•	H
6ALON POHIŠTVA
- AKCUSKA PRODAJA KUHINJ MARLES
'-KSSSSKples 1
(20% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).
POSEBNA PONUDBA
|
- KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON: VSE IZ MEDENINE
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o.
HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
BLAGOVNICA ETAŽA I vam v akciji ZAŠČITIMO NAŠ DOM
predstavlja ugodilo in kvalitetno ponudbo vseh vrst premazov za les in kovino proizvajalca CHEMCOLOR-ja.
NA ZALOGI IMAMO
zaščitne premaze za ies v odtenkih:
brezbarven, bor, mahagoni, tik, oreh, palisander, ebenovina embaliranega po 1 liter, 4 litre, 10 litrov po zelo ugodni ceni 462 SIT/liter
temeljne barve za kovino (minij)
-	v različnih embalažah
-	ALKIDCOLOR barve za kovino v vseh osnovnih barvah
-	lak za čolne
-	brezban/ni laki
-	EKO color vodni brezbarvni laki
-	EKO kril vodni parket laki, garnitura za 15 m2 5.280,00 SIT
-	HARD parket laki garnitura za 20 m2	4.699,20 SIT
-	EXTRA HARD parket laki, garnitura za 20 m2 8.316,00 SIT
IMAMO TUDI DRUGE SPECIALNE PREMAZE IN RAZREDČILA PO ZELO UGODNI CENI.
IZKORISTITE PRILOŽNOSTI, IZPLAČALO SE BO!
SE PRIPOROČAMO IS/I STP HRASTNIK
382.80	snTkg 514,80 SIT/kos
514.00	SIT/kg
514.80	SIT/kg
720.00	srr/kg
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/lax: 0601 61 611


PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!

Kisovec, Naselje na šahtu 31, tei.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
V_______________________________________________
				
ss
(<4. »mah o*
i
..11
«lil
- motril ob totovah, M
el)avi>ali sv<^o	svetoveàao vlogo.
NADA SKUK
NASLOVNICA: AD Uroš Klemen FOTO: Tomo Brezovar
V ogledalu: Rado Češnovar
Vse o prvem maju Dan zemlje
Revolucionarno odkritje -gorilec za premog
Parlamentarije SKD v Zagorju
"Črni" v "rdečih" Revirjih
Pogovor: Nada Skuk
Rešetke slikarstva; Petnajst let dolskih pevk
Citrar Miha Dovžan
Pogrešani mladoletniki
lllii Otroka polili z bencinom PAI in zažgali
Matilda Kišek - nadomestna mati
KOLEDAR
DOGAJANJ
18.	aprila - Zagorska Industrija gradbenega materiala v teh prvih mesecih letos uspešno posluje, največ pa se v teh dneh - kot tudi mnogi drugi - ukvarjajo z lastninjenjem.
19.	aprila - Na odločitev državnega zbora o oblikovanju referendumskih območij se pritožijo tudi Zagorjani. Zbor opozorijo, da občine v občini, kot naj bi na predlog državnega zbora izgledala bodoča izlaška občina, niti vlada ne odobrava.
19.	aprila - Združena lista, tokrat trboveljska, je spet aktivna. V gosteh imaBorutaPahorja, podpredsednika stranke, kinajavni tribuni v DD govorita o tem, daje slovenska levica za Slovenijo - nikakor za Balkan.
20.	aprila - Šestošolci z zagorske OŠ Ivana Skvarče to sredo urejajo gredico ob spomeniku revolucije in cvetlična korita po občini. Zasadijo kar 110 okrasnih grmovnic - vse v počastitev dneva Zemlje čez dva dni.
20.	aprila - Sreda je tudi dan za skupščinska zasedanja trbo velj skih delegatov. S polurno zamudo - kaj ti sklepčni postanej o šele ob 16.30 uri - se ta, enkrat že prestavljena, seja končno začne. Končno potrdijo tudi osnutek proračuna za letošnje leto, ki bo v javno razpravo šel z 91 -milijonsko luknjo. Tisto, kar še vedno buri duhove delegatov, pa so občinske obveznice.
21.	aprila - Najkasneje avgusta naj bi v Zagorju svojo dejavnost (samostojno) začelo opravljati podjetje PiL d.o.o.; Pranje in likanje, še ena od hčera Rudnikov rjavega premoga.
22.	aprila - Dan Zemlje in začetek tridnevne letne konference Slovenskih krščanskih demokratov v Zagorju, ki se konča brez večjih pretresov.
23.	aprila - V Trbovljah pa se to soboto pleše: na deveti reviji folklornih skupin Posavja, Dolenjske in Zasavja se predstavi kar devet skupin. V Zagorju pa še vedno sije sonce...
Polona Malovrh
- tl - MAJ	- SPET NOVI
	:
	
UJACI3J00 V
RADO ČESNOV AR
Če bi se sprehajal z listom in svinčnikom, bi pisal aforizme. Tako pa se vsak dan sprehaja s svojim Nikom, belim pudlom in opazuje mimoidoče. Zdi se mu, da se zagorska občina iz dneva v dan spreminja, vsaj kar segradenj tiče. Včasihnaletinakateregaodsvojih učencev in se razveseli, da ga še niso pozabili, saj mu radi potožijo o svojih težavah, stiskah ali kaj povedo. To je zanj priznanje, da so ga imeli tudi za prijatelja, da jim je znal prisluhniti. Kot prosvetni delavec je podoživljal z različnimi generacijami otrok, zato meni, da je zdajšnjega nezadovoljstva kriva brezposelnost, katere rezultati so različne stranpoti mladine.
Ko je še učil v Trbovljah, je organiziral tudi različne kulturne večere, pisal scenarij e za proslave, igral, predvsem pa režiral različne igre. Le-te je imel navado opremiti z narodnimi plesi, narečji... Prejel je kup priznanj, med drugimi leta 1970 zlati znak Zveze kultumo-prosvetnih organizacij in leta 1975 prvojunijsko plaketo za kultumo-gledališko dejavnost. S preselitvijo v Zagoije je leta 1981 nameraval ustanoviti samostojno amatersko mladinsko gledališče, a ni bilo pravega odziva. Z upokojitvijo pa se je posvetil delu v Društvu invalidov Zagoije, kjer je že osmo leto predsednik, dela pa mu nikoli ne zmanjka. Znanci ga poznajo po njegovi odkriti in skromni naravi, rad se pogovarja, šali, spremlja in prebira tudi "aktualno" dogajanje in dnevno časopisje. Televizije ne gleda toliko - morda TV dnevnik, raje si vzame čas za branje,'recimo kakšne zgodovinske knjige, humoreske ali leposlovja.
V splošnem pa ga bolj zanima življenje in mnenjaje, da človek lahko prispeva k medsebojnemu spoštovanju, k miru. Osebno se je znal prilagoditi okolju, kjerkoli je delal, se vključil v katerokoli družbo, predvsem pa cenil odkritosrčnost. Ta zna biti včasih že korak k ustvarjalnosti.
Petra Radovič
Fž&Tižli tedna
Prvomajska praznovanja
Za vse tiste, ki boste med prazniki ostali doma in še ne veste, kako bi jih preživeli, smo zbrali podatke o kresovanjih ali pohodih za 1. maja. Seveda o tistih, o katerih so nam sporočili organizatorji. Zato ne bo odveč, če se boste odpravili skozi svoj kraj in pogledali za plakati, ki obveščajo o tovrstnih prireditvah.
Dol pri Hrastniku - PD vabi 30. aprila na kresovanje, ki bo v Gorah. Glasba bo v živo. V planinskem domu seveda nebo manjkalo okrepčila. Tudi prvomajske pohodnike bodo z veseljem sprejeli.
Hrastnik - Kresovanje bo v Prapretnem, 30. aprila, pričetek ob 19. uri. Za program, jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
Trbovlje - Na strelišču Kipe bo kresovanje 30. aprila ob 19. uri. Za 1. maja pa bo tradicionalno srečanje prebivalcev Revirjev in Savinjske na Mrzlici. PD pripravlja pestro ponudbo v svojem domu, menda tudi srečelova ne bo manjkalo.
Zagorje - Kresovanje ob
plazu bo letos prvič organiziralo ŠD Franc Farčnik. Zadnji dan maja bo že od 9. ure dalje kramarski in avtomobilski sejem ter sejem rabljene kmetijske mehanizacije. Ob 16. uri se bo na novo zgrajenem travnatem igrišču ob Kotredežici odigralo finale v malem nogometu za pokal Franc Farčnik. Ob 19. uri bo pričel igrati ansambel Viharniki, ki bo igral celo noč. Organizatorji so pripravili tudi srečelov. Če bo dež, bo zabava v šotoru.
Pleše - Za 1. maja se lahko odpravite na Pleše, kjer bo pričetek programa ob 11. uri.
Čemšenik - Prosvetno društvo Čemšenik vabi vse bivše in sedanje prosvetarke in prosvetarje 1. maja ob 13. uri na Čemšeniško planino, kjer bo 2. družabno srečanje. Evidenčne kartončke bodo potrjevali od 13. do 15. ure na označenem mestu.
Dole pri Litiji - KO RK, KO
društvo izgnancev in društvo upokojencev vabijo 30. aprila ob 20. uri na poljano nad igriščem na kresovanje z ogledom kope. To bo prikaz kuhanja oglja, nekoč močno
Praznik dela - za
koga?
Številka ena ima v življenju marsikoga posebno mesto. Prvi januar je začetek novega leta, za prvega aprila se mastno lažemo, prvi november objokujemo. Marsikdo pravi, da komaj čaka prvega. Predvsem zaradi plače, oziroma mezde. Prvi maj pa je praznik dela.
Nekoč simbol delavstva z rdečim nageljnom na praznični obleki (na mašni bi rekli, če ne bi bil greh hoditi v cerkev). Svečane proslave, neskončni govori o delavskih uspehih, zmagah in vsakosekundnemu izboljševanju standarda. Prvi maj je bil praznik delavcev. Bil? Bil je zato, ker to ni več. Delavci so postali brezposelni, delavnih uspehov in zmag ni več, standard - no ja, standard je dober. Vsaj za nekatere, ki so znali izkoristiti svoje sposobnosti ter situacijo. Za prvega maja ponavadi zakurimo kresove. Turkov z njimi nismo pregnali že pred štiristotimi leti, tudi dandanes jih ne bomo. Ob kresovih pa bomo spraznili marsikatero steklenico, vrgli kakšno petardo in se sploh imeli fino. Prvi maj dobiva nov pomen. Ni nam treba upoštevati ceremonije, ki jih ob svojih praznikih nalaga cerkev. Enostavno se z grenkim priokusom okoli jezika poveselimo. Osrednje veselice so na običajnih mestih. Tam se zbere raja in raja do zgodnjih jutranjih ur. Dan s svojo svetlobo razkrije ostanke noči. Mislim, da niti po kosovski bitki ni bilo takšnega razdejanja. (Sicerpa, kaj sploh Kosovčani vedo o delu).
Letos je pred vrati nova priložnost za vse oboževalce Pirosa. Simbolični ogenj bo grel samo tiste, ki si ne morejo privoščiti steklenice piva. Osebno se mi zdi prvi maj dokaj bedasta zadeva. Pa ne, da bi imel kaj proti, nasprotno. Tudi sam bom lazil okoli kresov (najbrž me bodo spet na Zasavcu kaj nahecali, naj grem malo pogledat). Bedasto je zato, ker večina delovnih ljudi in občanov zamenja samo šank. Za en dan zamenjajo gostilno s šankom pod svobodnim soncem (glede na nekaj zadnjih prvomajskih veselic bi bilo bolje rečeno - pod svobodnim dežjem). Ne glede na vreme, prvi maj ostaja dan, ko se uradno odpre sezona žuljenja riti pred in ne v gostilni. Gostinska ponudba je čisto okej, če si star 45 let, delaš v Strojni in imaš doma babnico (ali dedca), ki neprestano nerga in teži. Tako si odpočiješ ušesa in mimogrede še enega "takratkega" rukneš. Kaj pa, če si mlad, žuražejen in brez keša ? Do smrti se zdolgočasiš in ostariš, se zaposliš v Strojni, dobiš nergajočo babnico in komaj čakaš, da si spočiješ ušesa.
Če niste ugotovili, zakaj v zgornjem nakladanju sploh gre, vas opozarjam, prvomajski kres je prava priložnost za začetek blesteče kariere. Obenem čestitam vsem, ki jim je uspelo obdržati delo.
Jure Nagode
razvite obrti na Slovenskem, danes pajelešenekaj osamljenih kop v dolenjskih gozdovih. Kopo bo žgal Jože Novak. Domači godci bodo poskrbeli za veselo razpoloženje, tudi žejni
ne boste odšli domov. Izkupiček prireditve bodo namenili ureditvi prostorov v stari OŠ, ki jih je KS odstopila za delo društev.

11
J
Dim I4&1
I I
Zagorje - Mednarodni dan Zemlje so učenci 6.d razreda OŠ Ivan Skvarča počastili delovno. Špela, Mateja, Emina, Bojana, Karmen, Urška, Miha, Rok in učiteljica Duši so zavihali rokave ter gredico ob spomeniku revolucije obsadili z nizko tiso in panešpljo - kot so zagorskemu Sekretariatu za okolje in prostor svetovali strokovnjaki Arboretuma Volčjipotok. Zagnani šestošolci so prekopali in pognojili gredice ob ploščadi in k vrtnicam dosadili rdeče medvejke. Obsaditve novih cvetličnih korit v občini so se lotili Lucija, Maša, Karmen, Andreja, Beno in Damjan. Korita na Polju so obsadili s sadikami
belo cvetoče dujcije, panešplje, češmina in rdeče medvejke. V 'sporna' cvetlična korita na parkirišču za Piramido in pri Ašiču so posadili pritlikave borovce, panešplje, medvejke, ciprese in nageljne. Zagorje krasi 110 novih grmovnic. K lepšemu mestu so prispevali prizadevni šestošolci.
N.V.G.
V Trbovljah ni potrebno dolgo iskati, da najdeš svinjarijo v središču mesta. Trije zapuščeni avtomobili, brez koles, samevajo na najbolj obljudenem parkirišču v Trbovljah. Seveda na parkirišču na Sallauminesu. Kdo jih je tja postavil, sene ve, čigavi so - še manj, ker so vsi trijebrez registrskih tablic. Vsekakorpa so tam v sramoto.
Za
Seznam zbranih prostovoljnih prispevkov za nakup aparata "Mamograf" od 16.4.1994 do 22.4.1994: PE Krojenje, PE Polizdelki, DE Skladišče LISCA Sevnica - 34.550,00;
Prodajalke trgovine ŽIVA Zagorje-prostovoljni prispevki
-	5.000,00; Zavod Zasavske lekarne - 40.000,00; Slavko Lazar, Market Kum Zagorje - 2.000,00; Družina Žnidaršič, Trbovlje - 3.000,00; Nevenka Benko, Trbovlje
-	3.000,00; Sindikalna podružnica Konf. LISCA Sevnica, PE Zagorje - 74.500,00; Trgovina na drobno Dekor, Marinka Voljak, Trbovlje - 4.000,00; Gimnazija -Ekonomska šola Trbovlje - 72.000,00; Jože Tomažin, Trbovlje - 2.000,00; Ani, Ivo Zupančič,Trbovlje- 7.800,00; Zaposlene žene OŠ L Skvarče Zagorje - 23.500,00; IBT Visoke gradnje, Trbovlje - 5.000,00; Avtoservis Malgaj, Trbovlje - 80.000,00; Frizerstvo Koni Vran, Zagorje -2.000,00; ABC Tehnohit Trbovlje - delavke 11.700,00; Boris Kranjc, Trbovlje- 5.000,00; Ema Medved,Trbovlje
-	2.000,00; Marta Sivko, Trbovlje - 2.000,00.
Skupaj zbrana sredstva od 16.4. do 22.4.- 379.050,00 SIT, skupno pa že 6.642.102,00 SIT.
če že ne v napoto. Kdorkoli je zanje odgovoren naj jih pospravi, ali pa razišče, čigavi so in to stori namesto lastnikov - na njihove stroške. Res je, da so avtomobili za tiste, ki na parkirišče ob novi cesti ne zahajajo, nevidni. Zato pajih vsak dan gledajo tisti, ki tam stanujejo. Kot kaže, jih v svoji vsakodnevni naglici najbrž še ipazili niso. Res je tudi, da stanovalci Sallauminesa ijbrž niso pravi naslov za odvažanje pozabljenih avtomobilov, lahkopabikdo vsaj komu sporočil... Sicer pa, kdo je za te avtomobile sploh odgovoren? Najbrž tega ne ve niti sam B... Sicer pa sploh ni pomembno, kdo avtomobile vidi in kdo ne. Dejstvo je, da njihovo mesto ni sredi Trbovelj. Odgovorni so s tem obveščeni, mi pa čakamo.
Danijel Amoi
Kmetje v Zasavju so že zdavnaj poznali "črno zemljo", kije bila na določenih mestih skoraj na površju in ni rodila ničesar. Ko je zanjo slišal odvetnik Franc Mauer, je leta 1802 v želji po dobičku s kmeti podpisal odkupne pogodbe. Pričela se je zgodovina rudarskih revirjev. Črno zlato, ki je v dolinah ob Savi vzpodbujalo življenje, je pisalo vesele in žalostne zgodbe. Črni kamen je rezal kruh. Ugašal je življenja. Koval je ljudi. Pripeljal je železnico, umazal Savo in zrak. Drejčnik Andrej brez njega ne bi nastal. Zgodba o premogu se izteka. Ali res?
Naša zgodba o premogu se šele začenja. Pisati se prične v naj večjem slovenskem rudarskem mestu, v Idriji, s poltisočletno dediščino rudarjenja. Andrej Peternelj, mlad človek in z inovativno žilico, je izumil gorilec na premog: "Vse genialne pogruntavščine so pravzaprav enostavne - le domisliti se jih moramo. Nobenainovacijane nastane zato, ker moraš ali želiš nekaj novega, pač pa zato, ker iščeš možnosti.
znanost in tehnologijo. Konstrukcijsko tehnološko obdelavo ter proizvodnjo zagotavlja Rotos Idrija, gorilcu -distribuciji in promociji doma in na tujem, se posveča posebna marketinška služba. Prvi gorilec na premog so v Zasavju priklopili na obstoječe centralno ogrevanje individualni hiši Jožeta Kandolfa na Dolu pri Hrastniku. Pri njem so možni tudi ogledi (prodajo in servisiranje zagotavlja Kovit
kako odpraviti tisto, kar te moti, ker hočeš predrugačiti, si poenostaviti delo." Andrejjekuril centralno peč s premogom. Vsakič je čistil gore pepela. Slabši, ko je bil premog, več gaje bilo. Ko ga ni bilo doma, je kurjava ugasnila. Ko se je vrnil iz kurilnice, je bil umazan. Plin ali olje? "Ne, ostal bi pri premogu, ampak drugače," sije rekel.
Porodila se je ideja, nato skice in poskusni modeli. Inovacija je počasi, a vztrajno postajala vse bolj opazna. Kot popolnoma slovenski proizvod je tudi uradno patentno zaščitena. Strokovne ocene je gorilcu na premog zagotovila Fakulteta za strojništvo, podporo pa je izdelku ponudilo tudi Ministrstvo za
Trbovlje), zanimanje je že zdaj nepopisno. "Kako tudi ne, ko pa j e stvar tako enostavna. Ko pridem iz službe, namečem premog v zalogavnik - in se grejem. Razvoj gorišča na premog sem spremljal že dalj časa. Spremljal sem meritve, vem, da je kurjenje ekološko mnogo bolj čisto, daje varen in varčen, saj porabi 30* odstotkov manj premoga, ker je izgorevanje kontrolirano in takorekoč popolno," pravi Jože Kandolf.
Direktor KovitaMarjan Zupan pa dodaja:" Čeprav se naše podjetje ukvarja z izdelovanjem rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin, imam občutek, da smo ljudje še vedno "zaljubljeni" v premog. Z njim smo živeli in gorilci na
premog imajo tudi zato svojo prihodnost." Kovit v vsej zgodbi ne nastopa zgolj kot prodajalec in serviser 8-20 kW gorilcev na premog. V njihovi proizvodnji je že nastal prototip enomegavatnega gorilca, ki bi lahko ogreval večje površine, proizvodne obrate, na primer. Prva preizkušnja, ogledal si jo je tudi generalni direktor DP RRPS Trbovlje Aljoša Kink, je pokazala še nekatere porodne težave. Sprva zaskrbljen, potem že boljše volje, je bil oče gorilca Andrej Peternelj: "Nastajažlindra,
sliki z inovatorjem Andrejem Peterneljem) so nasuli 400 kg premoga. Če bi to isto količino zakurili na kupu, bi tam ostalo par samokolnic pepela - iz gorilca so izbezali le prgišče žlindre. V eni uri kurjenja je gorilec poskočil na 700 kW. Če bo šlo vse po načrtih, bo največjigorilec dosegel tudi 10 megavatov. V Sloveniji je v tem trenutku priklopljenih deset malih gorilcev na premog. Tibodo služili kot promocijske točke za oglede. Raziskave trgakažejo, da v primerjavi z ostalimi energenti, še nismo
ki je ventilator samodejno ne porine iz cevi - vendar že vem, kaj storiti."
Za lažjo predstavo so nam, nepoznavalcem, postregli z nekaj podatki. V zalogavnik giganta (na
zamudili zadnjega vlaka. Slovenci smo kot kmetje, ki gojijo doma živino, po meso za zrezke pa hodijo v mesnico. Nekateri to prispodobo že razumejo.
Mateja Grošelj
rf	------^
Komu je gorilec namenjen
Gorilec na premog je uporaben za kakršnokoli oskrbovanje toplotnih procesov, ki rabijo od 8 do 20 kW moči, kadar želimo kot gorivo uporabljati premog Orehovec ali drobne brikete. Gorilec se vžge samo v začetku kurilne sezone, polnjenje zalogavnika je potrebno od enkrat na dan v zelo hudem mrazu do enkrat na tri dni v zmernem mrazu.
V zgorevalni cevi se iz premoga sproščajo gorljivi plini, ki se ob pritisku z razžarjeno maso takoj vžgejo in zaradi dovoda zraka pod pritiskom izgorevajo kot plini v plinskem ali oljnem gorilcu. Izpopolnjen proces zgorevanja omogoča, daje izkoristek gorilca na premog večji, kot pri običajnem zgorevanju v peči. Posledica je neprimerno manjša količina pepela in manjša poraba premoga, kar direktno pomeni manjše stroške ogrevanja. Tudi sestava dimnih plinov je za okolje manj obremenjujoča. Prav prihranekdenarjatermanjša obremenitev okoljastabistvena za daljši čas. Saje so pri takem načinu zgorevanja minimalne, zato je potrebno ometanje peči in dimnika silno redko. .............................
Nesklepčna skupščina
Zagorje- V Zagoiju ni bilo sprejetih nekaj pomembnih dokumentov. Vzrok za to je bila nesklepčna skupščina 25. aprila. V tej skupščini nesklepčnost ni v navadi, čeprav je res, da polnoštevilčno poslanci nikoli niso prihajali. Sprememba poslovnika pred časom, s katero so uvedli sistem skupnih sej in s tem ugotavljanje vseh prisotnih, ne pa ločeno po zborih, jim je omogočila normalno delovanje skupščine in odgnala strah pred tem, da bi prisotni prihajali na sejo zaman. V ponedeljek pa seje to le zgodilo. Trije poslanci so bili premalo za veljavno odločanje.
Dnevni red je zajemal kar štirinaj st tem, saj se je od začetka marca, ko so imeli v zagorski skupščini zadnje obravnave, nabralo gradiva za dober kup. Med temi gradivi omenimo proraču n za to leto, ki so ga v izvršnem svetu obravnavali v številnih delovnih osnutkih, temeljito pa so ga obdelali tudi poslanci na marčevski seji.
Druga pomembna točka je bila preoblikovanje javnega komunalnega podjetja. Občina ga je kot lastnika dolžna prilagoditi zakonskim odločbam, podjetje pa uskladiti akte do konca maja, v nasprotnem primeru lahko sledi izbris iz registra. IS je zaradi zakonskih določil in rokov sprejem odloka predlagal po enofaznem postopku, s tem pa bi bila organizacija preoblikovanega podjetja prilagojena tudi potrebam občine
kot lastnice. Še dva pomembna odloka s področja komunalnega urejanja sta bila na dnevnem redu. Prvi je akt o koncesiji za nadzor kurilnih naprav in za opravljanje dimnikarskih storitev. Drugi pa predpisuje komunalno ureditev, vzdrževanje javnih površin in zunanji izgled mesta in naselij. Ta odlok je bil v skupščinski razpravi že nekajkrat. Prav razprave so botrovale spremembam osnutka v tisti meri, daje dobil vsebino, ki naj bi v okolju ustvaril dobro higiensko ureditev čiščenja javnih površin, vzdrževanje javnih površin in odlaganje odpadkov, varstva pred hrupom, urejanje vodovodnega omrežja in odvajanja odpadnih vod ter zunanjih izgled mesta in naselij. V odloku so določene tudi kazni, ki bodo kršilce kar močno ošvrknile po žepu, to pa bo, vsaj pričakovatije, največjamožnost zastreznitev vseh, ki jim za urejenost okolja ni mar. Za primer povejmo, da bo tisti, ki bo svoje motorno vozilo pral tam, kjer se to ne sme, kaznovan z vsoto od deset do devetdeset tisočakov, nepravilno parkiranje bo od 1.500, - 15.000 tolaijev pa bo na primer lastniku zapravil pes, ki bo s hrupom, smradom, iztrebki ali kako drugače motil okolico.
Udeleženci nesklepčne seje so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali takoj po prvomajskih praznikih.
Ivana Laharnar
Sprejetje proračuna
Trbovce - Prejšnjo sredo je bila ponovno sklicana 31.skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Trbovlje, ki je teden dni prej zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela odpadla. Tokrat so sklepčnost zagotovili šele po telefonskem pozivanju poslancev.
Po proceduralnem delu seje zataknilo že pri sprejemu osnutka odloka o sprejemu zaključnega računa občine za leto 1993. Ta je bil sprva predlagan, a zaradi nesoglasij pri glasovanju ni bil sprejet. Nato je prišlo do popolnega zapleta pri sprejemanju mnenja in pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja Saša Ostrožnika v zvezi sprejemanjem osnutka odloka o proračunu občine Trbovlje za leto 1994. Po besedah pravobranilca je skupščina edina, kije pristojna za tak sklep in je vztrajal pri tem, kar je napisal v svojem odgovoru. Skupščina naj bi tako glasovala o obeh mnenjih, njegovem in mnenju pravnega instituta Ljubljana. Po besedah sekretarja IS Franca Amona se je statutarna komisija strinjala z mnenjem pravobranilca.
Predsednik IS Franc Beravs je nato predstavil osnutek Odloka o proračunu občine Trbovlje za leto 1994, kjer je že sedaj primanjklj aj. Zapleta se pri sredstvih, ki jih je namenila republika in izpadu prodaje objekta Volan. Razlika, ki je nastala, je v višini sedmega kupona obveznic, ki
zapade v juliju. Predlagali so, da ta postavka ostaneodprtananivoju javne porabe. Postavljeno je bilo tudi vprašanje odprodaje občinskega premoženja, konkretno bazena. Predsednik IS je odgovoril daje cena 48 milijonov SIT.
Na koncu so po burni razpravi sprejeli odločitev, da se osnutek sprejme in da v enomesečno javno razpravo. Pri točki o poslovanju podjetij, ki so pridobile sredstva iz naslova občinskih obveznic za svojo sanacijo, pa ni bilo prisotnih direktorjev teh firm. Pri Strojegradnji gre predvsem za pomanjkanje obratnih sredstev, samo poslovanje pa neprinaša posebnih finančnih rezultatov, čeprav zagotavljajo, da imajo zaenkratkar precej naročil. Iskra Semicon je doživela precej sprememb. Po vseh težavah s krediti, jim je ostalo še plačilo razlike 2 milijona DEM kred ita, ki jo bodo skušali izravnati v doglednem času. Republikaje pri tem že odstopila svoj 19 odstoten delež v Iskro Holding. Kar pa se tiče Ipoza, je stvar v rokah t.i. Koržetovega sklada, tako daje vprašanje vrnitve sredstev iz naslova obveznic. Sprejeti so bili skoraj vsi predlogi, razen predloga o določitvi vrednosti točke za izraču n nadomestila o uporabi stavbnega zemljišča v občini Trbovlje za leto 1994. Rešitev bodo morda našli na naslednji seji Skupščine občine Trbovlje.
Rudi Špan
Hrastničani o desetih točkah
Hrastnik- Prejšnji četrtek je bila v dvorani Poslovno-stanovanjskega objekta v Hrastniku 26. skupna seja delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik.
Na dnevnem redu je bilo deset točk. Razpravljali so o vprašanjih, odgovorih in pobudah delegatov, o potrditvi skrajšanega zapisnika 25. skupne seje zborov Skupščine občine, o zaključnem računu proračuna občine in namenskih sredstvih za leto 1993. Podali so tudi informacijo o rezultatih poslovanja javnih zavodov v letu 1993. Med drugim pa so obravnavali pobudo Splošne bolnišnice Trbovlje o zbiranju finančnih sredstev za nakup mamografa.
K.B.
Izguba zagorskega ZD
Zagorje- IS zagorske občine je bil na torkovi seji postavljen pred neljubo dilemo. Zdravstveni dom v Zagorju je namreč lani prigospodaril 27 milijonov tolaijev izgube. Sanacijski program, ki ga je pripravil strokovni svet zdravstvenega zavoda, so članilS prejeli na torkovi seji na mizo, direktor ZD dr. Franc Grošelj pa jim je ob tem razložil, da ti milijoni ne pomenijo neposlovnega delovanja, pač pa neplačilo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje za več opravljenega dela, ki so ga v zdravstvenem domu v lanskem letu nudili bolnim občanom. Po izjavi so naredili za 34 milijonov tolaijev več storitev, kot je bilo v izhodiščih določeno. Nad tem pa Zavod za zdravstveno zavarovanje računov noče pokrivati.
Kaj torej storiti, so se vprašali člani IS. Ali se pogovarjati o izgubi v letu 1993 ali o teijatvah zdravstvenega doma? Ker je v razpravi ostalo odprtih precej vprašanj, predvsem strokovne narave, so se odločili to temo ponovno obravnavati. Do predlaganega sanacijskega programa se zato niso opredelili, na naslednjo sejo pa bodo povabili predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanj e Slovenije, ki bo znal razložiti, ali so res z njihove strani zavode po Sloveniji obravnavali različno in z različno opredeljenimi izhodišči postavili občane v neenak položaj.
Na torkovi seji so obravnavali tudi pogodbe o najemu prostorov in sodelovanju med zasebnimi zdravniki - koncesionarji in Zdravstvenim domom Zagorje. Člani IS so sklenili pogodbe o najemu in odprodaj i osnovnih sredstev še preveriti prijavnem pravobranilcu. Sklenili so tudi, da se mora privatna zdravstvena dejavnost odvijati obvezno v zdravstvenem domu. Bodoči konce-sionaij i morajo pred podelitvijo koncesije prekiniti sedanje delovno razmerje zjavnim zavodom, direktorju, kije tudi eden od bodočih privatnih zdravnikov, pa pogodba o koncesiji ne bo podpisana pred sanacijo izgubein dokončno ureditvijo razmer v zagorskem zdravstvenem domu.
Ivana Laharnar
sfEflan
m
1
UJ
O
0
1 8
1.	-5. VZEMI ME-Panda (2)
2.	-2. COPATA-Abrakadabra (5)
3.	-/. PISMO-Viki (1)
4.	-3. ZMIKAVTI - Don Mentoni Band (4)
5.	-4. POLJUBI ME - Plestenjak & Kozarič (3)

• |v
JvX- '.'.V1.1.1.1.1.1. . X*.
1.	-1. STREETS OF PHILADELPHIA - Bruce Springsteen (5)
2.	-/. THE MOST BEAUTIFUL GIRL IN THE WORLD - Symbol (1)
3.	-3. EVERYTHING CHANGES - Take That (3)
4.	-2. ILLREMEMBER- Madonna (3)
5.	-5. ROCK N ROLL DREAMS COME TRUE - Meat loaf (2)


;
p
L_____5

lili
Glasuj etn za:
I S Moj naslov: M
!
I

Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje M do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
'.L	mmmm mmm .. .,mu........mmm . . .mmm. .. m—m mm .. . mmm ....
Republika Slovenija
OBČINA
ZAGORJE OB SAVI
Cesta 9. avgusta 5 61410 Zagorje ob Savi
Spoštovani občani Zagorj’a!
Ob PRAZNIKU DELA
Vam iskreno čestitava ter Vas vabiva na kresovanje, ki bo v
soboto, 30. aprila zvečer
pri plazu v KS Franc Farčnik in na tradicionalno
družabno srečanje
na Plešah v nedeljo, 1. maja ob 11. uri.
Želiva Vam prijetno preživljanje prazničnih oni.
Predsednik Izvršnega sveta
Vladimir KOJNIK
Predsednik Skupščine občine Zagorje
Matjaž ŠVAGAN
x	____• •
W ■£

Ì V...« « V>.ir« T M A V fl %

A
V . *? '•■ JA $ £ ,-#? £? Jr J JA ^ ■ J? 4? J» & J g
A.A* J’A/rž A? ^.	'
J
■9
■9
4
'V
j
f
«
r
'f

•••v--'	:-/c	-v:'--
-	avtoakustika montaža avtoakustika
-	glasbeni stolpi HI-FI komponente
-	TV sprejemniki
-	videorekorderji
DELOVNI ČAS: 9h-13h in 15h-19h ob sobotah 9h-13h


‘ 9
9
>
f/
f.
<9
v
•:
/
X"	JT & .. ^ J? ,C .J' & ..'=> ^
tAitfì A G R O HIT
61420 Trbovlje, Opekarna 5
Obvešča vse svoje kupce, da bo v mesecih: april, maj in junij 94 v vseh svojih poslovalnicah vršil prodajo cca 30-tih artiklov brez trgovske marže.
-	PE CENTER, Trg revolucije 28/c
-	PE DISKONT, Ulica 1. junija 1/a
-	PE VALANDOVO, Sallaumines 3/c
• PE HIT MARKET, Trg Franca Fakina 2
-	PE KOMUNALA, Cesta Tončke Čeč 2
in OSKRBOVALNI CENTER na Opekarni 5 v Trbovljah.
Obiščite nas, ne bo vam žal!
SE PRIPOROČA
AGROHITd.o.o.
Združenje družb
Po medijski vojni, ki so jo uprizorile nekatere družbe za upravljanje (Pomurska investicijska družba, pa tudi LB Maksima), so se strasti rahlo pomirile in predstavniki družb za upravljanje so se 18. aprila v prostorih Združenja bank Slovenije v Ljubljani sestali na 1. seji iniciativnega odbora za ustanovitev Združenja družb za upravljanje Slovenije. Začasni iniciativni odbor, ki so ga sestavljali Matjaž Gantar iz Kmečke družbe d.o.o., Metod Logar iz Družbe Hram d o.o. ter Stanislav Valant in Milan Povirk iz Nacionalne bančne družbe d.o.o, je predlagal, da bi se na ustanovnem sestanku dogovorili o odnosih in vlogi javnih podjetij, državnih organov in javne uprave v procesu zbiranja lastniških certifikatov, skupnem pridobivanju potrebnega znanja in organizaciji izobraževalnih programov, ureditvi nekaterih tehničnih vprašanj pri zbiranju certifikatov, skupnemrazvoju programov zaknjigovodsko -računovodsko podporo, skupnem in enotnem odnosu do države in regulatorjev, npr. glede obdavčenja, dopolnitvi in spremembi zakona ipd. Na tem sestanku so bili prisotni predstavniki kar štirinajstih družb za upravljanje.
V razpravi se je oblikovalo nekaj predlogov za delo združenja. Sprejeli so pobudo, da Združenje začasno deluje v okviru Združenjabank Slovenije (predvsem skupna uporaba administracije in prostorov ZBS ter delovanje v obliki sekcije ZBS). Poleg tega bo potrebno pripraviti osnutke konstitutivnih in statutarnih dokumentov in se dogovoriti o sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ki bi moralanovoustanovljeno združenje sprejeti kot upoštevanja vrednega partnerja pri regulativi trga vrednostih papirjev.
Govorili so tudi o možnostih včlanitve v mednarodno združenje investicijskih upravljalcev (investment managers) ter pojavih nelojalne konkurence. Očitno bo Agencija za trg vrednostih papirjev proti kršiteljem ustrezno ukrepala, saj se pojavljajo že posamezne pravne osebe, ki so začele zbirati lastniške certifikate, preden so zato sploh dobili dovoljenje Agencije. Opravljanje takšnih poslov brez dovoljenjajedejanjenelojalne konkurence, kar bo Agencija sankcionirala že pri podeljevanju dovoljenj.
Soglasno so potrdili iniciativni odbor za ustanovitev Združenja družb za upravljanje Slovenije v sestavi Tanja Miklavc - LB Maksima, Matjaž Gantar - Kmečka družba, Metod Logar - Hram, Branko Pavlin - KBM Infond, Samo Primožič - Intara S&P ter Stanislav Valant - Nacionalna bančna družba kot predsedujoči. Odbor seje po končanem skupnem sestanku že sestal in dogovorili so se za nadaljnje delo ter obvestilo v medijih, s katerimi bodo pojasnili javnosti nekatere nejasnosti in dileme o družbah za upravljanje.
Lahko rečemo, daje kljub vsemu prevladal zdrav razum in so direktorji družb za upravljanje pravočasno spoznali, da je na slovenski finančni sceni prostor za vse, in da so igre brez meja, ki smo jim priča med politiki, v gospodarstvu popolnomaodveč. Hvalabogu, da vnaši dolini Šentflorjanski še kdaj prevlada zdrav razum.
Milan Povirk
Regionalka do Prebolda
Direktor Republiške uprave za ceste Anton Šajna je na nedavnem obisku v Trbovljah dejal, da je v Sloveniji še vedno 450 km makadamskih cest. Problem je vedno in povsod - denar. Že več kot pol desetletja se pri reševanju regionalke, ki preko hriba povezuje Trbovlje s širšim slovenskim prostorom, občinski vodstvi Trbovelj in Žal ca vrtita v krog u.Cestajena začetnem odseku iz trbovelj ske smeri že asfaltirana, višje je po republiških normativih razširjena in na najbolj kritičnih mestih sanirana, vendar je do vrha neurejenih še 1300 metrov. Žalčani letos predidevajo asfaltiranje odseka Prebold-MarijaReka. Vmesenkospoti ostajanerešen. Lahko pričakujemo, da bo kmalu manj prahu, blata in slabe volje, ker je omenjena regionalka bistvenega pomena za zasavsko gospodarsko vklapljanje v slovenski prostor.
M.G.
		

Načini sodelovanja
Sestankov, maratonskih sej, raznih konferenc v sejnih sobah, smo se Slovenci navadili v zgodovinskem obdobju
samoupravljanja. Poslovna srečanjana vseh ravneh upravljanja in vodenja v podjetju so še vedno neizogibna. Ob vodenju delovnih sestankov se po razdelitvi Zdravka Malnarja poslužujemo večih metod. Znanaje avtokratska metoda, ko je odločanje v rokah posameznika, v njem je osredotočena oblast, uveljavlja le svojo voljo, prisiljuje podrejene, da izpolnjujejo ukaze. Predlogi in nove zamisli so izključene, prigovori se ne upoštevajo. Avtokratska metoda temelji na prisili in pritiskih. Koristna je le v primerih, ko je potrebna hitra in učinkovita odločitev (poznate v svojem okolju podobne primere?). *
Osnova demokratske metode je sodelovanje in skupni dogovori. Pobude prihajajo iz ust vodje, ostali udeleženci sestanka jih potrjujejo ali zavračajo ali ponujajo nove rešitve. Odnosi so korektni (tudi to se dogaja, ali ne?). Liberalna metoda je metoda prostih rok. "Pustimo, naj dela vsak, kar hoče - vse naj gre po svoji poti." Vodja sestanka površno opravlja osnovne funkcije vodenja. Te metode se lahko poslužujejo le tisti, ki imajo v svoji organizaciji delavce, ki premorejo visoko delovno moralo, strokovnjaka z ustrezno izobrazbo in inovacijskimi težnjami.
Omenili bomo še avtoritativno - demokratsko metodo ali fleksibilno - prodoren stil. Le vodja, ki ima znanje in informacije, je zmožen ob uporabi organizacijskeprodomosti in zagnanosti ter ob široki podpori zaposlenih, obvladovati načrtovane cilje in naloge ter vse probleme in tveganja v zvezi s tem (da bi bilo le čimveč takšnih, kajne?).
Mateja Grošelj

Kmetijski minister v Čemšeniku
Če ms t ni k - Dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo, je v nedeljoobiskalčemšeniškekmete.Obrazložilje strategijo razvojaslovenskega
kmetijstva in nacionalni program razvoja gozdarstva. Slovensko kmetijstvo mora biti ekosocialno in tržno naravnano. Takšna politika je za slovenskega (pol)kmetain Slovenijo nasploh edina dolgoročna smiselna kmetijska politika. Slovenija brez (pol)kmeta, ki bo obdelal vso zemljo, ki jo je moč obdelati, ne more preživeti. Od 156.000 slovenskih kmetij, kolikor jih je bilo ob popisu leta 1991, jih jele 18.000 takšnih, ki jim je edini vir preživljanja dohodek iz kmetijstva, t.i. čistih kmetij. Zato se je potrebno zavzemati za družinsko kmetijo. Zakonodajo so v tem smislu že uspešno spremenili, sredstva pa so, za hitrejši razvoj slovenskega kmetijstva, premajhna. Po padcu Peterletove vlade so proračunska sredstva za razvoj kmetijstva še vedno skoraj prepolovljena. To razvoja, po besedah dr. Osterca, ne more ogroziti, ga pa upočasnjuje. Tudi zato je pomembno, da SKD ostane v vladi, saj je tudi SLS, ki je slovenskemu kmetu poleg SKD še najbližja, v opoziciji.
Na vprašanje domačinov glede zadružništva je dejal, da bo kmet dolgoročno težko uspešen, če si ne bo v okviru zadruge po načelih solidarnosti in vzajemnosti pomagal z drugimi kmeti. To možnost jim je po povojnem obdobju socialističnega zadružništva prinesla demokracija. Demokracija pa ni le pravica, ampak tudi dolžnost in odgovornost. Pred tem stoji brez izjeme tudi slovenski kmet.
T.S.
Dobrodelni koncert
Šmartno pri Litiji - Vsakodnevne stiske nekaterih družin so vsak dan večje. Brezposelne matere in očetje vsak tolar obrnejo dvakrat, če je le mogoče. Otroške želodčke je treba napolniti, v šoli so knjige in zvezki nujni, vendar za vse mnogokrat zmanjka denarja. V OŠ Šmartno so premišljevali, kako pomagati otrokom in staršem, ki so v stiski. Povabili so Trio Novina, * poiskali sponzotje in organizirali dobrodelni koncert. V petek, 22. aprila se je v šmarski kulturni dvorani ob 20. uri zbralo veliko obiskovalcev. Nastopili so trije člani družine Novina iz Otočca, ki so na koncertu predstavili pet zvrsti glasbe. Učenci nižje stopnje šmarske šole pa so pripravili še razstavo likovnih delin sestavkov na temo Naša družina, dodali glasbene točkein dramatizacije.
Ravnatelj šmarske šole Boris Žužek je povedal, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo sestavljena iz članov sveta staršev, da bodo sredstva prišla v prave roke. Za kaj bodo denar porabili, še ni mogel povedati, med predlogi pa je plačilo malice, prispevek za šolo v naravi in kulturne prireditve za socialno ogrožene otroke. Ker se število takih otrok povečuje, premišljujejo o ustanovitvi posebnega sklada, s pomočjo katerega bi lahko rešili marsikateri problem.
J.K.
Cesta v Konjšico
Na cesti v Konjšico so prejšnji teden spet zavihali rokave.
Zbiranje sredstev se nadaljuje
Zagorje - Konec marca so v Zdravstvenem domu kupili RTG aparat za potrebe pljučnega dispanzerja. Aparaturo trenutno montirajo in upajo, da bodo dela v maju opravljena. Hvaležni so zavarovancem posameznikom, ki so prispevali glavnino sredstev in delovnim organizacijam (Lisci Zagorje, Svei Zagorje, Kramidi Zagorje, Elektro Ljubljana - Enoti Zagorje, Delozi Zagorje, Siporexu Kisovec), ki so prispevale večja finančna sredstva za aparaturo. Prav tako so hvaležni za pomoč občini Zagorje. V Zdravstvenem domu potrebujejo zdaj še spremljajočo opremo - aparat za razvijanje RTG filmov, zato bo finančna pomoč še vedno dobrodošla.
K.B.
Trbovlje - Dobro se še spominjamo požara, ki je hudo poškodoval poslovalnico Tehnograd na Trgu revolucije. ABC Tehnohit sije kar nekaj časa prizadeval, da bi poslovalnico, ki ima 340 m2 površine, čimprej obnovil. Poleg ostrešja so morali obnoviti vse instalacije, nabaviti je treba tudi dobršen del nove opreme. Računajo, da bodo obnovljeno trgovino odprli 1. junija, ob občinskem prazniku. Dotlej pa bo trgovina v omejenem obsegu poslovala v spodnjih prostorih blagovnice.
T.	L.
Hrastnik - V sredo, 20 aprila je bilo v Hrastniku 29. občinsko tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje. Priznanja so dobili: 6. razred: 1. Marko Jerič (Dol), 2.-3. Andrej Peklar In Jelena David (oba Hrastnik); 7. razred: 1. Jani Medvešek, Jure Šterbucl (oba Dol), Iva Vidovič (Hrastnik), 2. Rok Zupančič (Hrastnik); 8. razred: 1. Boštjan Pečnik In Marko Jamšek (oba Hrastnik), 2. Uroš Borovšak (Dol) in Andreja Dolanc (Hrastnik). Na državno tekmovanje za zlato Vegovo prizanje sta se uvrstila sedmošolca Jani Medvešek in Jure Šterbucl z Dola ter osmošolca Boštjan Pečnik in Marko Jamšek iz Hrastnika.
F.M.
Partizanski vrh - Dela na cesti Partizanski vrh - Potoška vas so se pričela že v letu 1993. Kmalu je bil položen tudi asfalt. Zaradi zime se je dokončevanje muld ustavilo in s temi deli so nadaljevali šele pretekli teden. V četrtek, 21. aprila je bil položen še zadnji asfalt okrog avtobusnih postaj, dokončali so tudi mulde.Takoje sedaj cesta asfaltirana, ostane le še redno vzdrževanje.
U.	l.
Partizanski vrh - NaPartizaneskem vrhu so širili cesto od Vozila proti Izlakarju (pri Goluf). Razširili so vso pot do šole, saj je bager naredil več kot 60 delovnih ur, v soboto pa so krajani s skupnimi močmi, traktorjem in kamioni, navozili na cesto še pesek. Tega so vozili "iz rebri", kjer gaje nakladal bager. Dela sta financirala KS Klek in Andrej Izlakar.
U.l.
Prapreče - Tudi krajani Prapreč ne počivajo. Lotili so se ceste na Prapreče in do Mesečine. Krajani so opravili vsa potrebna osnovna dela za polaganje asfalta. Tudi oni so v soboto, 15. aprila vozili na cesto pesek. Upajo, da se bodo lahko kmalu vozili po novem asfaltu.
U.l.
Šmartno pri Litiji - V torek, 26. aprila je v kulturnem domu učencem višje stopnje predaval in predstavil svoje Nevarne poti popotnik Zvone Šeruga.
J.K.
Pisma, bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v dasoplsji'in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju.^Nepodpisanih pisem ne objavljamo. ^Dolžina pisem Jez^adi prostora omejena na največ SO^tlpkanlh vratic. ljredništvoai^pridržuje pravico skrajSafitekst ali pa objaviti daljšega, čebeepi, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.

Kučana ne damo! (2)
Tov. Nučič, ne bom vam odgovorila v imenu vseh žensk, ker teh pooblastil nimam. To si dovoljujete samo vi. V imenu socialdemokratinj pa vam povem, da nas ne imejte za plačance. Demokracija se ne plačuje in ne kupuje. Plačanci so kvečjemu enostrankarski diktatorji in v te slednje spadate sigurno vi. Pogum in ponos imamo, čeprav bi v vašem večdesetletnem trudu že sleherni to izgubil. Nekam *
pozno poudarjate slovenstvo. Imenujete nas "izdajalci". Kdo je nas izdajal, prodajal in splektaril na jugu Balkana? Mi tja sigurno ne spadamo. Premladi smo, da bi bili "gozdni" s tako nizko moralno zavestjo, kot nam jo očitate. Vse, kar pritiče samo vam, ne pripisujte nam. Gospoda Janšo imate za vohuna, izdajalca slovenskega naroda. Trdite, da je bil na osnovi tega dela nagrajen z ministrstvom. So bili vsi vaši (čisto vaši) ministri ravno to, da so bili skoraj dosmrtni ministri. Vi, tovarišica, že veste. Nikoli nisem
Zahvala Zagorju
Slovenski krščanski demokrati iz vse Slovenije smo pretekli zaključek tedna delovno preživeli v Zagorju ob Savi na svoji, tokrat že 4. letni konferenci, in obenem praznovali 5. obletnico delovanja stranke.
Organizatorji konference se vsem sodelavcem in udeležencemzahvaljujemo za delovno vzdušje, sodelovanje in pripravljenost za pomoč, prav tako pa tudi za prijaznost občanov Zagorja, ki so dogodek opazovali od strani in so. nam nudili gostoljubje.
Posebej pa se zahvaljujemo za odprtost in pripravljenost za pomoč predsedniku SO g. Matjažu Svaganu, predsedniku IS SO g. Vladimirju Kojniku, vodstvu in osebju KG Delavski dom Zagorje, vodstvu in osebju hotela Medijske Toplice, gostincem hotela Kum, gostišča Ašič, restavracije Medija, gostišča Vidrgar - Žibert in Gami motela na Trojanah, organom za notranje zadeve in skupini mladih zaposkrbljeno prometno varnost, vodstvompodjetijTLGE Siporex iz Zagorja in RGD iz Trbovlja, župniku g. Antonu D obr ovolj cu za opr avlj eno sveto mašo in vzpodbudne misli, nenazadnje pa tudi vsem sredstvom javnega obveščanja za obširno in korektno poročanje.
Slovenski krščanski demokrati si lahko želimo, da bi povsod naleteli na takšen sprejem in gostoljubje.
Organizacijski tajnik SKD Branko Nimac
nosila krinke, kot pravite vi.
Nam to ni potrebno, ker nismo nikoli pripadali režimu enoumja. Opozarjate na nevarno peščico sovražnikov na protestu. Ali je za vas 10 tisoč ljudi peščica? Vedeti bi morali, da tudi peščica lahko zmaga? Koliko vas je bilo leta 1941 v odporu? Pogina naroda ne želimo, mogoče je to vaša želja za drugače misleče.
Kar se tiče g. Kučana, ga kar imejte. Jaz ga na svoje zadovoljstvo nisem volila. In kakšen predsednik je to?
Država ima 135 tisoč brezposelnih, visoke davke, divje lastninjenje in veliki javni dolg. Smo država ene same velike korupcije. In to je plod
Pljunki in demokracija
Organizatorji letne konference SKD v Zagorju so za prijetno počutje in uspešno delo delegatov in gostov v Zagorju poskušali narediti vse, kar je bilo v njihovi moči. Marsikaj ni bilo odvisno od njih, pa je bilo vseeno pripravljeno tako, kot se za tako prireditev spodobi - urejena okolica Delavskega doma in park, dovolj parkirišč (tudi na avtobusni postaji), prijazni zagorski gostinci in osebje Delavskega doma, topla želja župana in predsednika IS za prijetno bivanje v Zagorju prav vsakemu delegatu in gostu, pa sprejem delegacij na Siporexu in na RGD. To je izraz spoštovanja in odprtosti.1 Kot je tudi stranka SKD odprta za spoštovanje različnosti. Odraz tega so razna gibanja, krila in zveze znotraj stranke. To je demokracija - pisana živobarvna mavrica različnosti. Črno- bele ali rdeče - črne mavrice ni! Žal, tega še yedno ni doumela peščica Zagorjanov, ki se je v dneh letne konference v skupinicah zbirala ob parkiriščih, glasno razmišljala in se v knapovskem Žargonu hudovala nad tistimi, ki so "vse to dovolili", svoje goste pa bi najraje iz Delavskega doma nagnali v cerkev, češ, saj sodijo samo tja!
Mladim, ki so vzorno usmerjali promet, za kar so se jim delegati ob koncu konference zahvalili, ni preostalo drugega, kot poslušati ali preslišati neprijetno besedičenje in očistiti pljunke Zagorjana, ki se je spozabil, z avtomobila pomembnega člana SKD. Včasih se morajo tudi starejši učiti od mladih. Razumevanja demokracije in spoštovanja različnosti prav gotovo!
vašega dela in če že hočete tudi g. predsednika! Za vse napisane žaljivke pa samo to: dve ženski sta se sporekli. Prva je drugi očitala vse mogoče, tudi prešuštvo. Druga je z lahkoto odgovorila: "Vse sem, vendar ne takšno zlo kot ti. Ti si tovarišica!"
P.S. Cankarjev dom sigurno ne pripada vam. Sodeč po vašem pisanju ne premorete niti toliko kulture za eno samo opeko vzidano v ta kulturni hram!
Alenka Petrič, v.d. predsednica odbora socialdemokratinj Slovenije in predsednica OO SDSS Trbovlje
Tadeja Suša
Vkup spacan teden
"Došel je, došel zeleni Jurij ! " bi zapel naš estradni umetnik in ob kaki drugi priložnosti dodal: "Revolution is my solution."
(Revolucija je mojarešitev.) Teza, katero so zbrani na letni konferenci v zagorskem delavskem domu odločno zavrnili in se odločili nadaljevati pogajanja z desnico na strpen in kultiviran način. Prav lakaje bila tudi slovesnost ob obeležitvi praznika dneva upora proti okupatorju v soboto (prav tam). Kako kultivirano pa so se vedli oni, ki šobili zaradi "velikega dogajanja" (še vedno prav tam) prikrajšani za svojo "že tradicionalno" fešto in oni drugi, ki se ga pretekli vikend niso upali "nacediti", jepanjihovastvar.Med "zašankarskimi" pogovori je bilo namreč zaznati, da bi omenjeno ne bilo priporočljivo, češ v centru novo nastajajoče politične meke da mrgoli ta plavih.
Prav tistih ta plavih, ki pa se niso obregnili ob obrambnega Jelka, ko je le ta kolesaril po deželici. Kakšen slabo obveščen črnoglednež, ki bi ne vedel, daje minister promoviral vožnjo "Giru naproti", bi mogel celo pripomniti, da seje tiček podal na strateško preiskovanje našega ozemlja. Kaj hočemo, ko pa so preiskave pri nas v modi. Poleg kukanja v zakulisje Slovina in pretipavanja finančnika, bo ustanovljena že peta preiskovalna komisija preiskala vzroke razkroja Iskre. Tudi "Smolnikarja" želimo videti razgaljenega, kriči ljudstvo. Vse dol, tudi kapo pred poslanci - kajti proti koncu aprilajim je le uspelo končati z marčno sejo. Kaj hočemo, ko pa so se ušteli in si na svoja že tako obremenjena ramena zadali preobilico dela, da bi ga v roku dokončali, ubožčki. Pa vse le za borih dvesto tisočakov na mesec. Če jim je ostalo še kaj drobiža do plače, bi ne bil odveč predlog, da se zapeljejo (lahko tudi z biciklom) do Volčjega potoka in si odpočijejo kratkovidne oči na pisanih cvetočih tulipanih. Življenje se jim bo zazdelo lepše, tako da bodo maja sveži in bistri spet sedli za parlamentarne klopi. In tale nasvetekje čisto zastonj.
Tatjana Polanc
Pirova zmaga
Uspehe za uspehi nizal je stečajni upravitelj, premnogih bil podjetij je rešitelj.
So v zvezde v časopisih ga kovali.
"Davitelj naroda..." so odpuščeni z gnevom šepetali.
Manja Goleč
O letošnjem državnem proračunu so se in se še bodo lomila kopja. Priseganje vlade, da v nobenem primeru ne bo dovolila nad 400 milijard tolarjev odhodkov, se je razbilo ob ostre čeri že ob proračunskem memorandumu in zdaj je drugi znesek dobil še nekaj peruti in kdo ve, če na koncu, pred sprejetjem, ne bo dobil še nekaj vetra v jadra. Sicer pa niso tako iz trte izvite trditve, da letošnji proračun po vsej verjetnosti ne bo dobil potrditve, kajti v igri je vendarle nastajanje nove koalicije.
Nekaj podatkov o tem, kako veliko porabi država, je mogoče spoznati iz številk. Država je lani zajela od gospodarstva in državljanov 678 milijard tolarjev in porabila 51.2 odstotka celotnega bruto domačega proizvoda, kar je bilo 13 odstotkov več, kot je znašala njena poraba v letu 1992. Če k temu prištejemo še okoli 260 milijard tolarjev, kolikorjih je gospodarstvo lani odštevalo za čiste plače, lahko ugotovimo, da je šlo malodane tri četrtine lanskega bruto domačega proizvoda za državo in plače.
Gospodarstvo utegne tolikšno porabo vzdržati le s takoimenovanim najdenjem lastnega tkiva, pa tudi večanjem rdečih številk in najemanjem novih kreditov. Zal se, tako potrjujejo prve letošnje številke, omenjene razmere nadaljujejo, in to navzlic ugotovljenim presežkom in kljub deklarinano omejeni proračunski porabi. Tako utegnemo prebrati, da je država že v prvih dveh letošnjih mesecih porabila že kar 120 milijard tolarjev, kar je tudi realno več, kot v enakem lanskem času.
Rastejo tudi plače, prenaglo rastejo, in ni naključje, da to rast in previsoko porabo zlasti v gospodarski zbornici omenjajo v okviru znanih štirih najbolj žgočih problemih, ki jih pravzaprav že uvrščajo nied hude rakaste rane. Semkaj štejejo med drugim tudi še vedno previsoke obresti za kapital; najnovejše znižanje je resda prvo, toda slej ko prej je to zmanjšanje bolj blažev žegen. Drugo resno vprašanje, mimo katerega ni mogoče, je tečaj tolarja skupaj z drugimi spodbujevalci izvoza. Tečaj je prenizek in za večji izvoz nespodbuden. Še zlasti, če pristanemo na trditev, da bi moralo naše gospodarstvo prodati v tujino vsaj za dva, trikrat več, kot prodaja danes.
Najnovejši sporazum vlade s sindikati bo na področju plač nekak obliž na nadaljni poti vsakdanjega gospodarjenja. Toda vprašanje, ki ga načenjajo ne samo sindikati, tudi nekateri drugi, ki vso to problematiko spremljajo, se glasi: ali morajo res vso pezo postopne ozdravitve gospodarstva plačevati le delavci?
Milan Vidic

m

wm
m

Pričakovanja nekaterih, da bo letna konferenca Slovenskih krščanskih demokratov v Zagorju prinesla razkol v stranki, se niso izpolnila. Vodstvo stranke si je s spremembami statuta (razširili so krog tistih, ki lahko glasujejo, in znižali kvorum za glasovanje z d veh tretjin na polovico) in omej itvami pr i razpravah že vnaprej priborilo nekaj prednosti pred strankino desno frakcijo. Tudi brez tega, tako sta pokazali dve glasovanji, pa je bila sredinska usmeritev predsednika Lojzeta Peterleta v krepki večini.
Osrednje vprašanje letnekonferenceje bilo, ali naj krščanski demokrati vztrajajo v vladi skupaj le zDmo vškovo Liberalno demokracij o Slovenije, ali naj pogajanja razširijo še na Podobnikovo ljudsko stranko in Janševo socialdemokratsko. Lojze Peterle je vztrajal pri prvi različici, ki jo je sprejel tudi svet stranke, pobudniki ustanovitve Ljudskega krila SKD, ki jih vodilvan Oman, pašo zahtevali širitev koalicije nadesno. Prepričani so, da se v vladni koaliciji krščanska demokracija vseskozi izigrava, da stranka izublja identiteto in volilce.
V teh polemikah sta minila drugi in tretji dan konference. Pristaši sedanjega strankinega vodstva so dokazovali, da je SKD uspešna in prepoznavna stranka, da ne izgublja volil cev, da se sedanjih težav loteva konstruktivno in parlamentarno, ne pa "z vilami", da so nekooperativni socialdemokrati, ki so iz vlade odšli sami, in ljudska stranka, ki vseskozi postavlja nemogoče pogoje. Drugi sojih napadali, da ves srd usmerjajo na sorodne desne stranke, da so pustili Janšo na cedilu, da vrh stranke ne ve, kaj se dogaja med članstvom.
Nedeljsko tajno glasovanje je pokazalo, da so Omanova razmišljanja v manjšini, saj je za njegov predlog, da je treba koalicijo razširiti, glasovala manj kot tretjina. Zapovrh sploh ni prišlo do ustanovitve njegovega Ljudskega krila, saj so to odločitev prepustili eni naslednjih sej Sveta SKD. Peterleje ob tem povedal, da ljudskega konzervativnega krila ne rabijo, saj je stranka sama tako ljudska kot konzervativna, Oman pa odvrnil, da formalna odločitev sploh ni važna, saj je ta frakcija dejstvo.
Tokratni trši toni niso posebno presenečenje. Scenarij, ki so ga razlagali nekateri, da bo Omanovo krilo služilo kot most povezovanja na desni, predvsem s Slovensko ljudsko stranko, se zaenkrat ni izkazal za realnega. Stranka pač bolj potrebuje notranjo enotnost in popolno disciplino, če stavi na prihodnjo vladno os le med LDS - SKD. Prvi imajo v državnem zboru 30 poslancev, drugi 15; torej večino le ob popolni glasovalski uglašenosti.
Peterle, kije konferenco zapustil predčasno, je že pred odhodom na neformalni novinarski konferenci napovedal, da ljudsko krilo ne predstavlja težav pri koalicijskih pogajanjih, in da naj bi bila takončana sredi maja.
R.R.
Foto: Tomo Brezovar
Gostje so se v Zagorju dobro počutili.
Pri maši.
Zagorski organizatorji konference so se izkazali.
mm:

lili!
^»111111
Ob četrti redni letni konferenci SKD, kije bila od 22. do 24. aprila v Zagorju, smo nekaj vidnejSih članov in članic te.stranke povprašali, kako se pripadniki "stranke črnih" počutijo v "rdečih" Revirjih.
Lojze Peterle - predsednik SKD
Ne vem, kdo šteje našo stranko za črno?! V Revirjih se vedno dobro počutim, nimam slabih občutkov, srečujem zelo ustvarjalne in resne ljudi. Tudi sama stranka ni slaba, zlasti ne v Zagorju. Zagorjane vidim zgolj skozi "rdečo barvo in prah", kot pravijo nekateri. Res marsikaj v trditvi o rdečih Revirjih še drži. Treba je zbrati najboljše sile in gospodarsko prestrukturirati te kraje, ki imajo precej obeležij preteklega napačnega razvoja.
Vida Čadonič - Špelič: predsednica komisije za znanost, tehnologijo in razvoj pri SKD
Tu se super počutim! Ne mislim, da smo "črna" stranka in tudi, da so Revirji "rdeči". Recimo, daje danes zame vse modro. Modra barva je moja priljubljena barva. Z barvo se ne obremenjujem. Naj bo rdeča ali črna, ljudi sodim po njihovih lastnostih. Drugače v Revirje rada zahajam, tu imam tudi svojo najboljšo prijateljico.
Ivo Bizjak - minister za notranje zadeve
Na kakšne pretirane barvne kvalifikacije ne pristajam. Zdi se mi, da bi bilo dobro, če se v Sloveniji ne bi preveč delili po barvi, marveč bi stranke in posamezne politike delili po tem, ali dobro delajo ali ne. Zato nimam nobenih predsodkov do kateregakoli kraja v Sloveniji. Povsod bi rabili le več strpnosti.
Nada Skuk - poslanka SKD v DZ
Ne vidim, da bi bili Revirji res tako zelo rdeči. Sicer pa nobene stvari ne gledam zgolj črno, belò, rdeče., vmes so namreč tudi odtenki. Tudi strankarsko se čutim bolj zmerno, desno - sredinsko usmerjeno, kot pa čisto "črno". Je pa res, da nas je prejšnji sistem pripeljal globoko pod ničlo, v "rdeče" številke. Upam, da bodo tudi Revirji nekoč v celoti v "črnih" številkah.
Edvard Stanič - glavni tajnik SKD
Ha, ha, ha. Res je oznaka ljudskih in krščanskih strank črna barva, vendar se počutim predvsem modrega; odločite, da smo za letno konferenco izbrali kraj, ki je za nas še nekakšno misijonsko območje, je pametna. Prihajati moramo v kraje, kjer še nimamo dosti volivcev, lahko pa jih pričakujemo. Nekdanje barve se danes spreminjajo. To o rdečih Revirjih so bolj zgodovinske stvari.
Sandra Kržan - služba za stike z javnostjo pri SKD
Ljudje so tu, vDelavskem domu,izredno gostoljubni in sem prav prijetno presenečena. Z ljudmi na cesti pa zaenkrat še nisem imela stikov. Ne vidim razloga, zakaj bi "rdeči" Revirji lahko predstavljali kakšno oviro. Za nas ni ovir! Pri ljudeh me ne moti strankarska pripadnosti, če so pripravljeni pomagati.

E
Ivan Oman - poslanec SKD v DZ
Jaz se "rdečih" nič ne bojim! Sem eden tistih, ki trdimo, da se je treba z vsemi pogovarjati in z vsemi sodelovati. Edini pogoj za to je, da smo enakopravni partnerji. Zaradi mene so lahko Revirji tudi "rdeči" in me nič kaj dosti ne moti, če so. Vendar nam je iz zahodne Evrope znano, da so močno napredovale predvsem tiste države, ki so imele konzervativno vlado.
Jana Primožič - predsednica komisije za lokalno samoupravo pri SKD
Oblečena sem v rdeče... Barva sama niti ni tako važna. Sicer vidim tu še največ "zelenega", posebno na Izlakah, kijih malo bolje poznam. V Zagorju se počutim zelo prijetno in prav je, da spoznavamo vso Slovenijo - ne le na papirju. Drugače so Revirji tudi "črni", če po drugem ne, vsaj po premogu.
Igor Umek - minister za promet in zveze
Ali se še vedno imenujejo "rdeči" Revirji?Revirji niso več le "rdeči", ljudje tu razmišljajo o različnih političnih opcijah. Zelo čudno bi bilo, če bi bili vsi ljudje v Revirjih enakega mnenja. Enoumje, pa naj bo "rdeče" ali "črno", vedno vodi v iste zablode. Samo "rdeči" ali samo "črni" Revirji bi bili zelo slabi tako za Slovenijo, kot za Revirje.
Tekst in foto: Jože Ranzinger jr.
III!!!
II»
"Svojo službeno kariero sem začela na Brestu v finančnem sektorju, vendar me številke niso nikoli zanimale. Nato sem prevzela mesto sekretarke obrtnega združenja. Takrat sem se začela ukvarjati zzakonodajo in pravnim sistemom države. Obrtniki so se morali zoperstaviti državi oziroma predpisom, ki so jim omejevali možnosti poslovanja. Spoznala sem, da mi tega znanja manjka, zato sem vpisala pravo. Po volitvah 1990 sem prevzela vodstvo Zbora KS v občinski skupščini. Kmalu smo ugotovili, da bo Demos težko delal, če ne bomo imeli organiziranega dela. Začela sem organizirati službe Demosa, strank in odborov v občini. Sledila je odločitev za kandidaturo za poslanko. To je bil težak skok iz anonimnosti, v kateri sem bila navajena delati, prej v javnosti nisem nastopala. Delo sem prevzela kot delo, ne kot čast, kot neko funkcijo," pravi Nada Skuk, poslanka SKDvsiovenskemparlamentu.Cerkničankajevparlamentu aktivna. Noče parlamentarne dvorane le lepšati (po neki anketi so jo proglasili za najbolj zalo poslanko), ampak veliko tudi narediti. Na pogovor je prijazno pristala med konferenco SKD v Zagorju. Pa čeprav je bila v delovnem predsedstvu konference in je zaradi Zasavca morala "prešpricati"del uradnega zasedanja.
Zakaj ste se med veliko novimi strankami odločili za SKD?
Zame izbor ni bil velik. Nisem poznala drugačnega življenja kot tistega, kot ga živim, krščansko demokracijo sem takoj razumela kot tisto pravo. V Evropi je znano, kdo je gradil demokratične države, kdo je Evropo postavil na nove temelje, tako zame ni bilo dvomov pri izbiri stranke.
Stez delom konference v Zagorju zadovoljni?
Kljub temu, da so bili nekateri mnenja, da je tri dni za konferenco preveč, vidim, da je v bistvu to premalo. To se je pokazalo pri razpravah, kjer smo se morali držati časovnih omejitev, vendar ni šlo drugače. Dejansko bi bilo dobro, če bi imeli kakšen dan več za razprave. Trud organizatorjev je obrodil sadove, konferenca je dobro organizirana.
Nekateri so pričakovali razcep v stranki. Pokazalo se je, da ste le velika stranka. Kako vi ocenjujete te zaplete?
Ustanovitev krila ne pomeni odcepitev stranke. Res pa je, da nekateri skušajo to tako prikazati. Res je krščanska demokracija ena pomembnejših strank, največja desno sredinska stranka. Če pri nas pride do razkola, desnica dolgo ne bo tako močna. Sama ustanovitev krila pa ne pomeni razcepa, to je samo želja nekaterih, da imajo možnost svoje poglede bolj uveljaviti
znotraj stranke.
Menda je polovica poslancev pristašev tega krila. Se tudi vi prištevate med nje?
Ne vem, če ta trditev drži. Ko smo se pogovarjali, ni bilo takšnega rezultata, niti danih in znanih podpisov. Sama gledam stranko kot celoto. Ni pomembno, vkaterem krilu delaš, ker j e odločitev večinska, prav tako tudi program. Taje za vse enak. Kar odloči svet oziroma konferenca stranke, tisto izpolnjuješ. V demokraciji odloča večina, in če nekaj sklene, moraš tisto pač sprejeti. Ustanovljeno imamo tudi žensko zvezo. Odločila sem se, pomagati pri delu te zveze, ker poslanke lahko veliko prispevamo pri delovanju te zveze.
Vam je v parlamentu kdaj težko pri glasovanju?
Tudi to se zgodi. Na primer pri kakšni zakonodaji, kjer nisem sodelovala, nisem poznala vseh strokovnih podlag, argumentov. Zgodi se, da včasih sami med sabo ne podpremo amandmajev, ker imamo drugačno mnenje.
Če se v poslanskem klubu odločite, kako boste glasovali, se vam mogoče kdaj zgodi, da pri sebi mislite drugače?
Mi se odkrito dogovorimo. Če se nekdo ne strinja in če mu vest ne dovoli, dabi neko odločitev podprl, ima možnost, da glasuje drugače. Človeka ne moreš prisiliti, da prestopi svoje meje.
Vi ste strankarska poslanka, vendar živite tudi v svojem okolju. Lahko prenašate v zbor lokalne zahteve, čeprav državni zbor ni zbor lokalnih skupnosti?
Že v uvodu sem povedala, da poznam več področij - od družbenega podjetja do obrti in kmetijstva, ker živim med ljudmi na podeželju. Že v predvolilnem času sem svojim volivcem povedala, da se zavedam, da smo poslanci države Slovenije, ne občinski. Ko govorimo o podeželju, ne mislimo samo na svojo občino. Kot praktična ženskaizhajam vedno iz tistega, kar iz življenja poznam. Tako si na primeru, ko neko stvar obravnavamo, predstavljam, kaj to dejansko pomeni. Ob razpravah o krajevni samoupravi sem se postavila na stran svoje občine, pa tudi, ko gre za proračun, ceste, šolstvo itd. - jasno zastopam svojo občino. Sicer pa je zakonodaja, ki se sprejema z našim programom razviti podeželje, ohraniti poselitev podeželja, uvesti družinske kmetije, uresničuje se družinska politika.
Pa pridejo kdaj k vam ljudje in rečejo, vi ste zdaj naša poslanka?
Ja, seveda.
Verjetno ste kdaj tudi spovednik?
Seveda. Kot že prej na Obrtnem združenju, se tudi v politiki dogaja, da pridejo ljudje s svojimi stiskami, problemi in si predstavljajo, da imamo poslanci čarobno palico, s katero bomo takoj rešili probleme. Dejstvo pa je, da mimo uradnih vrat ali predpisov tudi mi ne moremo nič urediti.
Velikokrat slišimo trditve, da ženske opravljajo več poklicev hkrati. Nekaj takega uspeva tudi vam. Ali je to težko?
Za ženske je težko, za poročene še veliko težje. Kljub temu, da imam že odrasle otroke, sinje star 18, hčerka pa 14 let, in sta precej samostojna, moram še vedno poskrbeti za najnujnejše doma. Mož me sicer podpira in nadomešča takrat, ko me ni doma, kar je seveda pogosto. Velikokrat ni časa niti za pogovor v družini. Moji vikendi so večinoma delavni, gospodinjski. Takrat sem perica, kuharica, pa tudi na vrt ne smem pozabiti.
Se vsak dan vozite v Ljubljano?
Ja, vsak dan.
Kako vam uspe premagovati razpetost med Ljubljano in Cerknico?
Zjutraj rada zgodaj vstanem, da se uredim, pozajtrkujem, potem pa skočim v avto in hitim, da v 35-40 minutah pripeljem do Ljubljane. Zvečer, po končanem delu, velikokrat zelo pozno, pa se z avtom spet odpeljem domov. Med tednom praktično doma samo prespim in se preoblečem.
Ste bili presenečeni, ko ste bili izvoljeni za poslanko?
Ne, to pa ne. V seskozi sem verjela, da bom uspela. Zelo je pomembno, da človek verjame vase, le taj^o ti tudi ljudje zaupajo. Spomnim se, da so me še dva dni pred volitvami | spraševali, če mislim, da bom S izvoljena. Izstrelila sem kot iz topa: ® "Da, seveda, saj sicer ne bi g kandidirala."
£
V Sloveniji je v parlamentu glede na celotno žensko populacijo zastopanih zelo malo žensk. Kaj vi menite o tem?
Zanimivo je, da imajo ravno stranke, ki so tako poudarjale enakopravnost, manj poslank kot krščanski demokrati. Za našo stranko namreč menijo, da zastopa stališča, da mora biti ženska doma. V resnici pa hočemo s spremembo zakona doseči, da bi imele ženske možnost izbire, da se odločijo za kariero ali za
družino. Po sedanji zakonodaji je ženska takorekoč kaznovana, če se odloči, da bo ostala doma - nima pokojninske dobe, ni zavarovana...




S kolegicami poslankami se ne čutimo zapostavljene. Sodelovanje naodborih ali v parlamentu je odvisno od tega, koliko si se pripravljena angažirati, koliko si sposobna, ali znaš argumentirati predloge. Glede tega ni razlik, da bi imele manj vpliva ali da bi nas manj upoštevali.
Se kdaj naredi, da se poslanke različnih strank združite v ženski lobi, se združite ne glede na stranko?
To smo naredile na zadnji seji, ko smo pri zakonu o političnih strankah predlagale amandma, da naj bi stranke imele na listah kandidatov zastopana oba spola, oziroma enega od spolov najmanj 40 odstotno. Nismo hotele napisati, da bi bile ženske 40 odstotno zastopane, ker smo kolegom rekle, da bo naslednji parlament tak, da bodo moški v manjšini.
Kako vi vidite danes slovensko žensko?
le zelo obremenjena. Kolikor jaz poznam ženske, vidim, da so vse zelo angažirane v družini, v službi, imajo vrtove, pletejo. Opažam, daso ženske vedno bolj samozavestne, skrbijo za svoj izgled in kondicijo. V Cerknici imamo rekreativno društvo, ki smo ga ustanovile ženske, imamo aerobiko, organiziramo seminarje npr. o zdravi prehrani. Zenske se veliko angažirajo v družabnem življenju, tudi za politiko se jih vedno več zanima. Na shodih pred volitvami so se večinoma zbrale okrog mene žesknein sezanimalezamojepoglede v politiki. Tako sem ugotovila, da jih politika zelo zanima.
Ali vam to, da so vas v neki anketi proglasili za najlepšo poslanko, godi?
Verjetno to vsaki ženski godi. Vendar moraš potem s svojim delom dodatno dokazati, da nisi samo slika za okras, ampak da tudi nekaj znaš. To je včasih lahko tudi breme in ne privilegij ali kompliment.
V Skandinaviji si ženske že pridobivajo večino v vladi. Mislite, da bo z razvojem Slovenije tako tudi pri nas?
To bo še dolga pot. Ko se pogovarjamo s kolegi, še vedno z rezervo jemljejo naše angažiranje. Sama mislim, da ženska je pač ženska in to se ne da spremeniti. Glavno vlogo pri vzgoji otrok ima le mati. Toda oba, oče in mati, sta starša in oba morata skrbeti za otroka. Majhna razlika kljub temu obstaja. Problem je tudi v tem, ker zakonodaja k temu ni naravnana. Tudi sama v svojem življenju imam probleme. Povsem banalen primer: nakupovanje. Ko se
moj delovni čas konča, so trgovine zaprte. Težko je vse nadoknaditi -zaprti so uradi, zdravniške službe... Zmanjka časa za frizerja, pregled pri zdravniku... Podjetniki raje zaposlijo žensko, ki že ima urejene družinske zadeve, se pravi, da žeima otroke in družino. Čeprav tu ne bi smelo biti tako, tudi mož lahko vzame ali bolniški dopust ali prevzame skrb za nego otroka po porodu.
Najprej miselnost. Preveč je črno - belega gledanja. Takoj, ko se ženska zavzame za enake pravice žensk, za enakopravnost, jo označijo za feministko. Absolutno ne pristajam na to, da bi bila feministka. Poznam veliko žena, ki so že skoraj invalidne, ker so garale na kmetiji, pri družini in nimajo priznanega niti enega leta delovne dobe, nimajo svojega denarjazastaraleta.Tosokrivice.ki se dogajajo; ker so ženske, pač potrpijo in se premalo zavzamejo zase. Opazujem nove managerke, kako uspešno vodijo podjetja in se s tem ne hvalijo. V naravi ženske je namreč, da smo bolj potrpežljive, delavne, vztrajne. To lahko trdim, ker opazujem kolege okrog sebe, ko marsikdaj pri kakšnem zakonu zgubijo voljo, me pa še vztrajamo in pravimo: "Poskusimo še s kakšno možnostjo..."
Mogočejeto preveč tolerantno...
Ampak to je potrebno. Tudi v politiki. Ženskam se ni težko pogovarjati, ni jim težko reševati konfliktov. S kolegicami ugotavljamo, daje prav ta trenutek potrebno, da bi bilo v politiki več žensk, več dialoga, več strpnosti. Moški so nekako preveč ponosni, da bi se drug pred drugim ponižali in priznali svojo napako. V politiki je zelo narobe, če stojiš za nekim svojim stališčem, čeprav vidiš, da si ga polomil in bi bila boljša druga rešitev.
Mislite, da je ravno zato več komolčarstva med moškimi kot ženskami?
Ja. Ne vem sicer zakaj, verjetno to izhaja iz naravne razlike med spoloma. Moški za vsako ceno vztraja pri svoji odločitvi. Ker sem pač že toliko stara in sem tudi mati, vidim vlogo ženske kot tisto,kimora vedno usklajevati različna mnenja, se pogovarjati, ne more kar diktatorsko odločati. Kompromisa ne jemljem kot nekaj gnilega.
Kakšen je vaš odnos do abortusa? Je pošteno, da moški odločajo o ženskah?
To je zelo kompleksno in delikatno vprašanje. Moški odločajo o ženskah zato, ker jih je več na vodilnih mestih v politiki, kjer se sprejemajo odločitve. Tudi zato se moramo ^ ženske same boriti zase, ker same § najbolj vemo, kaj potrebujemo. n Drugo je stiska dekleta, ki pride v ra situacijo, ko se mora odločiti, kaj bo g naredila sama s seboj. T retje pa je to, l£ sama vedno direktno povem: zame je umor vedno umor, pa če je otrok star eno leto, dva meseca ali tri tedne star zarodek. Zarodek je živo bitje. Če narediš abortus, se zavedaš, kaj narediš, tu ni sprenevedanja. Rana, duševna ali kakršnakoli, ostane. To ni stvar, za katero bi rekel, če se zavestno odločiš, te ne prizadene. Žensko tako dejanje vedno prizadene. Zato moramo ustvariti takšne razmere, da se ženski za to ne bo potrebno odločati. Dejstvo je, daje pri nas preveč tarnanja. V današnjem času res ni več problem preživeti enega otroka. Bile so težke razmere in težki časi, vem, da mame dejansko niso imele koščka kruha za otroke. Sedaj pa so različne oblike pomoči tudi mladim mamicam. Kot sem rekla, ne ločim med rojenim in nerojenim otrokom, življenje se začne pri spočetju.
V teh treh dneh ste Zasavj e malce bolj spoznali. Ali ste ga poznali že prej?
Poznala sem ga samo iz medijev in šole. Ne spomnim se, da bi bila kdaj v tem koncu, velikokrat pa sem se peljala skozi. Na žalost smo bili tudi sedaj precej delavni, tako Zasavja nisem veliko videla. Opažam, daje pokrajina podobna koroški. Na naše kraje me spominja, tudi pri nas je hribovito, všeč mi je.
Ste kot poslanka plačani toliko, kot si zaslužite?
Ko se odločam za službo, mi ni važno, koliko zaslužim. Kot sekretarka Demosa sem imela nizko
SfEffiC
IB
plačo, zadnji neto je bil okrog 27 tisoč. Pasem se ravno tako angažirala. Ko prevzamem neko delo, mislim, da ga pač moram opraviti. Če za to dobiš ustrezno plačilo, je zadovoljstvo toliko večje. Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da imamo prevelike plače. Povprečen poslanec ima gotovo manjšo plačo kot manager v nekem podjetju. Delo poslancev pa je tudi odgovorno. V svetuje povsem normalno, da imajo poslanci petkratno povprečno plačo. Glede na stroške, ki jih imamo poslanci, ženske še nekoliko večje, in na delo, ki ga opravljamo, res ne morem govoriti, daje to preveč.
Kako je s krščansko demokracijo in vero?
Mi smo verni ljudje in smo politiki. Tudi sama sem bila v dilemi, kako se bom znašla v politiki. Toda tudi politika je lahko pošteno delo. Mislim, da pri tem vera nič ne trpi. Ločiti je potrebno vero kot tako in cerkev. Med cerkvijo in politiko mora biti ločnica. Če sem jaz verna in sem politik, to ne pomeni, da sem klerikalka ali da se cerkev vtika v politiko.
Ali jc vernost pogoj članstva v vaši stranki?
Ne, nikakor. Vsak, ki se včlani v stranko, s tem sprejme tudi program stranke. Moti pa me, ko nas nekateri napadajo, da v parlamentu ne delamo v skladu s programom. Zadnjič sem ponovno gledala program in se prepričala, da absolutno ne gremo iz svoje poti, še posebej, kar se tiče spoštovanja demokracije, zmernosti, pravne države. Ker nam eni prav to, da se držimo načel pravne države, očitajo.
Imate kdaj občutek, da vas nadzorujejo?
Nikoli nisem opazovala okoli sebe, če me kdo spremlj a, ker ne delam nič takega, kar bi morala skrivati.
Na naslednjih volitvah - za kaj boste kandidirali?
Sam bog ve, kaj bo. S tem se ne obremenjujem. Zdaj skušam po svojih močeh prispevati k delu parlamenta in stranke, potem bomo pa ocenili in videli, če smo še sposobni. Oziroma, ali bomo sploh še pri močeh po tako napornem mandatu, kot je ta. In, če nas bodo volilci še želeli, seveda.
Denisa Huber in Marko Planinc
Društvo invalidov Zagorje ob Savi
Društvo invalidov Zagorje je bilo ustanovljeno pred trinajstimi leti. Njihova velika želja je, da se vključijo v družbene in gospodarske dejavnosti kot enakovreden člen.
Dolga leta so člani društva razvijali svojo dejavnost v utesnjenem prostoru 16 m2. Jasno je, da v takih razmerah ni bilo možnosti za uspešen razvoj.
Pred dvema letoma se je uresničila njihova dolgo pričakovana želja. Društvu so dodelili nove prostore, katere so s prizadevnostjo svojih članov adaptirali, jih sodobno opremili, nedavno pa tudi izpopolnili s sodobnimi napravami, ki so namenjene modernemu poslovanju.
V prostorih društva deluje tudi klub invalidov, kjer najdejo člani razvedrilo ob prebiranju časopisov, revij, igranja šaha, kartanju in drugih razvedrilnih igrah. Okrepčajo se lahko s hladnimi in toplimi napitki ter si ob kramljanju krajšajo čas.
Članice društva so za popestritev prostega časa in medsebojnega spoznavanja organizirane v samostojno sekcijo ročnih del. Zadnji čas dosega ta dejavnost lepe uspehe.
Za razvedrilo članstva prireja društvo izlete v pomembne zgodovinske kraje po Sloveniji. Letos so predvideni trije izleti, 5. novembra 1994 pa občni zbor društva v stekleni dvorani Kulturnega doma Zagorje s tradicionalnim srečanjem članov, podpornih članov in njihovih svojcev ter ostalih občanov Zagorja.
Zveza društevinvalidovSlovenijepraznujeletos25-letnico svojega
delovanja, ob tej priliki prireja osrednjo proslavo 18. junija 1994 na gorenjskem sejmu v Kranju, katere se bodo udeležili tudi člani zagorskega društva.
Lansko srečanje invalidov.
Zveza DIS skrbi tudi za ohranjanje zdravja invalidov. Žal pa so kapacitete glede na veliko povpraševanje skromne. Tako ima društvo za leto 1994 razpoložljive tri termine v Termah Čatež in štiri termine v Simonovem zalivu pri Izoli. Skušali bodo dobiti še nekaj dodatnih terminov. Glede na težke gospodarske razmere in skromna finančna sredstva si prizadevajo pridobiti čimveč sponzorjev in samostojno razvijati svojo dejavnost.
Prostori društva so na razpolago tudi Društvu diabetikov Zasavja in zasavskemu pododboru Društva srčnih operirancev Slovenije. Tako je klub invalidov polno zaseden. Ponovno bo odprt 29. aprila 1994, in sicer ob ponedeljkih od 17. do 20. ure, ob sredah od 7. do 10. ure ( za diabetike) in od 17. do 20. ure ter ob petkih od 17. do 20. ure. Podrobne informacije so možne na tel.: 61-263 ali po avtomatski tajnici ob vsakem času.
Certifikati in slušno prizadeti
Trbovlje - Društvo slušno prizadetih je pripravilo v svojih prostorih na Gimnazijski cesti 18. aprilapredavanje o certifikatih za slušno prizadete. Ob tej priliki so prišli na obisk tudi predstavniki podobnega društva iz sosednje Avstrije.
T.L.
Vesela
srečanja MČ-jev
Zagorje- Zagorski taborniki iz rodu Polde Eberl - Jamski so v soboto pripravili Vesela srečanja MČ-jev. To je srečanje tabornikov, starih od 7 do 12 let. Srečanje ni bilo le družabno, ampak tudi poučno. Taborniki smo srečanje organizirali tako, da smo zjutraj imeli ekološki del, kjer smo iskali lišaje, divja odlagališča ter filtrirali vodo. Po kosilu smo imeli družabne igre. Za pomoč
pri organizaciji srečanjaMČ-jev se zahvaljujemo Sekretariatu za okolje in prostor občine Zagorje ob Savi - Nataliji Vidergar Gorjup, Društvu za varstvo okolja - Sabini Klemenčič, posameznikomDavorju Golobu, Azri Delič ter Vesni in Andreju Sopotniku
T.T.
Letna
konferenca
Zagorje-Planinsko društvo Zagorje je imelo v soboto, šestnajstega aprila svojo letno konferenco na Čemšeniški planini.
Z.C.
Obvezno
cepljenje
psov
Zasavje - Naobmočju Zasavja poteka obvezno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje izvajajo sodelavci Veterinarske postaje nalzlakah. Ambulanta nalzlakah je odprta ob delavnikih od 7. do
10. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 10. ure.
T.L.
Po
Valvasorjevi
poti
V soboto, 26.03.1994 smo se odpravili po Valvasorjevi poti. Ob 7.45 uri smo se zbrali v Kisovcu pri Emoni. Z avtobusom smo se odpeljali do Izlak. Najprej smo si ogledali kapelo in razvaline Medijskega gradu. Šli smo po glavni cesti mimo tovarne Elektroelement do izlaške OŠ. Tu smo zavili na stransko stezo proti Zg. Izlakam in naprej do Gamberka. Tam smo se odžejali s toplim čajem. Gamberk je kulturni in zgodovinski spomenik ter narav-na znamenitost. Zadrževanje v bližini razvalin nekdaj mogočne-ga gradu je ta čas nevarno. Med potjo je začelo deževati. Pot smo nadaljevali proti Ržišam in kmalu zavili na stransko pot proti Zg. Ržišam. Hoja ni bila naporna. Naslednja postojanka je bila Gunet, kjer so
ponujali veliko hrane in pijače. Ta del poti je bil malo bolj naporen, vendar sem pospešila korak in prišla do postojanke celo pred drugimi planinci. Hojo je ovirala megla, tako da nisi videl niti meter pred sabo. V manjših postojankah smo seustavili le za kratek čas. Pot do Sv. Primoža je minila zelo hitro, ker sva si s prijateljico Tino vseskozi prepevali. Tam smo dobili žig in nato odšli naprej, ker je že močno deževalo. Najbolj všeč mi je bila pot proti Čemšeniku. S prijateljico sva še kar peli. Že od daleč sva slišali glas harmonike, ki je odmeval iz kozolca na cilju. Takrat je že tako deževalo, da sem bila premočena do kosti. Tovarišicaje priskrbela kombi, s katerim smo se potem peljali nazaj.
Doma sem zlezla v toplo posteljoinodutrujenosti zaspala. Kljub slabemu vremenu in naporni hoji sem bila vesela in zadovoljna, ker sem se udeležila tega planinskega pohoda.
Katja Medija, planinka, OŠ Kisovec

Srečanje z upokojenci
V začetku marca so upokojenci Steklarne Hrastnik prejeli vabila za srečanje. Predstavniki podjetja so jih sprejeli v avli poslovno stanovanjskega objekta v Hrastniku.
Velika dvorana poslovno stanovanjskega objekta je bila nabito polna, srečanja se je udeležilo nadpovprečno veliko število povabljenih, karpomeni, davečini ni vseeno, kaj se bo s skupnim premoženjem v Steklarni zgodilo. Namen srečanja je bil, da upokojence, ki ne morejo več aktivno spremljati dogajanj v podjetju, vodilni seznanijo z lastninskim preoblikovanjem Steklarne in se pogovorijo z njimi o tem, kako tovarno zadržati v svojih rokah s pomočjo lastninskih certifikatov.
DirektorpodjetjaStojanBinderinpredsedniksindikata Soniboj Knežak sta poudarila, da je skupna želja vseh olastniniti premoženje, ki so ga generacije Hrastničanov gradile več desetletiij. Tako v preteklosti, kot danes na mnogih področjih prihaja do razhajanj med vodstvom in sindikatom. Pri lastninjenju pa je bil med njimi že od vsega začetka stkan trden most zaupanja, tako da imajo tako eni kot drugi zelo enotna stališča.
Na srečanju so poudarili, da Steklarna postaja dobra firma. Poslovanje podjetja so stabilizirali in Steklarna gre novim perspektivam nasproti. Postajajo vse boljši na zahtevnejših trgih v evropskem in svetovnem merilu.
Upokojenci so se v razpravo aktivno vključevali, postavili so različna vprašanja na to temo, dotaknili pa so se tudi nekaterih drugih področij. Upokojenec Anton Mlakar je npr. dejal:" Res je, da bilo veliko odrekanj, da smo ustvarili podjetje takšno kot je, da smo se naposlušali raznih obljub vodilnih. Vendar pa, kdor ljubi to dolino in mu je kaj do Steklarne, ve, kako bo uporabil certifikate -dal jih bo tja, kjer si je služil kruh in kjer so danes zaposleni sinovi in hčere, pa tudi že vnuki mnogih izmed
nas.
Povzeto iz članka Marinke Anžlovar v hrastniškem Steklarju.
VIS DU v Čečah
Čeče - Preteklo soboto je VIS - Vokalno instrumentalna skupina Društva upokojencev Trbovlje pripravila v prostorih gasilskega doma na Katarini razvedrilni večer. Namenjen je bil krajanom krajevne skupnosti Čeče, pa tudi drugim poslušalcem. Izvajali so dela iz njihovega repertoarja narodne in narodno zabavne glasbe. Koncertni večer so pripravili na povabilo KS Čeče in je bil za udeležence brezplačen.
T.L.
Sestanek kulturnikov
Trbovlje - Prejšnji ponedeljek so se sestali kulturniki pri DU Trbovlje. Pregledali so naloge, ki so si jih zadalii v tem letu. Ugotovili so, daje dejavnost treh kulturnih skupin (moški pevski zbor, ženski pevski zbor in vokalno instrumentalna skupina) zelo aktivna. Njihova osrednja bodoča nalogaje organiziranje praznovanja ob tridesetletnici
delovanja moškega pevskega zbora.
Glavni problem trenutno predstavlja kritje minimalnih finančnih sredstev, predvsem za prevoze skupin na gostovanja. Vse tri kulturne skupine delajo pod okriljem DU Trbovlje in so vključene v ZKO Trbovlje. Od ZKO dobijo tudi minimalna sredstva za svoje delovanje.
K.B.
Počastitev dneva upora
Trbovlje - Občinska organizacija zveze borcev Trbovlje je skupaj z ZKO Trbovlje organizirala v torek proslavo v počastitev dneva upora proti okupatorju. Proslava je bila v Delavskem domu v Trbovljah. Nastopali so mešani pevski zbor Slavček, pevski zbor Revoz iz Novega mesta in recitatorji Kajuhovih pesmi. Pol ure pred proslavo pa je bil promenadni koncert delavske godbe.
K.B.
, ----------------- ^
Kako pripravimo možička
Potrebujemo:
-	1 možička (ko ga izbirate na trgu, nikar ne hitite, ampak si le vzemite čas)
-	razne začimbe ( po okusu, pazite le na pravo mero)
Priprava:
-	Možičke najprej operemo. Pazimo, da se nam ne izmuzne iz rok, ker so gladki. Potem ga zelo previdno očistimo, ker imajo tanko kožico, pod njo pa mehko meso (tu so razlike med možički - nekateri imajo debelejšo kožo in jih moramo bolj drgniti). Sedaj ga začinimo: veliko smemo dati ljubeznivosti, pozornosti, odobravanja, tovarištva, morda dodamo tudi kanček ljubosumnosti, pa ne preveč, da ne pokvarimo okusa. Ko je pripravljen, ga damo na ogenj ljubezni. Pazimo, da plamen ni prevroč, niti prešibek, ampak zmeren in enakomeren. Kermožički v posodi včasih radi poskakujejo, je bolje, da posodo pokrijemo s pokrovko, morda pustimo le za prst prostora (da se možiček ne zaduši). Sedaj je možička najbolje pustiti, da se v miru peče. Kdaj bo pečen, je težko reči -eni potrebujejo več časa, drugi manj.
To je bolj kuharski nasvet kot pravi recept. Pravi recept mora odkriti vsaka gospodinja sama, s prakso, pri tem pa ji je lahko v veliko pomoč ženska intuicija. Prepričani pa smo, da bo vsak skrbno pripravljen možiček v ponos vsaki kuharici.
Iz glasila Jesen življenja
l	--------?

Slikarstvo je svojevrstna pot v življenju posameznika. Je izrazna moč in vez, ki ustvarjalca približa gledalcu.
Samo Jurečič, tridesetletni Trboveljčan, diplomirani komparativist,kipar,scenograf in slikar pravi, da je povsem nesrečno zajadral v trboveljsko srednjo tehnično šolo, hkrati pa se takrat srečal s specifično zavirajočo energijo, značilno za Zasavje. Takrat je iskal nek presežek in morda je bila glasba tisto, daje odskočil v širni svet.
Veliko je bral, se ukvarjal s poezijo, tudi potoval in si ogledal
kopico muzejev in galerij, za katere pravi, da so svojevrstna šola. Sedaj se največ posveča slikarstvu. Razstavljal je v klubu K4 Ljubljana, KUDu France Prešeren Trnovo, pa v Rotterdamu, Salzburgu, B ruxcllesu. S scenografijami je sodeloval pri predstavah koreografa Iztoka Kovača, oblikoval pesniško zbirko Sutre Uroša
Zupana...
Samo Jurečič pravi, da motive za slike jemlje iz svojega življenja, iz svoje drugačnosti. Zato niso predvsem skladne hannonije, temveč se gledalca dotaknejo s tistim navdihom, ki ga običajni svet ne razume. Statusa svobodnega umtenika sicer nima, ker so za status potrebna priporočila eminenc iz naše kulturne hierarhične lestvice. Teh pa ne bom dobil, ker sem izven tega, ker nimam akademske izobrazbe, kriteriji zastatus so pa akademski kriteriji,” jepovedal Jurečič. "V tujini sem se najbolj bal, da bo zgodba podobna: faks, diploma, služba... Presenetili so me, ker me v mestih, ki so po standardu daleč pred Ljubljano, nihče ni vprašal, če imam diplomo, temveč le, kakšne so moje
slike."
V Ljubljani je morda naredil spremljevalni dogodek ob pesniški zbirki Uroša Zupana. Obiskovalcem so bile slike tako všeč, da je iz tega izpadla razstava. "Žal pa Slovenija, kljub inspiraciji," dodaja Jurečič,
"zame ni zanimiva, vsaj ne za promocijo mojega dela. Čemu bi sploh razstavljal doma?! Zaradi denarja gotovo ne, zaradi statusa tudi ne, ker so moji izdelki precej drugačni od ustaljenih, da bi bili sprejeti od vladajočih kulturnih krogov.” Kljub temu Jurečič dela s srcem. Loteva se vsega: kiparstva, instalacij, slik, risb, dela z različnimi materiali... Tudi njegovi katalogi ob razstavah so precej drugačni - zmes podatkov in humorja, saj pravi, da se rad šali in preseneča. "Gledalcu vedno znova ponudim nekaj novega," razlaga Jurečič. "Pri nekaterih slikarjih vidiš dve sliki, pa si videl vse. To, kar zdaj delam, je' minimalistično. Z razdalje enega metra sploh ne vidiš, kaj je na sliki." Svojega sloga ne poimenuje, sploh pa so razne oznake dokaj ohlapne stvari.
Samo Jurečič: Kam si pa ti zaprt?, mešana tehnika, 100 x 50 cm, 1992.
Kot je povedal, širše kulturno dogajanje manj spremlja, bolj se zanima za razstave, saj se v Ljubljani veliko dogaja. Ugotavlja, da ima Slovenija velik slikarski potencial. Spremlja tudi dogajanja svojih prij atelje v, s katerimi so sedaj v precej različnih tokovih. Kij ub smelosti, v prostoru nastopa zadržano. Ne govori o umetnosti, ampak o energiji-Njegovo novo razstavo siboste od 11. maja lahko ogledali v Francoskem kulturnem centru Charles Nodier v Ljubljani.
Petra Radovič
Na prvi vaji 3. aprila 1979 se je na Dolu zbralo trinajst pevk. Ivanka Šcrbak - Medved je začela z enoglasnim petjem. V teh letih se jim je pridružilo še več žensk in pesmi so sčasoma zazvenele štiriglasno. Ko je 1989. leta zbor prevzela Elizabeta Jakšič, je bilo že enaintrideset pevk. V soboto, 23. aprila, so imele koncert ob svoji 15. obletnici v kinodvorani na Dolu, ki je bila napolnjena do zadnjega sedeža.
"Rojstni dan smo mislile proslaviti že ob kulturnem dnevu, ko smo imele koncert v Hrastniku. Vendar so ženske želele zapeti na domačem odru, zato smo v tem času naštudirale skoraj no v program..." Obsegal je pesmi domačih avtorjev - od Prešerna, Gregorčiča, Golarja,... do priredb narodnih pesmi v drugem delu koncerta. Prav zanje je Dejan Jakšič uglasbil Murnovo pesem Nebo, nebo. Dejan je glasbeni pedagog, ki zadnja leta spremlja ŽPZ na klavirju. Navdušila sta tudi gosta večera-solopevka Joži Gičič in desetletni violinist Nejc Zupan - oba gojenca GŠ
ZABELenO
Hrastnik
Koncert v počastitev praznika dela in dneva upora proti okupatorju je organizirala Skupščina občine Hrastnik v torek, 26. aprila.
Nastopil je MoPZ Svobode II in steklarska godba.
Trbovlje
V gledališki dvorani DD je
bila 26. aprila proslava v počasti-
Bogastvo narodnih plesov
Slovenski narod vedno znova in na različne načine dokazuje svojo identiteto, tudi na področju izvirnih narodnih plesov. To je potrdil nastop devetih folklornih skupin 23. aprila na deveti reviji folklornih skupin v Trbovljah.
Na odru DD so se predstavili člani devetih folklornih ansamblov iz posavske, zasavske, dolenjske regije. Letošnjo
revijojeimela v organizacijskempogledu na skrbi ZKO Trbovlje.
Na reviji so nastopili: FS KUD Oton Župančič iz Artič, ki seje predstavila s kozjanskimi plesi, FS Svobode Center Trbovlje ter Srednješolsko kulturno društvo - SKD Trbovlje, obe sta se predstavili zbelokraj nskirni plesi, FS Duplo iz Pišec s štajerskimi plesi, FS DKD Senovo s prekmurskimi plesi, FS Vidovo iz Šentvida pri Stični in Kres iz Novega Mesta z dolenjskimi plesi, FS lavorje iz Šmartnega pri Litiji z gorenjskimi plesi in FS Račna pri Grosupljem z goriškimi plesi. Pri izvedbi revije je sodelovalo tudi Združenje folklornih skupin posavsko-zasavsko-dolenjske regije. Po končani reviji so sledili pogovori o poteku revije z ugotovitvami, kaj je bilo dobro in kaj bi bilo treba še izpopolniti, o možnostih strokovnega izpopolnjevanja koreografov in plesalcev narodnih plesov, pa tudi o tem, kje bo naslednja revija folklornih skupin iz tega območja. Po končani reviji se je preko 200 udeležencev revije zapletlo v prijetne pogovore, sklenila so se številna medsebojna poznanstva, že obstoječa pa utrdila.
Tine Lenarčič
Hrastnik. Prijetnemu vzdušju v dvorani sta prispevala tudi scena, bogata s cvetjem, in povezovalec Matej Kaiser. Prebral je čestitke glasbenikov, ki se niso mogli odzvati povabilu - slovenskega skladatelja Radovana Gobca, s katerim so sodelovale pred leti, lanezaBoleta, slovitega dirigenta, prvega vodje slovenskega okteta, ki je bil tudi glasbeni pedagog Elze lakšič in drugih. Društveni kolegi iz Zasavja ter predstavniki KS pa so jim izročili darila in šopke osebno.
Ne gre prezreti, da je ŽPZ ob tej obletnici pomagalo okrog petdeset obrtnikov, podjetnikov, organizacij, firm in posameznikov, kar pomeni, da se zavedajo tudi duhovnih dobrin, ki človeku lepšajo življenje.
Galusove značke so prejele: zlati Gizela Habjan in Majda Ravnikar; srebrne Marija Alt, Dragi Stopinšek, Anita Hršak, Milojka Štefane, Pavia Trnolšek, Martina Klemen in bronaste Maruša Ravnikar, Maja Klemen, Slavi Plazar, Marija Bremec, Janja Stradar, Vinki Strgaršek, Inge Surina, Jerneja Plazar, Ivanka Bantan in Dori Trošt.
Fanči Moljk
tev državnega praznika - Dneva upora proti okupatorju, ki jo je pripravila občina Trbovlje. Slavnostni govor je imel trboveljski župan Franc Majnardi. Sledil je koncert narodnih in umetnih pesmi. Nastopila sta MePZ Slavček podvodstvomldeVirtinRevoziz Novegamesta. Sodelovaloje tudi Mladinsko gledališče Svobode z recitatorji.
T.L.
Zagorje
Tradicionalni spomladanski koncert, ki ga je tudi letos organizirala GŠ Zagorje, je bil 23. aprila v DD. Učenci so se predstavili kot solisti v komornih sestavih in v dveh orkestrih (v mladinskem pihalnem in simfoničnem orkestru). Poleg učencev so na koncertu sodelovali nekateri njihovi pedagogi, pa tudi učenci, ki so šolanje že zaključili.
Krajinski poudarki so organizatorji v DD poimenovali razstavo slik, kije na ogled v avli do sredine maja. Razstavi so dodali podnaslov - cerkev kot slikarski motiv. Ogledate si jo lahko v času drugih prireditev, za skupine je odprta tudi dopoldan.
K.G., D.H.
Šmartno pri Litiji
Tokratni koncert iz ciklusa Slava Valvasorja Kranjskega je bil na gradu Bogenšperk v soboto, 23. aprila. Predstavila so se dekleta iz Kvarteta Srednje glasbene šole v Ljubljani, ki ga sestavljajo Monika Redenšek - violina, Helena Kotar - violina, Barbara Žorž - violončelo, Darja Mlakar -orgle in sopranistka Tanja Grlica. Kvartet deluje od leta 1992. Njihov mentor je prof. Tomaž Lorenz. Kvartet se je predstavil s skladbami Amandusa Ivančiča, Georga Fridericha Haendla, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pavla Merkuja in Antonina Dvoraka in s tem prikazal različna stilna obdobja. Sopranistka Tanja Grlica, ki obiskuje četrti razred SGŠ pri prof. Ireni Baarovi, je s svojim glasom obogatila večer.
J.K.
MoPZ Društva upokojencev Trbovlje pod vodstvom Alberta Ivančiča je 28. aprila pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi v domu oskrbovancev v Tisju.
T.L.
GLEDALIŠČE |
Trbovlje: 5. maja ob 19.30 uri bo v DD Trbovlje gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja. Za večerni abonma in izven bodo uprizorili delo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. Gostovanje organizira ZKO Trbovlje.
Trbovlje: V prostorih podjetjaRSH razstavlja svoja dela slikar Vinko Hrovatič.
Trbovlje: V likovni galeriji v DD razstavlja slikarka Erna Ferjančič - Fric iz Rogaške Slatine. Razstavo si lahko ogledate do 5. majaod 16. do 19. ure.
Hrastnik: Stalno razstavo v Galeriji Hrovatič si lahko ogledate po predhodni najavi pri avtorju - galeristu.
KNJIŽNICE __________
Zagorje
Knjižne novosti: L Pop design: Ko si na tleh, 2. Čuki: Zanzibar, 3. Tina Turner: Acid Queen, 4. Hits Country: Vol. l,2,3,5.IesterdaysGold: Vol. 1,2,3,6. BobMarley: Sunshine Reggae, 7. UB 40: Promises andLies, 8. MR.Big: Live, 9. Richard Clayderman: Zhe Love Songs, 10. The Beatles: Abbey Road.
Litija
Knjižne novosti: L N. Ardley: Energija, 2. N. Ardley: Rast, 3. N. Ardley: Voda, 4. V. Batagelj: Matematika, logika, 5. J. Bogataj: Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, 6. N. Bolčina - Žgavec: Pravljica o Nejki, 7. T. Brežina: NLP Amadeus, 8.1. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, 9. S.M. Cervantes: Don Kihot, 10. J. A. Čibej:	Matematika,
kombinatorika.
Tftsflsir

mm
Šest postavnih, nadarjenih in zanimivih fantov sestavlja rockovski bend The Drinkers. Skupina je skupaj eno leto, in da sofantje resni in si želijo priti v sam glasbeni vrh, potrjujejo s petimi posnetimi pesmimi in številnimi nastopi na koncertih in diskotekah po Sloveniji.
Pevec skupine Sandi Kolenc je podrobneje predstavil ostale člane benda: solo kitarist je Robi Likar, bas kitarist Miro Medvešek, bobnar Andrej Pancar, klaviaturist Evgen Malis ter tonski mojster Roman Tišlar. Sandi Kolenc, najbolj zgovoren med člani, je avtor vseh tekstov, ki so napisani in odpeti v slovenščini. Člani skupine se med seboj poznajo že vrsto let, zato jim zaupanja pri delu ne primanjkuje.
Ideja za ne preveč resno zveneče ime skupine seje res porodila v gostilni, vendar kot pravijo The Drinkersi, je alkohol za njih le še preteklost. Največ koncertov imajo fantje v Ljubljani, v Zasavju in na Primorskem, kjer je odziv publike daleč najboljši. "Naši koncerti so dobro obiskani in publika nas pogosto ob koncu ponovno zvabi nazaj na oder, saj žuriramo skupaj z množico," pripoveduje Sandi. Poleg svojega rockovsko obarvanega repertoarja pa na koncertih zažigajo tudi s hiti
starih dobrih Queenov in Bijelega dugmeta.
Kadar ne vadijo in ne nastopajo, The Drinkersi snemajo.
V novomeškem stu-diju Metulj so posneli pet svojih pesmi, dodati jih je potrebno še šest in njihova prvakaseta bo zunaj. "Čeprav so fantje zaposleni, je finančni položaj v bendu slab (zaže-Ijeni so sponzorji).
Kaseta bo ugledala luč sveta verjetno že v jeseni 1994," pravi manager skupine Jože Mravlja. "Kaseta bo izšla v založbi najboljšega ponudnika v nakladi 15 tisoč izvodov, sledila bo tudi promocijska turneja po Sloveniji."
Med čakanjem na izid kasete so The Drinkersi povabljeni na kar lepo število koncertov širom Slovenije. Zelo velik pomen pripisujejo koncertu Zarjavelih Trobent, ki bo že drugo leto zapored ob obletnici Slovenske samostojnosti v Litiji in katerega organizatorji so člani The Drinkers. V
bližnji prihodnosti bodo nastopali vljubljanski pivnici Jamain diskoteki Palma, zadnji nastop pašo imeli v sežanskem Titaniku. Kljub temu, da kaseta skupine še ni končana, lahko sedem njihovih komadov poslušamo na radiu Trbovlje in radiu Gama mm. Vsekakor so The Drinkersi dovolj perspektivni, zato skupaj z njim počakajmo na kaseto, ki je zaenkrat še brez naslova. Za oboževalke je Sandi izdal starost članov, ki se vrti od 26 do 33 let.
Karmen Verdenik
ZAGORJE - DELAVSKI ___________DOM______________
30.4.-3.5. ZEMLJEVID SRCA
(drama), sob., ned. ob 20. uri, pon., tor. ob 19. uri.
3.5.	PLEZALEC (akcija), tor. 21. uri.
4.-5.S. ŽIVI OGENJ (akcija), čet., let, ob 19. uri.
TRBOVLJE « DELAVSKI DOM
29.4.-2.S. TRI NINJE (kom ), pet., pon. ob 17. in 19. uri, sob., ned. ob 17. uri.
3.5-6.S MAČKE IZ VISOKE
DRUŽBE (ris), tor., sre., čet., pet. ob 17. uri.
3.5-5.5 SRAMOTA (ero. trill.jtor., sre., čet. ob 19. uri,
6.5.	PRAVA STVAR (triih), pet. ob 19. uri.
HRASTNIK . KINODVORANA
30.4-1.5. SRAMOTA (ero. triih),
sob., ned. ob 17. in 19. uri.
4.5.-6.S. KLUB SREČNIH ŽENSK (drama), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri.
6. WAYNEOV SVET II. (kom), pet. ob 19. uri.
KINO-DOL PRI HRASTNIKU
30.4.	TATOVI TELES (am. trill.), sob. ob 18. uri.
\nwar, ferry Kinney, Billy
1 -!'..1 ........ r.tFrjr^
teko metile-	»čiteti. Očitam lahko sebi in
ESSSS ggiil iiil i i is!
štora za napete in akcijske tre-	Se to, da je to drug. (borvm) rc-	vpntsanje.mac.stornv.a.en.Krg.r-	uoogausvoj svsu cm grem
m.tke. vendar so jih Abel in	make filma, hi ,ni nehaj le. ua/a, m	v«r,k. sc rahlo razhk.^e od zgonej	himne. (Doscdaj sem namreč
II
ii
»Miiiid litofo«. Gene Hacknlai» It»
malo fličkalo zn kvalitet« in	loža človeka v nec.ovcKa ..umano- TomCruìseskupajsSharonStone-,	Zato naj bo tole neke vrste
uspešnost filma. Producente,	ulne oblike je prikazana nadvse ( NicoleK.dmanIn KimBastegcr te	opozor.Io, da vsaj tn*. k, st
I“r=	=:—~
ÈbxhgivXvivX-xvXxixixixixXxixixixhix : : : :-:-:-:-:-:-:-:-:':-:-:-:-:^:^:^:^:^:^:^ : : ':' x
lin
Zveza Svobodnih Sl	Slovenije
Praznovanje
delavskega praznika
Območna organizacija ZSSS Zasavje Trbovlje bo tudi letos pripravila tradicionalna srečanja delavcev in občanov ob praznovanju mednarodnega praznika dela -1. maja.
Skupaj z društvi in organizacijami bomo na predvečer praznika pripravili kresovanja in prvomajske prireditve.
-	V Hrastniku bo kresovanje na prireditvenem prostoru Praprotno: sobota, 30. aprila ob 19. uri;
-	V Trbovljah bodo kresovali na prireditvenem prostoru - strelišče Kipe: sobota, 30. aprila ob 19. uri;
-	v Zagorju ob Savi bo prvomajsko srečanje na prireditvenem prostoru Pleše: nedelja, 1. maja ob 11. uri.
V	kulturnem programu bodo sodelovale delavske godbe in pevci.
V	vseh občinskih središčih bodo 1. maja zjutraj delavske godbe igrale budnico.
Prizadevni organizatorji bodo poskrbeli tudi za družabno plat prvomajskih srečanj, saj bodo na njih sodelovali priznani ansambli zabavne glasbe.
Območni svet Zasavskih svobodnih sindikatov, ki zajema občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi
Sekretar: CiriC Urek
Slovenije
Sindikat je...
zsss
ZASAVJE
V občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi je skupno nad 85 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva vključenega v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Velike sistemske spremembe na področju odnosov med delom in kapitalom, ki se odražajo predvsem v političnem sistemu, v lastninskem preoblikovanju podjetij in družb ter njihovo organiziranje po zakonu o gospodarskih javnih družbah ter uvedbi sodelovanja delavcev pri upravljanju so zahtevali, da je tudi Zveza svobodnih sidnikatov, zaradi večje učinkovitosti svojega delovanja, prilagodila svojo vlogo, funkcijo in organiziranost.
Tako poleg organov in delovnih teles Območnega sveta ZSSS Zasavje aktivno delujejo območni odbori sindikatov dejavnosti Slovenije kot neposredna vez uresničevanja temeljnih sidnikalnih funkcij na terenu.
Sindikati po področjih
Organizacijsko, kreativno in vsebinsko so svojotffogo v preteklem obdobju najbolje opravili Območni odbori sidikatov z naslednjih področij dejavnosti :
-	kovinske in elektro industrije Slovenije
-	delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije
-	delavcev kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije
-	tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije
-	delavcev komunalno stanovanjskega gospodarstva Slovenije
-	delavcev trgovine Slovenije
-	delavcev energetike Slovenije
-	obrtnih delavcev Slovenije
Pri graditvi vloge in mesta našega sindikata kot samostojne, nadstrankarske, prostovoljne strokovne organizacije delavcev, ki ščiti ekonomske, socialne, strokovne in kulturne interese svojih članov, prihaja občasno do različnih zahtev članstva za hitrejše reševanje tistih vprašanj, ki so v pristojnosti parlamenta, vlade ali političnih strank.
Sindikatu ni nič podarjenega, zato se mora za vsako pravico svojega članstva trdo boriti, pogajati ali pa izvajati pritiske preko različnih oblik sindikalnega boja.
Delavci in njihove pravice	yym
ZSSS največ pozornosti namenja članom in njihovim pravicam? Tu je največ odprtih vprašanj na področju doslednega uveljavljanja kolektivnih pogodb, pravic iz delovnega in socialnega področja in razreševanja socialnih in materialnih pravic naših članov.
V minulem letu smo preko Območne organizacije ZSSS Zasavje, še predvsem preko njene službe pravne pomoči, ki jo vodi odvetnik Ivan Blatnik, svetovali, zastopali v različnih sporih med delavci in delodajalci okoli 1600 delavcev, ki so se bili prisiljeni za svoje pravice boriti pred organi v podjetjih, privatnimi delodajalci in na sodiščih.
Po izkušnjah zadnjih let se večina tovrstnih sporov konča v korist delavcev. Slabosti pri uveljavljanju pravic na strani delavcev so še vedno zamujanje rokov pritožb, nezadostno poznavanje delovne zakonodaje ali pa preprosto delavci vse podpišejo in se s tem odpovejo pravici do pritožbe.
Sindikati se srečujemo z dejstvom, da morajo delavci čakati na uresničitev svojih pravic pred sodiščem združenega dela tudi po nekaj let.
m
5E
Zveza Svobodnih Sindikatov W Slovenije
Pritisk na vlado
zsss
ZASAVJE
V Območnem svetu ZSSS Zasavja smo naredili veliko, da je Zveza svobodnih sindikatov uspela preko vlade RS pripeljati delovno zakonodajo v parlament.
Po mnenju zasavskih sindikatov bi veljalo dati bistveno večja pooblastila inšpektorjem dela. Ti bi lahko veliko kršitev pravic iz delovnega razmerja odpravili na kraju samem, da do sodnega spora niti ne bi prišlo ter tako olajšali delo sindikatu.
Delavci in stečaji
Območna organizacija Zasavja je v minulem obdobju zastopala svoje člane v 12 stečajnih postopkih, v katerih so delavci nastopili kot upniki. Žal so postopki pred stečajnimi senati dolgi in pravice skladno z zakoni zelo omejene.
Zdravstveno zavarovanje
V Zasavju je bilo v minulem letu v krovno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju vključenih 97 % vseh članov. Poleg tega pa je območna organizacija omogočila zavarovanje pod ugodnejšimi pogoji tudi večini zainteresiranih nezaposlenih delavcev.
Solidarnost
Veliko je bilo aktivnosti na področju vzajemnosti in solidarnosti, saj območna organizacija sindikata sama ali pa preko občinskih odborov Rdečega križa, oziroma občinskih centrov za socialno delo, pomaga članom v najhujših stiskah.
Kot prvi v Sloveniji smo pri Območni organizaciji ZSSS Zasavje organizirali pomoč članom pri kratkoročnem kreditiranju njihovih potreb preko Delavske hranilnice Ljubljana. Velike socialne stiske članstva kažejo na to, da letno okoli 2400 članov prosi za kredit v Delavski hranilnici, pomembno število primerov pa razrešijo že v podjetjih s pomočjo svojih skladov samopomoči.
Strokovni delavci območne organizacije Ciril UREK, Ljubo CVAR in Tjaša KOHNE so strokovno veliko pomagali sindikatom podjetij pri uveljavljanju pravic članov. Za neposredno strokovno sindikalno delo območna organizacija redno organizira širše usposabljanje sindikalnih zaupnikov, kar je bilo ugodno ocenjeno na zadnjih letnih konferencah sindikatov podjetij.
Upokojenci
Zaradi velikega števila upokojencev na našem območju in za zaščito njihovih pravic, ki so si jih z delom "prigarali", smo ustanovili inciativni odbor za ustanovitev sindikata upokojencev Slovenije za Zasavje.
Odprta vrata
Na Območnem svetu ZSSS Zasavje imamo sistem "odprtih vrat”. Vsak dan se zvrsti par deset sidnikalnih zaupnikov, članov, ki so zaposleni in imajo probleme in vsi tisti, ki jim v stiski ostaja samo še sindikat.
Želimo pomagati vsem članom v njihovih stiskah in to je naše poslanstvo.
1
Zveza Svobodnih Sindikatov 'W Slovenije
Slovenije
Slovenije
Cestitila
Območni svet ZSSS Zasavje Trbovlje sindikat podjetja TKI MrastniK sindikat podjetja Stellarne HfrastniK sindikat podjetja Cementarne Trbovlje sindikat podjetja 'KRTS Trbovbje sindikat podjetja Strojegradnje TrbovCje sindikat podjetja Siporeit Zagorje
sindikat podjetja TTl IzCaRe
isfaeno čestitajo vsem svojim članom, delavcem, občanom in upokojencem ob mednarodnem prazniku dela - L maju in jih
vab go nap rvomajska srečanja.
Miha Dovžan, kralj slovenskih citrarjev, je bil gost večera ob 70-letnici hrastniškega MoPZ. To je bila priložnost, da smo lahko kaj več izvedeli o njegovem delu. Zadnja plošča Mihe Dovžana v klasični obliki ima naslov Slovenec sem, tako je mati djala. Na njej so koroške narodne pesmi. Akademik Ciril Zlobec je nanje napisal, daje slovenska narodna pesem narodova duša, ki jo tudi najbolj razsipni nikoli do kraja ne uspejo
zapraviti... Tudi citer niso mogli zatajiti. V zadnjih treh desetletjih so se izvile iz pozabe...
Kako ste uspeli citre spet priljubiti pri ljudeh?
V javnosti res igram že petintrideset let, vendar citer nisem začel igrati zato, da bi šel med ljudi. Igral sem jih zato, ker smo jih imeli doma. Zakakšen modereninstrument namreč ni bilo denarja. Citre je igral že moj praded. Ker je bil hrom, seje zvečer zbrala ob njegovi mizi družina
in pela. Ljudje radi pojejo in mislim, da se družinsko petje vrača. Citre so instrument, kjer se igra melodija in spremljava istočasno. To daje podlago za slovensko narodno pesem. Ostati morajo narodni,ljudski instrument.
Kdo vasje populariziral?
Začel sem z oddajo Pokaži, kaj znaš v Slovenski filharmoniji -petnajst let star mule. Doživel sem neverjeten uspeh. In iz Filharmonije je zelo lahko startati. Povabili so me na radio in takoj sem sestavil svoj ansambel, s katerim sem posnel ploščo, ki se je zelo dobro prodajala. Sledilo je snemanje na radiu, kasneje na TV. Ko sta prispela na radio Vilko Avsenik kot producent in Boris Kovačič, je bilo za citre veliko razumevanje. Prav tako je bilo z Marjanom Staretom na televiziji. Danes pa sploh ni več problemov. Mladi prodirajo, igrajo tudi zabavne viže in vesel sem, daje tako. Citre ne bodo izumrle.
S čim se ukvarjate v zadnjem času?
Od septembralanskega leta igram v Mali drami v Jesihovi igri Ljubiti vsako predstavo v živo. To je čudovit
projekt - prejšnji torek smo odigrali osemintrideseto predstavo. Glavno vlogo ima Ivo Ban,igrajo paše Tanja Ribič, Barbara Levstik, Maja Sever, Silva Čivšin. To je zame nekaj novega in nadvse prijetnega... Prejšnji teden semimel v Vodnikovi hišikonce rt za lansko petdesetletnico	in
petintrideset let glasbenega udejstvovanja. Koncert	je
organizirala občinaŠiškain povabila 200 poslušalcev. Nastopili so še Boris Cavazza, Meta Malus, Jožica Kališnik- vsak je dal nekaj svojega... Sicer se ukvarjam z glasbo samo v popoldanskem času. Dvaindvajset let namreč že imam brusilnico mizarskega orodja. Glasba je lepa, če je hobi. Če je profesionalna, se pokvari, tako kot vse drugo. Prihodnje leto pa bom odprl v Vodnikovi domačiji svojo glasbeno šolo.
Fanči Moljk
Zoran Predin se je odločil za skok v zakonski stan, poleg tega na-meravaobiskati - tako kot vsi glasbeniki-ZDA. Kondicijo za te podvige seje odpravil nabirali kar v Kranjsko goro.
Kranjska skupina California, ki je zmešala glavo mnogim najstnicam, je posnela videospot za pesem Nisem avtomat. Snemali so v Istri - v vasici Padna. Fantom je hrvaško primorje
očitno zelo všeč. Bolje, kot v kakšni diskoteki. Upamo,danebodokakšne najstnice s svojim šarmom preveč zasvojili. Punce pozor!
Te dni je praznoval svoj rojstni dan eden mega zvezdnikov naše male Slovenije, kajti fant se je v svetu uveljavil kot odličen smučar in poznavalec rap glasbe. Seveda, to je Jure Koši r in vsi mu želimo še veliko športno - glasbenih uspehov.
Alfija Nipiča je tehno glasba čisto prevzelain tako seje Alfi odločil, da bo izdal kaseto, na kateri bodo narodnozabavne uspešnice, "prevedene" v tehno. Tako bo moral Alfi opustiti vaške in gasilske veselice in se posvetiti diskotekam.
Fantje skupine Malibu imajo očitno zelo radi čokoladice - tako tiste na dveh nogah, kot tudi taprave in zato so se odločili, da se bo njihova najno-
vejša kaseta imenovala kar Čokoladica. Zanimivo in predvsem sladko !
Gianni Rijavec - pevec skupine Big Ben se je sedaj posvetil tudi televiziji, saj je na Primorski televiziji začel voditi oddajo, ki se imenuje Gianni. Seveda bo fant še vedno nastopal s svojim bendom in osvajal mlada dekleta. Pa saj mu nihče ne brani.
S.G.

Preteklo soboto so se v športni dvorani v Hrastniku, v tem šolskem letu še zadnjič, zbrali zasavski maturantje. Pravzaprav maturantke Srednje šole Zagorje, bolj poznane pod imenom Gospodinjska šola. Dekleta se lahko pohvalijo, saj so prva generacija gospodinjske šole v Sloveniji, kar pa tudi ni kar tako.
Varovanke profesoric Barbare Vidmar In Vide Kramžar - Klemenčič, so imele malo drugačen program, kot ostali maturantje. Resje, da ni manjkalo ne maturantske himne (s prižganimi svečami) Gaudeamus igitur in plesnih točk. Dekleta so pokazala tudi svoje pevske sposobnosti, ki niso slabe. V imenu dijakinj je spregovorila Branka Kovač, ki seje zahvalila vsem, ki so skupaj z dekleti ta tri leta doživljali uspehe in neuspehe, delili z njimi žalostne in vesele trenutke in jim pomagali pri premagovanju novih ovir. Tudi tokrat
pa ne moremo mimo Bogdana Baroviča, ki je spet iz ozadju povezoval program in spodbujal maturantke, daje šlo vse kot po maslu, pa plesalcev plesne šole Miška in ansambla Zasavci, kije poskrbel za zabavo do zgodnjih jutranjih ur.
In kaj meni o tem plesu ravnateljica Anica Maček - Ule? ''Osebno sem s plesom čisto zadovoljna, programje bil dobro izpeljan in ni bilo nikakršnih organizacijskih problemov. Ker je to prva generacija takšne šole in povrh vsega še triletna, se ne more primeijati s šolami, ki imajo štiriletni program. Dekleta so se res potrudila."
Dekleta pa so si po velikih naporih privoščile tudi maturantski izlet in se v teh dneh veselo sprehajajo po Italiji.
Saša Grobljar
Košarkarji
uspešno
VCelju je bilo 22. aprila odigrano finalno košarkarsko tekmovanje Vzhodne regije slovenskih šol. Tu so se dobro odrezali tudi naši košarkarji, ki so za dobro ekipo mariborske II. Gimnazije osvojili 2. mesto med šestimi ekipami.
Gremo lepo po vrsti. Že v ponedeljek so imeli polfinalni turnir, ki so ga zanesljivo dobih, čeprav so organizatoiji v nadaljnje tekmovanje že prijavili Srednjo strojno šolo in GimnazijoizCelja, vendar so naši košarkatji pokazali pravo zasavsko trmo in zmagali. V petek je |§ili|	tekmovanje najprej potekalo
J	v jygj, skupinah po tri ekipe,
kjer je ekipa zasavskih srednjih šol premagala najprej Gimnazijo Ptuj in nato ševelenjskoGimnazijo. V tekmi za prvo mesto pa so natoizgubili z II. Gimnazijo Maribor, a so se vseeno uvrstili v nadaljnje tekmovanje, saj si je napredovanje, poleg že ■"omenjenih dveh ekip, priigrala
še Gimnazija Velenje.
Za ekipo zasavskih šol so nastopili: Čop, Majcs, Vidergar, Mlakar, Peršič, Ostanek (Gimnazija), Špan, Vajdič (SSŠ), Koren, Mitrovič (SEŠ) in Poznič (Ekonomska šola. Ekipo pa sta vodila: vodja ekipe Emil Vidergar in trener ing. Polde Povše.
Marko Herman
Lepota
Dolenjske!
Dijaki prvih letnikov ekonomske šole smo si spet ogledali našo prelepo Slovenijo. Tokrat smo se odpravili na Dolenjsko. V četrtek, 14. aprila smo se zjutraj zdrenjali v avtobuse in naš izlet se je začel. Ogledali smo si veliko zanimivosti, med drugim smo imeli v Novem mestu tudi uro in pol časa, da smo si napolnili naše prazne trebuščke. Ko je naš avtobus že odhajal iz Novega mesta, se je drugi komaj pripeljal. Se sprašujete zakaj? Po informacijah, ki sem jih dobila, zato, ker so zbili neko deklico nakolesu, ki jebila premalo previdna. Nakoncujebilo vse vredu. Ko smo se vračali, smo si med potjo ogledali še stiški samostan. Zanimiva stvar. Zelo sem bila presenečena, ko sem izvedela, daimajo v tem samostanu tudi nekaj narkomanov. Pot do doma je bila zelo prijetna, prav tako kot izlet.
Špela Strgaršek
Po štirinajstih dnevih seje med dijaki zasavskih šol v ljubezenskem življenju marsikaj spremenilo. Zato si preberite naslednjih nekaj vrstic, da ne boste v zaostanku.
V deževnih popoldnevih lahko vidimo, kako se skupaj pod dežnikom sprehajata Polona R. (GIM) in Oci (EU). Tudi Meta V. (GIM) in Peter D. (GIM) sta že dolgo časa skupaj. Metko ? (EU) iz4.d opazujejo oči nekega prvošolčka. Vesna F. (GIM) se je že odločila za princa in izbrala Klemena K. (EU). Romani D. (EU) bo zgodnje nedeljsko jutro v mesečini za vedno ostalo v spominu. Tudi Viči (Elektro) in Špela S. (EU) sta imela rahle probleme, vendar sta jih uredila. Polona D. (EU) seje pobliže spoznala z lastnikom belega subaruja. PrimožK. (EU) je očitno slep, saj še ni opazil tistih zapeljivih oči, ki ga opazujejo. Kaj pa je z Barbi U. (EU) in Simonom S. (Strojna), še ni znano. Pa še rahel nasvet: Vesna D. (EU), ne glej preveč za Ocitom, ker lahko kdo postane ljubosumen.
Frances Bean
Utrinki z obiska letališča Brnik in ob vožnji z vlakom
Učenci 3.b- OŠ I. Kavčiča Izlake
Tako mi je bilo všeč, da bi rad postal pilot.
Aleš Zupančič
V Zidanem Mostu mi je bilo všeč zato, ker sem videl muzejsko lokomotivo iz 1. 1911 in se prvič peljal z vlakom.
Metod Knez
Videla sem letala, gasilske avtomobile. Bilo jezanimivo. Nič se nisem dolgočasila.
Ksenija Brvar
Všeč mi je bilo zato, ker so vzletala in pristajala letala.
Petra
Videl sem ogromen gasilski avto.
Matjaž
Vozili smo se z avtobusom zelencem. Popeljal nas je do pristajalne steze.
Špela Ravnikar
Letališče sem si z zanimanjem ogledal.
Jure Urbanija
Veliko se vozim z avtom, avtobusom, ampak vožnja z vlakom mi je bila tudi všeč.
Mojca Arh
Letala dosežejo hi trost 900km/ h in so visoko v zraku do 9 km. V resnici so zelo velika, a v zraku se nam zde kot jekleni ptič.
Klavdija Krivic
Nagradni izlet
Z avtobusom smo se peljali proti Ljubljani.
Ko v Kamnik smo prišli, Stari trg smo si ogledali.
Avtobus nas počakal je, zapeljal nas h Kamniški reki je, tam smo se fotografirali.
da se bomo spominjali teh lepih dni.
Še proti tretji postaji smo se peljali,
v Volčji Potok smo, prišli, rožice smo si pogledali, golobe poslikali in odšli.
Romana Kotar, 5.c OŠ Litija
Moja psička
Moja psička rada je, na sprehod še rajši gre. Včasih tudi hišo pazi in si vedno tačke snaži.
Moja psička je povrgla -majčkene živalice, to so psički, majhni še, vendar leni so nadvse.
Tudi meni jih je dala za norčije - kratek čas, potlej pa jih je lizala -vsakega en čas.
Zdaj so psički že veliki, hišo že varujejo.
Vsakič znova za drevesa, oni se polulajo.
Miha Mikuž, OŠ I. Skvarča, Zagorje
Roža
Na vrtu je žalostna roža cvetela.
Le kaj govori?
Prisluhnimo ji.
"Moje življenje je smet! (V zraku so plini!) Umiram!"
Tako govorila je rožica mila in se počasi sušila.
Le zakaj?
Tudi mi se bomo posušili, če ne bomo kaj ukrenili. "Očistimo Zemljo, očistimo Svet!"
Maja Kavzar, 7.a, Dol
Reklama
zakaj ima nebo
«s!!
zato ker si jih umiva

šampon oblakov
po pranj., las priporočam»

Ena resnična z Dola
Dežurni sedmošolec pride v razred in sporoči: "Tuvarišica, pridite u udmori u zbornico, bojo prodajal peteline." ??? "Aja, pletenine."

Priprave v Franciji
Na desetdnevne priprave reprezentance Slovenije je na plezališča okrog mesteca Gap v Provansi najugu Francije odpotovalo osem športnih plezalcev in plezalk. Med njimi sta bila tudi Trboveljčana Metka Lukančič in Vili Guček. Po utrujajoči vožnji so se plezalci naselili v povsem praznem kampu na vstopu v kanjon reke Ardecht, že naslednji dan paje minil v ustaljenem ritmu. Po zajtrku najprej iskanje prave dolinice, kjer je
skrita stena, kamor so namenjeni, potem previsi, plošče, strehe, nato veselje ob uspehih in kletvice ob neuspelih poizkusih. Plezali so večinoma na pogled, kot na tekmovanjih, kar pomeni: prišel, videl, splezal (padel). Tako vse do večera, ko so se izmučeni vrnili v kamp in ob pripravljanju večerje še vedno premlevali vsak svoje spodrsljaje. Potreb dneh poči in luknjic prsti in roke potrebujejo dan oddiha. Tega so izkoristili
tako, da so zamenjali kamp, bližje naslednjim ciljem, poleg tega so si ogledali zanimiva mesteca, tako značilna za Provanso in napadli slaščice, tudi tako zančilne za Provanso.
Naslednje plezališče je bilo nepozabno doživetje. Ogromna luknja, kjer so s stropa viseli kapniki, ponekod prav ogromni, dolgi tudi do pet metrov. Kjer so se ti skrajšali, pa so le majhni klini skriti med njimi kazali prehode v težjih smereh. Plezanje
je bilo čudovito, večino časa z zataknjenimi nogami visoko nad glavo. Posebnost so bila počivališča, ko so prižeti z nogami in rokami okrog majhnega kapnika čepeli d vaj set metrov visoko nad ogromno luknjo. Fotoaparati pa so kljub slabi svetlobi škljocali ves čas.
Med obiskom plezališča Boux so srečali skupino slovenskih plezalcev, med njimi tudi Trboveljčana Boruta Kavzarja, kate-remujeravno uspel vzpon v smeri 9+/10- z rdečo piko. In še rezultati. V prečudoviti luknji Branches je Viliju Gučku uspel
eden od štirih vzponov z oceno 9+, ki jih je na pogled preplezal na tej turneji. Poleg teh še osem vzponov 9. stopnje, ostali vzponi od več kot 50 preplezanih smeri pa so bili med 8 in 9-. Metki Lukančič je uspel vzpon 8+ in mnogo smeri od 7 do 8.
Še pred odhodom na priprave sta bila Metka in Vili na solo pripravah v Ospu. Metkaje preplezala smer Manana 9, Viliju pa je uspelo ponoviti Marioneto 10/10+, poleg te pa še v zelo kratkem času smer Highlander 10-/10.
V.G.
Smučarji zadovoljni
Dobovec - Smučarsko društvo Kum Dobovec si je tudi v sezoni 93/94 prizadeval, da bi ljubiteljem belih strmin na smučišču Trotovnik na Dobo vcu nu dii čim bolj še pogoje za rekreacijsko in
regiji ekipno dosegli 7. mesto. Naj omenimo le dva: Nejc Potrpin je prejel pokal "Gorenjka" za skupno 5. mesto, v vzhodni regiji pa je bil tretji. Špela Volaj pa si v obeh tekmovanjih deh 1.
tekmovalno smučanje. S pomočjo snežnega topa, prizadevnostjo in gostoljubnostjo članov, ki vseskozi delajo amatersko, jim je to tudi uspelo.
Že vrsto let uspešno organizirajo začetne in nadaljevalne smučarske tečaje za otroke in odrasle in so iz leta v leto bolje obiskani. Tako starši kot otroci se radi vračajo na smučišče pod Kumom tudi po končanem tečaju, kar dokazuje, da so z njim zadovoljni. Lahko se pohvalijo z odličnimi dosežki svojih tekmovalcev - cicibanov, ki v vzhodni
mesto, v minulih dveh letih pa je bila prvakinja SKY OPEN, pokala Maksimarket in Zmaj čko-vega pokala.
Smučarji so uspehe dosegli kljub slabim pogojem z rednimi treningi doma in na Golteh, ter z veliko voljo mladih tekmovalcev. Ker pa SD KUM s svojimi lastnimi sredstvi in dotacijo občine ter treh sponzorjev ne more uresničiti zadanih programov, želijo pridobiti čimveč donatorjev oz. sponzorjev.
J.K.
Rešitev v dvorani
Rokometaši Zagorja so ob koncu ligaškega dela letošnjega drugoligaškega prvenstva osvojili 8. mesto. Že leto in pol je na njihovem krmilu Boris Vrhovnik.
Kako	trener
ocenjuje učinek svojega moštva?
Vsekakor smo v klubu	lahko
zadovoljni. Moštvo, ki smo ga imeli jeseni, je bilo sposobno doseči tudi več. Z boljšimi pogoji seveda. Že po drugem kolu smo namreč lahko spoznali, da uprava nedela ravno najboljše, saj smo v Celju igrali praktično brez vratarja, pestile so nas tudi poškodbe. Ob urejenih razmerah bi bili lahko po polovici prvenstva celo tretji, saj smo ob vseh težavah za Dobovo in Ormožem zaostajali samo tri točke. Pozimi je klub zapustilo kar pet igralcev, ki so po mojem mnenju odšli predvsem zaradi slabega dela uprave, saj je bila ekipa v glavnem prepuščena sama sebi. Tako
zdesetkani smo spomladi osvojili kar sedem točk, kar je ob dejstvu, da na štirih tekmah ni bilo Kirna in Roka Uleta, v začetku pa je manjkal tudi Dečman, lep dosežek.
Delovali ste v zares težkih razmerah!
Na razpolago je bilo le deset igralcev, pa še to potem, ko je znova s treningi po daljši prekinitvi pričel Frelih in se nam je pridružil še mladi Petek. Zaradi nižjih stroškov smo ukinili en trening in v glavnem vadili ledvakrat tedensko, enkrat na Izlakah in enkrat v Litiji, kjer smo igrali tekme. To je za vse člane kluba še dodatna težava, saj na tekmah ni bilo pravega vzdušja.
Kako naprej?
Rešitev za zagorski rokomet je le v novi dvorani, brez katere ne bo šlo. Na potezi bo tudi uprava. Povsem lahko se nam zgodi, da ostanemo
še brez kakšnega igralca. Klubu so potrebne korenite spremembe. Bila bi velika škoda, da bi po več kot 40 letih propadel. Druga liga nimačji kašelj, vsi ostali klubi so veliko bolj še organizirani. Želim si uspehain trenirati dobro ekipo, ne pa, da vadimo zgolj za rekreacijo. Če se bo res gradila dvorana, če bo vodstvo delalo kot je potrebno	v
drugoligaškem klubu, ne pa v kakšnem ŠŠD, ter bi imeli boljši igralski kader, potem lahko ostanem trener v Zagorju. Obstaja pa tudi možnost, da kam grem, pa tudi, da se za kakšno leto umaknem iz rokometa. Možnosti je zares veliko. Poudaril bi rad še to, da so igralci v tej sezoni nastopali le za povrnjene potne stroške, pa še te so dobili z veliko zamudo in predvsem po akciji, ki sem jo z nekaterimi prijatelji izpeljal sam, mimo uprave. Pri tem so nam pomagali Bife Prašnikar, Kmečki turizem Pšenk, Avtoprevozništvo Grčar,


m
IN MEMORIAM TONE LEBINGER
V nedeljo, 17. aprila, nas je presunila vest, da je v 63. letu starosti ugasnilo življenje našemu trenerju Tonetu Lebingerjuiz Litije. Bilje športnik, trener, kronist litijskega športa in dolgoletni dopisnik športnih novic za časopis Delo, Dnevnik in Sportske novosti.
Športno pot je začel v Litiji kot atlet, a kaj kmalu, že v letu 1952, je na dvorišču doma metal žogo skozi nekakšen obroč z dolgo mrežico, ki je bil pritrjen na steno hiše. Tuše je rodila litijska košarka, njegova največja ljubezen, kateri je ostal zvest do svojega zadnjega diha. Igral jevčlanski
ekipi vse do leta 1966 in bil najboljši strelec ekipe. V letih 1959-62 je igral v Šmartnem pri Litiji in v okviru tedanjega telovadnega društva Partizan ustanovil košarkarsko sekcijo. V letu 1963 sta se Šmartno in Litija združila v Košarkarski klub Litija. Tedaj se je ves predal trenerskemu delu in to leto je pomenilo tudi začetekvzpona ženske košarke. Pod njegovim vodstvom je ekipa dosegla največji uspeh, 5. mesto v super ženski košarkarski ligi v Sloveniji v tekmovalni sezoni 1979/80. Vzgojil je vse generacije litijskih košarkaric, od prvih začetkov leta 1956 do danes. Vez med nami ni bila samo športna, temveč prijateljska in očetovska, vedno je bil
pripravljen pomagati in se odrekati svoje-muživljenju, daje lahko ustregel nam -košarkaricam. Naučil nas je vztrajnosti, borbenosti, poštenosti in odpovedovanju negativnim platem življenja. Mnoge smo že davno žene, matere, delavke, a še vedno smo našle čas za srečanje pod koši, kajti košarko smo vzljubile skupaj z njim.
Praznina v naših srcih bo ostala, vendar smo si ob njegovem slovesu obljubile, da bomo uresničile Tonetovo željo po nadaljevanju vzgoje mladih košarkaric, na katere bomo prenesle vse vrline, katere smo dobile od našega trenerja in prijatelja Toneta.
košarkarice Litije
Nogomet
Dvakrat dva
Beltrans - Zagorje4:0
(2:0)
Veržej, igrišče BeJtransa, gledalcev250, sodnik Medved (Kotlje), strelci: 1:0 Kutoš (31), 2:0 M.Osterc (35), 3:0 Cirkvenčič (82), 4:0 Cirkvenčič (84).
Beltrans: Rajh(Karba), Slana, Modlic, Stojko, Čuklavec, Cirkvenčič, Vozlič,	M.Osterc,

Grafex, Kovinska galanterija Gobove, Market Jurček, Uni avto Sikkers, Vulkanizestvo R&R, Pizzeriji Čebelica in	Tingl-tangl,
Avtopre vozništvi Koprivšek in Ravnikar, Trgovine Marica, Štru-melj, Kovač in Slavi, Zabaviščni	park
Nemeček, Zobna ordinacija Lasič-Barič, Steklarstvo Cestnik, Frizerstvo Joži, Čistilni servis Lamovšek, EU, Soboslikarstvo Lavrač, Hipmark, Elektrotehnika Breskvar, Eurotrade, Avtoličarstvo Kržišnik, TDM Kondor, Čevljarstvo Smrkolj, Avtoservis Mikolič, Alnex, Avtomaterial Slapy, Zooboutique, SOP Trbovlje in SO Zagorje.
Sašo Fabjan
Z. Osterc, Kutoš (Brunec).
Zagorje: Hace, Kurež, Buovski, F.Kranjc, Borštnar, Žibret, Kem, Razboršek, J.Kranjc, Petrušič, Povšnar.
Najboljša strelca lige Milan Osterc in Igor Holešek se tokrat nista pomerila neposredno, saj jemoral najboljši zasavski strelec "počivati" zaradi dveh rumenih kartonov. Poleg njega v gostujoči ekipi ni bilo tudi Brečka, Hadžiča, Grčarja in Grešaka. Topa seveda ni opravičilo za visok poraz, pa čeprav Zagorjani niso bili v tako podrejenem položaju kot kaže končni izid. Ševeč, vdnrgemdelu so imeli veliko terensko premoč, dvakrat tudi zadeli okvir vrat (Povšnar,Žibret) in zapravili še nekaj priložnosti. Zagorjane sta pravzaprav pokopali le dve slabši obdobji, saj so Prekmurci v nekaj minutnih premorih v zaključku prvega dela in v končnici tekme po dvakrat premagali Haceta. Omenitiševelja, da se je pri izidu 0:0 Petrušič znašel sam pred domačim vratarjem, a je glavni sodnik tekme dosodil offside, čeprav mu pomočnik, ki je za to zadolžen ni pomahal z zastavico in da so bili vsi štirje Beltransovi zadetki pravi "evrogoli", torej neubranljivi.
S. F.
Četrti poraz doma
Rudar - Gaj 0:3 (0:1)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 800, sodnik Govedarevič (Ljubljana), strelci: 0:1 Smajič (45), 0:2 Muhvič (47), 0:3 Murn (53).
Rudar: Dizdarevič,
Košak (Izgoršek), Hara-lovič, Florjane, Zaimovič, Pavlin (Ramšak), A.Ranzinger, Sotenšek, Čuk, Smajlovič, Turšič.
Gaj: Talajič, Buzuk, Muhvič, Majerle, Smajič, Rajšel, Murn (Rauter), Jolič (Radivojevič), Struna, Komočar, Vujčič.
Tudi Trboveljčani so bili to pot močno oslabljeni, saj v moštvu ni bilo Rižnerja, Brundiča, Kiča, Hermana in Breznikarja. Vodilni ekipi so se tako uspeli upirati le do končnice prvega dela. Do takrat je imel po samostojnem prodoru najlepšo priložnost (edino za domače na tekmi) Aljoša Ranzinger, ki paje streljal mimo vrat. V 41. minuti je Pavlin nepotrebno igral z roko pred svojim golom, na srečo pa je vratar Dizdarevič ubranil
Smajičev poizkus z bele točke. Trboveljčanom pa n a odmor vseeno ni uspelo oditi z neodločenim izidom, saj je Smajič le nekaj minut kasneje po predložku izvrstnega Komočarja z glavo vendarle zatresel mrežo. Srečanje je bilo odločeno v prvih minutah drugega dela, ko so gostj e po hitrih nasprotnih napadih še dvakrat ugnali tokrat najboljšega Rudarjevega igralca Dizdareviča. Podatek, da je bil prav vratar najboljši v ekipi pa pove pravzaprav vse. Zmaga gostov, ki imajo v svojih vrstah dva izjemna posameznika Komočarja in Vujčiča, je več kot zaslužena. Trboveljčani so tako doživeli še četrti poraz na domačem igrišču zapored in še sreča, daj e v nedeljo izgubil tudi Triglav. Rudar ima tako pred
predzadnj imi Kranj čani še vedno štiri točke prednosti.
S. F.
fr	^
Zagorje: 1.5. ob 16.30 Zagorje -Korotan Suvel (2.liga)
Zagorje: 30.4. ob 19.00 Zagorje -Mlinotest B (2.liga ženske)

lili»
.....i

V zadnjih minutah
Tabor 69 - Litija 1:1
(1:0)
Lilijani so svojo borbenost ob koncu nagradili zzadetkommalo pred koncem srečanja, ko je Mele uspel premagati domačega "igralca", kije zamenjal svojega vrataija. Le ta je bil izključen 10 minut pred koncem srečanj a, ko je grobo podrl litijskega napadalca izven kazenskega prostora. Tako so Lilijani še naprej neporaženi v spomladanskem delu.
S. K.
Slaba
predstava
Svoboda - Visoko 0:1
(0:1)
Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 100, sodnik Petrovič (LJ), strelec: 0:1 Cotman (19).
Svoboda: Povšnar, Vozelj, Kurež, Gošte, Uranič, Trdin, Račič, Vrtačnik, Kovač, Bučar, Agatič.
Visoko: Fuchs, Perne, Kepič, Anko, Pelko, Žuntar, Peternel, Pušič, Cotman, Košir, Ocepek.
Čeprav so nogometaši Svobode napovedali prvo zmago, v spomladanskem delu prvenstva, se to ni uresničilo.	Igra
Kisovčanov je bila slaba, brez pravih kombinacij, to posebno velja za prvi del tekme. V drugem delu so imeli nekaj priložnosti za izenačenje, vendar jim je tokrat tudi sreča obrnila hrbet. Tekma je bila zelo pomembna, šeposebno za domače, ki bi morali premagati slabe goste iz Kranja. Svoboda se je znašla v težkem položaju, treba pa je vseeno poizkusiti, ter osvojiti kakšno točko v gosteh. Seveda pa si takih napak kot je bila sobotna na
domačem terenu ne smej o več privoščiti.
J.M.
Remi v gosteh
Impol - Papirničar 1:1
(1:0)
Rokomet
Očiten
napredek
Zagorje - Olimpija B 16:19 (5:9)
Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 100, sodnika Odlazek in Mesarič (oba Celje).
Zagorje: Žerko, Bolte 5, Sedej, Klopčič 2, Čibej 1, Zupančič, Smole, Poglajen 7, Lebar, Vozelj, Remic 1, Peško.
Olimpija:	Krušeč,
Marič, Šindič 5, Petek 2, Arhar 3, Kitič 3, Zahirovič, Šeme, Vugrinec, Jan 3, Jerše 3, Babič.
Zagorjanke so tudi tokrat doživele poraz, toda napredek v igri je več kot očiten. GostjeizLjubljane so imele celo srečanje rezultatsko pobudo, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. Igralke trenerja Ota Pavlina so se sredi drugega dela nasprotnicam po dobrih posredovanjih vratarke Maje Žerko in dveh ubranjenih sedemmetrovkah rezervne čuvarke mreže Janje Peško sicer približale na vsega dva zadetka razlike (9:11), vendar so bile v napadu premalo nevarne, tako da so Ljubljančanke znova povedle za šest golov in odločile zmagovalca. Poleg obeh vratark seje v domači vrsti z natančnimi poizkusi izkazalaše Jasna Poglajen, z dobro igro v obrambi pa tudi Mateja Remic. Pohvaliti velja tudi Polono Klopčič, ki
Rekreacija za vse
,me . ÌW.»o rekreativno drnUtv,
Óràkvù Andreja Grošlja, saj'je dosedanjemu
^kXTn^nju so analizirali delovanje društva v preteklem letu In st
;

i...«,
ii


osnovnošolski telovadnici.
je kljub poškodbi gležnja stisnila zobe in na igrišču zdržala vseh 60 minut.
S. F.
Dvakrat v finalu
Trbovlje - Minuli tedenjebil nadvse uspešen za mlade trboveljske rokometaše, saj so se v kar dveh različnih tekmovanjih uvrstili v finale. Najprej so bili uspešni na prvenstvu šolskih športnih društev, v nedeljo pa še na polfinalnem turnirju državnega prvenstva za rokometaše, rojene leta 1981 in mlajše. Na turnirju, ki je potekal v Trbovljah, je ZRC Rudar Gorenje premagal s 15:7, Veliko Nedelj o pa s 3 3:8. Najboljša strelca te polfinalne skupine sta bila Danijel Dobravec z 12 in Predrag Milinkovičz 11 zadetki. Zaključni turnir štirih	najboljših
slovenskih ekip v tej
starostni kategoriji bo 7. ali 8. maja, med kandidati za pripravo finala pa so tudi prizadevni trbo velj ski
rokometni delavci. Finale tekmovanja ŠŠD pa bo najbrž 12. maja v Veliki Nedelji.
S. F.
NOGOMET
Mladinci: Papirničar - Žalec 1:1 (A liga), Litija - Kisovec 3:0, Zagorje - GAJ Kočevje 5:2	(1.
ljubljanska liga). Rudar - Tabor Jadran Sežana 2:0	(2.
slovenska liga).
Kadeti: Rudar -Slavija Vevče 0:1 (1. liga).
Starejši dečki: Litija - AM Cosmos 5:0 (1. liga). Termit Moravče - Rudar 2:4 (2. liga), Zagorje -Vrhnika 3:1 (2. liga), Kisovec-Cerknica 1:0 (3. liga), Papirničar -Usnjar Šoštanj 0:5 (A liga).
MI. dečki: Elah Studio D Novo Mesto - Rudar 1:2 (1. liga), Kisovec -Zagorje 0:2, Vrhnika -Litija 3.3 (2. liga), Papirničar - Usnjar Šoštanj 1:0 (A liga).
ROKOMET
Kadeti: Zagorje -Brežice 17:15
MALI NOGOMET
Liga Zagorje - I.liga (15. kolo): Škoti Tingi Tangi - Merli 3:6, Trgovina Čop - Izlake I 3:4, Šentlambert - Bistro Cerar 2:3, Malo po malo -Kotredež 5:3, Intera - Inž. Šarbek 2:6, ŠD Mlinše -ŠDČolniše2;3. Trenutni vrstni red: Inženiring
Šarbek 29, Malo po malo 23, Dimnikarstvo Lepoša 22, Izlake I 22, Bistro Cerar 20, Škoti-Tingl Tangi 16, ŠD Mlinše 15 itd. Naj strelec: 25 Pišek (Izlake).
II.liga(15.kolo):Tapi-Jazbeci 1:1, TE-VE Varnost - Vesn 1:2, ŠD Prapreče - Topličani vet. 11:3, Zlatorogi - BuIdožer 1:6, Izlake II - Jastrebi 3:2, Antimon - ŠD Mlinše II 6:2. Trenutni vrstni red: Buldožer22, Jastrebi 20, Tapi 20, TE-VE Varnost 19, Antimon -Biljard bar 18, Jazbeci 15. Naj strelec: 22 Kočnar (Prapreče).
m. liga (17. kolo): NLP Eurotrade - Tirna 4:2, Bistro Tina - Behar 0:5, Hors - Polje-Svarog 1:3, AFŽ - Siporex 3:4, ETI Elektroelement - Carni hotel 2:0, SostiščeMaček

Športno
olezanie
DP plezalcev v Kamniku
Kamnik - Minulo nedeljo je bila na umetni plezalni steni v Kamniku prva tekma za Državno prvenstvo Slovenije za članske kategorije. Državno prvenstvo je po novem pravilniku serija tekmovanj, kot v prejšnjem letu za pokal Slovenije. Tekmovalo je 26 fantov in 9 deklet, med njimi tudi plezalci iz Hrvaške.
Člani AO Trbovlje so novo tekmovalno sezono začeli tako, kot so zaključili lansko. Z odličnimi rezultati. Med dekleti serijo zmag (vse lanske tekme) nadaljuje Metka Lukančič, ki je z veliko prednostjo premagala drugouvrščeno Lenčo Gradišar in tretjo
M. Čufar (pred tednom 11. na svetovnem pokalu v Beljaku). Pri fantih sije zmago priplezal Vrhničan Aljoša Grom, le za las (oprimek) pred Vilijem Gučkom na drugem mestu. Tretji je bil M. Mejovšek in potrdil, da trem reprezentantom konkurenti še niso kos.
Tudi Miha Golob in Borut Ka vzar sta odlično nastopila. Miha si je z borbenim plezanjem v kvalifikacijah zagotovil nastop v finalu, kamor se po novem uvrsti le osem najboljših po dopoldanskem nastopu. Na koncu je s sedmim mestom izboljšal svojo najboljšo uvrstitev. Nekoliko manj sreče je imel Borut, ki je pristal na 9.-10. mestu, takoj za finalisti. Sicer odlično pripravljen, sedaj nestrpno pričakuje naslednjo tekmo, čez štirinajst dni v Škofji Loki.
V.G.
- Podkum II 2:2.
Trenutni vrstni red: Behar 34, Polje - Svarog 26, Hors 24, Tirna 22, Bistro Tina 19, Gostišče Maček 19. Naj strelec: 37 Fazlič (Behar).
Pokal občinskih prvakov Slovenije - povratne tekme osmine finala: Jurček (Sodražica) - KMN Inženiring Šarbek 4:3, Malo po malo - KMN Sportklub (Velenje) 5:4, Salamonov oglasnik (Jevnica) - Črni baron (NM) 9:7, Flamingo (Logatec) - Texas (Dol pri Hrastniku) 3:1. V četrtfinale se je kot edini zasavski predstavnik uvrstil le Inženiring Šarbek iz Litije.
ŠAH
Velika nagrada optjmizma - Naklo: 1. Tratar (LJ) 7.5,19. Kotnik
6, 42. Bajda 4.5, 54 Zalokar 4, 55. Novak
4,	74 Dušak 3 točke (vsi Trbovlje), 58. Kuzmič (Sevnica) 4 točke.
Zasavsko hitropotezno prvenstvo 1994
- Trbovlje: 1. Zalokar 16, 2. Kotnik 16, 3. Bajda 12.5, Jazbec 12,
5.	Ivšek 11.5,6. Skobe 11.5, 7. Kuzmič 10.5, 8. Novak 10.5, 9. Tomažič 9.5,10. Kotar 7.5 točke (vsi Trbovlje).
Srednja šahovska šola: Goršek - Dušak 0:1, R. Anžur - Glavač 0:1, Borčilo - Zdole 1:0, Logar - Trebežnik 1:0, Bunta - Vene 0:1, Vozelj - Beravs preloženo, D. Anžur - Nikolič 0:1. Trenutni vrstni red: 1. A. Dušak4.5,2. R. Goršek 4,3.1. Glavač 4 točke.
Naj
nogometaš
Zasavc in Portess Trbovlje še naprej izbirata naj nogometaša Zasavja. Tokrat sta bila najboljša Bojan Zibret in Adnan Dizda-revič.
Ocene - 23. kolo:
Zagorje: 5 Žibret, 3Petrušič, 1 Kern;
Rudar: 5 Dizdarevič, 3 Turšič, 1 Pavlin.
Skupno: 48 Žibret, 46 Sotenšek, 34 Rižner, 28 Zaimovič, 26 Petrušič, 24 Borštnar, 21 Holešek, 19 Kic, 18 Florjane, 14Kern, 13 Grčar, 12 Herman, 11 Brečko in J. Krajnc, 9 Povšnar in Kurež, 8 Štok, 7 F. Kranjc in Hace, 6 Žlak in Jesih 5 Tomše, Dizdarevič in Razboršek, 4 A. Ranzinger in Haralovič, 3 Breznikar in Turšič itn.
Strelci: 14 Holešek (Z), 12 Barbek (L), 11 Sotenšek (RT), 9 Agatič (SK), 7 Petrušič (Z) in Kačičnik (PR), 6 Poglajen (L) in Mele (L), 5 Kirbiš (PR), Drobne(PR) in Žibret (Z); 4Buovski (Z), 3 Breznikar, Jesih in Žlak (vsi RT), Kovač, Račič (SK); itn.
&
PORTESS d.o.o. Trbovlje
Popravek
V	prejšnji številki se nam je pomotoma zapisalo, daje bil na tekmi za svetovni pokal v Beljaku najboljši slovenski plezalec Aljoša Grom s 13. mestom. To ni bilo res, najboljšo slovensko uvrstitev pri moških je dosegel Vili Guček z 21. mestom. Grom pa je bil 23. Viliju in bralcem se za napako opravičujemo.
Uredništvo
Karate
Herman in Markošek klubska prvaka
Trbovlje - Minuli četrtek so karateisti Tike organizirali v telovadnici Ivana Cankarja klubsko prvenstvo v katah. Za ta spomladanski naslov sej e potegovalo kar 39 fantov in deklet v dveh skupinah.
V	prvi skupini, v kateri
so nastopili predvsem mlajši tekmovalci in tekmovalke, jih je nastopilo 24, v drugi, kamor so bili uvrščeni starejši, že bolj prekaljeni tekmovalci	in
tekmovalke, jih je nastopilo 13. Posebnost klubskega prvenstva je bila, da so se v isti skupini pomerili tako fantje kot dekleta, ki so dokazala, da so s svojim izvajanjem tekmovalnih kat povsem enakovredna. Tudi klubski sodniki so svojo nalogo opravili zelo dobro. Ob koncu prvenstvaje glavni trener Karate kluba TIKA Trbovlje Bogdan Simerl pohvalil kvaliteto vseh nastopajočih in izrazil zadovoljstvo, da mu ne bo težko izbrati pionirske ekipe, ki bo vmesecu maju nastopila na državnem prvenstvu.
Rezultati - mlajši: 1. Poldi Herman, 2. Dalibor Rašljič, 3. do 4. Bajro Dedič in Dalibor Filipič; starejši:	1. Borut
Markošek, 2. Nečko Hozanovič, 3. do 4. Ida Dedič in Alja Perger.
F.G.
Trije
reprezentanti
Na osnovi preglednega treninga reprezentance je trener kadetske in mladinske državne reprezentance Ljubo Javoršek
že določil reprezentanco, ki bo nastopila na mednarodnem karate turnirja v Jabloncu na češkem 30. aprila in 1. maja. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so vanjo izbrani David Kranjc, Senada Kamerič in Ida Dedič. Dekleti se bosta tekme zanesljivo udeležili, medtem ko David ne bo odpotoval zaradi nezaceljene poškodbe, ki jo je dobil na odprtem prvenstvu Štajerske marca letos.
F.G.
M
—

i*m
Kaj mladega človeka vabi k prekršku, nasilnemu dejanju, kije vsekakor tudi ali predvsem nasilje nad samim seboj, je vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti starši, učitelji, strokovnjaki,država. Vprašanje jetudi,kdaj bodo odgovorili. Vse bolj, ko se odgovori odmikajo, bolj mladi nekontrolirano "brodijo po blatu" in vse težje je videti njihov izhod iz neizhodnega. Četudi družba v svoji nemoči, neznanju ali brezbrižnosti zamiži, se ji na koncu morajo odpreti oči.
Takrat lahko le še nemo zija, del nje pa mora izvajati prisilne, kazenske...., skratka represivne ukrepe.
Med delikventi je vse več mladoletnikov, ugotavljajo vporočiluzagorske policijske postaje.
Raste tudi število tistih prestopnikov, ki še niso dopolnili petnajstega leta starosti. Je res še ne petnajstletni mladenič ali pa mladenka tista nevodljiva oseba, da nekateri starši ob klicu s policijske postaje, naj pridejo iskat svojega pijanega otroka, mirno odgovorijo: "Kar •pri vas naj se strezni, saj mi še treznega ne moremo obvladovati, kaj šele pijanega". Ti "otroci" tu in tam še potrebujejo toplo mamino naročje, moško očetovo besedo, močan stisk roke in priznanje, kadar je dober in odkrito grajo, kadar je slab. Jeres mlad človek, ki stoji na razpotju, kjer za razmislek o odločitvah ni dosti časa, sposoben stati sam?
Rast ugotovljenih kršitev na področju javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja, kjer šobili udeleženi mladoletniki, je bila lani kar 131 odstotna. Seveda so to le ugotovljene in zapisane kršitve. Tistih neodkritih je še veliko več, tistih, ki so v pripravi, še več. Dobra polovica kršiteljev je bila v času storjenega prekrška pijanih, med njimi preveč mladih. Tudi na področju kriminalitete raste nasilje mladih in nasilje nad mladimi. Slabopolovicoregistriranih kaznivih dejanj so storili mladoletniki, nekaj celo otroci. V policijskem poročilu ugotavljajo, da ti mladoletniki in otroci v večini živijo v neurejenih družinskih razmerah. Tudi sami v okolju, kjer živijo in delujejo, niso prav nič nežni. Nesramni so, nasilni, v večini primerov napadalni.
To moje razmišljanje sploh ni v opravičilo mladim. Če v šoli ne znaš, pade cvek. Če ne hodiš na delo, pade služba. Če sc igraš z ognjem, se opečeč... Ko narediš napako, mora slediti kazen! Z odmiki nikoli nisem soglašala. Ko pa pomislim na petnajstletnika ali petnajstletnico, ki se po prekršku nesramno smeje policistu in vsem v obraz, češ, saj mi nič ne morete, se vprašam. Vprašam se,
kakšen človek bi neki bila jaz, če bi me morebiti dan za dnem pretepali pijani starši; če bi morda bila zaradi odsotnosti staršev, ki hlastajo po denarju, nenehno sama doma; če bi me učiteljica v šoli vedno namerno spregledala ali pa kazala le na moje napake; če bi me sošolci ocenjevali le po pedigreju ali pa po ocenah in obleki; če bi me morda že pred štirinajstim letom brutalno posilil ves slinast in hropeč sosed ali celo oče; če bi me radovednost ali slučajnost vodila v družbo mladih, ki so že drugačni; če bi mi takrat, ko sem odraščala in stala na razpotju, nihče ne pokazal prave poti? Ko o tem premišljujem sedaj, meje strah. Takrat, ko sem rasila, me ni bilo. Tudi teh mladih ni. Če ne bo nihče mislil nanje, jih tudi kasneje ne bo. V knjigah, člankih, razpravah in priporočilih tisti strokovnjaki, ki to znajo, Éltesv razmišljajo o vzrokih in posledicah.
_____________ .vsfsses» Izvajanje pa ni tako hitro in temeljito.
Ob poročilu zagorske policijske postaje je tudi občinski izvršni svet pozval pristojne, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo nastale razmere spremenjene. Kaj bo dejala poklicna stran? Morda, kot je že v navadi, da ni denarja: seveda ga ni, če zadeve gledamo izključno skozi denar. Človek je drag, to jeres. Bilo pa bi prav, če bi nam bil najdražji.
Leto mine kot bi trenil in napisali bodo novo poročilo.
Ivana Laharnar
ff ..S..	•.	.•	..
Tako kot vsako leto, se bo tudi letos večina ljudi
predvsem za požarno varstvo. Kakšna lopata ali vedro

07
III :
Promet
Hrastnik - 18. aprila je voznica G.Z. peljala s fickom iz Čeč proti Hrastniku. V Bobnu je zaradi vožnje po levi strani ceste trčila v nasproti vozečo škodo, katero je vozila J.M. Nastala je manjša materialna škoda, lažje pa se je poškodoval otrok, katerega je v vozilu peljala J.M.
Trbovlje - 22. aprila je neznani voznik osebnega vozila na parkirišču pred barom Kubus poškodoval tri parkirana vozila in odpeljal naprej. Policisti so ob pomoči očividcev izsledili nesramnega voznika.
Litija - 23. aprila ob 10.10 uri je B.H.
vozil od lekarne proti mostu. V križišču je zavil levo in izsilil prednost vozniku B.A., ki je vozil proti Ljubljani. Nastala je le manjša materialna škoda.
Šmartno - 23. aprila ob 11.45 uri je
voznica K.M. iz Zagorja v križišču pri Ježah zavijala levo in tako izsilila prednost vozniku V.M., ki je vozil po prednostni cesti. Pri trčenju je nastala manjša materialna škoda.
Kandrše - 25. aprila ob 18.35 uri je v
bližini hišne številke 11, izza parkiranega traktorja na vozišče pritekel Z.S. v trenutku, ko je mimo peljal D.B. z osebnim vozilom. Z.S. se je zaletel v leva vrata, nakar ga je odbilo in padel je po vozišču. Pri tem se je hudo telesno poškodoval in odpeljali so ga v UKC Ljubljana.
Kradejo kot srake
Trbovlje - Neznanci so 19. aprila na parkirišču ukradli več značkz vozil. Vandali imajo najraje značke alfa romeo, nissan in opel.
Litija - Neznani storilci so v noči na 19. april vlomili skozi stranska vhodna vrata v dvorano naStavbah, kjerjepotekalaprodaja tehničnih aparatov. Odnesli so večjo količino električnih strojčkov, vrtalnikov, brusilnikov v vrednosti 300 tisoč tolarjev. Zlikovce še iščejo.
Trbovlje - Neznanec je v gozdu na Vrheh, last S.F., posekal tri smreke in dve manjši bukvi ter lastnika oškodoval za 150 tisočakov. Priprave na kresovanje torej že potekajo, žal nezakonito.
Ribče - Neznanec je 22. aprila okrog 15.00 ure izpred gostišča odpeljal motorno kolo BT 50, ki ga je pred lokalom zaklenjenega parkiral Z.A. iz Katarije.
Hrastnik - Neznanec je 23. aprila vlomil v vikend last V.F. in pobral nekaj manjših predmetov. Vlomilca še iščejo.
Odpadke v potok
Jesenovo - Občan je 22. aprila obvestil policijo, da neznanci odmetavajo večje količine odpadkov v potok. Delavci so namreč čistili delavnico in s traktorjem vozili odpadni material v potok. D.M. so prijavili sodniku za prekrške, kršitelji pa so morali takoj odstraniti odpadke iz potoka.
f Aufbiks 1
j*'* M.S., vrli gost v Henri baru v w Hrastniku se je 22. aprila spravil v blaženem stanju na enega izmed gostov, s steklenino, s svojimi govorniškimi sposobnostmi pa si je dal duška tudi nad ostalimi gosti. Pri svojem početju seje porezal in si malo spuščal strup iz krvi. Z željo, da bi se raje spravljal na bolj prijetne zadevice, ga lepopozdravljamo.
r V Trbovljah se je Š.B. spravil na W inventar v bifeju Društva upokojencev. Ljubiteljaupokojencev so opozorili.
jj' Istegna dne zvečer malo pred O polnočjo so napolnili spodnje prostore policijske postaje v Hrastniku. B.M. je ustavil, ker je zagledal može z uniformo. Sumili so, daje globoko gledal v kozarec. Preizkus je vljudno zavrnil. Policisti so mu vljudno prepovedali nadaljno vožnjo. B.M. pa je vljudno odpeljal. Vljudno so ga še enkrat opozorili. Ker je bilo očitno, da bo
možakar vozil naprej, je vljudno pristal v primernih prostorih.
r Trboveljski kolega Hrastničana • izdrugegavicaB.R.jetudipričakal treznost v primernih prostorih. Če ne bi, bi ga lahko dohitela v kakšnem jarku, saj se je kar brez nje odpravil na potep z avtom. Treznost, prijateljica razsodnih, ga je obiskala v čuzi čez nekaj ur.
r Mladinci so si 23. aprila ob V desetih zvečer privoščili žurko na Trgu revolucije v Trbovljah. Na njihovo smolo so sosedje žuriranju precej nenaklonjeni in morali so priti možje, da so utišali glasbo. Mladenič jim celo ni hotel odpreti vrat. Zato so mu jih pa prijazno odprli postavni možje. Najprej v služben avto, potem pa še vhodna vrata in še katera na postaji. Vsem praznoval-cem rojstnih dni priporočamo tišjo varianto - nadvse primerna za nočno pra-znovanje je npr. Mozartova Mala nočna...
Vv	------------------------- —

m
Mati, stara mati, kmetica in rejnica, danes 58 - letna Matilda Kišek živi na kmetiji, ki jo je podedovala po teti, v vasi Vodice pri Gabrovki. Do leta 1990je opravila vsa kmetijske dela sama, danes pa sta ji v veliko pomoč hčerka Slavka in njen mož. Delo rejnice opravlja že vrsto let. V njeni družini živijo rejenci ne le nekaj mesecev, temveč več let. Trenutno skrbi za dve deklici, enajstletno Vlasto in štirinajstletno Renato. V lanskem letu je za njeno dolgoletno, uspešno in humano delo na predlog Centra za socilano delo Litija prejela občinsko priznanje.
Ob obisku kmetije Matilde Kišek je bila na žalost doma sama (hčerka in njen mož sta bila v službi, šolarji pa so imeli športni dan). Pogovoru pa se vseeno nismo izognili. Z rejništvom se Matilda ukvarja že 22 let.
"Glavni razlog, da sem se odločila za rejništvo in skrb za otroke, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti pri starših, so moje osebne izkušnje iz otroštva. V družini nas je bilo deset otrok. Kot dveletna deklica sem morala od doma v rejo k teti in stricu (tu kjer sem še danes), ker sta bila brez otrok. Do svojega dvanajstega leta nisem vedela, da ne živim pri svojih starših. Nekega dne mi je to povedala soseda pri pranju perila na studencu. To je bilo zame pravi šok in sem ga težko prebolela," pripoveduje Matilda. In nadaljuje: "Ko je umrla teta, sva s stricem ostala na veliki kmetiji sama, 16-letna Slavka je odšla v trgovsko šolo in stanovala pri mojem bratu. Predlagala mi je, da si dobim otroško družbo, sama tako in tako ne morem biti."
In Matilda se je odločila za rejo. Najprej sta k hiši prišla dva fanta. Vedno so bili pri njih dva ali trije rejenci naenkrat. Ostali so 10 do 12 let, do osamosvojitve. Na kmetiji je dela vedno dovolj. Matilda pravi: "Vsa kmečka dela sem opravljala sama. Znala sem prijeti za motiko, sekiro ali motorko. Vozila sem traktor ali avtomobil. Leta 1990 pa sem doživela hudo nesrečo - pri delu v vinogradu mi je počila aorta. S poškodbo in notranjo krvavitvijo semprišladomovin poklicala zdravnika v litijski zdravstveni dom. Odpeljali so me v bolnico. Operacija je trajala 12 ur. Danes, že štiri leta po opreraciji, meimejo še vedno za zdravniški fenomen, ker sem bila eden od redkih primerov, ki preživi pri takšni poškodbi. Danes sem stoodstotni invalid. Rejenci sebili takrat, ko sem bila v bolnici, doma pri hčerki Slavki."
Ji otroci pri delu pomagajo? "Otroke k delu ne smeš siliti, vse morajo narediti z lepo besedo in dobro voljo. Po vsakem uspešno opravljenem delu mora biti otok nagrajen," pravi Matilda Kišek.
Seveda nismo mogli mimo vprašanja, če se starši rejencev, kijih ima Matilda v reji, zanimajo zanje. Odgovor je bil jasen: "Otroci, ki so pri nas
v reji, imajo stalne stike s svojimi starši, pridejo lahko k nam na obisk, kadar želijo. Tudi otroci radi obiščejo svoje starše, toda samo obiščejo."
Po osnovni šoli se otroci v glavnem odločajo za izučitevželjenega poklica. Vsi rejenci, deset jih je bilo doslej, se radi vračajo v Vodice. Vsako leto ■g svojo krušno mater obiščejo za rojstni dan in god. § Tudi v bolnici sojo vsi obiskali. Rejnice iz litijske to občine se enkrat na leto srečajo proti koncu leta.
Danes jih je v litijski občini 17 s 23 rejenci.
^ Matilda pravi, da si dopust bolj težko privošči. Lani pa je bila s hčerko in dekleti teden dni v prikolici v Bohinju: "Jaz sem bila za kuharico, otroci pa so se po cele dneve kopali. Hčerka nas je po par dnevnih zapustila. Drugače pa se vozimo z dekleti v toplice - Dolenjske, Šmarješke ali Radence."
Najbolj srečna je bila Matilda Kišek takrat, ko je praznovala Abrahama in so jo obiskali vsi rejenci, ki so odraščali na njihovi kmetiji. In njen nasvet družinam, ki imajo pogoje insezarejništvo
Matilda z vnukinjo Matejo in rejnicama Vlasto in Renato.
ne morejo odločiti: "Kdor nima ljubezni do otrok, naj se tega ne loti.”
Marjan Šušteršič
Prve glasovnice za posamezne pare že prihajajo v naše uredništvo. V prejšnji številki smo oba para: Suzano Tavčar in Denisa Pavliča iz Hrastnika ter Gordano Kmet in Silva Jagra iz Trbovelj, podrobno predstavili. Danes objavljamo le njuno fotografijo. Do izbora za letošnji zasavski par 94 je še nekaj ^ časa. Zato vse bralce vabimo, da pomagajo o paru, ki jim je bolj všeč, in pošljejo zanjo g glasovnico. To seveda ne bo zanemarljivo, ® saj bo imel par z več glasovnici na izboru v | Litiji kar 4 točke začetne prednosti. Prosimo •— le to, da glasovnice pošljete na dopisnici.
Gordana Kmet in Silvo Jager
[fAV.CA’R
Oc&osaoal
% fruftknia ia
OMtniU •
ji
■ši
11
It
m:
Suzana Tavčar in Denis Pavlič
p®f
3S3AMC
Mariai
Grafika in tiskarska umetnost sta svojevrstni izrazni področji, med grafičnimi tehnikami pa je iz preteklosti znana kitajska "Sutra", ki velja za najstarejši lesorez. Velike spremembe je narekovala iznajdba bakroreza in pozneje jedkanja kovin, izrazno komunikativnejša je bila barvna litografija, manj zahteven sitotisk, zbolj neposredno in slikovito grafiko so se ukvarjali slikarji... V Evropi spadajo začetki grafike v čas prelomnih socialnih in idejnih vrenj, ki so na prehodu iz srednjega v novi vek pretresala tedanji posvetni in duhovni red. Reformatorji so z letaki, knjigo ali sliko širili nove ideje. Pišejo, da so takrat nekdaj pisane liste zamenjali tiskani, v grafični svet so si pot utrle iluminacije, vinjete, ilustracije, ki so krasile tekste. Do danes so si omenjene izrazne možnosti ustvarile več različic, še vedno pa je sestavni del reprodukcije odtiskovanje več enakih risb, podob... O svojem tiskarskem delu je pripovedoval Stefan Vidmar, rojen Suhokranjec in poročen v Litiji, in omenil, da so tiskarjem včasih rekli "črni umetniki", zaradi natančnega dela pa so bili med njimi potencialni kandidati za očala.
Na sedanji grafični šoli v Mostah seje Stefan Vidmar izučil za ročnega stavca, sedaj opravlja delo montažerja. "Včasih seje delalo na svincu. Poleg grafičnih si moral poznati tudi slovnična, pravopisna pravila," se spominja Vidmar. "Naša tiskarska merilna enota je cicero: en cicero je 6 enot, ena enota pa je tri osmine milimetra oziroma: 12 enot je 4,53 milimetra." V delo je lahko dobil knjigo, ki jo je grafično oblikoval od prve do zadnje strani, vključno s tem, da je ročno stavljal različne črke, postavljal ločila... Delal je z ročnimi in strojnimi stavci, knjigotiskarji, offset tiskarji, reprofotografi,klišarji, retušerji. "Zadnjih deset let prihajajo iz šole učenci, ki se brez kakršnekoli prakse, ki jim jo šola ne nudi, vključujejo v proces dela," pravi Vi3marin dodaja, da njihovo delo vsebolj zamenjujeračunalnik: "Delo, ki smo ga včasih opremili z več oblikovnega znanja in zamisli, sedaj precej odstopa od grafičnih in oblikovnih pravil in teženj, manj natančno je. Veliko smo delali z lupo, z osemkratno povečavo, kar je utrudljiva reč." Oprema brošur, revij, knjig, diplomskih nalog je bila svojčas točno določena, tudi slikovna oprema ni smela odstopati od danih predpisov. "Zdajšnji časi so onemogočili naše znanje," méni Vidmar, "včasih pogrešam preciznost, nek poseben oblikovalski pristop. Vendar ima danes že skoraj vsak računalnik, v delo se lahko spuščajo tudi taki, ki stvari prepovršno jemljejo. Računalniki
razpolagajo z vsem - tudi s črkami, človek je odstranjen od aktivne vpetosti v proces dela, s tem pa zbledi poseben čar ob branju časopisa, možnih je vse več napak."
Računalniška tehnologijaje tudi v tiskarstvu iz leta v leto spreminjala način in odnos do dela. Vsekakor tudi s prednostmi: delo je hitrejše, poskrbljeno je za zdravje in čistočo. Štefan Vidmar, ki je leto dni sodeloval z Zasavcem, sicer pa v Tiskarni Ljudske pravice Ljubljana dela skoraj petindvajset let, je povedal, da je bila to pred vojno katoliška tiskarna, po kvaliteti znana tudi v Evropi. Dela jim ne manjka - nekaj je periodičnih stvari - časopisov, revij. Pa tudi knjige, vizitke in druge stvari delajo. Rotacijski stroji so vse bolj sposobni, časopis z nekaj tisoč izvodi odtiskajo v dobri uri. Zdaj že večino revij
dobijo na računalniku - negativ ali pozitiv film. Računalničar mora biti zanesljiv, stoodstoten pri delu, strokovno podkovan. Tempo dela namreč ne dopušča napak, še fotografije lahko direktno vključijo v računalnik, možnosti izdelav je ogromno. Montažerji imajo s tem manj dela: prinešen film razporedijo po straneh, prekopirajo na offset ploščo, kar gre v tisk. "Določene stranke, ki prinašajo grafični material, so skregane s pristopom h grafičnemu postopku," je še pripomnil Vidmar. "Ustvarjalen duh ne sme ponikniti, kvaliteta je še vedno nosilna, sploh tujci so zahtevni. Sicer pa zrcalno enako dobro berem kot naprej," je še dodal.
Petra Radovič
(za vse z imenom na B)
Bineti, Božidarji, Bogomile...
Vas, bojevite, brezobzirne barantače človek težko spregleda - kot bogaboječi božji otroci se že zarana odpravljate na svojo božjo pot, ki vodi od bara' do bifeja. Vse do večera, ko se zaloge bambusov in brendijev izčrpajo. V takem brezglavem
početju mnogokrat brez razloga zganjate bučne burke, karpripadnike drugih črkovnih razredov spravlja v bes. Svarilo: varujte se brc v bedra ali više ! Poleg naštetega ste tudi briljantni v biljardu, čemur se ni čuditi, saj vam zadrževanje v dotičnih lokalih omogoča intenzivno vadbo na imenovanem področju.
Vaš biološki ritem kljub blodnjam (pomanjkanju spanca) deluje brezhibno. V bibliotekah vas ni srečati, kar pa ne bi mogli
gJBfiac
trditi za vse priložnostne bale in bankete. Prepričanje: bohem.
Način mišljenja: banalen.
Videz: buržujski.
Idealen poklic: poskusite lahko z bančništvom, toda zavedajte se, da boste slej ko prej bankrotirali !
Sklep: Bog pomagaj!
Tatjana Polanc
P. S. Naslednjič pa C-ji.
Mineva 190 let, odkar je bil v Trbovljah odprt prvi rudnik (1904 Maurer) in z njim začrtana usoda krajev. Od takrat se je spremenila podoba kraja, spremenili so se ljudje. Postali so odsev načina življenja, kakršno jim je bilo ponujeno. Geni te trpežne delovne pasme so potovali iz generacije v generacijo in do danes oblikovali tudi naše značaje. Morda bo govor ob 200 letnici rudarstva hkrati tudi njegov nagrobni govor (ga pač počasi jemlje hudič).
Za ohranitev tega izročila je vsaj deloma poskrbel muzej. Sredi Trbovelj je kraj, kjer seje čas dobesedno ustavil. Vse je, kot je bilo: dolgi leseni ganki, barake in kleti, ki omejujejo dvorišče, vedno malce prehlajeni otroci, ženski klepet in prepir. Le tu in tam kak avto slabše kvalitete in starejšega datuma spomni, da ni več leto 1900. Rudarska kolonija ne skriva svojih stotih let.
V tem okolju je Revirski muzej Trbovlje v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celj e leta 1984 uredil etnološko zbirko Rudarsko stanovanje. Kljub temu, daje imel muzej takrat uradno kvalifikacijo -muzej revolucije, so se kustosi zavedali, kdo so resnični nosilci družbenih dogajanj in povsem etnološko temo - prikazovanje načina življenja in ljudske kulture, mimo uvrstili med svoje dejavnosti. Tako imajo v Velenju muzej rudarstva, pri nas pa so v ospredju ljudje.
Avtetično okolje že samo govori o načinu življenja v specifičnih pogojih - koloniji. Bivališče je rekonstrukcija stanja po prvi svetovni vojni, je rezultat kompromisa med željami in možnostmi tedanje delavske družine. Prenova stanovanja je potekala pod nadzorstvom ZVNKD Celje, kije zadolžen za varstvo nepremičnekultumedediščine. Med pomembnejšimi posegi so bili: tlakovanje kuhinjskih tal z opeko in menjava "boljšega podna" v sobi z deskami. Večina kolonij je bila elektrificirana takoj po prvi svetovni vojni, zato je bilo treba tudi električno napeljavo speljati nadomestno, novejša stikalapa zamenjati s starimi okroglimi na zasuk. Vzidan štedilnik s pečico in urejenim odvodom dima je bil leta 1900 ponos knapovskih družin in eden tistih elementov, ki je njihov bivalni nivo dvignil krepko nad kmečkega. Štedilnik je "preživel" vse uporabnike stanovanja in v bolj ali manj prvotni obliki dočakal leto 1984. Okno v sobi je bilo že pred časom zamenjano in prilagojeno originalni podobi. Pravzaprav so bila na zahtevo ZVNKD zamenjana vsa okna, ki gledajo na ulično stran. Oknom in vratom, obrnjenim na dvorišče, je bilo potrebno osvežiti le barvo.
Pohištvo, drobni inventar, okrasni predmeti, izvirajo iz enakega socialnega okolja, kot ga predstavlja stanovanje. Zbiranje eksponatov
jepotekaloponačelihsplošnosti,povprečnosti, tipičnosti. Cilj muzejske postavitve je bil povprečen bivalni nivo povprečne rudarske družine. Potrebno opremo je bilo pred desetimi leti laže izbrati kot bi jo bilo danes, saj tovrstna dediščina nezadržno izginja. Od večjih kosov opreme je bilo za kuhinjo nabrano: gredenca (z začetka stoletja), dva stola brez naslonj ala (štokerla) inmeterga, zaboj za premog (kolemkišta); za sobo pa: dve postelji, dve nočni omarici, dve omari (ne enaki), predalnik, stol, zaboj (kišta) in dobra, stara singerica. Našli so še nekaj železne in lončene posode, drobne gospodinjske pripomočke, stenske vezenine, nabožno sliko in rudarsko uniformo. Šole so to muzejsko depandanso kmalu uvrstile v svoje programe in šolarji so postali stalni obiskovalci muzeja.
Letos so zbirko prenovili in se odločili za dinamičen model varovanja. To pomeni, da so predmeti v uporabi, če seveda niso tako enkratni, da bi bila s tem povzročena nepopravljiva škoda. Ključnega pomena je, da je štedilnik spet dobil nazaj svojo staro funkcijo. Res je, kar so včasih govorile ženske, da se tu speče odličen kruh. Ogenj v štedilniku, zbeljene stene, bolj smiselna razporeditev pohištva in nešteto drobnih dodatkov, so stanovanju vdihnili življenje. V muzeju so posebno ponosni na zibelko iz leta 1880 in sliko Sv. Barbare. V omarah so obleke, v predalniku je posteljnina, tekstilno okrasje in drobni osebni predmeti. Vsega se lahko dotaknete, "štefnarjenje" je celo zaželjeno.
Čeprav je rudarsko stanovanje stalna muzejska zbirka, pa se njena podobanenehno spreminja, saj dobivajo vedno "nove" stare predmete, kijih z veseljem vključimo v stanovanje. Podoba bivališča se spremeni tudi ob praznikih - tedaj oči najbolj pritegnejo jaslice, pirhi...
Tudi način interpretiranja preteklosti je nekoliko drugačen, kot pri klasični muzejski postavitvi, saj že prostor sam - 25 m2, zapolnjenih s pohištvom - onemogoča strogo ločnico med predavateljem in poslušalci. Sproščeno vzdušje najbolj občutijo šolarji, ki na koncu radi izražajo lastne izkušnje, asociacije in povezave med "včasih" in "danes".
Namen zbirke je s tem več kot dosežen: ohraniti in predstaviti del bogate etnološke dediščine Revirjev. Da so ubrali pravi način, jih prepričujejo otroci, ki v zadregi in potiho vprašujejo: "Kdo pa je tukaj doma?"
Zbirko si lahko ogledate v času, ko je odprt muzej, kj er dobite kij uče. Večje skupine, ki želijo strokovnorazlago, spremlja kustos. Vstopnine ni. V začetku junija pripravljajo široko predstavitev muzeja, njegovih depandans in za prihodnost načrtovanih akcij.
Jana Mlakar Adamič

mgm&
1
Illllllf1
\
m

ili
26 33^
fax'
• 060
if/26 228
CENIK EKONOMSKO -
PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI
1. ČESTITKA
lekst z ero skladbolb delavnikih lekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema sklacbama ob delavnikih i tekst z (Verna sklndiama ob nedeljah :
PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI, 50% VIŠJA!-
2.	KOMERCIALNI OGLASI
leksl do 20 besed vsaka nadaljna beseda
3.	OBJAVE
tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda
4.	ZAHVALE
tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda ? :
5.	OSMRTNICE
1.800,00
2.500.00 3 20000
4.500.00
2.000,00
1.400,00
70,00
600,00
30,00
6 000,00 200,00
iimii!
CENIK VELJA OD 1.3.1994 DALJE; PROMETNI DAVEK JE VRAČUNAN V CENO

Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta
■	20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le
■	male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo 1 takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
I
I
I
Ji
STANOVANJA IN PARCELEj
PRODAM hišo v centru Trbovelj, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. Tel.: 61-756 od 15. do 18. ure.
PRODAM zazidljivo parcelo v Kandršah 719 m2, z dokumentacijo. Tel.: 61-310.
ZELO UGODNO prodam garažo. Informacije vsak dan od 8. do 14. ure,
Fric Voršič, Kešetovo 4 Trbovlje.
PRODAM gradbeno parcelo vizmeri 760 m2 v KS Turje, občina Hrastnik z delno dokumentacijo. Cena po dogovoru. Možnost plačila na 2 obroka. Tel.: 43-506 ob delavnikih od 6. do 13. ure. Jutranjka (Vida Vuga).
ODDAMO v najem poslovni prostor cca. 70 m2 v središču Trbovelj. Tel.: 26-097 ali 24-859.
razen sobote in nedelje. Moj naslov.:
brezplačni mali oglas
Tekst:.......................
Moj naslov:
trgovina d.o.o.
C. zmage 37, ZAGORJE telefax. 0601/61 468
ZASTAVA, FIAT, RENAULT,
LADA, ŠKODA, Wolksvagen
■	Amortizerji MONROE za skoraj vse vrste avtomobilov,
- Svečke NGK (Japonska) OUNI ČISTILCI, ZRAČNI ČISTILCI,
■	IZPUŠNI LONCI in CEVI, ORT. ZA POPRAVILO UPLINJAČEV,
■	ZAVORNE OBLOGE, ODA, PREVLEKE ZA SEDEŽE, OUA, ORODJE. -DODATNA OPREMA
POPRAVILO:
PVC odbijačev, armatur, hladilnikov, žarometov
POPUSTI ZA OBRTNIKE IN STALNE KUPCE!
ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVNI ROKI.

AVTOMOBILIZEM AU DEU
PRODAM Mercedes kiper 19-24 letnik 70, ali menjam za osebni avto. Tel.: 061/873-027.
PRODAM Z 101, 1300 cm3, letnik 1979, karambolirano, vozno,
registrirano. Tel.: 73-615.
I	I	OSTALO	l£i
1!
PRODAM žensko - pony kolo, dobro ohranjen, pred kratkim obnovljen. Cena
14.000	SIT in kitaro (malce starejšo), rabljeno 1 leto, zelo dobro ohranjeno. Cena 15.000 SIT. Moj naslov: Borčilo Nene, Kešetovo 3 Trbovlje.
PRODAM avtomatik - čelado. Moj naslov: Franci Pinatr, Sallaumines 10, Trbovlje.
PREVOZ blaga in oseb s kombijem. Tel.: 61-781..
PRODAM za 6.000 SIT, ohranjeno termoakumulacijsko peč. Moj naslov: Rudi Krevl, Partizanska 32 a Trbovlje.
PRODAM star šivalni stroj Singer, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru; Trodelno omaro (mah agoni furnir) cena po dogovoru; Trajno žarečo peč. Cena
7.000	SIT; črno bel televizor. Cena po dogovoru. Moj naslov: Marija Pišek, Kešetovo 3 Trbovlje od 6. do 8. ure zvečer.
PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/ 725-066.
maibaj
----------j oo te------
-	prodna novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblafičeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
RENAULT
Gabrsko SO, TRBOVLJE; teLt 0601/24 031
PRODAM bikca simentalca, teža 200 kg in tebčko, teža 110 kg in mlado kozo. Tel.: 25-443.
PRODAM kombinirani bojler 80 1, tiki gorenje, še nerabljen. Cena po dogovoru. Tel.: 61-936.
PRODAM certifikate v vrednosti
900.000	SIT za 500.000 SIT. Tel.: 42-451.
PRODAM glasbeni stolp Prestige MCP-912, star 6 mesecev. Moj naslov: Šimenc, Kolodvorska cesta 21 Trbovlje
KUPIM barvni TV v izpravnem stanju. Moj naslov: Šimenc, Kolodvorska cesta 21 Trbovlje.
ZELO UGODNO - na tri obroke prodam kombinirani otroški voziček Frizzo, lepo ohranjen. Tel.: 62-555.
EVROVIZIJSKE popevke zbiram na video kasetah. Tel.: 22-596.
PRODAM karto za premog 3.600 kg. Tel.: 24-965.
PRODAM karto za premog (velenjsko) 5.400 kg. Tel.: 24-965.
PRODAM aluminijasta platišča 15 col. Tel.: 73-615.
INŠTRUIRAM angleščino in nemščino za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 61-095 od 15. dalje.
INŠTRUIRAM angleščino za osnovno in srednje šole. Tel. : 62-052 od 15. do 16. ure.
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------\00te-------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
(^)
Gabrsko 30, TRBOVLJE; tel.: 0601/26 625
KOMISIJSKA PRODAJA AVTO DELOV
in AVTOKLEPARSTVO
Rajko JEREB
61410 Zagorje, Kosovelova 13; tel.: 0601/61 756
-	PRODAJA NOVIH AVTODELOV
-	PRODAJA OBNOVLJENIH AVTODELOV Z ENO LETNO GARANCIJO
-	KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH AVTODELOV ■ MOŽNOST NAROČILA POSAMEZNIH AVTODELOV
Pokličite nas na tel.: 0601/63 101 ali nas obiščite v skladišču, Podvine 30, Zagorje o/S (poleg BIFE NAVI).
DELOVNI ČAS:
ob delavnikih: 8.00 -16.00, sobota 8.00 -12.00


ZPS Strojna tovarna TVbovlje p.o.,
Vodenska cesta 49, Trbovlje
PONOVNO OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV
I.	V zgradbi na Gimnazijski cesti 22, Trbovlje:
1.	prizidek:
a)	pisarna 34 m2, izklicna cena 1.356.362,00 SIT;
b)	pisarna 19,8 m2, izklicna cena 789.881,00 SIT;
c)	dve pisarni po 21,80 m2, izklicna cena
1.739.353.00	SIT.
K prostorom spada tudi delež na skupnem predprostoru, WC in hodniku.
2.	prizidek - kletni del, 86 m2, izklicna cena
1.012.157.00	SIT;
3.	pritlično - kletni del:
a)	prostor št. 1 in 4 v skupni izmeri 109,02 m2, izklicna cena 2.347.331,00 SIT, vračunan je tudi delež na skupnem hodniku;
b)	prostor št. 6 v izmeri 19,96 m2, izklicna cena
338.410.00	SIT.
Vsi poslovni prostori so zasedeni.
II. Na Vodenski cesti 30, Trbovlje:
1. V izmeri 36,71 m2, izklicna cena 458,595,00 SIT; v akter o je vračunan tudi delež na skupnem hodniku.
Javna dražba bo dne 16. maja 1994 ob 12. uri v sejni sobi Strojegradnje d.d., Vodenska c. 49, Trbovlje.
Na dražbi lahko sodelujejo prane in fizične osebe, državljani RS, ki predložijo potrdilo o vplačani varščini v višini 10% izklicne cene (žiro račun prodajalca : 52700-601-11763 pri SDK Trbovlje). Pooblaščenci morajo predložiti pooblastilo.
Nepremičnine bodo prodane najugodnejšemu dražitelju, ki mora skleniti pogodbo v roku 10 dni od dneva dražbe, varščina bo vračunana v kupnino. Rok plačila je 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Če do podpisa pogodbe ne bo prišlo, bo varščino zadržal prodajalec. Neuspeli dražitelji bodo dobili varščino vrnjeno v roku 5 dni v nominalni vrednosti. Vse dajatve v zvezi s prodajo plača kupec, prodaja se po načelu videno-kupljeno.
Za ogled prostorov se lahko dogovorite po tel. št. 0601/25-922, int. 358.
—— -------------------------------
Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas, s tromesečnim poskusnim delom.
Pismene vloge s kratkim življenjepisom pošljite do 15. maja na naslov:
DARILO.
Kešetovo 13, 61420 TRBOVLJE
0 izidu bomo kandidate obvestili 8 dni po izbiri.
OBSEŽEN
SPIS,
VEUK
REFERAT
GL MESTO GANE
SVETIŠČE,
NAOS
SL. SKLAD A-TEUjHRAB-RQ6LAV)
DUHOV-
NIŠKI
OVRATNIK
DAFNISOVA
LJUBICA
IZLOČEK ČEBEL ZA CELICE IN SATJE
SNEŽNI ZAMET, KI VISI ČEZ STREHO
REBRASTA
TKANINA
UPADMOR-
SKEVODE
ČASTILEC
SVETIH
PODOB
ŠPORTNICA ZASAVJA 83. ŠPORTNA m , PLEZALKA LUKANČIČ
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
KOVINSKI
BARO-
METER
GORLJIV PUN, ETIN
AM. FILM IGRALEC (TTELIV)
KOPRNEČ
ZALJUB-
LJENEC
KRANJSKO
GORSKO
SMUČIŠČE
NEMŠKI
PISATELJ
THOMAS
KAŽIPOT NA KRIŽIŠČU
PRITRDIL-
NICA
SAŠA
VUGA
ROMAN
PISATELJA
NABOKOVA
VERGILOVA
PESNITEV
MESTO NA MADŽARSKEM
VELETOK NA PIRENEJSKEM POLOTOKU
■VILINSKA SKALA' OB RENU
SL PEVEC (KARU)
KRAJ V OBČINI NOVO MESTO
KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ
REKA V ROMUNU!
GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK
TEKOČINA V ŽILAH
NEBESNA
MODRINA
PEVEC
SMOLAR
OPTIK
NAZIV
ANTIČNI
BEOTUEC
VULKAN NA JAPONSKEM, JAPONSKI POUT1K (MAJATA)
OKSIDAC.
PROIZVOD
ALKOHOLA
ELDA
VILER
REKA V NOVI GVINEJI (ANAGRAM MURA)
CESTNI
OVINEK,
OKLJUK
BOG
SONCAV STAREM EGIPTU
AMERIŠKI IGRALEC, PLESALEC IN PEVEC (SAMMY)
*KRALJ*
PTIC,
UJEDA
SLOVENSKI
PISATELJ
(ANTON)
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 5.5. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vns eakaio:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
3.500	SIT, Ferdi Zagorje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Ferdi Zagorje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
2.000	SIT, Ferdi Zagorje
Izžrebanci nagradne križanke 15/94
1.	nagrada: Blagov vrednosti
3.500	SIT, Pletiljstvo Breza Ljubljana, Marija Groznik, Vreskovo 61, Trbovlje
2.	nagrada: Blagovvrednosti
2.500	SIT, Pletiljstvo Breza Ljubljana, Kristjan Kaluder, Log 28/c, Hrastnik
3.	nagrada: Blagovvrednosti
2.000	SIT, Pletiljstvo Breza Ljubljana, Vojko Šeško, Log 17, Hrastnik
Vscmizžrehanccm čestitamo! Nagrade lahko dvignete na
uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c, Zagorje, do 6.5.1994. če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 16/94:
TRIKO, RADAR, VG, DOK, RACIN, DELIKATESA, TIKA, TRBOVLJE, KK, EHO, AMIR, AST, SALZBURG, ANIT, TRUBAR, OGRAJA, RA, RABIN, KRAJ, RAAB, UT, REPREZENTANCA, PEK, CIN, NEONKA, OV, LIŠAJ, PTA, PRENOČITEV, ERIS, DIAGONALA, RULADA, BRKAČ, NOL, ČLANEK.
mm:
mesnica-delikatesa
S
ferdi
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1 taLs OS01/28 880
Gg POSLOVALNICA ZAGORJE LS Kidričeva IS, tal.: 0801/81 344
SE PRIPOROČAMO!
za MLADE REŠEVALCE
								ČASOPISN NOVINAR	ERNEST NE1ZVESTN	SU	NAJMANJS DELEC SNOVI	MERJENJE VIŠINSKIH RAZU K	VOLKULJA IZ KNJIGE O DŽUNGLI
	H	UUU	r						JED IZ PRETLAČENIH JABOLK VLADAR STAREGA EGIPTA						
						ZANE- SENJAK, PRENA- PETE^							
SESTAVIL VK		končki TEK	ODMERJENA KOU-ČINA, DOZA	MOŠKI PEVSKI GLAS					NASELJE SEV. 00 KISOVCA				
				NAUK O TOPLOTI					NAPOVEDOVALKA BAŠ				
STAARO- ORSK! ČEVUIZ VISOKIMI PODPLATI										MELIŠČE ELIO VITTORINI			
GLAVNO MESTO JUŽNE AVSTRA- LIJE											LOS ANGELES RUSKI SLIKAR (1UA JEF1M0VIČ)		
PTICA IZ REDA JADRALCEV VDAB													TRAVNIŠKA RASTLINA S TRNJEM
		ANTIČNA LJUBLJANA KRANJ							STARO- GRŠKI POTUJOČI PEVEC	ITAL PISATEU (UMBERTO) ZLOBA			
		►					JAVNI NATEČAJ TORINO						
TENIŠKI LOPAR								SVETO- PISEMSKI PREROK					
<1		►	►					ZDRAVILNI VRELECV ROGAŠKI SLATINI					
VX
Uganka 3
ne cmerim se, solz ne točim
Anagram
Kateri slovenski pisatelj je uspel zaradi lastne široke izobrazbe? ~
ŠAHOVSKI PROBLEM
V prejšnji številki je namesto belega kmeta stal na h6 črni. Problem je bil seveda nerešljiv. Danes ga boste lahko rešili.
Pari
Ugotovite, katere stvari spadajo skupaj?


SOBOTA 30.4.1994
14.00	'	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI,
15.00	OTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDEUEK 2.5.1994
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
..	18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930 DNEVNIK, 20.15ŽEBLJIČKI,
21.30	FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
:..:...;...................
SREDA 4.5.1SS4
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI,
19.30	DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
: : : ; i^iRETEK 6.5.1 994
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI,
19.30	DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA,	21.15
SATELITSKI PROGRAM
IBBIlllIiittB
SOBOTA 30.4.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30
ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA.
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 1.5.1994
8.00-9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 2.5.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00	-	14.00
PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA,


TOREK 3.5.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00	-	14.00
PROGRAM MAJ ,	14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00
SLOVO
SREDA 4.5.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00	-	14.00
PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 18. do 23. aprila:
18.4.	Frida Felicijan, Trbovlje, hči Petra;
19.4.	Dragica Radanšen, Sevnica, sin Jure; Kos, Sevnica, sin Ivan;
20.4.	Irena Novak, Laško, sin;
21.4.	Mirjana Dolinar, Trbovlje, hči Loti-Viktorija;
22.4.	Boža Bigec, Laško, sin Gašper; Martina Salijaj, Hrastnik, sin Elvis; Andreja Obran, Hrastnik, sin Aljaž; Muniha Drugonjič, Hrastnik, hči Medina; Janja Končar, Trbovlje, hči Klavdija;
23.4.	Urška Perko, Litija, sin Jernej.
Iskreno čestitamo!
V
3/
MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
ČETRTEK 5.5.1994
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
PETEK 6.5.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA ;CELOVEČERNI FILM.
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih
Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 29. aprila do 5. maja je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med., 6. majaje dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med..
Godovi }
' .
30. april: Samu, Pika; Pij
„»,.„1,h.
2. mn, Bum, H-T! Burt.;
.....
OVEN Čaka vas polno psihi enega napora, kar vam včasih ni delalo pretiranih problemov. To vas bo sedaj pošteno namučilo. V pomoč vam bodo partner in prijatelji. Št.: 106.
BIK Sprejmite izziv na osebnostnem področju. Razvijali se boste na osebnostnem področju. Zvezde vam kažejo pozitiven razplet. Le pogumno. Št.: 111.
DVOJČKA Krajši izlet vam je dal novih moči, zato se boste v tem tednu z vso vnemo lotili dela. Nekdo v vaši bližini bo zbolel, vendar si zaradi tega ne delajte skrbi. Št.: 98.
RAK čaka vas neprijetnost zaradi financ. Že v preteklosti ste naredili nespametno potezo, zaradi katere boste sedaj plačevali davek. Naj vas slabe izkušnje tudi kaj naučijo. Št.: 115.
LEV V skrbeh ste zaradi osebe, ki vam že dolgo časa pomeni več, kot steji priznali. Sprostite se in razčistite z njo na štiri oči. Izvedeli boste več, kot si lahko mislite. Št.: 107.
DEVICA Žalostni ste zaradi prijatelja, ki seje znašel v neugodni situaciji. Ne bodite zaradi tega žalostni. Še vedno veliko misli na vas, ker ste mu tiha in najmočnejša opora. Št.: 118.
TEHTNICA Mori vas končana zveza iz preteklosti. Ne priznate si, da je bila vaša krivda večja od partnerjeve. Razčistite s sabo, da v prihodnosti ne boste ponovili iste napake. Št.: 95.
ŠKORPION Niste ravno navajeni se potruditi za naklonjenost osebe, v katero ste zaljubljeni. Drugače razmišljajte, saj tu ne gre za nobeno ponižanje. Št.: 113.
STRELEC Zadnje čase se vam odpirajo mnoge poti. Vi pa poskušate iti karpo vseh naenkrat. Če boste nadaljevali s tem tempom, vam bo za vse zmanjkalo moči. Št.: 97.
KOZOROGS starši ste se izredno ujeli, sedaj pazite pri besedah, da boste ta odnos tudi obdržali. Bolje je za vas, da držite jezik za zobmi in si mislite svoje. Št.: 91.
VODNAR Muči vas slaba vest, kaj ti v krizni situaciji ste raje stisnili rep med noge, kot pa izpostavili sebe. Toda to ni dolgoročnarešitev, ampak je to slabo samo za vas. Št.. 89.
RIBI Zdramili se boste izčustve-negasnain končno uvideli, damorate za svojo srečo tudi nekaj narediti. Vse ste dobro premislili in preostane vam, da tudi nekaj naredite. Št.: 103.
Saška

'-■z&E MJf&3

si
Sposojeno iz BBS
Sperma
Kaj je sperma?
Begunka iz jajca.
Čebulni Joški
Kakšni so čebulni joški?
... za zjokat....
Mariborčan
Mariborčan gre po cesti in sreča žensko. Zenska mu je všeč, pa ji reče: "Ej punči, ali bi ti imela z menoj otroka?" Mariborčanka ogorčeno odvrne: "Ni šans. Kaj si čisto blesav?" Mariborčan pa spet pravi: "Prav, pa pojdiva, saj bom pazil!"
Ura
Ob treh zjutraj pride mož pijan domov. Potiho se plazi, da se žena ne bi zbudila. Naenkrat se oglasi ura - kukavica. "Drek," si misli, "zdaj bo pa žena slišala, kdaj sem prišel." V tistem trenutku ga prebliskne. Ko ura trikrat odkuka, on zakuka še sedemkrat. "Lepo," si misli, "zdaj bo pa mislila, da sem prišel ob desetih." In gre spat. Naslednji dan mu reče žena: "Našo uro bo treba popraviti!" "Ja, zakaj pa? " zanima moža. "Ponoči ob treh je desetkrat zakukala, medtem pa še dvakrat prdnila!"
Glasba
Vodnik pred postrojenim vodom: "Tisti, ki se spoznajo na glasbo, dva koraka naprej !" Nekaj jih izstopi. Vodnik nadaljuje: "O.K. Pojdite k vratarju in prinesite klavir v klubske prostore! Ostali - voljno!"
Olajšanje
Stojita dva črnca na mostu in se olajšujeta v reko. Prvi pravi:
"Matcrje mrzla voda." Drugi doda: "Paglaževinajetudinadnu."
- -
HALNI ORKESTER
SVEA ZAGORJE
V kateri hali igra ta orkester?
vnaprej plačate." Takoj je dobil denar in ključ dvorane, da bi lahko drugo jutro začel svoje delo. Komaj je sonce vzšlo, že je prišci slikar s pleskarjem, kije nosi 1 veliko vedro živordeče barve in ogromer ' čopič. Še predenje zlezel plemič iz pernic, je bi stena v dvorani vsa prepleskana z rdečo barv« Hogarth je delo pregledal, poklical nàto hišnega ospodarja in mu rekel: "Narejeno je!" "Kaj je že narejeno?" je presenečeno vprašal lord in pogledal rdečo steno. "Kaj naj to pomeni?" "Rdeče morje." "Rdeče morje?" je zajecljal skopuh, "In kje je faraon s svojimi vojščaki?" "Utonil je," je mimo ugotovil slikar. "In otroci Izraelovi?"je hotel vedeti lord. "Ti so pa že na drugi strani in jih ni več mogoče videti," je rekel Hogarth, pobral vedro in čopjč in šel.
Irena I. Lef>ar
iz starih Zasavcev
ŽIVA
^	TDTaTa'bDtVTTCd
oisujj uouipojd ni-DiS
ju5jsips 3uox :uraiSeuv
b8°z :£ mpreSfl uoisiq :£ B>preŽQ
SM T mpreSn
•ivNoa
‘OWX ‘VfIT3 ‘L3N3ŽI ‘SIdZVH ‘ZIžDI ‘033 ‘VNOJVS ‘VHAVNOCIdlNS ‘V3 ‘3CIIV33aV ‘33N ÌNUniON ‘3AOd ‘SV9 ‘NLLVNV3 ‘VNVZ33 ^pepue/T^uezu^
raAjisan j



M
nočeh so, takoj ko je odnesel pete iz Zagorja, vlomili v dva kioska.
I I Reinkarnacija. Prvi organizator kongresa, Andrej Dolšina - Jezušček, bo v naslednjem življenju ali Marx ali Peterle. Na Manta kaže njegov kongresni uvod o "v Zagorju obstoječi rdeči nevarnosti", na Peterleta pa, da je imel na kongresu prvo in zadnjo besedo.
rmmmmmmmmmmmmmmmmmm^
■ Kulinarično poročilo i
I I Slovenec. Časopis Slovenec seje pri poročanju s kongresa spet izkazal z resnico z druge plati. V podpisu k fotografiji je skojevca in zagorskega župana Matjaža Švagana - Čižeka in komunista Vladimirja Kojnika - Električarja razglasil za vodilna zagorska demokristjana.
Kongresni dicvi v Zagorju so potikali vlepem, sončnem vreménu'z'Yisokimi tcmperaturanii-Vpliv vremena na spiano počutje ljudi je bil ugoden insprnll^ci.. Žal pa so
sc/pojavile visoke koncentracije žveplovegnVlioksida. y kongresnih dneh je bila v Zagorju nekajkrat ceUrprescréita ui^iia mejna imisijska koncentracija. Prve ra/,isktrvelaiJx^o,
felZ.T’..................*...........
C Hidromateorološki zavod Redakcija jetrni-
\
Na konferenci je že prvi večer vzcvetela umetnost izrednih obrokov. Težko je našteti, kaj vse je bilo na mizah: od umetelno dekoriranega sadja do solat z morskimi sadeži, kakršne se spomnimo iz časov podjetniških večerov Leonarda Peklaija -Modulusa. Kraljevsko mesto pa je pripadlo brez sence dvoma gastronomski poeziji, naslovljeni s krača v testu.
Na vprašanja, ali je sploh moč preseči ta večer, kako stopnjevati sladkosti kulinaričnih užitkov, smo kmalu dobili odgovor: rumen bon za kosilo v Kumu, moder in bel pa za kosilo in večeij o v Medijskih Toplicah. Tako moramo žal ugotoviti, da petica, ki je označevala število eSKaDejevskih let, ne pomeni tudi gastronomske odličnosti, pa čeprav je bila prvi večer dosežena v vseh elementih.
Skupina za gastronomijo pri redakciji jetrnic
mm:
mm m- kmetijska zadruga izlake, 1.0.0.
poslovalnica M€D€/i *	tel.: 0601/73 696
NA ZALOG IMAMO OBUTEV
POMLAD - POLETJE 94
ALPINA, PLANIKA, BOR, CICIBAN, ŠPORTNA OBUTEV ADIDAS in obutev iz UVOZA.
V tem mesecu ugoden nakup:
-	OTROŠKE STARTARKE ... 661.00 SIT
-	ŽENSKE STARTARKE ... 716.00 SIT
-	MOŠKE STARTARKE ... 911.00 SIT
-	DEKLIŠKE SANDALE ... 1.975.00 SIT
-	ŠPORTNI COPATI... od 1.073.00 dalje
VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE
FANTOVSKE IN DEKUŠKE OBUTVE PRIMERNE ZA OBHAJILA, BIRME IN MATURANTSKE PLESE.
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!
kmetijska zadruga izlake. 1.0.0.

yyyyyyyyyyyyyyyysyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy.----
mesni ca-delikatesa
8
k.
ferdi
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tei.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
Mesarstvo
Jože DOLAR, Vel. Pirešica 7
MESNICA
v trgovini 'Tipa" v Hrastniku
obvešča cenjene stranke, da ima Vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) od 8-20 ure na razpolago Vse Vrste svežega mesa in suhomesnih izdelkov po konkurenčnih cenah. Poleg klasične ponudbe lahko kupite tudi race, gosi, zajce, odojke in divjačino. Prepričajte se sami o nizkih cenah in kvalitetni ter prijazni postrežbi!
tj)®1#
TUDI MAŠ ODDELEK S PRVOVRSTNIMI MESNINAMI.
V KMETIJSKO-GOZDARSKI ZADRUGI Na Dolu pri Hrastniku
Za delo v Hrastniku iščemo dva KV ali VKV mesarja-sekača z najmanj 2-letno prakso.
Plača ugodna - po dogovora! Pisne ponudbe na naslov:
''M	Jože DOLAR,	&V'
y Vel. Pirešica 7,63310 ŽALEC ^
e^tacenites^’ d
'Trgovina za nove case
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
§ KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
jf PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
jf POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
lili
Celje - skladišče

Trbovlje
5000001643,17
COBISS ©
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Boste reševali
STANOVANJSKI PROBLEM?
Potem se zdaj odločite za namensko
mesečno varčevanje v Banki Zasavje d.d., Trbovlje.
Že po enem letu lahko dvignete z obrestmi oplemenitena privarčevana sredstva in
KREDIT, KI JE celo 5 x VEČJI od povprečno
privarčevanih sredstev.
NAJUGODNEJŠE MED UGODNIM
informacije v enoti Trbovlje na oddelku stanovanjsko-komunalnega kreditiranja.
Banka Zasavje d.d.Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi