Obn
WM«u soi'®0'1
YiA GSFE^1 9
TRIESTE 312-
Trst - 8. februarja 1963	30 lir
Spedi*. In abb. poet. - Gruppo l
DELO
glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino
Naj živi dežela!
! S tem vzklikom in dolgotrajnim aplavzom so senatorji dokončno odobrili ustavni zakon, ki ustanavlja deželo s posebnim statutom Furlanijo - Julij->ko krajino. Z njeno ustanovitvijo se odpira v življenju pre-^ivavstva Julijske krajine nova razvojna faza.
Porod je bil težak, zakaj bitka -— če se hočemo povrniti k njenim najbolj neposrednim yirom — je trajala celih deset e N. v teh letih se je na osnovi P pVepko razvitega množičnega 11 4’ibanja, na čelu s komunisti d R socialisti, posebno v Furlaniji ( v Trstu se je vprašanje e. faradi znanih povojnih dogodil r°v postavilo kasneje), bitka •i- N deželo vodila tako proti tr-e- lT>astemu odporu KD kot nezanimanju tistih njenih zaveznikov, ki se še danes podrejajo A Njenemu izsiljevanju in tako ,0flemogočajo uveljavitev usta-^ kar zadeva ustanovitev detel z navadnim statutom.
Pot je bila dolga in naporna, forali smo se boriti za nada-■*' -ievanje razprave, za to, da bi a' dežela ne bila dokončno poko-bana, kot se je zgodilo v pre-.j. ;ekli mandatni dobi, boriti se lo r bilo treba nadalje proti ob-e- strukcionizmu, za spoštovanje u fPrejetih obveznosti, za to, da b- j1 vprašanje bilo vključeno v ,bevni red zasedanja in, kon-Ctlo, da bi se začelo z razpravo. L Naravno, ta dežela je rezul-Fat kompromisa in ni takšna, ii- kakršno smo želeli. Toda, na-a- rzlic temu predstavlja velik u-'i' ^Peh v boju proti reakcionar-sl- JIITl silam in velikim monopo-0. 0rr*> ki so se navznoter in iz-a [en parlamenta z vsemi sred-o- rtvi borili, da bi preprečili nje-a- N ustanovitev, jb Zakon bi lahko bil mnogo iti oljši in popolnejši, če bi bil ki a dovol j il najbol j občutene po-va febe našega prebivavstva, za-;ar smo se mi komunisti borili z vsemi svojimi močmi.
Zavzemali smo se za avtono-rck *n tržaško prosto cono, za lV.Wštovanje narodnostnih prahi rc slovenske manjšine, za u-iji? a:aovitev pokrajine Pordenona za ustanovitev organa gospodarskega načrtovanja, na-je za odpravo prefektov, za patere oddelke deželne upra-,e v Vidmu, za ustrezno finan-lranje itd. Vsi naši predli in zahtevani popravki s > v zvezi so bili zavrnjeni, ^?en onega, ki se tiče dode-. ve v prid dežele 50 odstot-dohodninskega davka j. E), kar predstavlja tri mi-larde več, začenši že s prvim
tom.
h^^munistična parlamentar-skupina se je nadalje tako
v ustrezni komisiji kot v zbornici sami in senatu še prav posebno borila za narodnostne pravice Slovencev, in to s predložitvijo dodatnih členov in popravkov.
Tovariši, ki so s tem v zvezi nastopili, so zastopali stališče, da je posebno prilogo Londonskega sporazuma, ki obravnava te pravice, neobhodno raztegniti tudi na goriške Slovence in one v videmski pokrajini, obenem pa so ostro obsodili tako fašistične zločine proti Slovencem kot neizpolnitev Londonskega sporazuma od strani raznih vlad italijanske republike.
In končno so glasovali proti čl. 3 statuta, in to bodisi zaradi njegove utesnjene ter dvoumne formulacije kot tudi zaradi njegove šovinistične interpretacije od strani vladne večine, docela podobne oni, ki jo je dala desnica.
Zdaj je potrebno izglasovati še volivni zakon. V teku štirih mesecev od dne, ko stopi statut v veljavo, oziroma od dne njegove uradne objave, bodo morale biti objavljene tudi določbe za izvolitev prvega deželnega sveta.
Bitka torej še ni končana. Deželna ustanova bo dejansko začela živeti samo, če bomo komunisti, skupno s tovariši socialisti in vsemi demokratičnimi silami dežele znali iz nje na-prativi orodje napredka in gospodarske ter socialne obnove. Če bomo vrhu tega nadalje tudi znali — v posebnih pogojih naše dežele, izhajajočih iz njenega zemljepisnega in obmejnega položaja — voditi dosledno borbo za mir, nevtralnost, za dobre, miroljubne in prijateljske odnose z vsemi državami.
Ta borba je. obenem tesno povezana tudi z nujnostjo, da se izdela in uresniči določen deželni načrt gospodarskega razvoja, ki naj se z ustreznimi u-krepi in rešitvami spoprime z gospodarskimi in socialnimi vprašanji naše dežele, kjer je opaziti čedalje močnejše monopolistično prodiranje, hkrati pa jo zaradi nizkih plač in bednih žiyljenskih pogojev čedalje bolj zapuščajo njeni poljedelski in industrijski delavci. Kljub temu odhajanju v tujino pa brezposelnost in polzaposlenost še vedno obstajata. Furlanija-Ju-lijska krajna je nerazvita dežela in je zelo daleč od povprečnega razvojnega ritma ostalih pokrajin. Njeno poljedelstvo razjeda globoka kriza, ki se posebno ostro izraža v gorskih in hribovitih predelih. V industrijskih središčih pa se pomen
industrijskih ustanov TRI vse bolj manjša.
Deželna ustanova bi lahko — to pa je v prvi vrsti odvisno od nas in skupnega nastopa vseh deželnih demokratičnih sil — predstavljala odločilen korak v smeri ozdravitve takšnega položaja in gospodarske, socialne ter politične obnove tega področja.
Samo tako bo vzklik «Naj živi dežela ! », ki je v torek, dne 30. januarja, odjeknil v dvorani senata, lahko .predstavljal vzklik resnične zmage.
VITTORIO VIDALI
II znamenju šovinizma
Ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina je nedvomno važen in zgodovinski dogodek, saj predstavlja pomemben dosežek, za katerega so se toliko let neodjenljivo bojevale vse regiona-listične sile in v prvi vrsti komunisti. Zato je razumljivo, da se ta dogodek primerno proslavlja. In proslavljajo ga razne politične skupine, tudi take, ki so do. zadnjega rovarile proti deželi ter na razne načine sabotirale postopek za odobritev ustavnega zakona. Proslavljajo ga tudi občinski in pokrajinski sveti na več ali manj svečanih sejah. Predstavniki raznih strank tudi na teh proslavah tolmačijo pomen ustanovitve nove avtonomne dežele, in nekateri pripisujejo zasluge tudi in predvsem tistim, ki jih v resnici nimajo. Na žalost so nekateri pri tem proslavljanju šli še dalje ter zagazili v šovinizem. Med temi je seveda Krščanska demokracija.
Pokrajinski odbori, treh pokrajin — Trsta, Gorice in Vidma — ki so seveda fevd KD, so sklenili, da proslave ustanovitev dežele tudi s posebnim proglasom. Lepak naj bi nalepili po vsej deželi. Seveda so ti lepaki pisani samo v italijanščini, kar je nedemokratično, saj v vseh treh pokrajinah živijo tudi Slovenci, ki bi morali po ustavnih določilih, kakor tudi po določilih deželnega statuta uživati enake pravice kot ostali italijanski državljani ; še več : za Slovence na Tržaškem velja — odnosno bi moralo veljati — še eno določilo, to je tisto, ki je bilo svečano podpisano
tudi od predstavnikov italijanske vlade in napodlagi katerega je prešlo to ozemlje ponovno pod italijansko upravo. To je londonski sporazum ter njegova priloga, ki se imenuje posebni statut. Toda na vse to se demokristjani, v svoji «krščanski» pravičnosti enostavno požvižgajo. Zaradi le diskriminacije je poslanec Vidali naslovil interpelacijo na predsednika ministrskega sveta ter ga pozval, naj izda proglas tudi v slovenskem jeziku, s čimer se bo zadostilo demokratičnim zahtevam prebivavstva.
/z <7orice
Sfiligojeva politika je zgrešena!
V	zvezi z- nedavno krizo občinskega odbora, o kateri smo tudi v našem listu že pisali, je goriška federacija KPI razširila poseben letak z naslovom : «Odvetnik Sfiligoj daruje slovenske glasove Krščanski demokraciji, ki je nacionalistična in proti Slovencem !»
V	letaku je poudarjeno, da so demokrist jansko občinsko upravo podprli liberalci, fašisti in Slovenska demokratska zveza, dočim so ostale politične sile nastopile proti njej. Nato so v letaku postavljena naslednja vprašanja:
«Ali je pošteno, da odv. Sfiligoj zahteva glasove slovenskih volivcev, da se sam smatra za "edinega zastopnika slovenske manjši-( Nadaljevanje na 4. strani)
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooc
5 se/e tržaškega občinskega sveta
Tov. Rogassi je govoril o pomenu nove dežele
Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta je župan prebral dolgo izjavo v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo demokristjanov za ta zgodovinski dogodek. V svojem poročilu je župan seveda skušal prikazati, kako so bili demokristjani najbolj vztrajni borci za ustanovitev dežele. Pozabil pa je povedati, da če je bila avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina ustanovljena šele sedaj, je temu kriva prav Krščanska demokracija, ki je zavlačevala rešitev tega vprašanja, kakor še vedno zavlačuje uveljavitev drugih ustavnih določil.
Med drugimi svctovavci, ki so spregovorili na tem svečanem delu seje, je imel daljši govor tudi tov. Pogassi, ki je med drugim dejal, da so komunistični svctovavci zahtevali od župana, naj skliče izredno sejo občinskega sveta, da bodo na njej slovesno počastili ustanovitev
Župan pripisuje zasluge KD - Tov. Burlo vabi občinsko upravo, naj izkaže svojo solidarnost s kovinarji
avtonomne dežele. Nato je tov. Pogassi očital demokristjanskemu županu, da ni sprejel tega predloga in da se je odločil počastiti ta zgodovinski dogodek na redni seji.
Tov. Pogassi je poudaril, da ne namerava polemizirati z nobenim, ampak da ne more zamolčati dejstva, da se je Komunistična partija dosledno borila za uveljavitev tega osnovnega demokratičnega načela.
Ustanovitev dežele s posebnim statutom pomeni uresničitev demokratičnega ustroja, v katerim se bodo lahko bolj svobodno razvijale pobude za gospodarski in socialni napredek celotnega področja in za dejansko udeležbo krajevnih javnih ustanov pri gospodarski obnovi. Tov. Pogassi je izrazil zaupanje, da se bo gospodarstvo v deželi razvijalo na osnovi gospodarskega načrtovanja, z udeležbo vseh javnih ustanov, go-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
/z Benečije
Obisk tovarišev iz Tolmina
Pretekli četrtek je delegacija občinskega komiteja ZKJ iz Tolmina bila na obisku v Čedadu. Bila je gost čedadske sekcije KPI. Šestčlansko delegacijo je vodil tov’. Zvonko Uršič. S tem obiskom so tolminski tovariši vrnili obisk če-dadskim komunistom, ki so uradno obiskali Tolmin decembra preteklega leta.
V dopoldanskih urah so bili na sedežu sekcije KPI v Čedadu razgovori o političnih in ideoloških vprašanjih, o borbi za mir in socializem in o manjšinskih vprašanjih, popol-
dne pa sta obe delegaciji obiskali nacionalni muzej tega starega mesta in tovarno lesnih izdelkov ILCA M v Manzanu, kjer so se gostje srečali tudi z voditelji tamkajšnje sekcije KPI.
Iz razgovorov, ki sta jih imeli obe delegaciji, se je pokazala želja, da bi sc podobna srečanja pogosteje vršila, kar bi bilo v interesu medsebojnega spoznavanja in plodnega sodelovanja ter v interesu miru in socializma.
IZIDOR PREDAN
spodarskih in sindikalnih organizacij in zadružnih ustanov.
Z avtonomijo krajevnih ustanov, je nadaljeval tov. Pogassi, bodo tudi prebivavci imeli pogoje za svoboden razvoj, v okviru demokratičnih ustanov, na osnovi načel ustave, ki je bila doslej samo delno uveljavljena.
Tako bodo tudi pravice slovenskega prebivavstva našla svoje pravično priznanje na vseh področjih javnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Tov. Pogassi je zaključil svoj govor takole: Dežela je ustanovljena; na razpolago je ureditev, ki bo omogočila svobodni demokratični razvoj političnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja. V okviru deželne ureditve bomo stremeli za tem, da se bodo Spoštovali in iz dneva v dan uveljavljali in razvijali demokratični smotri deželne ureditve, v korist demokracije in Trsta, ki bo imel kot glavno mesto dežele vedno večje odgovornosti.
Na seji so naši svctovavci postavili tudi nekaj važnih vprašanj. Tako je svetovavec Burlo opozoril župana na odločno borbo, ki jo vodijo kovinarji za obnovitev delovne pogodbe in na solidarnostni poziv s temi delavci, ki so ga naslovile na italijansko prebivavstvo vse tri sindikalne organizacije kovinarskih delavcev, z razpisom vsedržavne nabiralne akcije, ki je naletela na zadovoljiv odziv pri številnih občinah, zasebnikih, ustanovah in združenjih.
Zato je tov. Burlo vprašal župan, ali ne namerava tudi tržaška občina odogovoriti na ta poziv sindikalnih organizacij.
Svetovavec Muslin pa je opozoril odbornike za javna dela, da se prebivavci Piščancev pritožujejo zaradi slabe ceste od Boleta do Ul. Mo-lini. Hkrati je predložil odboru resolucijo, ki jo je podpisalo 58 prizadetih prebivavcev.
>NDON-DUBLIN-AMSTIRDAM-BRUSSELI-STOCKHOLM-OSLO-HEtSINKI-BERN-BUDAPE5T-BUKAREST-SOFIJA-ATENE-TIRANA-ANKARA-BEJRUT-DAMASK-TEH£RAN-NOVI DELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-KAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEHIKO-H A VAN A-BRAZILIJ A-BUENOS AIRES-RIM-BEOGR AD-MOSKVA-PRAG A-WAR;
»IM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA
POLITIKA
DELEGACIJA SZDLJ (Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije) je pretekli teden obiskala Bolgarijo, kjer je imela važne razgovore z vodstvom «Otečestvene fronte». Temu obisku so tako v Jugoslaviji kot v Bolgariji pripisovali velik pomen. Razgovori med obema delegacijama so potekali v duhu prijateljstva in vzajemnega razumevanja. Delegaciji sta izmenjali gledišča in izkušnje v vprašanjih, ki zanimajo obe organizaciji. Na obeh straneh je bila izražena želja za nadaljnji razvoj sodelovanja. Iz poročil, ki so bila uradno objavljena je razvidno, da sta pri ocenjevanju mednarodnega položaja obe delegaciji ugotovili enotnost gledišč o osnovnih vprašanjih. SZDLJ in «Otočestvena fronta» poudarjata, da je potrebno tesno sodelovanje v boju proti imperializmu in proti netilcem vojne, za ohranitev miru, za miroljubno sožitje in razorožitev, v podpiranju boja narodov proti kolonializmu ter za mirno reševanje še nerešenih vprašanj. Sklenjeno je bilo tudi, da bo «Otečestve-na fronta» Bolgarije letos postala svoje odposlanstvo na obisk v Jugoslavijo.
OS PARIZ-BONN se utegne razširiti tudi na Madrid. Zahodna Nemčija je že vrsto let na raznih področjih sodelovala s Francovim režimom,
zadnjem času pa se opaža 5
razgibano sodelovanje tudi med Francijo in Španijo. Med vladama teh dveh držav je do nedavnega vladala še precejšnja hladnost, predvsem zaradi tega, ker je španski režim nudil zatočišče številnim oa-sovskim oficirjem, ko so pobegnili iz francoske vojske.
Sovjetski list «Trud» je pred kratkim poudaril, da Španija izkorišča nesoglasja v zahodnjaškem bloku in izsiljuje z zahtevo, da bi jo sprejeli v NATO ter jo oborožili z raketnim in atomskim orožjem.
NEHRU je v intervjuju za moskovsko «Pravdo» poudaril, da je treba vojno premagati ne samo iz življenja ampak tudi iz misli ljudi. «To pomeni, da je treba popolnoma priznati miroljubno sožitje med državami z različnimi sistemi, da je treba vzpostaviti dobre medsebojne odnose in ustvariti položaj, v katerem se bodo narodi učili drug od drugega» je poudaril Nehru, zatem pa nadaljeval : «Nočemo nobene vojne, posebno pa ne atomske, ker bi to pomenilo katastrofo za svet. Nevarnost vojne pa ne more biti odstranjena samo z vzpostavitvijo nadzorstva
2 • DELO
8.-2-1963 >
nad atomskim oboroževanjem. Zato je potrebno široko so-delovanpe med državami z različnim družbenim sistemom. Druge poti ni. če bo uspelo premagati sovraštvo in strah, se bo začelo novo obdobje prijateljstva in mednarodnega sodelovanja.
O odnosih med Sovjetsko
zvezo in Indijo pa je Nehru g
dejal : «Prijateljstvo in sodelovanje med obema državama je razširilo naša gledišča in pomagalo, da bolje razumemo razvoj v svetu. Zlasti znanstveno, in gospodarsko sodelovanje, ki ga je nudila Sov- 5 jetska zveza, je mnogo poma- ° gaio Indiji».	”
Spoznavajmo sklepe X. kongresa K Pl	3.
Vprašanja narodnih manjšin
Narodne manjšine se morajo svobodno uveljavljati in razvijati kot narodne skupnosti v okviru italijanske države - Dokument vodstva K Pl o pravicah Slovencev
h'iVd-NNOfl-NmiM-VAVZSaVM-VOVild-VAXS
X. kongres KPI je med razpravo o vprašanjih borbe za demokratizacijo družbe ponovno poudaril pomen borbe za pravice narodnih manjšin, ki prebivajo v okviru italijanske republike. To vprašanje je uvrstil med poglavitna vprašanja, ki stoje pred delavskim in demokratičnim gibanjem.
KPI vztraja na načelu, da se morajo narodne manjšine svobodno uveljavljati in razvijati kot narodne skupnosti v okviru italijanske republike. Zato se komunisti borimo za uresničitev tega načela, ki je po drugi strani zapopadeno tudi v demokratični republiški ustavi, obenem pa zahtevamo od vlade, naj spoštuje tudi mednarodne obveznosti ter se zavzemamo za razširitev in okrepitev posebnih avtonomij.
Toda, kakor je za uveljavitev splošnih demokratičnih, gospodarskih in socialnih zahtev nujno potrebna široka enotnost v vrstah delavskega razreda in delovnih ljudi, tako je tudi za pravice narodnih manjšin potrebna najširša enotnost.
Jasne koncepcije o narodnih manjšinah, ki so bile še enkrat slovesno poudarjene na X. kongresu KPI, so vzbudile v javnosti veliko pozornost in so v demokratičnih in naprednih krogih našle velik ter pozitiven odmev. Še posebno pozitivno je bil ocenjen dodatek k tezam X. kongresa, ki se nanaša na vprašanja o pravicah narodnih manjšin, ki pravi :
*■ '«Borba za narodne pravice manjšin mora težiti za tem, da odstrani sleherno oviro za razvoj na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, s perspektivo, da se te manjšine ne omejujejo zaprte v ozke kroge, temveč/ da se svobodno uveljavljajo kot narodne skupnosti v okviru italijanske države, ki je sad Odporniškega gibanja ter je urejena z demokra-kratično ustavo». |
KPI se bori *ža"uresničitev splošnega načela o enakopravnosti vseh državljanov — in torej tudi enakopravnosti narodnih manjšin — istočasno pa se še posebej zavzema za vsako narodno manjšino posebej ter za konkretno reševanje specifičnih vprašanj vsake posamezne narodne manjšine.
Dokument osrednjega vodstva KPI o pravicah slovenske manjšine, ki je bil objavljen 24. maja 1961, je važen ter zgodovinski dokument, saj vsebuje splošna načela in smernice boja za dosego pravic naše narodne skupnosti. Ta dokument je popolnoma v skladu tudi s stališči, ki so bila sprejeta na X. kongresu.
Dokument vodstva KPI in sklepi X. kongresa poudarjajo, da je za režitev vprašanj slovenske manjšine, ki živi v Italiji, nujno potrebna ustanovitev avtonomne dežele lyir-lanija-Julijska krajina s posebnim statutom, kakor je predvideno v republiški ustavi. Kongres je podčrtal, da mora biti avtonomna dežela odločilno sredstvo za uresničitev vseh ustavnih določil. Danes je ta dežela dejanska stvarnost, zato so tembolj razumljive smernice X. kongresa.
Dežela je bila ustanovljena po zaslugi dolge in vztrajne borbe komunistov in drugih demokratičnih sil. Komunisti so se zavzemali za to, da bi v novi deželi imele gospodarske in socialne ustanove čim-večjo demokratično vsebino. Do tega ni prišlo po krivdi Krščanske demokracije in tistih, ki jo podpirajo. Te sile so zavrnile tudi uveljavitev pravic, ki bi jih morala uživati naša narodna manjšina.
X. kongres KPI je podčrtal, da je borba za narodnostne pravice manjšin neločljivo povezana z borbo za demokracijo in za uveljavitev ustavnih določil ter da so za dejanski preokret na levo nujno potrebne enotne akcije vseh demokratičnih in naprednih sil. Samo tako bo mogoče doseči bistvene spre-
membe in popolno uresničitev u-stavnih določil ; samo tako bo moč doseči enakopravnost slovenske manišine.
Važno in odločujoče napotilo v borbi za pravice narodnih manjšin, ki ga je potrdil X. kongres in ga komunisti uresničujejo pa je enotnost med Slovenci in Italijani ter enotnost Slovencev še posebej. Italijanske delavske in demokratične množice podpirajo in bodo vselej podpirale ta enotni boj.
MARIJA BERNETIC
WÈmKmtm
V teh dneh poteka dvajset let od velikih bitk ob Volgi in od poraza nemškega okupatorja pri Stalingradu — današnjem Volgogradu. Te bitke so bile nedvomno največje v zgodovini vojn in so pomenile pravo prelomnico v drugi svetovni vojni. Sovjetski vojaški zgodovinarji trdijo, da je v bitkah ob Volgi sodelovalo na obeh straneh 2 milijona mož, 26.000 topov in nad 4000 tankov
in letal
PISANI SVET
Politični jetniki v Španiji
V španskih ječah je zaprtih okoli tri tisoč političnih jetnikov. Tako ugotavljajo člani družin španskih
jetnikov. Temu številu pa je treba dodati še tiste, ki so jih po rudarski stavki deportirali iz Asturije. Med jetniki je tudi Julian Grimau, ki je član vodstva KP Španije. Grimau je bil po aretaciji strahovito mučen in so ga zaradi posledic morali prepeljati v bolnišnico.
Taborišče za portugalske politične jetnike v Afriki
Portugalske oblasti so postale v; 1 koncentracijsko taborišče v Tara-j 5 falu na otokih Zelenega rtiča (por-j n tugalska kolonija na zahodni obali Afrike) veliko število političnih za-l pomikov. Med njimi je član pol it-j biroja Komunistične partije Portugalske Octavio Palo in član sekre-J tarlata CK KP Portugalske George] Pires.
V tem koncentracijskem tabori-i šču vladajo zelo hude razmere. V njem so podlegli mučenjem že mno gi portugalski komunisti, med drugimi tudi nekdanji generalni sekretar komunistične partije Portugalske Bentu Gonsalves.
XIX. kongres K P Belgije
List «Drapeau Rouge» je objavil 17. januarja 1963 referat o delu Centralnega komiteja Komunistične partije Belgije, ki bo predložen na bližnjem XIX, kongresu partije.
V referatu je poudarjeno, da je CK v skladu s sklepi VIII. kongresa KP Belgije usmerjal svoja prizadevanja na organizacijo boja za popuščanje mednarodne napetosti in za zmago mirne koeksistence.
OB MEJI
Nova Gorica
Na posvetovanju predsednikov krajevnih odborov, ki ga je sklical občinski ljudski odbor Nova Gorica, so razpravljali o letošnjih programih dela krajevnih skupnosti.; o osnovah občinskega družbenega;
plana in proračuna Lani so prejele krajevne skupno-; sti 30 milijonov din za urejevanji] krajevnih potreb. Ugotovili so, ds so z njimi smotrno gospodarili;j ponekod so s prispevki in prosto voljnim delom vrednost opravljenih del tudi trikrat do petkrat pO večali. Letos so predvideli neko liko več sredstev v te namene, in sicer približno 35 milijonov din.
(Po ljubljanskem «Delu»)
- '
Vsa zapletenost sodobnega sveta, njegova protislovja in premiki neogibno zbude odmev tudi med mladimi ljudmi, v mladinskih gibanjih. Ni dvoma, da je čutiti navzočnost mladine v žarišču, v katerem se prelamljajo, spopadajo in dohitevajo tako nasprotujoči se družbeni procesi, kot so krčevit odpor kolonializma pod udarci narodnoosvobodilnih, protikolonialnih gibanj, strahote možne bodoče jedrske in totalne vojne in sile miru, ki neutrudno delujejo na vseh koncih in krajih sveta; zapiranje v lupino ekonomskih, vojaških, političnih in ideoloških blokov in ustvarjanja, nujnost življenja v enotni, vsestransko integrirani mednarodni skupnosti. Razlike med razvitimi in nerazvitimi deželami, med denarjem, ki ga porabijo za oboroževanje in za zdravstveno zaščito ali šolstva, med pravico do iskanja svoje poti nacionalnega razvoja in ideološko nestrpnostjo, ekskluzivnostjo, ki je značilna za gospodarske, vojaške ideološke in druge monopole, in med nesebično in na pogoje vezano gospodarsko in drugačno pomočjo, ki so jo gospodarsko razvitejše dežele dolžne zaostalim delom sveta — so
Hom premini v medearoimem
k
h
d.
vi
postale tudi del mladinskih gibanj. Ta nasprotja in konflikti namreč najbolj prizadenejo ravno mladi rod, terjajo njegovo vsestransko sodelovanje v vsakdanjem političnem življenju in podporo vsem naprednim gibanjem, ki teže za svetom, živečim v blaginji, v miru, v polnem razcvetu na gospodarskem, tehničnem in drugih področjih.
Statistike pričajo, da bi — s pogojem, da bi odslej dalje proizvodnja na prebivavca Latinske Amerike naraščala za 2,5 odstotka letno (optimistična napoved), proizvodnja na prebivavca ZDA pa samo za dva odstotka letno (pesimistična ocena) — moralo miniti 250 let, preden bi povprečen dohodek prebivavca Latinske Amerike dosegel samo eno tretjino ameriškega. Zato je razumljivo, zakaj ne samo latinskoameri-
ška mladina, marveč tudi mladina v drugih delih sveta ne morejo stati ob strani glede na tiste tokova družbene in politične stvarnosti, od s katerih je odvisna njihova usoda, zakaj mladina in mladinska gibanja ne morejo ostati ravnodušni, «čisti», proč od politike — apolitični. V zadnjem desetletju je bil° opaziti čedalje številnejšo in čedalje močnejšo rast zavestnih mladinskih gibanj mladine Azije, Afrika in Latinske Amerike. Med bojen1 proti kolonializmu in imperializma a za gospodarsko in politično samostojnost in emancipacijo so si ta gibanja prvič postala svesta svoja moči, svesta svojih nalog. Primer1. Alžirije, Kube, afriških dežel, ki s«;
naštejem^
postale neodvisne
samo naj novejše primere — dovoM,
zgovorno pričajo, kakšna je moč
M k
Nadaljevanje
8.-2-1963
DELO • 3
lALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE REVJIE KINO
S	g
Ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku
Ljubite Prešerna!
«Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag,
le sosed bo mejak».
Kako lepi in vedno iivi so ti Prešernovi stihi o povezanosti med ljudskim, demokratičnim domoljubjem in bratskim sodelovanjem med vsemi narodi. Te besede je Prešeren napisal 18 4. leta. Bile so pozdrav pomladi narodov, ki so jo naznanjala
GOLUENSTEIN (1830): FRANCE PREŠEREN
naraščajoča demokratična gibanja v Franciji, v Italiji, na Poljskem in drugod.
Prešeren, naš največji pesniški duh ,c bil vseskozi svobodomislec, prebičan demokrat. Edvard Kardelj je Opisal, da so se njegove «obče demo-l(ratične težnje zlile v klasično umet-aiško obliko, po vsebini pa predsta-v,iajo najbolj zrelo politično misel-n°st, ki jo moremo zaslediti pri Slo-Vencih v tem razdobju».
Prešeren je živel v času, ko je na Slovenskem naš jezik-jezik večine, ve-,ul za manj vrednega, in je v šoli in v lavnem živiljenju nasploh gospodoval nemški jezik - jezik manjšine, v ča-SP’ ko je avstrijski absolutistični re-skušal zatreti vsakršno svobodno
mišljenje in ustvarjanje. Toda Prešernove osebnosti čas ni mogel zadušiti.
Njegova poezija, enakovredna najboljši evropski liriki je dvignila naš narod- zamudnik na višino drugih kulturnih narodov. Slovensko ljudstvo je prvo spoznalo Prešerna za svojega. Ivan Cankar je dejal, da je bil izraz tistega velikega življenja, ko šumi v bodočnost in ki ga je izvolilo v svojo posodo.
Od Levstika pa do Cankarja in Zupančiča vsi so se duhovno bogatili ob njegovih pesmih. In v dneh slavne osvobodilne borbe so spremljale slehernega domoljuba Prešernove besede «Manj strašna noč je v črne zemlje
[krili,
kot so pod svetlim soncem sužnji dno-
[vi !»
Pred 38-leti je Oton Zupančič zapisal:
«Prešernova poer a je na tistem višku popolnosti, kjer se ne more več govoriti zase o formi in zase o vsebini: forma in vsebina je eno, orga-ničen plod duševnega snovanja pesnikovega. To je tista veličina Prešernova: kakor je pri njem vsebina in oblika eno, tako je eno Prešeren — človek in Prešeren — poet. Za vsako njegovo pesmijo, za slehernim njegovim stihom čutim novo postajo njegovega duha. Nič ni slučajnega, nič samo približno ali zavoljo lepšega rečenega, vse se veže in plete samo zato, da nam je čim jasnejša vsaka poteza fiziognomije poetove.
Prešeren je bil v življenju nesrečen človek, v ljubezni tako beden, kakor le more biti buden in nesrečen kdo na zemlji. Ali njegovo poslanstvo je bilo vse potrpeti, zatreti up in strah, to se pravi odreči se vsej sreči na svetu in se tako preko vsega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. V «Pevcu» nam je povedal, kako se je zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga pevski poklic z vso neizprosnostjo: «Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!» Samo s to žrtvijo in odpovedjo je mogla nastati njegova večna knjiga, samo zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, zavoljo nje se je odpovedal celo smrti.
Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj in vam, mladi prijatelji morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo in potem mi ni treba več reči, da se nikar ne ločite od nje. Zakaj čim bolj se boste po-gljabljali v Prešernov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz njega, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njemu. In ljubili boste Prešerna kakor je vreden ta edinstveni duh. Prešerna ljubiti se pravi ljubiti
lepoto in resnico in pravico, ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva. Ljubiti Prešerna se pravi ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra.
Spoštovati Prešerna-pesnika in Pre-šerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznavati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega gr enea in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.
Zato že enkrat: Ljubite Prešerna!
Pogled v preteklost
Barkovljanska
„kura“
Ko sliši ime kura, si misli vsakdo, da gre za oskubljeno kuro, ki se peče ria ražnju. V našem primeru pa gre za «kuro» ki ni bila drugo kot zbokljina ali bolje rečeno prizidek, ki je stal navadno v svislih nekaterih barkovljanskih hiš. Tak prizidek je bil vedno pritličen, tudi če je šlo za enonadstropno hišo. Navadno je bil zidan v polkrogu a v Barkovljah so bili nekateri tudi večoglati.
ooooooooooooooooooooooooooooooooouoooooooooooooooooooooooou
IM o pokojnini za guspndinie
Parlamentarna komisija za delo, ki je imela nalogo izdelati zakonski načrt za pokojnino gospodinjam, je pred kratkim zaključila svojo nalogo. Ker ji je poslanska zbornica poverila tudi mandat, da v njenem imenu lahko zadevni zakon odobri,
kakšna vloga je pripadla mlademu r°du teh dežel.
Integracijski procesi v razvitejših deželah, diskriminacija na trgih, v jučevanje v vojaške grupacije in oboroževalno tekmo, zaostritve med klasističnimi socialnimi strukturami in zahtevami širokega kroga množic, ki žele aktivneje sodelovati v Javnem življenju, v delitvi najinega dohodka, pri odločanju v od ^'V^nem življenju, kakor tudi po-.- ■ j dice teh procesov ne samo na vclejno oblikovanje te mladine, marec tudi na njen življenjski stanzici — so povzročili tudi nove pre-. 'ke med mladino Evrope, ZDA 11 Zahoda sploh.
■ Načela in praksa politike aktivne .!} miroljubne koeksistence so do 'vela v zadnjih letih pomembno ' 'rrnacijo in si pridobila nove pri-iv .mSe, posebno še med nerazvitimi F | 'kavami. Zadnje zasedanje OZN, oje j1eograjska konferenca šefov držav ief'| j' vlad neangažiranih držav, kair-s°! ,a konferenca, posvečena vpraša-u,lum zaščite pred diskriminacijo ■ 1 k?tP°darskih blokov — in rešitev - >]eaVske krize, so primeri, ki pri-l0’ kako so ideje enakopravnega
da
ba-
šni'
tič'
)iK
da-
lia
ikc
cfl1
Tit1,
-ptr
Sodelovanja, ne glede na družbeno ureditev in ideologijo, namenjene ohranitvi miru, zboljšanju življenjskega standarda najširših množic človeštva, odporu proti jedrskim poskusom in metodam sile v mednarodni skupnosti, kako lahko postanejo trajno prisotne v mislih in čustvih milijonov ljudi, posebno še mladine.
Drugi činitelj, ki povzroča te nove premike v mednarodnem mladinskem gibanju, je odpor proti težnjam nekaterih mednarodnih mladinskih organizacij, da bi vzlic pozitivnim procesom, ki v zadnjem času potekajo, ohranili svojo tradicionalno strukturo, orientacijo in program, svoje identificiranje s trenutnimi potrebami tega ali onega ideološkega bloka ali celo z vodilno skupino članic, k ostalim članom takšnih kolektivnih teles skušajo — in pogosto se jim to tudi posreči — vsiliti smotre in sklepe. Pri tem gre pred vsem za gibanja mladih v na novo osvobojenih deželah Afrike, dalje Azije in Latinske A-merike. ..
Na svetu je čedalje več mladin-
skih gibanj, posebno še mirovnih, protijedrskih, kulturnih, specializiranih za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom, ki ne morejo vključiti svojih programov, svojih nacionalnih, ideoloških in drugih posebnosti v organizacijsko strukturo, v prakso, v dejavnost sedanjih mednarodnih mladinskih organizacij. Odnos mladine sveta do usodnih vprašanj sodobnosti, kot so mir, boj proti kolonializmu in neokolonializmu, proti imperializmu, za pomoč nerazvitim deželam, proti politiki hladne vojne in razdelitvi na bloke, proti oboroževalni tekmi in jedrskim poskusom je neogibno enoten, odločen. Iz tega izvirajo tudi čedalje izrazitejše težnje številnih mladinskih gibanj po akcijski enotnosti, po solidarnem nastopu v zvezi s tako pomembnimi vprašanji, kot je podpora ljudstvu Alžirije, Kube, Konga, Angole, podpiranje protijedrskih kampanj, kot so odkrita kulturna, gospodarska in druga izmenjava med deželami z različno družbeno ureditvijo in ideologijami.
(Odlonek iz sestavka, ki ga je za organizacijsko glasilo LMS napisal Trivo Indjič.)
je to tudi storila. Sedaj ta zakon čaka na odobritev v senatu, nakar bo stopil v veljavo.
Ta zakon določa, da gospodinje, stare od 15 do 50 let, lahko uredijo postopek, ki je potreben za dosego pokojnine. To lahko uredijo s tem, da prostovoljno vplačajo za-varovalninske prispevke pri posebnem oddelku. Zavoda za socialno zavarovanje IN P S — «Mutualità pensioni».
Za pokojnino se lahko prijavijo in seveda vplačajo predpisane za-varovalninske prispevke tudi gospodinje, ki so že prostovoljno zavarovane, ne morejo pa se vpisati tiste gospodinje, ki prejemajo neposredno pokojnino, ki je po zakonu obvezna, ne one, ki prejemajo državno pokojnino ali pokojnino javnih ustanov, izvzemši vojne pokojnino.
Gospodinje, ki bodo uredile predpisani postopek in vplačale zadevne prispevke, bodo začele prejemati pokojnino, ko bodo dopolnile 65. leto starosti. V času enega leta od vstopa zakona v veljavo, se bodo lahko prijavile pri odseku «Mutualità» tudi gospodinje, ki so stare od 50 do 55 let. Novi zakon pa ne predvideva za starejše žene, to je za tiste, ki so pokojnine naj boli potrebne, nobenih možnosti. V tem je velika pomanjkljivost novega zakona.
Komunistične poslanke so glasovale za novi zakon, ker so se prav one že vrsto let zavzemale za njegovo odobritev. Zanj so glasovale, (Nadaljevanje na 4. strani)
Zadnja barkovljanska «kura» pri Juci od C jakov
V «kuri» je stalo navadno nizko a večkrat tudi visoko ognjišče, ki ni služilo samo za kuho, ampak tudi kot zavetišče vsej družini in to j ob mrzlih jesenskih večerih, v zimskih dnevih pa skozi ves dan. Na ognjišču je stal navadno zaokrožen stol, na katerem so našli prostora vsi družinski člani izven matere, ki je bila zaposlena s pranjem, a večkrat so se zatekli v tako «kuro» tudi sosedje, da so se tam več ali manj ogreli. Cas dolgih zimskih večerov so si kratili s pripovedovanjem pravljic, največ pa se je govorilo o strahovih in dušah.
Tako je znal povedati moj ded, da je šel točno ob polnoči mimo pokopališča in ko mu je rekla izgubljena duša «noč ima svojo moč» ji je on junaško odgovoril «tudi svojo pomoč» in s tem da je bila tista duša rešena. Ker stane tako malo, verujmo, da je bilo res tako...
Bove d je imel svojega bolehnega Janeza, ki je prebil vse dneve in večere v «kuri». Pri enem izmed tolikih obiskov mu je rekel zdravnik: «Janez, se lei vol guarir, la se devi meter in cura», s čemer je bilo mišljeno zdravljenje, Janez pa mu je odgovoril «šior mio, še šon tuto el žorno in «kura». Zdravnik pa «bravo, bravo šior Janez».
Itultuia
SLOVENSKI OKTET je či
g pretekli teden nastopal v raz- ? “ nih krajih na Koroškem. Pel g «j je tudi v veliki koncertni dvo- -j« ►j rani v Celovcu. Koroška de- 5
<	želna vlada je po koncertu 5 2 priredila sprejem za sloven- g S ske goste. Kulturna izmenja- m ju va med Slovenijo in Koroško i
<	se bo nadaljevala z gostova- 2 S njem ljubljanske Opere v Ce- Z 5 lovcu in celovške Opere v ° iù Ljubljani.
1	♦
5	«BILO	JIH JE	900» — tako
5 se glasi naslov dokumentarca nega filma, ki so ga posneli ó Angleži med narodnosvobo-
2	dilno vojno na raznih podro-!" čjih jugoslovanskega ozemlja 5 in izven njega. Film med dru-S gim prikazuje transport parti tizanskih ranjencev v Bari.
1	Pred kratkim ga je odkupil ^ Muzej ljudske revolucije v g Zagrebu.
5	♦
j? V MOSKVI so izdelali pr-
2	vi evropsko-azijski zemljevid,
S ki ponazarja premike in de-5 formacije zemeljske skorje na m kopnem in pod morjem. Geo-2 l°gi upajo, da bo zemljevid
<	koristil pri proučevanju struk-£j ture celin in oceanov, ugo-$ tavljanju zakonov, ki povzro-g čaj o razpoke v skorji Zemlje =i in pri določanju starosti oce-5 anskega dna. Ta zemljevid so
<	pripravljali	celih	pet let.
1	♦
5 LEKSIKOGRAFSKI ZAVOD £ v Zagrebu bo letos pripra-£ vil deset reprezentativnih en-S ciklopedičnih izdaj, obsegajo-
2	čih različna področja gospo-55 darskega, kulturnega in teh-
<	ničnega življenja. Pri tem de-^ lu sodeluje več kot 2500 smanio stvenikov in strokovnjakov.
♦
<
O
<	V MOSKOVSKIH KNJI-B GARNAH so se pojavili prvi 5 zvezki s podatki zadnjega 5 splošnega ljudskega štetja v
0	Sovjetski zvezi. Doslej je iz-ó šlo šest tozadevnih zvezkov,
5 v prihodnjih mesecih pa bodo è izšli še drugi. Iz objavljenih 5 podatkov je razvidno, da živi S v Sovjetski zvezi 46.146.000 de-5 lavcev, kar predstavlja 48,2%
2 celotnega prebivavstva. Pri
<	prejšnjem splošnem ljudskem S štetju, leta 1939, je znašalo
<	število delavcev le 35% ce-5 lotnega prebivavstva. Statisti-g ke prikazujejo nazadovanje ó kmečkega prebivavstva. S 5 kmetijstvom se je leta 1939 5 bavilo 47,2% celotnega prebi-> vavsta, deset let kasneje pa $ komaj 31.4%.
1	♦
$ SOVJETSKE ZALOŽBE ob-g javljajo vsako leto več kot S 3.000 knjig za otroke. Skupna o naklada teh knjih znaša nad
2	dvesto milijonov izvodov.
£ Knjige so tiskane v šestdeseti tih različnih jezikih. Ta dela S obravnavajo najrazličnejša po-2 dračja mladinske književno-55 sti ; nadalje obravnavajo fi-
<	ziko, kemijo, astronomijo, ma-5 tematiko, biologijo, geofrafi-S jo, arheologijo itd. Med ob-5 javljenimi deli je mnogo pre-2 vodov iz tuje mladinske li-^ terature.
«	*
<	v
2 ZALOŽBA «OBOD» v Ceti- | o n j u pripravlja več knjižnih iz- V Ó daj v počastitev 150-lctnice 5 z Njegoševega rojstva. Posebno -2 zanimiva bo bibliofilska izdaja Z 5 «Gorskega venca», za katero z Sj bodo uporabili fotokopije pr- 3 g ve knjižne izdaje te pesnitve, g =5 V posebni knjigi bodo objav- 5 ž ljeni tudi Njegoševi portreti. 5
S-vaotMioj-arud-iaiva tmvai-VRSvto-a»'
[LORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA- TEATER-BAIET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KFNO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REV JIE-KINO-ODRI-RAZSi aVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KI
8.-2-1963
4 • DELO o
Pričakovali smo, da bo odv. Sfiligoj, kot politik, reagiral na naše krili ke. Toda namesto njega se je oglasil «Novi list», ki je sicer omenil letak ki ga je objavila goriška federacija KP, toda izpusti jedro njegove vsebine. Nobenega stališča ni zavzel niti glede KD, ki jo letak proglaša za protislovensko in šovinistično stranko, pač pa je pripomnil, da «slovenski volivec dobro ve, da se italijanske stranke, katere koli barve, spomnijo na slovenske volivce samo, kakar love njih glasove in da zato vidi pravilno smer svoje politike le v skupnem in samostojnem nastopu vseh slovenskih političnih skupin, da ne bi ostali zopet le privesek te ali one italijanske stranke».
Nekaj takega nismo pričakovali od «Novega lista», tem manj, ker vemo, da so med pristaši struje, čigar glasilo je, tudi taki ljudje, ki so glede tega problema, podobnega mnenja kot mi. Toda ker je že «Novi list» tako spregovoril, mu postavljamo sledeča vprašanja :
1.	Je ali ni res, da je KPI v naši deželi italijansko-slovenska stranka in da zastopa večino Slovencev zlasti na Tržaškem?
2.	Je ali ni res, da se KPI v vseh
uuoooooUoououooooooooooouoou
i Nadaljevanje s 1. strani)
ne" ler da podpira protislovensko in šovinistično demokristjansko stranko? Ali ni morda res, da se KD na nacionalističnem področju kosa z MSI in da je zaradi tega še tako ukoreninjen fašizem v goriški pokrajini? Ali ni morda res da KD noče postaviti spomenika padlim partizanom, ker je med njimi mnogo Slovencev? Ali ni morda res, da je KD podprla postavitev spomenika D'Annunziu v Tržiču, kar je bilo protijugoslovansko in revanšistično dejanje?
Toda če je vse to res — je rečeno v letaku — vprašujemo odv. Sfiligoja :	čemu podpira Krščan
sko demokracijo, a ko že pravi, da je njegova politika, politika slovenske manjšine in kako more trditi, da je KD prijateljica Slovencev?
Mi komunisti — tako je nadalje podčrtamo v omenjenem v letaku — ne mislimo tako! Mi trdimo, da je potrebno odločno zahtevati priznanje pravic, ne pa se zadovoljiti s pokroviteljskim nasmehom župana ali s priznanico demokristjanskih svetovavcev. A ko se odv. Sfiligoj smatra za demokristjana, in ako je tako, naj odkrito pove in naj ne vara slovenske volivce ter govori eno po vaseh in drugo v občinskem svetu !»
Ob zaključku se komunisti obračajo na slovenske volivce z vabilom, naj na podlagi navedenih dejstev presodijo na kateri strani je odločnost in značajnost. In besedilo se lako-le glasi :
«Slovenski in italijanski komunisti so bili vedno in tudi v najhujših časih ramo ob rami na strani obeh narodov. Skupaj so trpeli in se žrtvovali. Tako se tudi danes ramo ob rami borijo in tako se bodo borili tudi v prihodnosti za to, da bo nova, republikanska Italija slonela na trdnih temeljih demokracije. Brezkompromisno, odločno in dostojno se borijo v zavesti, da je ta borba v korist obeh narodov».
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino
Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik : An ton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava : Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trsi
inštancah dosledno bori za pravice slovenske narodne manjšine, ki prebiva v Italiji ; da to konkretno izpričuje z vsakodnevno borbo; da so se njeni parlamentarci PRVI zavzeli za uzakonitev slovenske šole in za ustanovitev slovenskih šol v VSEH krajih naše dežele, kjer živi strnjeno slovenska skupnost ; da so komunistični parlamentarci postavili v zakonskem načrtu posebnega statuta za deželo Furlanija - Julijska krajina konkretne predloge za priznanje POPOLNE enakopravnosti Slovencev?
3.	Je ali ni res, da so vladne stranke in predvsem Krščanska demokracija vselej pozabljale na Slovence ; da so nastopile ob najrazličnejših prilikah proti Slovencem ; da so pristopile k reševanju vprašanja slovenske šole, šele ko so bile k temu prisiljene in prav tako k ustanavljanju avtonomne dežele s posebnim statutom, da pa so istočasno storile vse, kar so mogle, proti priznanju pravic Slovencev?
4.	Naj pove «Novi list» kako je mogoče, da je prišel do tako zlaganega zaključka, da prišteva KPI med liste italijanske stranke, ki se spomnijo na Slovence samo kadar love njih glasove !
5.	Naj pove «Novi list», kako pričakuje, da sc bo za pravice Slovencev uspešno borila lista slovenska skupina, ki jo vodi desničarska in konservativna klerikalna struja, ki se vdinja Krščanski demokraciji?
KPI v resnici ne potrebuje prav nobene lekcije od «Novega lista», kajti ako je katera politična sila, ki ima slavne internacionalistične tradicije, potem je to prav KPI! To je KPI konkretno izpričevala že v prvih letih svojega obstoja ; je izpričala tudi s tem, da je že leta 1924 poslala v rimski parlament slovenskega poslanca, tov. Srebrniča ; je izpričevala v težkih časih fašističnega terorja in v junaški narodnoosvobodilni norbi, v kateri so se slovenski in italijanski partizani borili ramo ob rami ; je izpričevala pred posebnimi fašističnimi sodišči, ki so obsodila toliko naših tovarišev Slovencev in Italijanov. Lahko bi naštevali še dalje, toda, že to, kar $mo bežno omenili v tem sestavku, postavlja na laž
zlonamerno podtikanje «Novega lista».	. i
Krščanska demokracija, ki je v Gorici deležna podpore nekaterih slovenskih predstavnikov pa ne dela tako. Po njeni logiki se morajo Slovenci postopoma in na miren način asimilirati ! Zato omejuje pravice Slovencev; zato namerno odklanja sleherno podporo slovenskim kulturnim in drugim ustanovam; zato je zavrnla priznanje pravic Slovencev v deželi, zato zavlačuje uveljavitev določil zakona o slovenski šoli; zato ni hotela dati slovenskih šol Slovencem v videmski pokrajini ; zato ni v vseh letih, ko je na oblasti v državi, ničesar ukrenila za razveljavitev protislovenskih fašističnih zakonov ; zato se načrtno upira dvojezičnosti tudi v krajih, kjer živi kompaktno strnjena slovenska večina
In prav zato trdimo in bomo trdili tudi v bodoče, da je KD protislovenska stranka ter da podpiranje te stranke škoduje interesom slovenske skupnosti v Italiji !
Pokrajinski kongres
tržaških pristaniščnikov
Preteklo nedeljo je bil v Trstu ni. kongres pokrajinske Zveze pristaniških delavcev, ki je vključena v CGIL. Kljub hudem mrazu se je kongresa udeležilo toliko delegatov, da je bil ta sklepčen. Poročilo o delovanju Zveze je podal pokrajinski tajnik Muslin. Ta je med drugim podčrtal moč in enotnost sindikata, kar je omogočilo, da je ta stroka izbojevala tudi lepe uspehe. Podčrtal je tudi, da je bilo 1962 leto velikih sindikalnih borb tržaških pristaniščnikov in nameščencev Splošnih skladišč. Ti so stavkali skupno 1264 ur.
Tov. Muslin je obravnaval tudi druge probleme, ki so v tesni zvezi z delovanjem te kategorije delav-
Pretekli teden je umrl Serafin Vaclik, uslužbenec openskega tramvaja, star komaj 33 let. Že pred več leti ga je napadla huda zavratna
bolezen. Njegovi starši so napravili vse, kar so mogli, da bi ga rešili,
toda v tem primeru je bila tudi zdravniška znanost brezuspešna. Vest o njegovi smrti je med Openci in med tistimi, ki smo fanta poznali, zelo mučno odjeknila, kar je povsem razumljivo, saj je šlo za mladega fanta, edinega sina tako strašno prizadete družine. Pokojni je bil pred več leti zelo marljiv violinist in je kakor njegov oče sodeloval pri številnih prireditvah openskega prosvetnega društva. Zato ga bodo tudi openski prosvetni delavci in ljubitelji! ljudske kulture ohranili v hvaležnem spominu. Naj bo blagemu Serafini! lahka rodna zemlja ! Njegovim neutolažljivim staršem in žalujočim sorodnikom izražamo naše iskreno sočustvovanje! (Na gornji sliki : člani openske dramske skupine in orkestra ob priliki uprizoritve igre «Naša kri».
Pokojni Serafin je označen s puščico).
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Komunistična poslanca Vidali iz Trsta in Franco iz Tržiča sta n -slovila na pristojnega ministra v Rimu naslednjo interpelacijo:
«Podpisana vprašujeta ministra za delo in socialno varstvo, ali mu je znano, da je uveljavitev zakona ki omogoča delavcem Julijske in Tridentiske Benečije, da sami doplačajo zavarovalne prispevke za primer osebne invalidske in starostne upokojitve kakor tudi v prid preživelih članov umrlega koristnika pokojnine, in to na račun kritja za tisti čas plačane delovne dejavnosti, ki so jo v pokrajinah na-račun tretjih bili opravili od 1. julija 1920 do 28. februarja 1926, naletela na resne težave, in to v zvezi z vsebino okrožnice, ki jo je izdalo glavno ravnateljstvo ustanove INPS in v kateri je rečeno, da zahtevano ustrezno dokumentacijo glede o-p ra vij enega dela v omenjenem obdobju lahko predstavljajo izklučno dokumenti iz časa, ko se je delovno razmerje začelo, in pa novejše izjave, ki jih izstavijo delodajalci, vtem ko je po drugi strani določeno, da pa ne bo moč upoštevati nobenega dokumenta, ki temelji na notarskem potrdilu, ali kakih drugih enakovrednih dokumentih.
Upoštevajoč, da so v pokrajinah, ki so nekoč pripadale avstro-ogrske-mu cesarstvu, delovne knjižice avstrijskega tipa bile postopno zamenjane z italijanskimi, tako da številni delavci niso imeli možnosti ohraniti starih knjižic ; upoštevajoč nadalje, da zahtevane izjave o zaposlitvi v obliki, kot je predpisana, izstavljajo danes samo nekatera večja podjetja, ki so že v tistem času obstajala ; upoštevajoč, torej, vse to, ne bo težko razumevati, da pač najmanj tretjina zainteresiranih delavcev ne bo mogla svojih dokumentov predložiti v obliki, kot jo določa INPS, in sicer zaradi tega ne, ker številna takrat obstoječa manjša podjetja danes ne obstajajo več, kakor tudi ker niso mnogi takratni delodajalci — med drugim zaradi vojnih dogodkov — mogli ohraniti dokumentacije o delovnem razmerju od pred 35 - 40 let nazaj.
Neuveljavitev omenjenega zakona prinaša škodo okrog dvema tisoče-ma starih delavcev, ki prejemajo minimalne pokojnine in za katere obstaja, zaradi njihove starosti, nevarnost, da jim po krivici ne bodo priznane njihove pravice, dasiravno se zdi očitno, da bi v primeru tožbe in ob pomanjkanju drugih dokumentov bilo v odločilnem smi-
slu sprejeto tudi dokazilo na osnovi pričevanja.
Po drugi strani je notarsko potrdilo, kot ustrezna učinkovita dokumentacija, bilo sprejeto za enake primere izrednega značaja, tako za primer istrskih beguncev-ri-bičev, kakor tudi za primer upravičencev do priznanja delovne dobe, opravljene med drugo svetovno vojno na prisilnem delu v Nemčiji.
Zaradi tega podpisana poslanca pozivata pristojnega ministra, naj bi kar najhitreje posegel v zadevo, in to v smislu priznanja veljavnosti pričevanj na osnovi notarskega potrdila, pričevanj, potrjenih z županovo izjavo, iz katere bi bilo razvidno, da so zainteresirani v omenjenem obdobju bili v delovnem razmerju pri tretjih in da so dejansko bili pristojni na ozemlju, ki je nekoč pripadalo avstroogrski monarhiji. Končno poudarjata nujnost zahtevanega ukrepa, kakor tudi njegov značaj pravičnosti v odnosu do zainteresiranih delavcev, ki že dolga leta čakajo, da bi bili izenačeni z ostalimi italjanskimi državljani, katerih pa zdaj ne bi bilo smeti prisiliti, da se pritožijo na sodišču, in tudi ne potisniti v položaj, da bi svoja zadnja leta morali preživeti v razočaranju in zagrenjenosti
cev. Podčrtal je borbe, ki jih Zveza bojuje za izboljšanje prometa in pri tem naglasil, da so pridobitve v sindikalnem smislu tesno povezane tudi z delovanjem Splošnih skladišč.
Po tajniškem poročilu je bila diskusija, v kateri je sodelovalo mnogo prisotnih delavcev. V diskusijo je posegel tudi tov. France Gom bač, ki je obširno obrazložil pogoje za rešitev obstoječe krize v tržaškem pristanišču. Tov. Gombač je v glavnem nakazal zahteve, okrog katerih bi se morala osredotočiti bodoča dejavnost sindikata. Te zahteve so:
1 ) Vlada naj izplača Splošnim skladiščem protivrednost za železniške služnosti, katere znašajo približno od 350 do 400 milijonov lir letno;
2)	vlada naj prevzame vzdrževanje poslopij in drugih pristaniških naprav, kar stane letno okrog 400 milijonov lir;
3)	naj se izpopolnijo .medsebojne prometne pogodbe z državami tržaškega zaledja ;
4)	naj sc vključijo v novo pristaniško upravo, ki bo sestavljena na podlagi nove deželne ureditve, tudi predstavniki pristaniških delavcev ;
5)	v komisijo, ki bo proučevala novo ureditev tržaškega pristanišča, naj bodo vključeni tudi predstavniki sindikalnih organizacij, krajevnih ustanov in predstavniki okoliških občin.
Po diskusiji je bilo izvoljeno nono pokrajinsko vodstvo sindikata, nakar je imel govor vsedržavni tajnik Zveze, ki je obširno obravnaval splošna vprašanja pristaniščnikov.
S(
U
h
Ul
U|
Pi
li
n
|Pc
Si
Pokojnina za gospodinje
(Nadaljevanje s 3. strani) kljub temu, da ima velike pomanjkljivosti. S tem, da so za zakon glasovale, so odločilno podprle to pridobitev v mejah obstoječih možnosti. Druge izbire ni bilo. Ce bi bile glasovale proti, bi bile onemogočile odobritev zakona kot takega, kar pa bi bilo v veliko škodo vsem ostalim gospodinjam. Jasno pa je, da s tem še ni izrečena zadnja beseda, in gotovo se bodo po izvolitvi novega parlamenta začela akcije za izpopolnitev sedanjega zakona.
Tudi Zveza italijanskih žena UDI je sprejela zakon z zadovoljstvom, čeravno je izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi njegovih pomanjkljivosti.
Pred žene naše dežele se, torej, postavljajo nove naloge. Potrebno bo sprožiti in voditi velike akcije za izpopolnitev tako pomembnega zakona.
Ig
Sc
Vi
ni
se
V;
d
si
lj
j s, hi
Ì
Čl
ih'
U:
P(
iV;
k<
la
Bar ko v!je:
Prerani grob
V ponedeljek so Barkovljani spremili na zadnjo pot komaj 40 let starega Jurija Starca. Pokojni je še mlad sodeloval v osvobodilnem gibanju. Kasneje je bil aretiran in odveden v Nemčijo, odkoder se je vrnil bolan. Na žalost ni mogel pridobiti zdravja niti doma. Pokojni Starc je bil zaveden Slovence in vnet pristaš proletarskega interna-cionalizma.
Kot takega ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Sekcijski komite KPI v Barkov-ljah izreka tudi v imenu ostalih, tovarišev žalujočim družinam Starc, Pipan in Pertot iskreno sožalje, kateremu sc pridružuje tudi «Delo»-
ZAHVALA — Družina Vaclik l Opčin se zahvaljuje vsem, ki so z njo sočustvovali ob težki izgubi ljubljenega sina Serafina. Zlasti se zahvaljuje članom domačega prosvetnega društva.