoipivšega kralja po časopisnih olepšavah v prikupni luči. Je 'to moderen in demokratično usmerjen človek.
Irska je izrabila ustavno krizo na Anglleškem in se osvobodila formalnih vezi z Anglijo. Inski p ari a m eni je sprejel zakon, da se v bodoče inski zakoni ne bodo več 'predlagali v ipodpils angleškemu krallju. Novega kralja pa je obenem z drugimi dominiljoni priznala.
Za rešitev Španije iz državljanske vojne sta predlagali islkupno Anglija in Francija višem ea-inltereiairaniim evropskim državam, da sklenejo nek dogovor. Najprej naj ibi vse države resnično prenehale p;) cipira ti eno ali drugo stran v Španiji. Nato naj bi ise sklenilo premirje. Po nekem času. pa naj bi se končno izvršil v Španiji plebiscit — glasovanje, s katerim naj bi is e samo špansko ljudstvo izjavilo za eno ali za drugo stran. Republikanska zakonita vlada je odgovorila, da ne more tega predloga sprejeti, ker v (krajih, katere drže uporni generali, ljudstvo ne bo moglo svobodno odločati. Vse kaže, da bo tudi predlog propadel. Španska vlada računa še z dolgim trajan eim državljanske voljne. Sovjetska Ruisilja se s predlogom Francije in Anglije strinja, Nemčija in Portugalka ga odklanjata, Italija pa še molči. — Na frontah ee položaj ni nič spremenil. Francova voisika pred. Madridom se pripravlja. Na pomoč mu je prišlo 25.000 mož iz Nemčije, dobro izvežbanih in opremljenih. — Na severu je baslkiška armada (40 000 mož) delno napredovala. — Katalonija v miru organizira in vežiba novo republikansko vojsko. —
Zunanji minister Eden je izjavil v angleškem panlamenitu, da bo Anglija upoštevala pri kakršnem koli dogovoru glede razmer v Sredozemskem morju v polni meri legitimne interese Jugoslavije.
Med Francijo in Anglijo je prišlo po italijan-slko-nemšikeim in nemšfco-ijaponrakem dogovoru do še tesnejšega sodelovanja. Lz izjav zunaniih ministrov se more sklepati na nek točen vojaški sporazum o popolni medsebojni pomoči v primeru obrambe od tujega napada. Tesno sodelovanje angleške 'in francoske diplomacije že dokaj ugodno čuti Visa Evropa. Proti zvezi avtoritativnih režimov Italije in Nemčije se zbirajo vse druige evropske države v skupen bloik držav, ki hočejo ohraniti Evropo pTed novo voljno, katero oznanjajo in jo že tudi skušajo netiti razni fašizmi.
V	Avstriji je začel režim spet ostreje nastopati proti zmerom glasnejšim narodnim socialistom in so na dnevnem redu številne aretacije. K^uib sporazumu z Nemčijo od 11. julija t. 1. je narodni socializem sovražnik države št. 2 [št. 1 so socialni demo,kratil, kakor ga je označil sam kancler.
Na Kitajskem se je uprla severna armada in ujela predsedn/ka vlade in voditelja Kitajske. Voditelji upora zaihtevaio odločno borbo pToti Japoncem, ki hočejo zasužnjiti celo Kitajsko, sporazum z Rusijo, socialne reforme, svobodo tiska.
Duplica. Podpisana Zorman Marija se najlepše zahvaljujem vsem delavcem in delavkam v tovarni na »uplici, kateri so mi priskočili v bolezni na ponnoč. Vsem naj Bog stotero povrne. — Zorman Marija.	_____________________
Pohitite s pošiljanjem inseratov za novoletno številko »Delavske Pravice«!	Uprava.
O „Knjigi" Fr. Pliberšek, delavski zaupnik
To, kar bom povedal, naj se ne smatra za »oceno« tega, kar je »napisal« Pliberšek, ker se Ikaj takega resno in stvarno ocenjevati ne da. Mislim, da ni merila, ki bi dovoljevalo nekaj takega sploh spravljati črno na belo in v taki obliki obelodaniati.
Iz viseh treh delov »knjige« so kolikor toliko praktično poralbni ile Obrazci za vloge in prošnje, če se odštejejo in odmislijo iz njiih vsa mrcvarjenja slovenščine, ki j.ih je pisatelj prevzel iz vlog, katere »šmirajo« šolani in nešolani pisarniški »uradniki«.
Malo je v vseh treih »delih« stavkov, ki bi jasno izražali hoteno misel. Celo čisto enostavne stvari so zavite v neka »učeno« neurejena izvajanja. Taka je sploh cela pisarija. Škoda vseh ogromnih .stroškov lin dela, Iki so bili pri vlsem tem. Kdor bo to reč prečital, bo prav gotovo moral priznati, da posamezni oddelki in prav tako celota nimajo ne glave ne repa. In prav gotovo ni delavskega zaupnika, ki bi bil na tako nizki razvojni stopnji zemeljskega živeiga bitja — človeka, namreč na tisti pred davnimi tisočletji, ko sta si biila po pisateljevem znanstvenem prepričanju človek in opica — brat pa sestra, ni zaupnika, ki bi imel od dolgoveznega, nejasnega in v pretežni meri praznega besedičenja v prvem in v drugem delu kako zareis praktično korist. V tretjem delu je sploh razen sestavka o nastanku premoga sama »poljudno znanstvena« neresnost. V jezikovnem pogledu pa je »Delavski zaupnik« prava mučilna
otroške, damske, moške, športne, copate, »nažlke, galoše, damske
Cevlfe
torbice, aktovke itd. - kupujte pri tvrdki
Bogdan Detela
LjubPana • Sv. Petra cesta št. 25
(Hotel »Balkan«, prej Tratnik)
♦
Dobili boste solidno domače, ročno izdelano blago.
natezalnica slovenščine in je dosežen brez dvoma rekord, iki bo težko kdaj padel.
Pliberšek je osebno, kolikor se ve, dolber in spreten zaupnik in ima zatrdno tudi doisti koristnih izkušenj. Ko bi to, kar rels sam ve in praktično zna, lepo napisal tako, kakor govori, ipa bi bilo vse v redu in bi bilo (tudi nekaj vredno. Talko je pa hotel biti pisatelj in še znanstvenik in filozof, a se je le osmešil.	Š.
Delavska kultura
Zalog. iPred letom ise je osnovala itud.i pri nas skupina MZ, da s svojim delom in. s člani pokaže javnosti, da ise bori za ureditev človeške dnuižbe na krščanskih načelih. Današnjemu svetu hoče dokazati, da je človek krona stvarstva, ne pa suženj nizkotnih strasti, iki ga ponižujejo pod žival. Da pa moremo ito doseči, nam je treba izobrazbe, zato imamo redno tedeinlske sestanke, na katerih tovariši samii predavajo.
Skupina je prišla pred 'kratkim 'v mlajše rolke in upamo, da tudi bolj aktivne, kar se pozna že itudi pri njenem delu.
Da ipa se pokažemo 'V javnosti, bomo priredili v nedeljo, 20. decembra ob 4 popoldne v Zalogu pri Cirilu prosvetni večer. Na programu bodo deklamacije, govor in igra.
Dolžnost vsakega, ki še čuti z nami, je, da se tega prosveftnega večera udeleži in da s tem mladini moralno oporo lin priznanje za njeno težko delo.
Maribor. Krščanska delavska mladina priredi s sodelovanjem delavskih deklet K A v nedeljo, 20. decembra ob 7 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke
BOŽIČNI VEČER
iNa sporedu je petje, deklamacije, govori in igra »Trije kralji«.
Delavci in delavke, udeležite se tega večera, ki ga priredi delavska mladina predvsem za delavstvo. Pa tudi prijatelji delavstva iskreno vabljeni! Vstopnina nizka.
Ivan Rozina, Ljubljana trgovina barv, lakov i« flrneSev
Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv, firneži, laki, steklarski in mizatski klej, šelak, špirit denat. »Arti« tuši, pastele ter sp'oh vse slikarske in pleskarske potrebščine. - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. - Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodaialna: Tyrševa ces a (Dunajska) poleg trgovine Schnelder & VerovSek
la božič
perilo
v ogromni izbiri, po najnižjih tovarniških cenah, dobite pri
»KREK O«
Tavčarjeva ulica 3 (v bližini sodišča)
Inserirajte v „Del. Pravici"!
Priporoča se domača manufakturna trgovina
JANKO ČESNIK
Ljubljana, Lingarjeva ulica
	Najboljši radijski aparati so:
	»Radione«
90	Prodaja jih na ugodna odplačila j »Radio« reg. zadr. z oni. znv. Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Tel. 31-90
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Cofi. - Izdaja za konzorcij >Delavske Pravice«: S. Žumer.