f I» IX. ÜULIJ - AVGUST. 1931, Vedno sveže, vedno čisto v zaščitnem zavitku Schiohtovo terpen-tinovo milo je zavito in se vsied tega ha more zaprašiti. Kakor kupljeno, tako še po več mesecih enako čisto in sveže. eSchichisHS terpentinovo milo Zavitek nosi razen tega lepe podobice za izrezati, aa kratek ćas otrok. OBRAZI IN DUŠE. Zagorka - Marija Jurićeva. Nekako pred 28 leti sem se seznanila ž njo, pijonirko teženj jugoslovenskega ienstva. V Kamniku je bilo tiste čase lepo in udobno zdravilišče, urejeno po metodi župnika Kneippa. Jn Zagorka, jako mlada, živahna in objestna, vedno pripravljena za debato, je potovala tja na oddih. Takrat je sedela že drugo leto v uredništvu ..Obzora", največjega zagrebškega, radikalno nacionalnega opozicijskega dnevnika. Deloma taiirat, deloma ob poznejših sestankih v Zagrebu in Ljubljani sem zvedela zanimive posameznosti iz življenja naše najpopularnejše, prve in dolgo časa edine jugoslovenske novinarke po poklicu. Rodila se je Zagorka v Golubovca v Zagorju in se .šolala v samostanu. Kot 12- in U-letno dekletce je že pisala na skrivaj povesti in pesmice, da, celo drame. Med samostanskimi zidovi. kjer je bilo sicer pusto in dolgočasno, je kar sama spisavala in izdajala svoj časopis. Seveda tako „grešno" početje ni moglo dolgo ostati prikrito. Temperamentna Micika je bila strogo kaznovana. Ker pa vse, kar je zabranjeno, le še bolj mika in vabi, tudi dekletce iz Zagorja vkljub strogim prepovedim ni moglo brzdati svoje bujne domišljije. Podobe, dogodke, prizore, ki so se porajali v njeni glavi ali so jih gledale njene velike sinje oči, je morala, da, morala zapisovati. Krepko je utripala njena pisateljska žilica. Tako je minil čas šolanja, a mlado dekle je po želji svojih staršev zamenjalo samostan z — zakonom. Ognjevita Hrvatica se je poročila z — Madjarom. Roditelji so v tistih časih kajpada smatrali zakon za največjo 193. srećo, kl jo lahko doseže dekle. Otrok pa je bil nesrečen in se je vrnü v samsko življenje. Mlada žena, po starših Marija Jurićeva, se je po bridkih zakonskih razočaranjih na vsak način hotela postaviti na lastne noge. Najprej se je nameravala posvetiti poštarskema poklicu. Toda .pisateljska žilica je bila premočno in ji kazala življenjsko pot. Začela je torej zopet pridno pisateljevati. Nekaj svojih del je poslala biskupa Strossmayerja, vely kema mecenu hrvatske umetnosti in znanosti. Na njegovo priporočilo je bila takoj sprejeta v uredništvo dnevnika Obzor", te kot začetnica je pisala podlistke, vodila oddelek, ki je obravnaval madžarsko politiko, in je na Hrvatskem prva uvedla v Obzor stalno rubriko, posvečeno ženi. Istočasno je pisala svojo prvo večjo povest „Roblje", ki je izšla na tro-ške biskupa Strossmaijerja. Dosegla je ž njo tolik uspeh, da je bila povest takoj prevedena na poljski jezik. Ze 1. noi. in i902. smo spoznali Zagorko kot Obzorouo poročevalko na vseslovanskih novinarskih kongresih v Ljubljani in Opatiji. V tem času se je začela na Hrvatskem, še prav posebno v Zagreba, ljuta borba proti banu Khuemi Hedervaryja. Ta je kot član petorice z vso gorečnostjo zavedne Hrvatice delovala za upor proti krivični in nasilni vladni politiki. ^ Prirejala je manifestacije, skrbela za mladež in za zaprte rodoljube. Dalje je aranžirala proti banu Khuenu glasovito žensko demonstracijo, ki je svojčas o njej poročala vsa Evropa. V lista, na shodih in sejah je navduševala Zagorka narod za odpor proti madžarskemu nasilju. Tako je postala ljubljenka vsega borbenega Zagreba. Takrat se je dogodilo, da je vlada zaprla vse moške urednike Obzora; Zagorka je nekaj me.secev list docela sama urejala in povečini tudi spisovala, dokler niso končno ob burnih ovacijah gledalcev odvedli tudi nje iz uredništva v zapor. Toda niti ondi ni mirovala, nego je takoj začela pisati agitacijsko dramo proti Khuenu „Evica Gubčeva". Uprizoritev je ban Khuen seveda zabranil. S padcem Khaenovega vladovanja je bila z ostalimi jetniki izpuščena tudi Zagorka. Tedaj so v Splita uprizorili „Evico Gabčevo"; predstava je bila pravo narodno slavlje, ki se je demonstrativno razširilo po vsej Dalmaciji, saj so po vseh večjih mestih in trgih uprizarjali Zagorkino ostro tendenčno zgodovinsko „Evico". Istočasno je pisala Zagorka roman „Vlatko Saretič", poln prikritih, a ostrih napadov na Khuenovo madžaronsko politiko. Ker je govorila Zagorka iz srca vseh zavednih Hrvatov, je dosegel roman velikanski uspeh. Ko je po reški resoluciji zmagala hrvatsko-srbska koalicija in je poslala svoje zastopnike v Budimpešto v skupni sabor, je „Obzor" določil za svojo saborsko poročevalko Zagorko. Njena poročila iz Budimpešte in njeno rodoljubno delo so v živem spominu vsem onim, ki so ondi delali ali so zasledovali tedanje politične dogodke. V časa, ko je med koalicijo in madžaroni izbruhnila nova borba, ki se je zaključila z obstrukcijo, je Zagorka redno pošiljala poročila o poteku obstrukcije zagrebškim, splitskim in reškim listom. Malokdo izmed onih. ki so ta poročila čitali, je vedel, da jih je pisala — žena. 194. v Budimpešti je vzbujala Zagorka kot saborska poročevalka pravo seri-zacijo. A tudi inozemski svetovni dnevniki so poročali o njej. Tako je n. pr. poročevalec francoskega „Figara" Duboyer pisal v svojem listu: „V madžarskem parlamentu nas je iznenadila neka izrednost. Ondi sedi mlada Hrvatica velikih modrih oči, obvešča zagrebški Obzor, informira svoje madžarske, nemške, ruske, italijanske, angleške, poljske in ostale tovariše — pa tudi mene — in žarko politikuje na korist svoje domovine. Pravi mali čudež nadarjenosti in sposobnosti; po njeni zaslugi^ lahko imenujemo hrvatski parlament najnaprednejši v srednji Evropi." Zagorki so ponudili v Budimpešti sijajno novinarsko mesto, ki ga je pa odbila. S hrvatskosrbsko koalicijo, ki je demonstrativno ostavila ma-djarski sabor, se je vrnila v Zagreb in je napisala politično brošuro, ki prikazuje narodno borbo f Budimpešti. Takoj nato je sledil takoimenovani velizdajniški proces v Zagrebu; in zopet je bila glavna poročevalka teh obravnav Zagorka, ki je obveščala o poteku tudi inozemske, hrvaUkosrbski koaliciji prijazne liste. V času Friedjungovega procesa je uredništvo Obzora poslalo Zagorko na Dunaj kot svojo poročevalko. V hrvatskem zenmlj. saboru je kot poročevalka delovala mnogo let. Njena poročila so uživala splošno pohvalo, ker so bila točna in nepristranska ter živahno pisana. Zagorka novinarka je imela mnogo prilike opažati, kako prepljavljajo tuji ceneni romani hrvatski knjižni trg. Ta opažanja so jo napotila, da se je lotila prvega velikega romana iz hrvatske prošlosti. Mnogo ter vestno je študirala zgodovino hrvatskega naroda, pravljice in pripovedke ter vobče ustna izročila in še posebej zgodovino Zagreba. Ustvarila je poseben tip ljudskega zgodovinskega romana, polnega živahnih dogodkov in napetih dramatičnih zapletljajev. Sledila je cela vrsta takih ljudstvu namenjenih zgodovinskih romanov, vedno vseskozi zanimivih in privlačnih, ki so izhajali v raznih hrvatskih dnevnikih, tednikih in mesečnikih in so do danes dosegli število iS. „Vse to moje delo", je izjavila Zagorka na večer proslave svojega 30-letnega jubileja pred natlačeno polno hišo Narodnega kazališta v Zagrebu, „je bilo neodoljiva, neutešljiva potreba moje duše, bilo je edini pogoj vsega mojega življenja. Bilo je vsa sreča, a tudi vsa moja bolest. A vaša ljubezen — govorim iskreno in odkrito — je bila moje solnce." Vse Zagorkino stanovanje je prenapolnjeno z resnimi znanstvenimi deli iz hrvatske zgodovine, od najstarejše pa do najnovejše. „Yidite, vse to so viri mojim romanom in dramam", mi je pripovedovala, ko sem jo poselila lani o priliki kongresa Jugoslovenskega ženskega saveza. „Po cele mesece se skorajda ne premaknem iz teh sob; samo iščem, zbiram, študiram. Ko imam. v duhu že vse zasnovano, napišem novo delo. Včasih se tako liživim v proMost, da me nihče ne sme trgati iz nje. Niti moja gospodinja me takrat ne sme ogovarjati, ker vsaka ma-lenko.st me moti in odvaja öd dela." Poleg osemnajstih romanov je napisala Zagorka tudi 14 dram, ki so bile vse uprizorjene v hrvatskih gledališčih. Po romanu dramatizirano Zagor- 195. kino „Gričko vještico" je uprizorilo zagrebško kazalište v eni sezoni petindvajsetkrat. Malokdo je dosegel med hrvatskim, narodom toliko popularnost kakor Zagorka, ki je narod ne pozna pod imenom Marija Jiirićeva, niti ne kot gospo, še manje kot milostivo, nego edinole kot „našo Zagorko". Tako naslovljena, z okorno roko pisana pisma sem. čitala, kjer ji priprosti možje in žene iz naroda izrekajo iskreno in naivno zahvalo za užitke, ki so jih imeli pri čitanju njenih romanov in gledanju njenih dram. Ni ga mesteca na Hrvatskem in skoraj ne vasi, kamor bi ne bilo še prodrlo ime Zagorke po njenih ljudskih povestih, po glavnih junakih v njih. Kjerkoli je izhajal kak Zagorkin roman, ondi je bila naklada uprav velikanska, ker priprost človek, a tudi gospod in dama čitajo z velikim zanimanjem Zagorkine iivo napeto, toplo in prisrčno pisane romantične povesti in romane, polne nepričakovanih zapletljajev in duhovitih domi-slekov. Od početka svojega pisateljskega delovanja do danes se Zagorka z vso energijo javno in v časopisih zavzema za ženske pravice. Nebroj je njenih člankov, posvečinih jugoslavenski ženi ter še posebej ženskim društvom. Zagorka je bila dobra znanka naše Zofke Kvedrove ter navdušena in marljiva sodelavka njene krasne revije „Ženski Svijet" oz. „Jugoslavenska žena". Njeni romani in drame pa so pravi slavospevi hrvatski ter vobče jugoslavenski ženi kot junaški in zavedni rodoljubki in požrtvovalni dobrotnici. Zagorka pa je tudi dobra prijateljica Slovencev. Večkrat je že bila med nami in je v Obzoru in drugih hrvatskih listih poročala o naših pisateljih, pesnikih in umetnikih. Prevedla je več slovenskih črtic in novel za hrvatske liste. Od začetka njenega književnega in novinarskega delovanja do danes so minula tri desetletja. Marsikaj se je v tem času spremenilo. Na hrvatskem literarnem nebesu so izšle nove, mnogo obetajoče zvezde. Nekatere izmed njih so se razžarele v svetle plamene, druge zopet so zatonile v pozabnost. Zagorka pe je v neumornem delu preko vseh ovir in zaprek korakala dalje in vztrajala do današnjega dne, še vedno mlada, živahna, polna načrtov za bodočnost. Poleg razsežnega literarnega delovanja Zagorka tudi že več let ureja hrvatsko revijo „Ženski List". Hrvatski narod je na jako umesten način proslavil 30 letni jubilej prve jugoslovanske novinarke in pisateljice Zagorke. Dne 27. maja je uprizorilo Narodno kazalište v Zagrebu njeno najnovejšo dramo „Loterščakova hči." Predstava je bila pravo narodna slavlje. Tudi Slovenke dobro poznamo in visoko cenimo vztrajno in uspehov bogato literarna in iurnalistično dela Zagorke. Ob 30 letnici njenega javnega udejstvovanja se ji iskreno zahvaljujemo, da je po svojih delih in izrednih novinarskih sposobnostih taka visoko dvignila .sloves Jugo-slovanke. Prisrčno ji čestitamo in samo želimo, da bi našla vsaj nekaj vrstnic in posnemalk! M. Govekarjeva. 196. Crnogorka Ika. MiieKiopčie. M-^ ahvaljena, Ika! Takrat, ko sem bil tako sam, sam ob mo-rju, v tistih žarečih lazih Lovčena, si me srečala in pozdravila. Dala si mi dobro besedo, iskreno misel. A ena sama iskrena misel sočloveka daje moči. Za tiste misli, ki so šle iz srca v besede zame, Ika, zahvaljena! * Moral bi iti na Glavati. Solnce se je dvignilo že visoko nad Lovčenom in morje je vabilo s svojim mirom. Stopil sem na Kotorsko obal in poklical čolnarja in težaka Djura, da me prepelje preko zaliva. Star je že Djnro, ovela koža mu visi preko čeljusti. A še vedno pridno tesači in veslari. Primaknil je svoj čoln ter se z roko oprijel obali, dokler nisem sedel v čoln. Ni me niti pogledal, vojaka. Držal se je še obali in vprašal takoj: Kam? — Na Glavati. — Tri dinarje, — in vprašujoče pogledal mojo plehko vojaško obleko. Dobro — sem dejal. Zamomljal je s svojimi čeljustmi, rjavo pljunil v morje ter zgrabil vesla. Ko sem stopil v čoln, sem imel občutek, da nisem vojak. Pa sem namerjal pričeti razgovor z Djurom. Njegovo nezaupanje me je udarilo in zato sem molčal. Djuro pa je veslal. Sele ko sva bila sredi zaliva, je spustil vesla, da si obriše znoj s čela. Takrat se je okrenil ter uprl oči vame. Cez čas je dejal, ne da bi odvrnil pogled: „Vroče — težko." Zatekel se je k meni s temi besedami. Pričela sva razgovor. Djuro je veslal, govoril, obstal, pokazal z roko ter zopet veslal. Ko sva se vračala z Glavatega proti Kotoru, sem ga vprašal, ali je bil za časa vojne tu. Pred nama je nad Kotorom visel kameniti Lovčen. Vrh je bil v belem oblaku. Leva reber, kamor ne pride burja, je porastla z borovci, sicer pa je ves gol. Kamen in solnce na njem. Djuro je izpustil vesla in dvignil svojo močno rjavo roko. Galebi, ki so plavali nedaleč, so se preplašeni dvignili in odleteli. „Tam, nad Špiljari," je dejal Djuro, „so se spopadli. Prvi je padel Nikola. Strel v glavo, v čelo. Na borovih vejah so ga prinesli ter pokopali na vojaškem pokopališču na Skaljarih. Pod smokve in oljke so ga zagrebli ^ a on je bil ribič z morja. Tam —" in pokazal je na Muo, nasprotno obal, kjer čepe ob morju prepeosie ribiške kočice — „pred mojo kočo je sedel podnevi ter krpal mreže. Ponoči je hodil lovit ribe tja do Verig in.Risnja. Zjutraj s solncem je prihajal na pijaco. Pa je moral v Lovčen in zdaj trohni med smokvinimi koreninami." Se ni prijel za vesla, venomer gleda Lovčin. „To je jokala Ika." „Ika?" „Da, Ika « Krstca, Crnogorka Ika. Pri mrtvem Nikoli so našli pismo na Iko. ,Crvena ruža, zelen je bor, molim za brzi odgovor." — Tako ji je pisal. Tudi on je bil Črnogorec, toda z Mue, Avstrijec. Pa je moral iti nad lastne rojake. Trepetal je zanjo. Crvena ruža, zelen je bor, molim za brzi odgovor. Crnogorska puška mu je odgovorila v črepinjo." 197. Pogledal me je s pogledom, kot bi hotel reči: A vsega ti vendarle ne povem. — Zgrabil je vesla in veslal. Trikrat je udaril z vesli, potem se je obrnil in dejal: „Lepa je bila Ika, lepa. Lahko jo vidiš na pijaci. Vsak dan prinaša na svojem oslu in hrbtu dračje in oglje na prodaj. In Nikola je bil zdrav fant, ves zagorel, mišičast, vedno gologlav in bos. Zdrav rod bi spožel. Odnesli so ga v Skaljare. Ko je Ika zvedela, je navrgla svojo dekliško čeipico in vplela črn pajćolan v črne lase nad sajavim obrazom." Potem sva oba molčala. Mislil sem na Iko z gore, na Nikolo z morja, na njuno ljubezen in njegovo razbito črepinjo. In sem molčal, ker sem mislil tudi na svojo vojaško bluzo. Tudi Djuro je molčal, le većkrat se je ozrl vame s tehtajočim pogledom; Si ali nisi vreden, da ti govori starec? In v nekako zadoščeaije mi je bilo, da je spregovoril, ko sem že stal na obali in je Djuro že obračal svoj čoln. „A če govoriš z Iko, ne omenjaj, kar sem pravil. Zamerila bi ti in ne' govorila bi več s tabo." In ko je bil že za pol lučaja od obali, je zaklicali „Nikola je bil moj sin in borovce v Lovčenu sem jaz zasadil." Tako sem prvič čul za Iko. * Lepo je poletno jutro v Kotoru, ker je tako rnirno in tiho. Mesto leži tesno pod Lovčenom in kot gnezdo ga objema njegovo staro bene-čansko obzidje. Od obzidja do obali je prav dovolj prostora za cesto s palmami ob straneh in za pristanišče. Palme s svojim temnim, polnim zelenjem se košatijo v jutranji mir. Morje je mirno, da se Vermač s , svojo zeleno rebrijo zrcali globoko v njem. Mir in tako zaželjeni hlad. Ko plane preko Lovčena prvi solnčni žarek na Vermač, se prične živ- ■ ljenje počasi zbujati. Od Prčnja, Mue in Dobrote se vračajo ribiči s svojimi čolni, branjevke so napolnile svoje čolne z zelenjavo in veslajo proti Kotoru. Vesla udarjajo v vodo in .za čolnom trepeta zareza. Cez prelaz Trojico prihajajo kmetiči s Krtolj ter ogljarji z Lovčena. Na osle , so naložili paradižnike in oglje, da se spodtikajo in drsajo s svojimi težkimi tovori po kameniti raskavi poti navzdol k morju, v Kotor. In s Krstca se utrga čez Spiljare cela procesija obloženih oslov in mul, ki jim kopita bijejo po kamenju. Crnogorke v temnih oblekah, z bremeni dračja in drv na ramenih, pleto. spotoma nogavice. Možje stopajo poleg prosti, s palico v desnici, z levico ^ pasom. Nihče se ne ozre niti v nebo niti v morje pod seboj. V kamen jim je uprt pogled. In ko plane-solnce na ribiške koče na Mui, so vse ceste in steze, ki vodijo v Kotor, polne življenja. Po morju se pno za čolni zareze v vseh smereh. Na trgu v pristanu postavljajo svoje lesene zaboje z živinčeti ter jih razporejajo ob obzidju. Raztovorjene osle in mule pa poženejo pod obzidje mesta. Hripavo rigajo, kot bi se jim trgalo drobovje iz teles. Možje in žene po-sedejo za svoje zaboje in stojnice ter čakajo, da se zbudi mesto. Obzidje, ki oklepa mesto, ima troje vhodov. Skozi vsa tri vrže mesto najprej vojake, ki gredo vežbat. Za njimi pripelje dekletce skozi južni vhod lepo starko, ki nosi v rokah majhno pručko. Vodi jo do mostu, po- isr. sadi na pručko in se vme v mesto. Starka pa nagne glavo, stegne roko in prosi, monotono pojoč: „Ni bog, ki je dal jad, mar\'eč jad nam je, dal boga. Ni bog, ki je dal jad, marveć jad nam je dal boga..." Poje in moll roko, v kateri drži star, pločevinast vojaški krožnik. Ko so beračica in krošnjarji na svojem mestu, se zbudi mesto. Naenkrat je trg poln ljudi in barantanja. Vsevprek nudijo Crnogorke: „0-li*) pipuna, oli? 0-li smokava, pomidora?" In tam na najvišjem koncu odgovarjajo: „0-li karbuna, pet kruna kila?" — „0-li četiri? — „Bogami, neću, znaš kako sam vukla. Poginö, mi magarac, pa evo — na ledja." Vsevprek kričijo, ponujajo, se pogajajo, dokler ni polna pijaca. Opoldne pa bodo prodale butaro drv, ki so jo prinesle z Lovčena tri ure daleč, za borih deset dinarjev. Zanje bodo kupile od vojakov kruha ter ga nesle v Lovčen svojim otrokom. Vojak pa si bo kupil pismo z znamko in bo z okornimi črkami pisal dekletu, kako je lepo ob morju in kako rad da jo ima. Tam na kraju pijace, kjer ni stojnic, so se razvrstile prodajalke z ogljem in drvi. Crne od oglja stoje za svojimi vrečami in butarami drv, stoje v solncu in pletejo nogavice. Čakajo, nudijo vsakemu mimoidočemu svoje tovore, še ozirajo sovražno v solnccj ki jih žge, in pletejo, čakajo. Preko njih se križajo glasovi s trga:.0-li pipuna, vojniče — s petjem slepe be-račice z mostu: Ni bog, ki je dal jad, marveč jad nam je dal boga... In one, stoje sredi tega vrvenja v solncu in čakajo. Med njimi stoji tudi Ika. Stoji v solncu in čaka. Lepe čme lase ima povite v težke kite, ki ji vise na čelo. Mednje je vpleten črn pajčolan s črnimi čipkami. Pomaknila ga je naprej, da dela senco njenim očem. Vrečo oglja in dvoje butar drv ima pred seboj. Drva je prinesel njen osel, oglje je prinesla sama na svojem hrbtu. Zgodaj zjutraj je šla na pot. Ko je solnce posijalo na beračico na mostu, je prišla Ika že na trg, sedla s to--vorom na tla, razvozljala vrv z vratu ter se — prosta tovora — dvignila, da raztovori drva z osla. Potem ga je zapeljala pod obzidje in mu nastlala koruznih bili, da se nažveči. Po njeni postavi, njenih očeh sem jo spoznal za Iko. In ko je neki kupec ogledoval in potežkal Ikino oglje, so vse ostale ljubeznivo priporočale Iko: „Dobro pglje ima Ika, od Čira s Krstca ga dobavlja." Primejo Ikino vrečo s svojimi tankimi, koščenimi rokami ter jo igraje dvignejo. „Evo, vidiš, kako je lahek. Na tešče ga dvignem; niti fržele*) še nisem pojedla." Ika pa molči, le priprošnjicam se malo nasmehne, kupcu pa mrtvo reče: „Ni treba, če ne maraš." Tako sem. prvič videl Iko. * Ob dvanajsti serpentini pešpoti, ki vodi iz Kotora v Lovčen na Krstac, je v visoko skalo vzidana gosta železna rešetka. Zdi se, da so v skali •) 0-11 == hoćete 11? •) fržela = kos posuSencga kruha. 199. stare kazemate. Toda pod rešetkami je vzidan v skalo železen nabiralnik s težko ključavnico. Če dobro pogledaš, zapaziš, da je pod rešetko, slika. Sveta slika. Sveta Petka. Znamenje, staro znamenje. Hlad je pod skalo, pa sem se nekega zgodnjega jutra zleknil preko steze. Ni bilo dobro z menoj, hudo mi je bilo, z mežečimi očmi sem iskal prijaznega obraza. Kamen sem imel pod glavo. Ob njem sem si hladil razgreto čelo. Pod mano pa je ležal zaliv, jutranji mir na morju. Pogled je šel do Verig. Kaj bi, sam sebe moraš pretentati, da ne grizeš vase. Nekje nad menoj je pela pastirskat pesem. Enolična se je vlekla od skale do skale. Ponavljal sem za pesmijo in štel. Jedva troje tonov premore pastir, pa je njegova pesem kol sama radost, ki se je izgubila med skalovje. In vendarle poje, poje. Tamle onstran, sredi navpične skale, raste v duplini oranžno drevo. Nihče nikoli še ni prijel do njega. A drevo rodi iz leta v leto. In s kamenjem pod glavo sem po.stal naenkrat vendarle vesel življenja. Kamenje mi je postalo blazii\a. Tako sem ležal, dokler me ni prebudilo peketanje kopit. Okremem glavo, pogledam po serpentini. Prihajala je Ika s svojim oslom Djokom. In sem obležal, ko da je nisem opazil. Prav tik mene je obstala. „Hej, ti mali, umakni se, sicer te pohodi." Trd ženski glas, prav nič primeren v to jutro. „Kar izvoh naj s tabo vred, roža črnogorska," sem se pošalil. Prijel sem osla za kopito. "Aj, glej, glej. Iz knjig si si nabral teh besed, iz knjig, kol jih je pisal vladika Rade. Kaj še kaj znaš, mali?" „Se nekaj: Crvena ruža, zelen je bor, molim za brzi odgovor." Zdrznil sem se. Prenaglo sem bil izgovoril. Dvignil sem se in kot v opravičilo: „To pa ni iz knjig." Pogledal sem Iko. Molčala je. Velike, lanke postave, v črni obleki z vrečo oglja na hrbtu, se je vzravnala in uprla svoje oči vame. Kol privid je stala pred menoj. In vendar: velike, sive oči so ji ležale pod oglatimi temnimi obrvmi. Obraz oglat, koščen, zagorela polt, težke kite krog čela in črn pajčolan v njih, ki je legal po tilniku. V ta bronasti obraz v črnem okvirju vsekane velike, sive oči, trudne, a tako. dobre. Živa preprostost in dobrodušnost je v njih. Lepa je Ika. S kamenja je, pa jo je narava obdarila. Jutro je dajalo posebno svežost njenemu obrazu. Njene oglate ustne so se zmehčale v nasmeh, njene oči so se še bolj vsekale pod obrvi. „Dobro jutro, Iko." Vidno je bila začudena, da vem za njeno ime. Odložila je vrečo, stopila pod skalo, pokleknila na kamen pod rešetko ter se prekrižala. S svojimi črnimi rokami se je dotaknila čela in prsi. Postajališče je tu za vse, ki tovorijo s Krstca k morju. Vsakdo poklekne na kamen in se prekriža. Staro znamenje mora biti, v kamnu se poznajo sledovi vseh, ki so šli tod in poklekali nanj. Zato je tudi Ika pokleknila in se prekrižala. Potem je vzela iz zaboja pipun,") velik kot otroška glava, prisedla k *) Dinja. ■200 meni, rekoč: „Tmaš nožiček,, mali?" „Imam." „Daj, da razdeliva pipun." Razpolovila je pijiun in mi ponudila polovico. Vzel sem. Sočen jc bil pipun in ko je Ika vgriziiila vanj, se ji je sok po-cedil po sajavih rokah. „Tu vedno pokleknem in počijem," se je pričela opravičevati. Ali pa je holela govoriti s tujcem, ki jo pozna po imenu in ve za Nikolo. „Še ko sem dekletce tiodila z materjo k morju in je bila mati že betežna — osel jo je nosil na trg — sem ji morala tu vedno pomagati z o.sla. Pokleknila je na kamen in se pokrižala. Zato se tudi jaz, vsak dan dvakrat. Ko grem zdoma in ko se vračam domov. Na kamen. Saj drugega nimamo, samo kamen." „In drugi?" „Drugi? SovTažim jih, te ljudi z morja in zemlje. Ne vedo, kaj je^kamen. Tudi tebe, mali. Tvoje belo lice te razodeva, da nisi s skal. Tudi tebe sovražim." „Ika, tvoj gost sem," .sem dejal in ji pokaizal pipun. „Vem. Vendar me to ne moti, da ne bi govorila odkrito. Na kamenju živimo, tu pa tam šop raskave trave, prav dovolj, da nam budi hrepenenje. In srd do vseh, ki niso s skal. Ko sem bila mlado dekle z nraterjo v Kotoru, ji je podaril neki vojak kos kruha. Zgrabila je i^a .kruh in njegovo roko, ki mu jo je poljubila. Tega ji nisem odpustila nikoli, ne nje] ne ljudem." „Vidiš, moj Djoko —" in pogledala je svojega osla, „lako dober mi je, trpežna žival, vsak dan mi tovori. Pa pridem k morju, pa se mu rogajo in otročaji gredo s kamenjem nadenj. Jaz bi brez njega umirala za lakoto." Govoril sem. Hotel sem ji dati nekaj dobrih besed. Trudil sem se, da bi mi šla misel iz srca v besedo za Iko. Morda bi ne bila več sajavih lic in trudnih oči. Morda bi dvignila pogled s skal, zakaj skale žejajo in pijo. 'Pa sem sredi govora obstal. Uprl sem svoj pogled v Iko. Bila je ženska, Id skriva svoj pravi obraz. Ženska, ki je čakala. Čakala leta, vso mladost. Pa se je zgodil čudež in. poslal Nikolo. Tega edinega so ji ubih. „Preprostost in tegoba je v tvojih očeh, Ika. Pa vendar je ta kraj poln solnca." „To je iz knjig, mali. Vidiš, vročino, in sušo. poznam, solnca ne." „In ga nisi nikoli?" — Razumela je moj,pogled in moje vprašanje. „Sem. Saj bi ti ne povedala, sploh bi ne govorila s tabo. Ni naša navada, kazati se drugim. Pri nas ni tiste duševne zvedavosti, razumevanja ~ kakor pravite vi — in ne zaupamo nikomur. A s teboj bom govorila. Vidim, da mc poznaš in zaupam ti. Gledaš name, kot je gledal še nekdo drugi. Z usmiljenjem, vendar ne pomilovalno. Zato sem ga spoštovala. In v spoštovanju do njega sem ga vzljubila." „Nikolo?" „Da, Nikolo." . Padlo je iz .nje in sledil je molk. Visoko nekje je pastir vodil svojo tropo ovac na pašo med ruše osala in papeževih sveč ter pel z bornimi glasovi: 201. . „A ja uzmem frulu pa sviram, i svoju dragu dozivam .. „Davno je tega," je trudno začela Ika. „Takrat sem hotela k morju. Upala sem. Saj je treba naravnost čudežev, da se človek sprosti tega kamenja. Tudi z Nikolo je bil čudež. Nekoč, ko je besnel vihar po morju in je bil Nikola v nevarnosti, se je zaobljubil sv. Petki: Ako se rešim, se poročim s prvim dekletom, ki ga srečam v Lovčenu — je molil in prisegal. Rešil se je, šel v Lovčen in srečal Iko." Pastir v gori je ubral na piščal pesem, ki bolj joče kot poje: „Djevojko, djevojko, šećer, jabuko ..." „Vendar sva kmalu videla, da ni bil le slučaj. Da sem prav za prav čakala nanj. Mlada «em bila in želela proč. Kamorkoli. Pa so mi ga ubili in pokopali pod smokve. Crvena ruža, zelen je bor, molim za brzi odgovor." Močal sem in poslušal Iko ter pastirjevo pesem: „Daj mi sablju, serdar Jole, uli!.. serdar Jole... Daj mi sablju, serdar .lole... Se to jutro, mimo in težko po Iki, je pastirjeva pesem rezala na dvoje. „Takrat sem verovala v pravljico vaših knjig. Zdaj ne verujem več. Crii pajčolan sem si vplela v kite. Z morja noče nihče v skale, jaz ne maram s skal. Saj je bilo še z Nikolo čudež. In čudež je ostal. Sanje." Visoko na serpentinah so se pojavile cele trume otovorjenih aslov. Ika je vstala. „Grem. Prva moram" biti doli." Sedla je k vreči, si jo naprtila krog vratu in vistala. Hotel sem ji pomagati. „Ni treba. Umazal se boš, belolični mali." In ji nisem pomagal. Pognala je osla in šla. „Zbogom, Iko." „Zbogom, mali. In ne pozabi, da si belolifien in da te Ika sovraži. Zdravstvuj!" Prvi človek, ki mi je v obraz vrgel: Sovražim te! — in ki sem ga praV radi tega vzljubil. Tako sem prvič govoril z Iko. * Od takrat sem jo srečaval vsak dan. Govorila sva. Mnogo. In če se nekaj dni nisva sestala, je trepetala zame. In mi zatrjevala, da me sovraži. Razumela sva se. In kadar sem vzel njeno roko v svojo, se mi je nasmehnila s svojimi velikimi očmi. Tako se je zgodilo, da sem večkrat, ko sem opolnoči sedel na trdnjav-skem obzidju Kotora, mislil na Iko. Pod mano je ležal zaliv, posejan z mesečino. Popolen mir, le morje se je prelivalo in šumelo v plimi kot tisoč slaipov. Godba, cela godba. Meni pa je bilo, kot bi čul tožeč ženski glas: Ni bog, ki nam je dal jad, marveč jad nam je dal boga... Ali je bila Zago ali stara Andja, ali je bila Ika? Vseeno. Vse so si slične v življenju, sestre, proklete od kamenja, nevedoče za ljudi, razen ljudi s skal. In prosim in se rotim: Solnce, prikaži se nam, saj te ne pozna Ika, Ika s Krstca! 202. Pisma DoraGrudnova: I. Moj draqi. 'V'"M" ■ - • znrešila sem pol. da skušnje življenja zdaj žal mi je zmot. f dna hrepenenja ko pUmo to pišem: bogastvo ™ nase; .«aj vedela nisem. «^em npab zase. da srečam te kdaj - do to tvoje spoznanje ko bi mogla nazaj! mi bo v odpuščanje? IL Našla sva se. spoznala in vzljubila; verjeti nisem mogla sreči, ko rekel si. da ljubiš me; besede z ust sem ti odpoljubila. v solzah zaupala in dala roko ti. Si rekel, da sem duše tvoje spopolnitev, da z mano lažje nosil bi življenja breme; da hi bila bolest najgloblja ti ločitev, saj dolgo si zaman iskal — si prave žene. In vendar -le bojim in plakam v tej minuti solzč razdvoja, ki sprašuje: sem li prava? Ne veš. kaj sem trpela v noči tej prečuti: se zdelo včeraj mi, da pogled tvoj me izbegava. Že vem, da grajal boš me spet za to bojazen. Saj da le v duhu čutim te ob strani svoji, kako poljubiti oči in usta moram ti za kazen, straha ni več — le hrepenenje po ljubavi tvoji... III. Ti pišem, ker je žalo.^ v srcu mojem. Na zemljo mrak jesenski tiho lega, je misel mračna, išče pota, bega — že dan prelil se je v večer pokojen. In pišem ti, da srca lažje bo; ko bi le moglo na ta beli list izliti drhtljaje vse, kako ne jenja zate biti! Beseda revna je — in srca je hudö. Ti pišem, ker je jesen in sveti mir in v hladu mraka zadnji li.';t umira: ni bilo te — a v duši še trepeče tiha vera, da prišel boš in me objel še ta večer... IV. Ves, kaj zdaj-le premišljujem? Ce mi je žal zares trpljenja vsega in mladih bojev — se vprašujem. Ne kleše nam značaj trpljenje? Ne rastemo le .silnejši iz njega za nove boje, radost, hrepenenje? 203. Mati Lukačka. Manie« Kom a no v a-: V, sa rcviia, suha,- sklonjena v dve gubi in s palico v roki, taka ]c bila mati Lukačka, odkar smo jo poziiali. Bilo ji je menda nekaj nad šestdeset let, a videti je bila mnogo starejša. Boiehnost,, trpljenje in večkrat tudi pomanjkanje, vse to je zarezalo v slabotno ženico ostre sledove. Stanovala jc tik,za vasjo v neki leseni bajti in se preživljala, kakor je pač mogla. Tu in tam je še zaslužila nekaj krajcarjev, nekaj so ji dali usmiljeni ljudje, v gotovih časih pa ji je poslala kak stotak dobra hči Lucija^ ki je služila v Trstu. Pa — saj mati Lukačka je potrebovala tako bore malo. Zadovoljna je bila z vsem. ^ Uobro mi je še v spominu ppgovor, ki ga je. imelä ta ženica z mojo materjo. Jaz sem tedaj rarao doraščala in mati mi je še malcc prikrivala eno in drugo. Toda spoznanje je jn'ihajalo samo po sebi in tako sem tudi takrat razumela ves pogovor in sem še pozneje večkrat razmišljala o njem. „Veš, Mica," je rekla JjUkačka moji materi in potolkla z grčavo palico ob nič manj grčava tla v naši kuhinji, „take ženske, kot je moja TAicija, ne najdeš nikjer, pa če jo tudi iščeš z laterno pri belem dnevu. Za pirhe mi je poslala sto kron, na, glej, za moj god pa spet slo. Ta ubožica, kako skrbi zame." In starki so se od ganotja orosile oči. „Re.s, vse hvale je vredna", je pritrdila moja mati.. „Lahko si hvaležna Bogu zanjo." „O, saj sem, pa kako sem mu hvaležna," je povzela Lukačka s povzdig-njenim glasom. Nato je stopila prav tik moje matere in ipričela skrivnostno: „Mica, ti veš dobro, koliko sem po nedolžnem pretrpela radi nje. Iti to še vse prej, preden je zagledal otrok ta božji svet. Uh, ti grdi, opravljivi jeziki! Bili so daljši ko kačji rep. Obsodili šo me na dno pekla, zbadali me in s prstom kazali za menoj. .Teli Mica, če so bili kristjani, naj bi mi raje kaj pomagali! A — kaj pomagali, vsaj molčali naj bi bili in me pustili v miru! Če sem zagrešila, saj sem ti-pela sama. Za otroka sem pa dala in storila vse, kar je bilo v moji moči. Bila sem mu oče in mati. O, da bi bili v.si zakonski taki, kakor je moja Lucija, pa bi bilo prihranjenih nmogo Solz na tem svetu." Moja mati sc jo previdno ozrla name, nato pa potrepljala starko po rami: „Kaj boš govorila o grehu, ubožica! Bila si pač nesrečna, kaj hočemo. Je že moralo biti tako. Mlada- si morala po .svetu. Za taka neizkušena dekleta je pa toliko nevarnosti povsod. Toda bila si vseskozi poštena, zalo imaš tudi dobro in pošteno hčer, ki te. podpira in ti dela veselje na stara leta. Saj pravim, sam Bog ti jo je dal." 204. Zenici sta menda slutili, da ju pazno poslušam. Odstranili sta se v kuhinjo. Premišljala sera Lukačko z zanimanjem in sočutjem. Obenem pa se mi je dvigalo v duši ogromno spoštovanje do moje matere. Saj je bila ona doslej prva, katero sem čula, da ni obsojala nezakonske matere, nego govorila o njej s tistim spoštovanjem, katero zasluži vsaka dobra mati, najsi bo že zakonska ali pa tudi ne. Preteklo je nekaj let. Lukačka je še vedno robantila po zemlji, le da je vedno bolj lezla k tlom. Pa je nekoč naša bližnja soseda prinesla zanimivo novico. „Pri Lukački sem bila. Jej, danes je za to revo velik praznik. Premislite, njena Lucija se je v Trstu dobro omožila, zdaj ji pa piše, da prideta z možem k njej na obisk in ji dasta popraviti vso bajto. Lukačka je pa res srečna, ker ima tako dobro hčer." „Saj sem rekla že večkrat," je dejala moja mati smehljaje, „da ji je to dekle dal sam Bog v podporo njenih starih dni." Par tednov pozneje je Lucija s svojim možem res prispela domov. Srečna Lukačka je oba privedla k nam „pokazat". Tedaj sem videla Lucijo prvič. Bilo ji je nekaj nad trideset let. Oblečena je bila lepo in seveda precej mestno. Njen blagi pogled je tako ljubeče počival na svoji materi, da se mi je prikupila na prvi hip. Soprog, očividno nekaj let starejši od Lucije, je napravil name vtis izobraženega in dobrodušnega človeka. Po govorici se mu je poznalo, da je tržašld Slovenec. „Ah Mica," je vzdihnila Lukačka in pri tem zakrilila s suhimi rokami proti moji materi, „kaj naj storim? Ta dva hočeta, da — da —" Jok ji je zaprl besede. Toda te solze — vsaj zdelo se je tako — so bile porojene bolj v veselju in srčnem gamotju nego v žalosti. „No, naj povem jaz," se je oglasil Lucijin mož ter vljudno objel z očmi nas vse. „Z ženo sva nameravala materi popraviti bajtico. Zdaj pa, ko sva si to podrtijo ogledala od blizu, sva se prepričala oba, da to res ni vredno. Ali ni pametneje, da gredo mati z nama? V moji hiši je že toliko prostora, da se bo dobila prav čedna sobica za mater. Pri hiši je tudi vrt, kjer se bodo poljubno izprehajali in počeli, kar se jim bo ljubilo. Skrbeti za mater, je najina dolžnost. Cemu potem dvojno gospodarstvo, ko smo lahko skupaj. In čemu naj se mati še nadalje dolgočasijo v teh slabih prostorih. In kaj potem če zbolijo? Le tako bo prav in —" „Veste, veš — veš ti," mu je segla v besedo starka. „Nihče drugi bi me ne spravil iz tega kraja, pa če bi tudi prišel pome z desetimi konji. Z vama pa grem, ker vidim, da me imata oba rada — ker —" In vnovič so jo polile solze. Drugi dan pa je srečna Lukačka v družbi ljubljene hčere in zeta sedla na vlak ter se odpeljala proti novi domačiji. 205. „Fantje po polj' gredo.. " Mara Jeraj - Kraljeva. Domooina do lanskega lela ni poznala likovne umetnice Mare Jeraj-Kraljeve. Iz tujine je prvič odjeknilo lansko pomlad njeno ime. S svojim možem, slikarjem Tonetom Kraljem je razstavila tudi ona par svojih religioznih slik v Amsterdamu in vzbudila veliko pozornost. Kritik Francois van Caillie jo je označil s temile besedami: „Sv. Družina Mare Kraljeve je sama čista duhovnost. Na svilo slikana, obstoja iz samih primarnih barv, katerih čisto.^t oča-ruje oko. Nismo mislili, da bi se mogel vrnili med nas Fra Angelico." Večje pohvale si pač ne more želeti noben nežen, religiozno navdahnjen umetnik. In da je lo pohvala, ki so jo drugi kritiki ponovil^ doživela slovenska žena, pa še žena, o kateri naša javnost ni vedela drugega, kol da je, rojena in vzgojena v umetniški družini in omožena z umetnikom, ki mu sledi na vseh njegovih umetniških pohodih ter -celo sodeluje ž njim pri izvrševanju monumentalnih slik v cerkvah na Primorskem, to nam kar ni moglo v glavo. Malo da se nismo drznili misliti, da je svoje sli/ce kje „prepisala" in da se v tujini diči s pavjim perjem! Ožjemu krogu naših umetniških poznavalcev sicer ni bilo neznano, da je tudi Mara, hči pesnice Vide Jerajeve in glasbenika Karla Jeraja, umetniško nadarjena in da si z mlado energijo komaj dorastle, idealno usmerjene deklice instinktivno krči pot v svet ustvarjajoče umetnosti. Vedeli smo, da se peča s keramiko kakor gdč. Pajničeva, in da je tu dokazala svojo nadarjenost, toda da je tudi resna slikarica, — kdo bi verjel! Sele na velesejmii je naša javnost spoznala njena dela in po njih za naš milje novo tehniko slikanja na svilo. Kdo je torej umetnica Mara Jeraj-Kraljeva? Oče njen je odličen godbenik na polju naše orkestralne glasbe, mati iz sorodstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna, Blejka, in tudi sama priznana kot nežna pesnica. Mara je bila rojena dne 9. septembra 1909. na Dunaju, kjer je oče živel kot glasbenik dvorne opere. Že kot otroka se je Mari 206. vzbudil čut za likovno umetnost. Začela je j'isati in sanjati , o umetniškem poklicu. Svojemu cilju se je približala, ko je bila sprejeta na obrtno šolo v Ljubljani in je tam absolvirala oddelek za keramiko (1925—1928). Umetniški vodja te šole je bil France Kralj, brat njenega sedanjega druga v zakonu. Tu se zdi, da se je njena likovna težnja šele sprostila do težnje po samostojnem oblikovanju in izražanju doživetij. Kraljev. .sZog se je izkazal za dekorativno stroko, kot je keramika, izredno ploden, njegov oblikovni sistem prožen dovolj, se prilagodi težnji učenčeve osebnosti. Noben učenec ni nad učiteljem, noben Desetnica. M'. lent se ne razvije brez naslonitve na tradicijo, in smešno bi bilo zanikali, da ji ni dal France Kralj njene likovne podlage. Človeško pomembnost pa daje umetnini samo duša, osebnost ustvar-jajočega, in duša Marina, poetično nežna, Upajoča v še neznani ji kruli svet okolice, je bila. ki je v njeni umetnosti zmagala. L. 1928. se je poročila s slikarjem in kiparjem Tonetom Kraljem, bratom svojega učitelja. Tone je preživljal takrat enega najvažnejšili momentov svojega dosedanjega razvoja. Pravkar se je bil poglobil v probleme religiozne umetnosti. Na Primorskem je našel razumevanje zanje pa tudi priliko, da jih začne uresničevati. Dozorelo je ravno njegovo najboljše dosedanje delo v Avberju na Krasu, v sosednem To-maju pa se je pripravljalo drugo. Sanjal je tudi že o Katinari. brusil svoj siog in ga približeval tistemu šladiju, ko se stremljenje .sodobne oblikovno-sti začenja spajati z legendarno resničnostjo svetniških življenj in pobožnih razpoloženj. Da je tudi Tone vplival na njen nagel razvoj v zadnjih letih, je pravtako nedvomno. Na sliki sv. Genofeve n. pr. je vpliv Avberja ne-dvomljiv. Prav tako je njeno doslej edino večje delo. v oljnati tehniki, Mengorata Madona, izrazit primer veli- 207. Su. Genovefü. kega vpliva, ki ga je imel Tone na svojo mlado ženo v tistem času. Svoj ideal vidi Mara še vedno v keramiki, ki se ji pa zaenkrat ne more posvetili, kakor In želela. Važno je in za resnost njenega stremljenja značilno, da hoče za vsako ceno ostati umetnica tudi v tej stroki, ki se prav lahko sprevrže u komodno obrt. Izdeluje kolorirano plastiko, reliefno in okroglo, ter slike nn keramičnih ploščah. Oblikuje samostojne figure, posebno živali, ki nudijo hvaležen motivni svet za keramično plastiko. Pri začasnem pomanjkanju možnosti uresničevati ,woj ideal v keramiki pa se je v zadnjih letih Mara specializirala v slikanju na svilo. Razvila je svojo tehniko do take popolnosti, da ji moramo priznati samostojno vrednost. Zdi se, da ta tehnika njenemu značaju posebno ustreza, ker omogoča tako važnost formalnega in tehničnega izraza kot težko katera druga. Za enkrat izde- luje na svilo pred vsem samostojne slike z religioznimi in pravljično ilustrativnimi motivi. Ima pa namen, uporabiti to svojo široko tudi v čisto dekorativne svrhe, za slikane transparente k sveliljkam ali za zavese. Možnosti v ti smeri je polno. Nalog pa, ki jih tozadevno nudi umetniku vsakdanje intimno življenje, premnogo. Mara se v lem\ svojem stremljenju srečuje z nameni Mihe MaleSa. Mara Jeraj-Kraljeva je danes že priznana kot umetnica. Vendar ona .sama dobro ve, da je šele na začetku poti, da je zapela šele prvo svojo pesem v samostojnem življenju ter da bo treba še bolj izostriti sredstva, še bolj globoko po.ieči v dušo in z novimi pa zopet novimi spoznanji in izkušnjami prijeti za gradivo, ■ s katerim se izraža. Že dobro leto sanjata z možem o velikem svetu, kjer bi si pridobila novih izkušenj, novih sredstev in novih pogledov na material, njegovo porabo in obdelavo. Življenje je neprestana borba in le kdor ne izgubi volje do neprestanega učenja in ponavljanja tega, kar se je enkrat učil, ima trajen uspeh. Mara pa ne mara in ne sme ostati na začetku svojega umetniškega pota! Portri sestre Vide. 208. Elizaveta Konsulova-Vazova. M. Z. Scholleovä. V Francoskem institutu Ernesta Denisa v Pragi je razstavljala bolgarska slikarica Elizaveta Konsulova-Vazova, soproga bolgarskega poslanika v Pragi. Umetnica je razstavljala tretjič u Pragi: pred 20 leti je poslala svoje slike na razstavo „Bolgarske žene", pred peti leti pa je razstavljala v Obecnim dome" pri splošni retrospektivni bolgarski umetniški razstavi. E. Vazova je zaslovela kot slikarica cvetličnega tihožitja in obenem kot prava umetnica pleinair-ja E. Vazova je v svoji domovini že davno priznana umetnica in danes lahko rečemo, da se je uvrstila v krog najnadarjenejših sli-karic, ki so razstavljale v Pragi. Umetnica se je narodila v umetniški rodbini, iz katere pohaja tudi pesnik Konstantin Veličkov, ki je ustanovil bolgarsko slikarsko akademijo v Sofiji. Prvi njen učitelj je bil Čeh pro{. J. V. Mrkvička; po absolviranju akademije v Sofiji je študirala v Monakovem. V Beogradu je razstavljala 1. 1912. Umetnica je soustanoviteljica društva „Rodno Iskustvo" (1919). Udeleževala se je vseh razstav tega društva. Na samostojni razstavi ima Vazova vse slike, ki jih je ustvarila v treh letih svojega bivanja na Češkem. Ima veliko število portretov, figuralnih kompozicij in največ tihožitja. Njene cvetlice so tako sočnate in sveže, da zaduhte s platna. Z veliko ljubeznijo in vnemo študira barvasto svetlobo in v „Portretu v rumenem" je dosegla svoj cilj: rešila je težak problem izraza rumenega svita dnevne svetlobe, razlite v ozračju. Njena „deklica s knjigo" ne izgine tako kmalu iz spomina; sploh je dosegla v portretih višek uspeha. Njeni portreti niso mrtve .ilike ampak živi ljudje in ta svoj veliki dar je umetnica podčrtala v portretu umetnic Morfove in Prokopove. Gen. prima-. dona Nar. div. Kristica Morfova je oprla ob klavir, pri petju jo spremlja virtuozka Prokopopa. Pevka se tako ljubko smehlja, kakor jo poznamo s koncertnega odra, ko poje otroške pesmice. In ko opazujem sliko, se mi zdi, fla kmalu zazveni iz njenega grla: Moucha spadla do komina... Vazova je močna umetniška individualiteta: čopič in barvo ima v popolni oblasti, njena tehnika je brezhibna. Umetnica čuti potrebo izživljanja v slikanju: slika neumorno, najpriprostejši motiv ji zadostuje, da izrazi v eni sami sliki vse svoje velike umetniške vrline. S svojo zadnjo razstavo je dokazala, da raste od slike k sliki, in potrdila obenem obče mnenje, da ustvari še veliko lepega. Njena razstava je bila ena izmed najbolj obiskanih. 209. Crtice s pota. viđa Lapajne-lova. M-A atohlo postaja doma, ven v svet nas vabi. Piezra&li si moaamo dušo vsaj enkrat na leto, razširili obzorje. Pogledati moramo tuje šege in navade, pogledati moramo k sosedu, kako se počuti v miru. Naš cdlj je bil tokrat Bratislava, a pot do nje smo si izbrali preko Blatnega jezera in Budimpešte. Hitro smo v Nagy Kanizsi, kjer imamo pel ur čaisa. Vse je že madžarsko pisano, tuje nam zveni njih govorica. Tržni dan je. Ko se ipreirivame med slikovito papriko, grozdjem, jatami gosi in druge ipenitnine, mam udari na uho iz nekega kota še zadnja blagoglasna govorica hrvašike seljanke. Veliko židovsko pokopališče, široke ravne ceste, enonadstrapne in pmitMčne hiše, a v ozadju neizmerna ravan s to,poli, to je prvi Vtis Ogrske. Ob solnčnem zahodu se vozimo mimo Blatnega jezera. Nemci mu pravijo Platten See, a Madjari Balaton. Očividno so krstili to jezero Slovani, ker ob južnovzhodni strani prehaja jezero ipoJagoma v ravnino. Blata nii več, p-ekopom, cestam, civilizaciji se je umaknil. Le tu pa tam je še malo močviirja; Briimerjali Smo ga z našim morjem pri Giiikvenici; kakor tam nasprotni Krk, taiko oddaljeno se .tu vidijo severno zapadni 'bregovi jezera. Cim dalje se vozioio ob jezeru, tem bolj kulturno, bolj živaJino je ob njem.Vzorni vinogradi in hišice v njih, tako lične in mikavne, lepe vile z ra'zkošniimi vrtovi bogaitih B-udimpeštancev, male Week-end MSce iS par metrov sveta bežijo mimo nas. Na posameznih bolj znanih letoviščih se ustavi brzovlak. Drugo jutro nas jezero pozdravlja ob najlepšem solncu. Po lepih parkih, ob vilah in hotelih, po pristanišču nas vodi pot. Študiramo madjarske napise, njih jezik. Slike obrtnikov nam pomagajo. Njih peik je naš peli, njiih puška je naša puška. Kulturne izraze so si izposodili največ od Slovanov, deloma tudi od Nemcev. Uj Setany je novo šelališče. Katr ima izvor našega, smo si. lahko zapomnili, ali pristno madjarskiih besedi nam je prav malo ostalo. Zlasti štetje je težko in smo si od vseh desel številk zapomnili sajmo barom (to je tri). Popoldne smo s parobrodom posetili polotok Tihanv, lq)0 letovišče s krasnim pogledom na jezero. Ob jezeru leži znameniti Biološki inštitut. Tilio in mirno sanjajo ta brda, pomaknjena daleč v zeleno modro vodno gladino, valovi pa šepetajo o zadnjem kralju rodu Haibsbnrgovcev, ki je, čakal na tem kraju v samostanskem poslopju \Thu gore, zastražen od zmagovite antante, svojo zadnjo usodo. Od tod so kralja Karola prepeljali na otok Madeiro', kjer je zaključil 600 letno zgodovino svojega rodu. Morje luči nam miglja nasproti, že se bližamo Budimpešti. Niso zaman ponosni Ogri na svoje stolno mesto, Izbrali so mu najlepšo lego svoje dežele. Široka, m'ogočna se vije Donava skoai mesto, človeška knltura je prepela čez njo mogoftne mostove in v neprestanem tempu valo\'i življenje s strme, s kraljevskim gradom kronane Bude v raztegnjeno Pešto. Vse narode bivše Velike Ogrske .so vpregli, da .so seaidali ta svoj ponos. Zato ni čuda, ako se ■sedaj nikakor ne morejo sprijazniti s Trianonskim mirom dn kličejo, v svet: „Nem, nem, soba!" ( Ne, ne, nikoli!). Lega Budimpešte spominja na Prago, le da so Hradčani mnogo, mnogo starejši in zgodovinsko znamcnitejši. Kakor je znano, so Turki dolgo gospodarili na Ogrskem in uničili vse, zlasti slovanske kulturne s,pomenike. Stari del gradu Budimpe.šte je iizza časa Marije Terezije, novejši del je sezidan v preteklem stoletju veliko raskošnejše kakor cesarski gradovi ha Dunaju in v Schönbrunnu. Bajno Icrasna je plesna dvorana, vsa iz marmorja rumenkasto 210 ' belega sijaja, z leslen.ei iz srebra iii češkega brušenega slekla. Arhit^tondČJio in umetniško je taJvO popolno dovj-šena, da šteje med znEumenitosli E-vrope. Zadnji ples je bil ta 1. 1912. ob prisottosti starega Franca Jožefa. Vso svojo prešernost in gospodstvaželjnost so utelesili Ogri v zgradbi parlamenta. Je to pomanjšana kopija londonskega parlamenta; yodrnk nam je zatrjeval: manjši a lepši. S pročeljem leži ob Donavi. Po proki-asnem širokem stopnišču je vst'Oipal kralj, sedaj kraljev namestnik Horty. Spođiijajin.,.zgDmja zbornica imata enako la-asni dvorani, prostora bi bilo v njih za poslance s pol Evrope. Ogni so tudi računali, da bodo zagospodarili do Soluna. Na številnih sohah stoje najznačilnejši kralji Ogi-ske, a samo trije so Habshuržarii: Marija Terezija, njen oče in njen sin. Dragoceni gobelini, slike znamenitih ogrskih slikarjev, med njimi majznampnitejša Munkazsijeva „Pnihod Ogrov na Ogrsko 1. 896. ter poklonitev Slovakov iiipadu", obsega celo veliko steno. V parlamentu je ^spom,inska plošča grofu Tiszi, katerega morilci so še daines neznani, in dvema poslancema, ki sta bila žrtev boljševiiške revolucije na Ogrskem. Pred parlamentom je na eni strani ogromen spomeniik Kossiulhu-in 'njegovim poslancem. Postavljen je ibil šele ,po padcu Habsburžanov in pnča o vstaji Ogrov proti Ha'bsburžanom 1. 1848. Ogri so bili ukrocemii s pomočjo Rusov, Kossuth se je rešil z be^om, a njegove ministre so pobesili. Na trgu Svobode so spamemiiki odtrganim deželami; jugu, severu, vzhodu in zapadu. Imenujejo ta trg tudi trg Irredente. V stebru na sredini je vklesan Musoli-nijev latinski izrek, da mirovine .pogodbe niso večine. Značilno za današnje Madjare je, da imajo šolske in druge zemljevide v ipredvojnih mejah in je današnja meja komaj vidno označena. V parlamentu pa prodajajo razglednice z zemljevidom VeBke Ogrske. Te razglednice so opremljene s kolesäkom in če se ta zavrli, odibežijo odtrgani deli na vse štiri strani. Največji fcos je vzela Rumuniija. K Ogrski prište\'ajo seveda vso Hrvatsko z Reko in Slavonijo ter Dalmacijo. Napisa te razglednice sta: „Tisočletna edinstvena Ogr-.ska" iin „Okrnjena Orgska po Triononskem miru." V bližiini vhoda v zoološlci vrt svoji velikanski spomenik tiisočletnioi prihoda Ogrov v Evropo pod vodstvom Arpada 1. 896. Habsburžaiii imajo malo spominov; EUizabetnii moist, par ulic je po njih iincnovanih. Tudii za mladega Otona niso ravno navdušeni. Po trafikah se vidijo poleg razglednic tilmsldh zvezd raziglednice z njegovo sliko. Lep, anlad obraz, razkošna ogrska paradna uniforma, razni njegovi rastawaoijski poskusi, vse je nekam aperetsko. Krasno vino imajo Ogri in ne drago. Vse drugo je za nas Jugoslovane zelo drago in celo kruh je dražji ko pri nas. Ljudstvo je dobro m mirno; vend^ kdaj bodo kmetje gospodarji na svoji zemlji! O agrarni reformi m govora m danes je Ogrska edina država v Evropi z nadvlado plemičev. Kakor daleč jo «eglo oko, pokazal nam je kmet, tako daleč in še dalje je isegalo plemičevo posestvo. Bresposelnost je baje velika in promet po Donavi mnogo manjsi kakor pred vojno. Neomajana je ostala njih nai-odna zavest in požrtvovalnost, vzgled nam Jugoslovanom, kaj in koliko lahko doprinese ntal narod h kulturu Znanstveni instituti Ogrske so znameniti. Tako pripovediujejo o grofu Sce-chcny-ju, da je vse dohodke dal znanstveni akademiji, sam pa zelo revno, živel.' S svojimi sredstvii je sezidal prvi most čez Donavo v Budimpešti. Poslovili smo se od Budimpešte. Komaj dve uri z vlakom in že smo na če-hoslovaški meji. Donava nas spremlja, ob Donavi ravnina, vzorno obdelana.. Bratislava ima čudno preteklost. Rastišlav jo je v davni preteklosti ustanovil. Marija Terezija jo je koloniziirala z Nemci, ti so ji dali ime Pressburg. lalio je bila nemško mesto s slovaško okolico, dokler ni prišla vsled pogodbe med Avstrijo lin Ogrsko 1. 1868. pod ogrsko državno polovico. Od tedaj naprej so se Ogri trudili dati mestu ogrski značaj in so madjarisiirali, kar se je dalo.. Dandanes je Bratislava glavno mesto Slovaške, s slovaško univerzo. Ako tudi 211. je pomaknjena prav ob meje Ogrske in Avstnije, vendar se čuti v njej krepki utoip äehoslovaäke države. Ob mogočni Domači je raztegnjena, pristanišče polno ladij, oib širokeim( lepo obzidanem lin z drevjem zasajenem Kai-ju vstajajo mogočne palače bank, muzejeiv in dižavmiih poslopij. Tu je promenada vsak dan enako pestra lin živahna. lamed množice iso najbolj vidni židje, njih dolgi kaftami, poikdvala, brade, ipaj teles ob ušesih, kakor da so vstali iz svetega pisma. Imajo tudii svoj tempelj v Bratislavi. Govorijo nemški mea seboj v tako čudnem žargonu, da moraš dolgo vleči na uho, da spoznaš slednjič nemščino. Množica ob Kai-ju valovi sem lio tja, nemščina prevladuje, slišiš tudi dosti češkega oaironia !slova>žke,ga, to je zlasti govorica okoličaDOV, in neliaj madjarskega. Na nasprolnem bregu imajo nekalc Prater, vse je v zelenju, äiroka promenadna pota vodijo skozi log; zabaviišča, vsaliovrsline letne kavarne' in restavracije so tu. Ob nedeljah in praznikih gre vsa Bratislava preko. Maila ladja prepeljava ljudi z enega brega na drugega, neprestano plove sem in tja. Na oni strami je komaj dve uri hoda na visaJio stran do mej. Severni in zapadni del Bratislave leži na dosti stamih jxibocjih hribov, ki padajo naravnost do Donave. Tu stanujejo delavci in obrtniki. Ob vijugastih, lesnih, s kaldermo tlakovanih ulicah se vzpenjajo hižice, prav do ogromne razvaline so pomaknjeaie, v nev&rjenih pozah se naslanjajo' dmga na drugo, brez okusa in brez isloga in nehote se človek posmehne. Kaj, ko bi se najnižja sesedla, vse bi šle na kup kakor doimine. Z razvaline je krasen pogled, tu se šele vidi, kako velika je Bratislava. Pod nami modra Donava, na zapadu se v daljavi svetijo raizvaline Devinskega gradu, ob nji ,so sezidali Madjari oigro-men obmejni spomenik; ne vem, ali še stoji. Plroti jugu se razjppostira zelena ravan, po njej je speljana električna železnica, Bratislava—Dunaj. Najbolj razprostrto je me.sto proti vzhodu, v daljavi se dvigajo števiiloi dimmiki in na prostranem letališču so od daleč vidne ogromne lope za potniiška letala. Na severu se pökrivajo rahlo stopajoča pobočja z vinogradi in hišicami. Eraliislava je trgovsko mesto. Trgovina za trgovino se vrsti, večinoma se viidijo cenejšii izdelki blaga. Ogromno blaga je, pred trgovinami je razloženoi po VTatih obešeno, šarasto, vse križem: Na živilskem trgu istotako ogromno živil, kakor v Zagrebu in precej iste cene kakor pri nas. V sredini mesta, v patrioijskem dolu ts starim gradom, itjer so nastanjeni uradi, so lepše trgovine z boljšiim blagom in češkim steklom. Bratislava «ma lepo loperno gledališče, precej vetje nego ljubljansko, in dramsko poslopje. V operi smo videli krasno podano slavnostno predstavo „Prodane neveste." Erušinovo ženo je pela Marija Peršlova in jaz sem ves čas ugibala, je li ona nam znana Slovenka ali ne. Domačini niso vedeli, odkod je, dolgo je že pri njih in nisO' mogli prehvalitii njenega glasu, njenih talentov. Tako krasno izvajanega seksteta, kjer je dominirala Peršlova, še nismo slišali. Zanimivo je, kako se vrste predstave, enkrat na teden je ma-djargka, dvakrat nemška, a ostale dni češka oairoma slovaška. V tem mestu žive trni narodnosti složno druga poleg di^e, imajo svoje šole in se nemoteno razvijajo, le germanizaoiji in madžaraciji Slovakov je konec. Ubogi, teptani, preganjani Slovaki imajo sedaj iste pravice do življenja in mateninega jezika kot njih nekdanji gospodarji in tlačitelji. Ulični napisi Bratislave so trojezični: slovaški, nemški in madjarski, istotalto gostiln, trgovin in drugih lokalov. Današnja mladina se uoi vseh treh jezikov. Geslo predsednika Masaryka je: „Pravda vitezi" („Pravica zmaguje") in kjer vlada pravica, tam vlada tudi miri. Svetovnii filozof, učitelj in vaditelj svojega naroda, uči narode stirpnosti, ljubezni, spoštovanja do bližnjega. Kako srečni Slovaiki, fci so dali svetu takega moža. Rraviiea zmaguje, naj bo tiudii nam v zgled in tolažbo. ■12 Kratek pregled nekaterih del jugoslovenske filozofke dr. Ksenije Atanasijevićeve. (Konec) Marjana Kokalj-Željeznova. 4. Žene v Evripidovih tragedijah. Ewpid (480—405 pred Kristom) je realist, če ne sboraj naturalist. Njegore osebe niso več vtelešefije visoloih, moi-alnih in religijskih idej,'marveč so pravi snmtmi, grešni ljudje z zelo raznorvTstnim' dušcvmim stanjem. Eshilove tragedije so religijozne, Sofoklejevc idealne, Evopldove so človeške. Ne le, da ne pripisuje Ewipid človeku božanske poliudo in lastnosti, marveč je našel celo njegovo podobnost z živalmi. Njegovih oseb ne vodi in ne uničuje slopa nujnost ali, volja bogov, ampak njihove strasti, katere analizira Eviipid z natančnostjo rojenega psihologa. Kot Grka iz skeptične dobe peloponeških vojn ga zanimajo vsi kulturni problemi, pa tudi problem žene. V 19 ohranjenih tragedijah srečamo niz ži.vih, naravnih žen, med katerimi je nekoliko močno izdelanih: vse njegove žene trpe, sovražijo, ljubijo; potapljajo se v človeških čuvstviih, katera je talco preziral Eshil. Čeprav je Evripid prvi postavil vprašanje o emancipaciji žen, vendar so ga dolgo smatrali kot ženskega sovražnika. V neki bajki se celo pripoveduje, da so ga raztrgale macedonske žene (kakor bakantl^e Oirfeja) vsled razžaljenja ženskega rodu v njegovii poeziji. V resnici so pa raztrgali pesnika v Macedoniji psi, ko se je izprehajal po samotnem polju. Evripid sc je oženil dvaJcrat in obakrat nesrečno. Zato mislijo, da je na-sprotnilc žen. Toda on je prvi uvedel v poezijo moralme konflikte, ki nastanejo zaradii razlike v spolu. Navidezni „sovražnik žen" je ustvaiil čiste podobe: Polikseno, Makarijo, Ifige-nijo, Andromaho, Alkestido in Elektro. V patoloških strasteh pri Fedri in Medeji je Evripid živahno razčlenil miikavost, želje, paralizo volje ,in omam-Ijivost čuvstev. Galerija Evripidovih žena je bogatejša, kot sta Eshilova in Sofoklejeva skupaj. tudi so nam njegove žene bližje nego Eshilove in Sofoklejeve. V Alke stidi je slikal tip zveste žene, ki hoče žrtvovaiti za svojega moža Admeta svoje življenje, četudi se težko loči od svojih otrok. Vendar jo Her-Mej reši smrti.' Njena vdanost in požrtvovalnost sta v velikem nasprotju z Adinieitovo sebičnostjo. Tradicionalni karakter Andromahe pre ena goltna bezgavka, po domače imenovana mandelj. Bezgavk ima človek veliko množino. Zvezane so med seboj z limfatič-nimi žilicami, tako da tvorijo v telesu cel aparat zase, takozvano adeno-idno tkivo ali limfatični aparat, ki je v zvezi s krvotokom. Vsak del telesa ima bezgavke zase: proces zastrupljenja kateregakoli dela telesa se širi po limfatičhih žilicah najprej do lokalnih bezgavk, odtam v naslednje bezgavke, ki so po limfatičnih žilicah zvezane, in od tam v krvotok, če si telesu škodljive bakterije ne izberejo takoj poti po krvnem obtoku. V bezgavkah se škodljive bakterije deloma zadržujejo, deloma uničujejo; zaradi tega imenovana funkcija bezgavk ovira, oziroma ustavlja bakterije, ki so prišle v telo in se hočejo v njem razširiti po limfatičnih žilicah. Goltne bezgavke pa so nečastna izjema med bezgavkami. Mandeljnov namreč,ne vežejo limfatične žilice z naslednjimi sosednimi bezgavkami^ temveč so bezgavke brez vsake sosedne limfatične zveze, tako da se telesu škodljive bakterije ne morejo odvajati v sosedne bezgavke, katerih naloga bi bila, da bi bakterije zadrževale ali nadaljno razmnoževanje preprečile. Drugo slabo svojstvo mandeljnov je dejstvo, da imajo veliko krvnih žilic, po katerih se bakterije širijo pri obolenju mandeljnov v širši krvni obtok. Površina mandeljnov ni gladka, temveč bolj ali manj razorana, ker se nahajajo na njih globoke, vijugaste zareze: te segajo daleč v,notranjost mandeljnov in se imenujejo kripte: vehkost in konsistenca kript mandeljnov je silno različna. O delovanju mandeljnov si učenjaki še danes niso na jasnem. Ve se samo to, da napravijo mandeljni, tako kakor slepo črevo, človeka bolnega. Dognano je tudi, da njihova operativna odstranitev nima nikakih slabih posledic, pač pa vemo, da bolni mandeljni zelo ogrožajo zdravje in povzročajo večkrat celo smrt. V laiških krogih, posebno pri inteligenci, je razširjeno mnenje, da sprejemajo mandeljni vdihane in z jedjo v usta došle bakterije ter s tem oneniogočujejo njihovo nadaljno širjenje v človeškem telesu. Prav tako je razširjeno mnenje, da obolijo pljuča ali pa da se izgubi glas in da nastanejo lahko še drugi telesni kvari, če se odstranijo bolni mandeljni. To mnenje je popolnoma napačno, ker kakor rečeno, mandeljni niso zvezani z ostalimi bezgavkami, kamor bi sprejete bakterije odvajali, da bi se tam imičile. 225. Radi izpostavljenega mesta v ustih, posebno pa radi svoje strukture mandeljni radi obolevajo. Bacili in druga nesnaga, ki jo prenašamo deloma z jedjo, deloma z vdihavanjem v usta, najdejo v kriptah dobra zavetja. Zdravju škodljive bakterije se v kriptah razmnože ter prodirajo od tod v mandelj, od tam pa preidejo po krvnih žilicah v krvotok. Te bakterije povzročajo lokalno angino, v telesu pa zaslrupljenje lažje ali težje stopnje. Po kakovosti in življenjski mo6i (virulenci) razločujemo več vrst angin. Njih podrobni opis ne spada semkaj. Ce človek dobi v mandeljne zelo virulentne bakterije ali če je njihova pdporna sila napram bakterijam oslabela, se akutno vnetje mandeljnov ne ustavi v mandeljnih samih, temveč prodre tudi v mehke dele okolice in tako nastane takozvani peritonsilarni absces. Silne bolečine v žrelu, segajoče do ušes, nemožnost odpiranja ust, težko požiranje, težko govorjenje in visoka temperatura so njegovi znaki. To stanje je za bolnika jako nevarno, kajti če se absces pravočasno ne odpre, se lahko širi navzdol proti jabolku, tako da njegovi deli hitro zatečejo. To ima za posledico težko oviranje pri dihanju. Hitra zdravniška pomoč je potrebna, ker se bolnik drugače zaduši. Peritonsilarni absces se lahko širi v vezivu med velikimi vratnimi žilami navzdol v prsni koš in nastane takozvana mediastinitis, katere posledica je sigurna smrt. V krvotok preide lahkj tudi tolika množina bakterij, da nastopi zastrupljenje organizma, čigar posledica je navadno smrt. Istotako so posledica angine rcvmatizem, akutna in kronična vnetja ledvic, kakor tudi vnetje srčnih loput. Na angini akutno oboleli mandeljni skoro izključujejo njihovo popolno ozdravljenje: vzrok temu tiči baš v njihovi strukturi. Skoro nemogoče je namreč iztrebiti bakterije iz mandeljnov in kript. Navadno nastane kronično vnetje mandeljnov. Ker je odporna sila mandeljnov zmanjšana, zadostuje najmanjši vzrok, da kronično bolestno stanje povzroči hujšo akutno angino. V kriptah se razen bakterij nabirajo še umrle celice mandeljnov ter mali ostanki hrane, pa tudi prah. Vse to gnije, kar ima za posledico smrad iz ust. Otroci z bolnimi mandeljni se telesno slabo razxdjejo, ker stalno bolehajo in so izpostavljeni nevarnosti močnih angin, ki se pri njih prav pogosto ponavljajo. Na tem mestu še omenim, da so angine pri otrocih združene s komplikacijami češče kakor pri odraslih. Iz vsega zgoraj navedenega je torej razvidno, da ne gre pri mandeljnih za njih velikost, marveč gre samo za vprašanje, ali je mandelj zdrav ali ne; prav tako kakor je pri slepiču brez pomena, ali je obrnjen slepič gor ali dol, ali je daljši ali krajši, temveč le ali je vnet ali ne. Ce se konstatira, da je mandelj bolan, mora brezpogojno ves ven in nima v takem primeru zdravljenje z mazili, prašld, čaji, letovišči in podobnimi sredstvi nikakega smisla. Še manj pa ima smisla take mandelje okrnjevati ali po domače „štucati". Uspeh zdravljenja z mazih odnosno „štucanjem" je isti, samo da se pri zdravljenju z mazili prihranijo bolniku bolečine, ki so pri štucanju precej izdatne. Uspeh štucanja je isti, 226. :kakor če sc v domačem zdravljenju pristriže kurje oko, ki bo čez par ■dni ravno tako, kot je bilo prej. Dokaz temu je to, da se danes na vseh modernih khniliah svetovnega slovesa mandeljni celotno odstranjujejo in da na talcih Idinikah ni bil „štucan" najmanj 10 let že noben mandelj in sicer ne pri otrocih in ne pri odraslih. Da se prihrani pri otrocih bolečina, se odstranjujejo mandeljni na ta način, da otroka površno z etrom omamijo (Aeterrausch) in da tako otrok za operacijo niti ne ve. Pri odraslih pa se uporablja v to svrho cocain in novocain. Žena in naše mlekarstvo. a n k a N i k o 1 i č e v a. V tem sestavku bom poskusila najiizati nekaj misli, fci so se mi poTO-'dile ob čitanju poroöila „Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani," ki ga je priobčilo prejšnji mesec naše dnevno časoipisje. Morda bodo te misli zanimale tudi naše oitaleljice, ker donmevam, da bi morale prav za prav zanimati vsako našo gospodinjo, ženo in mater. Morda bi dale pobudo, da bi začele ■delailii roko z Mko naše žene producontke z dežele z nami konzumentkami v mestu tako, da bo konistilo obema. Naša banoviina šteje po zadnjem ljudskem štetju okroglo 1 milijon in 120.0D prebivalcev. Kea- pri nas izvoz mleka in mlečnih izdeUcov skoro ne pride v v poštev, ostane tem 1,120.000 ljudem na. razpolago mleko -vseh 200.000 la-av mlekaric, ki jih redijo v naši banovini. Od teh 200.000 krav iiamolzejo letno približno 250,000.000 kg mleka. Na osebo in leto bi prišlo tedaj povprečno ca. 205 kg, ali na osebo in dan 0.5 kg, recimo tedaj približno H 1 mleka, razmerje, ki bi bilo končno zadovoljivo, čeprav se računa n. pr. v Ameriki na osebo skoro 1 1 mleka na dan. Pri našem račimu pa nismo upoštevali mleka, ki iga porabii ži^ninorejec doma za družino, prediv-^sem pa za rejio telet, za pitanje prašičev in kuretine. Ugotovili so, da gre v ta namen prbiližno 135 milijonov kg mleka, tako da ostane za prodajo samo še 110 milijonov kg. Od teh 110 milijonov kg pa odpade nekako 5—6 milijonov kg za izdelavo presnega masla (ca. 110.000 kg letno) in sira (ca. 300.000 kg) ter porabi samo Ljubljana ca. 5H milijonov kg, tako da preostane za v-se ostalo prebivalstvo banovine, razen živinorejskih rodbin, Ic še 99 milijonov kg mleka. Če vzamemo ■podatke o konzumu mleka v Ljubljani, ki jih je navedel g. mestni fizik dr. Mis, in po kaiterdli pride na- osebo in dan pičlega K 1 mleka, kot povprečno za vso iDamovino, bi nam moralo mleka primanjkovati. A pri nas mleka ne primanjkuje, ampalc ga preostaja lin imamo zato mlečno krizo, ker živinorejec svojega mlečnega pridelka ne more spraviti v denar. Mleko nam preostaja ko bi ga moralo priiraanjkovati, če bi ga porabila vsaka oseba samo K 1 na dan, iz česair sklepamo mujno, da velik del prebivalstva mleka sploh ne kon--zumira, k» moramo pri tistem pičlem K 1 upoštevati še dojenčke, otroke, bolnice itd., ki ga porabijo mnogo preko tega K 1 na oiscbo. Ce (pridelamo v vsej banovini po mlekarnah in domačih obratih samo ca-110.000 kg presnega masla, in ker ga raič ne uvozimo, pride letno na vsakega preibivalca naše banovine ca. 10 »dlcg te najbolj zdrave, najbolj okusne maščobe, ki edina izmed živalskih masti vsebuje koristne vitamine, 10 kg na osebo in 1 e t o! To se pravi, da pretežna večina naših otrok s presnim maslom namazanega kruha sploh ne pozna. Vprašam, kateri izmed teh ubogih otrok ne pozna vina? In kateri ne pozna iMobase? O kuhan ju s presnim anaslom, 227. ki je tako okusno, in posebno za občutljive želodce zdravo, v teh okolišSinah sploh ni mogoče govoriti. In vendar bi morale tudi o tem govoriti, poseimo v naši banovini, ki ima inadprodukcdjo mleka, medtem ko nima zariostii lastne svinjske masti in ne prideluje olja (razen bučnega). NekoliliCh boljši je konzum sdra, kajti tega se poralii približno trikrat toliko kakor presnega masla, to je 30 dkg na oseibo in leto. Da se je konzimi sira dvignil, je pripisovati dejstvu, da izdelujemo v zadnjem času že prav dobre vrste sira, in da se je izdatno znižala cena. Na žalost gre ta povišani konzum skoro samo v prid odraslim, predvsem možem, medtem ko ostane za naše otroke porazen procent uporabe presnega masla. Na end strani tedaj nadprodukcija mleka — na drugi strani mnogo preanajhen konzum tega našega najodličnejšega hraniva. Račun je zelo priprost, in efekt bo koristen, tako za producenta, ki bo prodal po ugodni ceni vos svoj mlečni pridelek, kakor tudi za konzumenta, ki bo kupil za maji denar najdi'agocenejše hranivo. Ali nismo me žene, gospodinje in matere poidicane, da nudimo vso svojo pomoč v ugodino rešitev mlečnega vprašanja? Da bomo to uspešno storile, si moramo hiti na jasnem tudi o ekonomski stranii te zadeve. Mleko vsebuje vse hranilne snovi, ki so človeškemu organizmu potiebne, to so: beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, voda, soli in vitamini, ki se nahajajo v tem hranivu v sorazmerno pravilnih množinah, v okusni in lahko prebavljivi obliki. Zato lahko rečemo, da je mleko naše najdragocenejše liraniivo. Ob enem je naše najcenejše hranivo, kajti • 12 kdg govega mesa, K 1 mleka ima toHko hranilniii I i^j"','. vrednot kakor ^ ! ^ zemlje ■ ah 2 hrenovki, ali a kg jabolk itd. Ce primerjaš cene Vi 1 mlelia dai tu navedenih množin mesa, jajc itd., boš ugotovila prav ugodno razliko za tvoj mošničck. Vendar ni «amo naša konsumentska malomarnost kriva, če ne izkoristimo pravilno tega našega gospodarskega blagoslova, temveč kriva je tudi malomarnost producenta, oziroma prodajalca. Öisto, polnomastno, snažino pridobljeno mleko pravilno Itrmljenih in snažno držanih krav je delikatesa, česar pa o našem! povprečnem mleku ne moremo trditi. Postamte nam tako ;>rvovrstno mlelto na razpolago, in videli boste, kako hitro vam bomo vzgo-, Ue strastne mlekopivce. ^ajti mlekopivce je treba vzgojiti. S tem nočem reči, da moramo otroku oJ> vsäloi mogoči in nemogoči prilild vsiljevati mleko. Mati mora vedeti, kdaj je trenotek, ko bo čaša, pozimi toplega, poleti hladnega, moaxla na ledu ohlajenega mleka fttroku prav posebno zalegla. Ko bo vzljubil to pijačo, jo bo kaj itmalu sam zahteval, si gasil z njo žejo po viharni igiti, se ob njej ogrel po mrzli zimski poti iz šole. Kmalu lx>ste zaanogle postaviti pri obedu in večerji pred otroka čašo mleka. Na Angleškem in v Ameriki je čaša mleka s kosom temnega kruha z marmelado, presnim maslom ali medom in nekaj svežega sadja običajna mladinska večerja. Kako enostavno, cencmo in zdravo! Nekateri ljudje trdijo, da ne prenesejo mleka — njim ga ne silite. Res, da nekaterim kvari prebavo. A temu navadno ni krivo mleko, temveč način zauživanja. Mleko se v želodcu vsled vpliva želodčne kisline zasiri. Ce spijemo kozarec mleka na dušek, nastane v želodcu precejšnja kopa zasirjenega mMta, ki jo oiwutljiv želodec bolj težko prebavi. Zato je treba mleko piti v bolj majhnih požirkih. Sicer pa to velja več ali manj za vsako jed. Ni samo kaprica dobrega vedenja, če zahteva bon ton, da se ne smemo zalivali s pijačo in ne smemo goltati velikih založajev. Kakor marsikateni predpis pravilnega vedenja temelji tudi ta na higijeni. 228. Mleka pa ne znamo ohičajno' samo pra^viiiliio piti, navadno ga ne znamo niti praviilno skuhati. Ne ismemo ga devati v taiukih m visokih .posodah na jalc ogenj, ker bi se nam pnismodjilo. Mleko kuhajmo ma zaprbi plošffl, v deheli posodi široke, bolj plitve ohlike, M je določena samo za mieko. Glazura ne sme hiti niikodei- razpokama. Najboljši isio nalašč za kuhanje mleka izdelani lonoi iz porcelana, ki na vročem ognju ne poči. Med kuho ne smemo mleka pokrivati, ker bi dobilo slab ofcus. Ko mleko prviki-at zavre, ga odstavi in nesi takoj na hladen kraj. Ko .se je 'nekoliko pohladilo, ga v vročih mesecih postavi v veliko po.sodo z mrzdo vodo, da se naglo ohladi. Ko je mleko ipopol-poma hladno, izmlenjaj vodo. Zdaj smeš mleko tudi rahlo pokriti zoper prah in inuhe s sitom ali redko üajuino, ki propušča zrak. Će je le količkaj možno, ne prekuhavaj mleka po večJa-at. Cle hočeš uporabiti toplo, odlij potrebno količino v manjšo posodo, ter jo postavi v vročo vodo. Mleka, ki je pimšlo v zadnjem «asu v promet, taikozvanega Bio-mleka, ki je že pasterizirano in se prodaja v zaprbih steklenicah, tudi več ne prekuhavaj, ampak ga samo na zgoimji način pogrej, če želiš, da ho toplo. S kavo, čajem, kakavom, ovomaltiino itđ. zmešano daje tako mlelio mnogo bolj okusno in mnogo bolj adravo pijačo kalMT po vertrat p-evi-eto. Saj zavremo mleko sploh samo zato, da uničimo škodljive klice, med njimi tudi tiste, kd bi nam mleko skisale, kar pri Bio-mleku opravii pasterizacija. Predno nas je zajel mnogokrat pretirani strah pred bacili, je veljalo naravno toplo mleko „izpod krave" za posebno zdravo, in meščani so hodili kaj radi db času večerne molžnje v bližnje vasi, koder se je dobivalo dobro .mleko in letoviščaiji so si redno pastrezali z nj.im. Tudi mnogo prelivanja poslabša kakovost mleka, ker se pri tem izgublja pred vsem maščoba. Zelo mnogo tolšče se tudi lizgubi, če mleka med hlajenjem tu pa tam ne premešamo m če .pustimo, da se naredi povi'hu „koža." Ob koži se spodaj nabere polagoma skoro vsa tolšča mleka in ker „kože" ljudje običajno ne marajo, odstranjio z njo največje redilne "STednote mleka. Pasterizirano mleko, ki je pravilno shlajen'O, nima kože in se stavi v promet v ličnih «teldenicaii s pokiovcem iz lepenke. Posebno pralctične so Vi 1 stekleničke, h katerim se mora .obenem .dobaviti sterilizirana slamiica v papirnati cevifci. Ta higijenski in apelitnii način omogoča pitje v najmamjših požirkih lin ne potrebuje prav nobenih .priprav. Vse premalo uporabljamo mleko tudi pri kuhi. Z .mlekom zamoreinio narediti zelo okusne juhe dn omake, krasne redilne .kreme, najbolj očarljive tople in .mrzle mlečne jedi. Piosebno možem, ki m.isiijo, da je čisto mleko samo za otroke, zamoremo na ita način vtihotapi.ti v njihov organizem precejšnje količine mleka. A tudi prd tej uporabi se moramo držati načela, da se ne sme mleko dolgo kuhati, amipak da sme z jedjo, omako itd. le parkrat zavreti. Zato ga prideneimo vedno šele ob koncu knihe. V naslednjih številkah našega Msta.se .bomo nekoliko bavili tudi s takimi kuhinjskimi recepti. Poleg .mleka pa uporabljaj v kuhinji čim več dnugih mlečn.ih proizvodov. Fine zelenjave, mladi .grah, špinača, kolerabace, korenje, karfijola, mlad stročji fižol, .so na presnem maslu pripravljene še enkrat talco .doibre in ker zadožča mnogo manjša količina masla kot svinjske masti, tudii ne mnogo dražje. Tudi pni presnem maslu ohranimo plemenitost okusa, lahko prebavljivost in -vitamine, čim manj ga segrevamo in kuhamo. Tudi o kuhanju s presnim maslom spregovonimo še na drugem mestu v nažd „Kuhinji". Kot tretji glairai produkt nam .preostaja isior, ki je tudi še pastork v naših kuhinjah. In vendar da nastrgan sir marsikateri juhi, omaki, zelenjavi in pečenki prav .posebno prijeten .okus in zviša njeno redilno vrednost. Ugovarjaš .in ipraviš, .da je talia kuha zapravljiva. Res morda ni za vsako mošnjo. A tam, kjer ne gledajo na vsaiko paro, tam, kjer lah.ko kupujejo drago "kavo, čaj in inozemske začinibe, tam naj bi .se gospodinja v tem smislu pre-■orijentirala. Denar, ki ga izdaš za mleko, sir in maslo, ne pride prav samo 229. tvoji rođibiim, ampaik ipride v dobro tudi našemu kmetu in ži-vmorejcu, ob njem. zasluži domača mlekarna, domaći delavec, kuipna sila. našega človeka raste, povečani denarni obtok v lastni zemlji pa rodi steteren sad. Ne bodii sfcnbna gospodinja le v ozkem domu, bodi prevdarna gospodarica tudi v do-(movdui. Kot skrbile gospodinje in prevdarne gospodarice bomo premišljevale o besedah, M ismo jih zapisale. Ve sestre ma «elu, ifci vam je skrb v hlevih pn žiivini, ve boste dölale v vašem delokrogu vestno dn zavestno, da dvignete kakovost naših mlečnih proizvodov, kajti dobra kakovost mleka se začne pri higijeni hleva. Me žene v mestih, žene nahavljaLke, bomo sliorbele, da boste vaše dobre proizvode lahko prodale. Zmanjšale bomo izdatke za tuja živila, da bomo iaUco kupovaile izdelke našega mlekai\stva. Vzgojile bomo naše otroke v zveste anlekopivce in mlazale maslo na njihov 4ežno morala vsaka razgaliti svoj značaj. Pa naj bo vzrok ta ali oni ali nobeden od teh dveh, upam, da bo sprejet moj odgovor, saj je bilo vabilo na vse ženstvo brez razlike stanu in starosti. 261. Na odgovore bo naj'brž vplivala ne samo duševnost in stan one, ki piše, ampak tudi kraj, kjer prebiva. MSslim pa, da se bo klj^ub mnogoštevilnosti vpli-vajočih okolnosti še katera pridružila mojemu „okusu". Ker že naslov zahteva, kakšnega moža si želi sodobna žena in ker si ga vsaka želi brez napak, zato ne bom govorila o napakah (in tuđi zato ne, ker za danes ne maram priti navzkriž z moškimi). Predvsem bi si torej želela moža^ ki bi me v znanju vsekakor natllfriljeval (kar v mojem primeru ni prav nič ležkol); taliega, ki bi znal jedva toliko kolikor jaz, bi ne mogla ceniti. Hotela pa bi obenem, da bi to njegovo znanje -postalo sčasoma vsaj deloma tudi moja last, ker si ne morem predstavljati, da ima mož, ki nikoli ne govori z ženo o 'drugem kot samo o gospodinjstvu, rad svojo ženo; zdi se mi, da jo ima samo za gospodinjo, ne pa za družico. Ker je mož poglavar v družini, zahteva ta njegova naloga predvsem možatosti in moči. Že v ženski naravi je, da ljubi moške, ki so pogumni in močni, ki znajo braniti ženo svojo in deco; v tem je večina žensk taka, kakor so bile naše babice, morda se od nas razlikujejo le popolne emancipiranke. Hotela 'bi še, hotela skoro predvsem, moža, ki bi ustvarjal srečo zakona na podlagi požrtvovalnosti in odrekanja; mislim, da hi bila s tem dana najboljša podlaga srečnemu zakonu. Mož, ki mu ni cilj lastna zabava, sreča in veselje, ampak zadovoljnost njegove dnižice, tak mož, mislim, bi bil pravd duševni voditelj svoje družine, ljubeč mož in oče. Torej bi -si želela moža^ ki bi se na ljubo ženi — ki dela iskoro zaporedoma šestnajst ur na dan — znal odreči včasih svojim zabavam; moram pa na tem mestu povedati, da bi to zahtevala brezpogojno tudi od žene, to se pravi, da bi se tudi jaz na enak način in iz enakega razloga odrekala. Morda se bodo poročene žene temu ismejale in rekle, da je teoretično laihko, da je pa prAtično vse drugačej težje. Morda res nisem najbolj skromnai če želim, da bi bil moj mož 'inteligenten, močan, požrtvovalen in čuteč, vem pa tudi, da to ni nemogoče, in si moža brez teh svojstev nikdar ne predstav-Ijam^ še manj pa želim. Moje mnenje je, da ai sodobne ženske sploh žele inteligentnega in pogumnega moža, ki pa zna biti tudi uljndcn in čuteč, 'da žena, idružina in on vsaj v domačem zatišju pozabijo včasih na hude borbe sed^jega časa. F. Š. Tujki. Li-Tai-Po — Kisaver Meško, Kdo si bila, ki si mimo šla? Kdo? Odkod? In kam si zginila? Videl res ne bom te več nikdar? V duši pa ostal mi bo tvoj čar, tvoj obraz, prelep za prašni svet, usta tvoja, rdeči rožin cvet. Tvoj pogled ko solnce vroč in žgoč bo žarel v vsak dan mi, v vsako noč. Se ob smrtni uri bom te zrl, v mislih nate bom oči zaprl. 236. Po ženskem svetu, Spomenik Eliški Krasnohorski, V „Obecniin dome" je razstavljal „Kruh, vytvarnyhc umölkyn". Me žene smo se nekako ponosno izpreliajale po vseh dvoranah; vsepovsod sami umotvori, ki jih je zasnovala ženska duša in ustvarila ženska roka. Posebno čuvstvo me je prevzelo, ko sem zagledala model kipa El, Krasnohorske v naravni velikosti od kiparke Vobiškove (predsednice udruženja). Tako nekaj preprostega in mirnega je v postavi velike pesnice in obenem vendar odločnega, kot so bile njene pesmi. In mrtva' materija' nam govori o veliki skromnosti, plemenitosti in veličin njene duše.' Samo fino' čuteča žena je lahko ustvarila s tolikim umevanjem sltko pokojne EUške, in jury je gotovo odločila objektivno, ko je dala prednost osnutku iz ženske roke. Vo-bišova je razstavila poleg glave Ch, G. Ma-. sarykove še otroške glavice, ki razodevajo inočj ki . jo ima umetnica v karakterizaciji. Poleg tega je razstavila študijo'glave pesnika O. Brezine. Strokovnjaki hvalijo posebno njen čut*za definitiven materijal, ki ga izbere za vsak tip glaye. in način, kako ga obdela z odgovarjajočo tehniko. M. Z. Sch. Po. kratki bolezni je umrla mlada češka, pesnica Vera Beaufortova. Pokojna je bila znana s svojimi vzornimi prevodi Tlaina Gerbaiilta „Sam preko Atlantskega oceana" in z nadaljevanjem avantur v sredini neskončnih morskih daljav „Za solncem" in „Pot domov''. Rajnica je veHko potovala po Franciji; svoje pesmi je objavljala v Nar. Listech" in nekaj dni pred njeno smrtjo, je izšla zadnja njena pesmica ..Sch'ody na. Kampe''. Gospodinjstvo v lastnem domu kot poklic. Češke žene z obžalovanjem ugotavljajo, da so se. pri zadnjem ljudskem štetju žene-go-spodinje zopet slabo izkazale, Na popiso-valni poli je rubrika ..poklic" zopet prazna, samo ničla se je ondi prikazala. Tudi po drugih državah so žene ugovarjale, ker se njih delo v rodbini ne ceni tako, da bi ga smatrali za istovredno z drugimi poklici. V Avstriji 'SO v tem pogledu stopile žene že korak naprej. Pri zadnjih sodnih razpravah so v seznamu porotnikov — tam su kakor na Češkem tudi žene porotnice — zapisali pri imenih onih žen, ki so doma gospodinje, v rubriko ,,poklic": domače gospodinjstvo. Avstrijske feministke pa niso s tem zadovt)ljne; označba jim ni pravil- na. Pravijo, da pri označenju trgovca ni zapisano: kolonijalna ali druga trgovina, pri zdravniku ne: ordiniranje i. t. d. Ce je pri imenu moškega porotnika- označen poklic pravilno, zakaj bi ne bil tudi pri ženski porotnici! Saj je poklic, gospodinje; pfav tako naporen in odgovoren kakor katerikoli drugi posel. Zanimivo pa je, da so se na Angleškem vpisale tudi gospodinje v rubriko . DoÜic" prav tako kakor drugi. 2ene-gospodinje so zapisale „houschol - auties", t. j. dolžnosti v domu. Ta izraz sicer ni točen, pa vsaj pomeni dostojno oceno gospodinjstva. Končno naša beseda "„gospodinja" tudi ni prav natančna, saj sta dve vr.sti gospodinj: gospodinja - soproga in gospodinja - plačana moč. Ko so na ..Angleškem' izpolnjevali ponikne pole, je v omenjeno rubriko .„gospodinja" kot prva žena zapisala svoje ime — kraljica Mary. Prav tako pa je kralj nai^isal svoje ime v. rubriko „head", t-j. glava, an po naše poglavar družine. Kakor vidimo, so feministke zopet neka] novega dosegle: gospodinjstvo so začeli priznavati kot poseben poklic. Pri prihodnjem ljudskem štetju bomo najbrže tudi pri nas imeh rubriko, kjer bo naše delo v družini priznano in označeno kot poklic. M. V. Tirolke v občinskem svetu. Mestno gospodarstvo v Innsbrucku so doslej slabo vodili. Politične stranke, ki so ga imele v rokah. so gledale v prvi^ vrsti na strankarske koristi in so zanemarjale resnične potrebe meščanstva. Zato so se ženske odločile, da bodo posegle v to gnezdo. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah so postavile svo'o žensko stranko in so izjavile, da se bodo predvsem borile za pametno in nepristransko gospodarstvo z občinskim denarjem. Kei je bil to prvi ženski politični poizkus na Tirolskem, ni mogel doseči zmage, vendar ie dobila lista mnogo glasov. Innsbručanke so zato dobile pogum in se za prihodnje volitve nadejajo stvarnega uspeha. Na Španskem so po zadnji revoluciji j^ro- . glasili- republiko. Nova provizorična vlada je takoj uvedla 'mnogo reform, katerih bi stara vlada ne bila z lepa dovolila. Tako so imenovali odvetnico Viktorijo Kent za glavno ravnateljico vseh državnih zaporov. Poverili so ji posebno nalogo, naj preuredi ječe. Španske feministke so veselo pozdra- 237. vile ta ukrep vlade. Saj ni malenkost, da je baš ženi poverjeno tako važno, težko in odgovorno vodilno mesto. Novi poklici za žensiio mladino. Marsikatera mati ima hčerko, ki le napra:vila srednješolsko maturo, pa ne ve, kaj bi študirala dalje. Če ni posebno nadarjena in ne čuti izrazitega veselja do te ali one stroke, je pač najbolje, da se po.sveti praktičnim poklicem. Kdor se že v zadnjih srednješolskih letih ni notranje odločil, katere študije bi nadaljeval. naj ne hodi na univerzo. Izgovor: ..Vse službe so že prenapolnjene: učiteljice, uradnice, lekarnarice i. t. d., pa naj are na univerzo, bo vsaj še nekaj let zaposlena, pa morda se bo'ta čas omožila",'ie napaćen. Univerza ne sme hiti dekliška nadaljevalna šola. posebno ne za srednje nadarjene. Tja naj se vpišejo le veliki talent), druee pa naj si iščejo poklicev, ki ustrezajo ženski naravni sposobnosti. Taka pripravna mesta bi bilo vodstvo ko-spodarstva po velikih zavodih, sirotišnicah, bolnicah. Pravzaprav so te službe ponekod že v ženskih rokah, toda ne v strokovnja-ških. primerno znanstveno izobraženih. Na taka me-sta bi morale priti intelicentne žene, z visoko duhovno izobrazbo, ki bi se delu res posvetile kot življenjskemu poklicu. Take žene bi znale po zavodih pravilno in razumsko razporediti denar in živila, da bi n. pr. bolniki dobivali res primerno hrano, pa tudi strežnice in zdravniki. Zakaj se ljudje boje hrane po bolnicah, sa-natoriiih, menzah? Jed je enolična, leto in dan se ponavlja, slabo sestavljena, slabo izbrana. V neki naši bolnici sem n. pr. videla, da pripravljajo vsem bolnicam enako kavo: črno, zelo sladko in mlečno! Ženske pa so si tako želele topel požirek samo malo oslajene kave! Inteligentna voditeljica bi znala z Higijena. Zdravstvo in lepota. (Nadaljevanje.) Piše dr. Jenko-Grojjerjeva. POLT. Raznolikosti polti je tako mnojo kot raznolikosti las. Poznamo polt sveže barve, rdečkaste, bledikaste, rumene, rjave, ki so vse normalne. Zelenkasto rumeno polt p.ri zlatenci. temnorjavo pri Adisonovi bolezni, zelenobledo pri koleri, črno pri kuEi itd.; vse te so nenormalne, povzročene po bolezni. Na Vzhodu je zibelka nenovanja polti, kjer so se pred-tisočletji do današnjih časov uporabljala najrazličnejša sredstva, vsebujoča kot osnovo mazil sok lilij, nenu-phare, mvrrhe. posebne vrste sumüevih dreves, tudi sok jagod in mleko. Čitateljice, zlasti one, ki si posipljejo preveč pudra na obraz, naj mi verujejo, da dobiva večina po današnji modi olenoti-čenih obrazov brazde, gube, nabreklost, za- istinii sredstvi ugoditi pacijentkam taKo kakor lastni družini. Voditeljice takih zavodov bi morale imeti noleg mature Se višjo strokovno izobrazbo. Na Dunaju imajo n. pr. triletno šolo za ženske gospodarske poklice. Absolventke tega in nekaterih drugih sličnih zavodov dobe prva upravna in vodilna mesta na velikih javnih zavodih. Seveda ni dovoli, da je žena primerno izobražena: čutiti mora tudi veselje in videti v tem poklicu svojo življenjsko nalotro,__ „Zveza KOSBodinjskih pomočnic" je naše najnovejše žensko društvo. Sedež , ima v Ljubljani. Članice so lahko vse ženske, ki so zaposlene pri kateremkoli domačem delu: kuharice, sobarice, pestunje, likarice. gospodarice, 'šivilje na uro in slične. K društvu pristopijo lahko tudi članice, ki stanuiejo izven Ljubljane. Vpisnina Din 2. mesečna članarina Din 3: v tem je zapo-padena. tudi naročnina za hst ..Gospodinjska pomočnica". „Ženski Pokret" v Liublianl ie otvoril žensko čitalnico. Na razpolago so vsi domači in številni fuii ženski časopisi (češki, ukrajinski, bolgarski, francoski, nemški, angleški). pa tuđi nekateri naši in tuli dnevniki. Čitalnica bo v nočiiniškill mesecih odprta vsak dan od F.—7. ure popoldne. Istočasno uraduieio tam tudi društvene odbornice, ki dajejo pojasnila v katerikoli zadevi, ki se tiče kulturnega ženskega dela. Poleg meščank vabimo prav iskreno posebno naše intellgentke z dežele. Ko vas nanese po opravkih pot v Ljubljano, posetite tudi našo čitalnico, čeprav niste članica ..Pokreta". Tu se boste odpočile in si obenem razširile obzorje z vpogledom v duševno žensko delo doma in v svetu. Čitalnica je v ŠelenburgovI ulici št. 7, II. nadstr., desno po hodniku. breklost, prerano utrujenost polti; vse to od uporabe raznih krem in pudrov, za katero delajo povsod drago in učinkovito reklamo. Pomagati si zamorejo le. če se povrnejo k prvotnim naravnim sredstvom in higijenskemu postopanju, ki bi jim zopet pridobilo in ohranilo milino obraza-Pesniki, ki so slavili milino obraza in jo Se danes opevajo, so primerjali žen.ska lica vrtnicam in lilijam, ustnice koralam, ble-doto polti mramorju ali alabastru. Vse čase in v vseh modah so cenili lepoto polti in njene nege in vedno je bil ideal privlačnosti, ljubkosti v svežosti barv in nepopisni izrazitosti polti, ne pa v dovršenih geometričnih potezah. V zvezi s konstitucilo. z obtokom krvi, s temperamentom je sijaj polti. Njena barva, to je neposredna funkcija pigmentacije derme in razdelitev krvnih žil, se razlikuje po gostoti in kakovosti druga od druge pri sleherni osebi. Qlavni pogoj za dosego čim lepše polti je v tem, da si stalno nadzorujemo splošno zdravstveno stanje. Zlasti se je treba varovati zaostale prebave in zaprtja, V nekaterih primerih je dobro, da pijemo kozarec vode na tešče, v kroničnih slučajih pa pijemo mesto vode 1 kavno žličko olivnega olja. Pri jedi se izogibajte divjačine, pre-kajenega mesa, nasoljenih živil. Belo vino je manj škodljivo kot rdeče. Onim čitateljicam, katere obupavajo radi tega, ke,r jim rojenice niso poklonile pri rojstvu polti, kakor bi si jo želele, povem, da zamore vsaka polt doseči višek popolnosti v milini in lepoti po sledečih predpogojih: bodite zdrave in dobro ohranjene, pa bodo zažarela lica v svezosti kot rožni listi v prosojnih nijansah, ki jih ne zatemni nikaka sprememba. Temnopolta južnjakinja, bledopolta plavolaska, rjavola-ska rdečih lic, alabastrna polt rdečelaske, vse so očarljive po svoji strani. Redko se zmoti narava v primernosti polti, ki nam jo dodeli, toda iz koketnosti si jo marsikatera popravlja tako, da si škoduje. Se ni minilo deset let, odkar smo videli mnogo temnopoltih lepotic, ki so tekmovale med seboj,' katera si bo boli pokvarila ubranost svojega tipa s tem, da so si pokrivale lica z gosto plastjo belega pudra; dandanes pa hrepeni moda po temi'i polti, da zapeljuje celo plavolaske. Cenjene čitateljice, odlikujte in Izpopolnujte svojo lepoto, če vas je narava obdarila njo, ne kvarite je s poljubnimi poskusi, igra z barvili vam lahko bolj škoduje kot koristi. Kar se vam zdi očarljivo pri tej ali oni mi-mobežeči lepotici, lahko učinkuje na vaši polti banalno ali celo odvratno. Plavolaske in rjavolaske, ki bi si rade pobelile polt, naj kvečjemu uporabljajo sledeče priprosto sredstvo; sveže kumare razrežite na koščke, stisnite jih skozi platneno, čisto krpo, pomočite v odcedek kosmič hydrofilne vate, namažite si obraz i odcedkom in počakajte, da, se posuši na koži. Da se beljenje polti doseže po tem priprostem načinu, se same prepričate. Za blesk polti je priporočljiva sledeča mešanica; Voda iz oranževega cvetja, voda iz bezgovega cvetja, vsake po '/a litra; temu dodati po 5 gramov tincturae benzoe In trncturae myrrhae. Postanek rumenkasto ali pegaste polti odvisi od kake notranje bolezni, katero je potrebno dognati, ali v močni pigmentaciji derme, kar je sicer neprijetno, toda popravljivo. Nekaj uspeha dosežete s sledečo niažo, s katero si zvečer po umivanju namažete obraz, ne da bi ga potem obrisale, ker se mora maža posušiti na koži. Sok iz dveh limon, dveh pomaranč, 15 gramov kandiranega sladkorja, 6 gramov bo-raksa, 100 gramov lilijnih čebul se tolče v kamniti skledi. K temu se doda '/i litra svežega, precejenega mleka, » litra vode m ravno toliko cveta vinske trte. Zmes se kuha v sopari ter se mora med kuhanjem mešati (15 minut). Potem se precedi skozi čisto krpo, nahje v steklenico in zamaši. (Dalje prih.) Zobozdravnlški kotiček. Piše zobozdraunik dr. Jos. Tavčai'. Dosedaj smo proučevali samo zunanje vzroke gnitja zob, a ravno tako važni, če ne odločilni, so notranji vzroki, ki leže v slabi kakovosti in s tem zvezani zmanjšani odpornosti emajla samega. Zobni emajl se prične tvoriti že v mesecih pred rojstvom, gotovo pa se vrši presnav-Ijanje snovi tudi v emajlu vsaj v mladostnih letih, če ne celo življenje, dasiravno . tega doslej ni bilo mogoče dokazati, ker se proces presnavljanja v emajlu odteguje vsakemu opazovanju. Drugače bi si ne mogel razlagati dejstva, da je včasih (n. pi. pri boleznih, pri ženah ob nosečnosti) odpornost emajla manjša, v drugem času zopet večja. Pred rojstvom jemlje otrok hrano iz materinega telesa in tu narava ne pozna nobene obzirnosti. Kar je treba za razvoj otroka, se črpa iz matere, dokler se le da, in šele ko ni nikjer več vzeti, nastopi pomanjkanje tudi v otroškem telesu. Zato mora biti prehrana matere tako urejena, da lahko otroku da, kar mu je za razvoj potrebno, pri tem pa tudi sama ne oslabi. Težko delo samu na sebi ni tako škodljivo, če ni združeno s pomanjkanjem in nehigijeničnim življenjem. Nezadostna hrana, vlažno, zaduhlo stanovanje, prečute noči, in s tem združena splošna oslabelost so poleg izrazitih bolezni vzrok, da onemore materino telo in se neprimerno razvije tudi še nerojeni otrok. Ker se zobovje v glavnem razvija še pred rojstvom in dovrši v prvih letih življenja, je torej prepozno pričeti z negovanjem zob, ko je otrok že rojen, ampak je treba skrbeti za zdravo zobovje še mnogo prej. Zato mora noseča mati uživati zadostno množino primerne hrane, pa tudi dojenčkova in otrokova hrana mora imeti dovolj hranilnih snovi in mineralnih soli. Z različnimi poskusi je mogoče točno dognati, kolika množina različnih hranilnih snovi je potrebna za otroka, za odraslega človeka, za moža, ki vrši težko telesno delo, in zopet za drugega, ki večinoma sedi. Vendar pa se opaža, da ista množina hrane ne učinkuje vedno enako, in da mnogokrat začne telo propadati, četudi vsebuje hrana vse redilne snovi v zadostni meri. Nadaljna raziskavanja so dognala, da se nahajajo v hrani še neke prav posebne snovi, katerih množina je silno majhna, pa so vendar neobhodno potrebne za rast in obstoj telesa. Tem snovem so dah ime vitamini. Neznatna je njih količina, vendar pa s svojo prisotnostjo omogočuiejo vsa kemična pretvarjanja, ki so potrebna, da se iz zaužite hrane tvorijo snovi, ki jih telo porabi za svoj obstoj. Sestave vitaminov ne poznamo in tudi še ne vemo, na kak 239. način uiiiikujeio, znane so nam le posledice, ki iiii ima za človeško telo pomanjkanje vitaininov. Bolezni, katerih bistvo je bilo doslej nejasno, kakor skorbut, ansls-ška bolezen ali rachitis, in druse bolezni, so se izkazale kot posledica Donianikania vitaininov in ker so te bolezni med seboj popolnoma različne, ni bilo težko sklepati, da so tudi vitamni različni. Mnoga opazovanja in izkušnje so potem privedle do ugotovitve, v katerih hranilih se nahaja ta ali ona vrsta vitaminov, in so navadno vitamini tako razdeljeni, da je v enem hra-nilu po več vrst vitaminov v različni množini. Toliko smo tudi globlje prodrli v poznanje vitaminov, da vemo, da so solnčni in svetlobni žarki ona tajna sila, ki tvori v hranilih te skr'ivnostne snovi, brez katerih ni življenja. Pod vplivom solnčnih žarkov se tvorijo v zelenih rastlüiükih listih vitamini in redilni sokovi, ki krožijo po vsej rastlini kakor kri po človeškem telesu, raz-našajo vitamine do slednjih celic. Ko dozoreva sad, se v njem zbirajo velike množine vitaminov kot zaloga .za zimo, za novo spomlad in novo življenje. Z uživanjem zelenih rastlin in plodov prihajajo vitamini v človeško telo in tam vplivajo aktivno -tia rast in razvoj organizma. Izmed ninogih vrst vitaminov hočem omeniti samo dve za nas najbolj važni, ki jih zaznamujemo s črkami C in D in govorimo o C- in D-vitaminih. C-vitamin imenujemo tudi protiskorbutni vitamin, ker nastopi pri pomanjkanju tee:a vitamina skorbut, bolezen, ki se kaže poleg drugih pojavov tudi v gnojenju dlesna in se.zobje omajejo in izpadejo. Potreba 00. C-vitaminu je zlasti v dobi hitre rasti in razvoja zelo velika. C-vitamin se nahaja v zelenih rastlinah, v pomarančah, ii-nionah, grozdju. S kuhanjem ga uničimo. Zato- nastopa skorbut na ladjah, kjer mornarji dolgo časa ne uživajo svežih jedi, ampak samo posušeno meso in konzerve. 1'restana in pogreta hrana, kakršno morajo uživa« otroci, ki se vozijo v šolo in pozno popoldne prihajajo domov, je kljub temu, da je obilna in ima zadosti hranilnih snovi, vsled pomanjkanja vitaminov, ki se z dolgim kuhanjem in pregrevanjem uničijo, neprimerna in ji je treba pridjati mnogo sadja in sadnih sokov, solate in svežega sočivja, Najbolj natančno ' poznamo protirahitični D-vitamin. Ce ta manjka v hrani, se pomanjkljivo razvijejo kosti in tudi zobje. Zato ima pomanjkanje D-vitamina posebno težke posledice za otroke v dobi razvoja, še pred rojstvom in za noseče in doječe matere, ker izgubijo vehke množine vitaminov z mlekom, ki ga dojenček popije, in si jih morajo s primerno hrano zopet nadomestiti. Kakor vsi drugi vitamini se nahaja D-vitamin v zadostnih množinah le v svežih rastlinah in plodovih in se s predolgim kulianjem in sušenjem uniči. Po zimi, ko ni solnca in zelene hrane, je treba manjkajoče vitamine nadomestiti in je najboljše nadomestilo ribje olje, ki ima ogromno množino D-vitainma. l^isti D-vitamin se tudi že umetno proizvaja in Je pod imenom Vigantol važno zdravilo proti angleški bolezni. ' Ce tudi vitamini še niso dovolj raziskani, nas tO, kar že danes o njih vemo, sili, da popolnoma izprernenimo dosedanji način življenja. Uibanje lahko oblečenega telesa na solncu in zraku, surova in zelena hrana so predpogoj zdravja in zdravega zobovja. Se predno je človek poznal vitamine, je instinktivno, slutil blagodejno moč solnca in sveže rastlinske hrane; s spoznanjem vitaminov pa je zadobil klic „nazaj k naravi!" združen s hrepenenjem po solncu in svetlobi tudi svojo znanstveno podlago in utemeljitev. Pozabiti pa ne smemo, da se polagajo temelji otrokovega zdravja in zdravega zo-bovja- že v materinem telesu, in če hočemo vzgojiti zdrav rod, moramo nosečim materam posvečati največjo pozornost. Matere po mestih, omogočite deci počitnice v zeleni prirodi. Tudi dete je kakor rastlina: spomladi in poleti se najbujnejše razvija; raste in potrebuje zato največ zraka, solnca in vode, hrane in nege. Pri-trgajte si kjerkoli: na obleki, na zimskih zabavah, pa tudi na komoditeti! Ko se bo jeseni dete vrnilo v mesto, boste vesele njegovega razvoja in zdravja in ga boste s trdno vero poslale zopet v šolo. Zavest, da se je dete telesno okrepilo, duševno spočilo, vam bo dala upanje, da bo lahko izdelovalo šolo in ga vsaj bolehnost ne bo ovirala. Kako pripravimo soba in posteljo za porodnico. Soba,.kjer se bo vršil porod, mora biti temeljito čista, vesela, svetla in z zastori, da se zasenčijo okna, primerno topla in zračna. Vse nepotrebno pohištvo, veliki zastori, vsi predmeti, na katerih se nabira prah in kopičijo bakterije, se morajo odstraniti iz sobe; ostane naj le postelja za bolnico, morda tudi divan za strežnito, ako ni prostora zanjo v sosednji sobi, posteljica-za pri porodu potrebne predmete, par sto-, lov in umivalnik. Postelja mora biti tako pripravljena, da, se brez težkoč takoj odstrani tisti dei posteljnine, ki je samo začasno položen na posteljo, in da se bolnica preveč ne vznemirja. Navadna postelja za porodnico, Pod -žimnico se še prekrižata 2 deski, tako da je ravno hrbet na križišču, na ta načui ostane postelja popolnoma neupognjena in ravna med porodom. Deski takoj odstranimo, čim je porod končan; če se vzmetna zimnica udira, je bolje, da se pustijo deske še tam. Podlaga desk olajša delo okrog bolnice, ker je žimnica ravna in se ne odteka ves izločeni materijal pod hrbet bolnice. Žimnica se potem pokrije z nepre-močljivim platnom in pripne na vseh 4 voglih in še ob strani z zaponko. Crez to se 240. pogrne navadno šei flanelasta rjuha, da bol] obvaruje zimnico, ki se mora tudi pripeti; šele tedaj pogrnemo rjuho, ki io zopet pripnemo in črez pa še drugo, črez pol pre-ganjeno rjuho, ki se mora tudi pripeti; ta se laglje menja, če se umaže. Tako priorav-Ijena postelja mora biti med porodom zavarovana še z enim kosom nepremočijivega platna in z rjuho; oboje mora biti jako skrbno pripeto na straneti in se mora takoj odstraniti, čim, je porod končan. Bolnica pride tako na hiter in lahek način v čisto posteljo, kar vpliva jako blagodejno na njo. (Dalje prih.) Negovanje dojenčka. Kljub veliki in' nepopisni ljubezni do svojega otroka je mati vsled napačnega negovanja dostikrat povzročiteljica otrokove bolezni ali celo smrti. Matere v'mestih se čedalje bolj zatekajo po nasvete v Dečje domove, dočim naša kmetska žena nima prilike, da bi se naučila, kako je treba po novejši metodi negovati otroka. Pa je naša kmetska žena tudi nedostopna za vse, kar je drugače, kot sta delali njena mati in babica; samo tako je prav, kakor ji pokažeta onidve, kakor da ni svet od takrat prav nič napredoval. Malo pred porodom gre žena v trgovino in vzame tam tisto, kar 'prodajajo pod popolno opremo za novorojenčka. Dobi plenice vseh barv, čeprav morajo biti same bele, nočne srajčke z debelim robom, morda še pleteno iopico. Dcčje perilo zadrgnejo otroku za vratom s trakcem, da pusti na kožici rdeč obroč, hrbtiček pa je še vedno ves gol. Glavna stvar vse opreme pa so povoji. Brez teh si mati, pa bodisi meščanka ali preprosta žena, ne more misliti otroka, da je pravilno napravljen,' če ni trdo povit. Ko bi vedele matere, kako trpinčijo svoje otroke s povijanjemi Ali nebogljenček ne zna povedati in če joče, mislijo, da je lačen. Ko se dete porodi, s6 njegova pljučfca In sploh vsi organi še nekako stisnjeni, zato potrebuje ravno majhen otrok mnogo zraka iii svobode, da se lahko razgiblje. Mo-, derna, metoda , skrbi, da se otrok drugače ■ zavaruje pred prehlajenjem. Pravijo, da bo otrok dobil krive nožice, če ne bo povit, ^li na tem ni prav nič resnice; krive nožice bo dobil, če ga ne boste pravilno hranile. Ob pravilni hrani se mu okrepe kosti, in rnišice. Vsled male nepravilnosti v hram lahko otrok hilro dobi bolečine v črevesu, rad bi skrčil nožice, si pomagal z ročicami — pa je. povezan kot zločinec! Predstavljajte si same sebe, da ste bolne in povezane, pa boste morda razumele otroka! V Ameriki (Ujedinjene države) se v hiši, kjer so dobili novorojenčka, nepričakovano pojavi posebna komisija, ki ima nalog, preprečiti trpinčenje otrok s povijanjem. Ce dobe kje lak slučaj, je mati kaznovana, ali pa mora plačati globo. Odkar je priseljevanje v Ameriko omejeno, izginja tudi povoj iz hiš priseljencev, domača ameriška žena pa ga sploh ne pozna. Iz vseh naših domov bi morali izginiti povoji in „gobice" — cuceljni; povoj ovira razvoj telesca, cucelj, večno nečist, ga zastruplja. V prihodnji številki bom skušala povedan, kako ie treba pravilno negovati otroka. L. 1W. Lepo vedenje. Mož in žena v Angliji. Na Angleškem ne hodi mož z ženo vedno na njeni levici, ■temveč na tisti strani, kjer ji grozi nevarnost. Ce gresta čez cesto, gre mož vedno naprej. Angleški gentleman noče biti vsiljiv. Zato Anglež žene nikoli ne pozdravi naprej, ampak čaka, da mu s pomigom glave ali s pogledom da znamenje, da bi ji niegov pozdrav ne bil nevšečen, ker se večkrat zgodi, da ženi ni do pozdravljanja s kakim .ilučajnim znancem. Anglež tudi ne podaja roke vedno in povsod, ker to rokovanje in predstavljanje moti in celo prekine lahko vso družbo. Splošen običaj na Angleškem je, da si mož in žena sama plačata zapitek. V prostorih, kjer je sedežev dovolj, ni treba, da bi možje čakali, da žene sedejo. Umikanje v dvorani. Dvorana je skoro zasedena; prideš prepozno in ne moreš do sedeža, ki je nekje sredi vrste. Ne sili na svoj prostor med točko ali dejanjem, ki se pravkar izvaja. To bi motilo vse občinstvo, posebno pa tvojo vrsto. Počakaj zadaj, da je točka končana. Potem pojdi k svoji vrsti, narahlo se prikloni osebi, ki sedi na kraju, morda rečeš tudi polahko; „prosim. „dovolite" ali „hvala" ter greš počasi ob drugih, ki tudi vstanejo, da ti napravijo prostor, dalje do svojega sedeža. Pri tem bodi obrnjena z licem proti tem ose^bam, torej s hrbtom proti odru. Ko sedeš, sedi tudi tako, da ne pokažeš hrbta osebi, ki se ti je umaknila zadnja. To vedenje je edino pravilno. Vidimo pa po najboljših prireditvah — ne samo pri nas — da gredo zamudniki na svoj sedež tako, da gledajo na oder in kažejo hrbet osebam, ki vstajajo radi njih. To je neolikano in naj matere pouče otroke — morda tudi sebe in moža! -kako se je treba pravilno vesti. Pri operah opazujemo še drugo netaktnost: gledališče se potemni, oder je še zaprt, orkester svira uverturo. Koliko je še zamudnikov, ki mislijo, da predigra ne spada k predstavi, da lahko poljubno hodijo na svoje prostore in povzročajo nemir. Tudi kdor ni glasbeno izobražen in ga ne zanima glasba sama na sebi, mora vedeti, da je uvertura tudi bistveni del predstave in da jo marsikdo posluša z večjim užitkom kakor pa potem pevce. Odvijanje papirčkov, ponujanje bonbonov, obračanje programov, opazke o dobrem ali slabem izvajanju: vse to moti 241. druge in je le dokaz, da se dotičnik ne zna obvladati, ne pozna dostojnosti in zato ne spada med resne posetnike koncertov in Gospodinjstvo, Vonj po barvi v sobi nastane večinoma radi terpentina, ki je v barvi, izhlapeva in počasi oksidira. V takem primeru postavi v sobo nekaj posod vode in vrzi v vsako dobro pest sena. Seno vpija duh oo barvi. Nekateri devajo ob sveže barvane stene Čebulo, ki tudi pobere duh po barvi. Pogrnejo napir, nanj pa polože kosce čebule in zapro sobo. V nekoliko urah izgine duh no barvi: ostane še duh po čebuli, ki pa izgine v par minutah, ko odpremo okna. Tudi z brinjem si pomagajo. Soba se dobro zaore, na tla prinesejo v posodi malo žerjavice in stresejo nanjo brinjevih jagod. Soba se odpre šele drugi dan. Pranje brez mila. Pri tem ne rabimo ne sode, ne luga, ne klora. Vse te dodatke nadomestimo s — krompirjem. Kuhan krompir in vročo vodo denemo v posodo, pa v njem dobro zmencamo perilo- Ta način pram'a je po mnenju Francozinj veliko boljši kakor dosedanje žehtanje. Še tako umazano platno, bombaž, volna, svila se pri tem pranju tako učistijo kakor le pri nainatančnejšem drugem načinu. Stare nogavice. Kaj delate iz njih? Namesto da bi jih zavrgh kot cunje, jih operite; odrežite pri peti, prepognite in sešijte tako, da boste dobili obliko za prijemanje likal-nika z železnim ročajem ali pa za loncc, če kuhate na plinu. Stare nogavice so tudi jako pripravne za čiščenje usnja in čevljev. Krtačenje obleke je včasih težko. Volnene nitke ali svalki od blaga se kar nečejo skr-tačiti in se drže obleke. Pomočite ščetko v alkohol ali žganje, potegnite po obleki, pa se bodo vse nitke in dlačice prijele ščetke, obleka bo pa lepa čista. Čiščenje madežev iz tkanine. Topla voda sama na sebi najlepše izpere madeže od predstav. Tak ni prišel v dvorano radi umetniškega užitka, nego le radi dolžnosti, ba-havosti ali radovednosti. masti, sladkorja in krvi. Ce je blago občutljive barve, mora biti voda samo malo mlačna, zlasti pri sladkorju in krvi. Kolinska voda, alkohol, terpentin, žehta in milo odpravijo madeže iz oljnatih in firne-zevih barv. Amonijak odstrani madeže od sadja in vina. Imprimirano blago (barvano) se večkrat potisne v malo toplo milnico, ne da bi ga mencali, in se izplakne v vodi; kateri se primeša nekaj kisa. Likati je treba še vlažno. Da ubraniš zimske obleke moljev, izmif omaro, kamor jih spraviš, z vodo in kisom ter jo, opaži s svežim časopisnim papirjem. Po dnu potresi naftahna ali tobaka. Jedilna shramba poleti. Topli poletni ^as prinaša naši jedilni shrambi marsikatero nevarnost in s tem škodo v gospodinjstvu. Zato moramo biti prav previdne. Muhe se kmalu prikažejo. Najlažje se jih ubranimo, če zatemnimo shrambo, omaro ali kjer že ' imamo spravljena jedila. Crez dan naj bo dotični prostor kolikor mogoče teman, da ne pridejo muhe pa tudi solnčni žarki, kr segrejejo prostor in skisajo- živila. Zvečer pa odprimo shrambo, da se dobro prezrači. Kuhajmo samo toliko, kolikor otrebujemo-za tisti dan. Vse jedi, ki so kuhane z.mlekom ali z zelenjavo, se hitro skisajo. Ce nam pa le kaj ostane in drugo jutro še ni kislo, prekuhajmo in uporabimo takoj. Moko, kašo, ječmen, gres in podobno je treba vsak teden pretresti, da pride v dotiko s svežim zrakom, drugače greni in se rado kaj zaredi v zrnju. Najbolje jQ, da ne spravljamo-teh živil zaprtih "papirnatih vrečicah ampak v steklenih posodah. Kuhinja. Kako kuhamo s presnim maslom? Presno maslo je vse lažje prebavljivo nego svinjska mast ah še težji loj. ima zelo prijeten okus in se krasno spoji z moko, tako da nam ustvari najlepše omake ui .prežganja. Vendar za vsako uporabo ni, in težko prehrano, n. pr. kislo repo, zelje, pa tudi navadno prežganje za krompirjeve, fi-žolove, čebulne in druge temne omake, bomo vedno rajše naredile s svinjsko mastjo, ki nam bo dala temnejše prežganje in sc v okusu bolje prilegla sirovini. Vso lahko zelenjad, ki je ne kuhamo dolgo in ki ji hočemo čim najbolj ohraniti njen naravni okus, pa pripravljajmo po možnosti s presnim maslom. Res, da je nekoliko dražje od masti. A zato bo deca s slastjo-pojedla vitaminov bogate korenčke in špi-načo, kolerabice in grah bodo postale poslastica, uporabila boš lahko mlado kiselico, nabrano po travnikih in v gozdu. Če nimaš zdrave, železo vsebujoče zelenjadV na domačem vrtu. Presno maslo pridenemo zelenjadi, pa tudf drugim jedem, n. pr. kuhanim ribam, jajcem itd. na trojen način: 1. Kuhano,' odcejeno^ zelenjad stresemo v toplo skledo, nanjo; položimo kos presnega masla in pustimo,, da se v vroči zelenjadi sama raztali. Pri-mizi šele zelenjad premešamo, kar stori navadno gospodinja sama, lahko se pa to opravi tudi že v kuhinji. Na ta način, ki 242. smo se ga naučili od Aneležev in ga imenujemo angleški, pripravljamo prav posebno mlado zrnje graha, prav mlad stročji fižol, špinačo, prav mlade samo za oreh debele korenčke, rezine mladih kolerabic, pa tudi cvetačo, äparglie, črni koren, droben krompirček. Slednjega in pa korenje potresemo še z drobno sesekljanim petrši-Ijem, ostalo zelenjad pa s presejanimi drob-tinarai ali drobnimi kockami belega kruha, ki ga, če hočemo, tudi lahko v pečici zarumenimo. Francoska kuharica maslo preje raztopi in pogreje, a nikdar toliko, da bi se spenilo, zarjavelo ali se celo kadilo. To stori samo v redkih slučajih, če hoče dati jedi tipičen okus vrelega masla, in.imenuje tako zabe-Ijeno jed „au beurre noir" (na črnem maslu), ali pa tudi „ä la polanaise" (na poljski način). S tem zadene nekakšno pravo, kajti vsi slovanski narodi, Rusi, Cehi, Poljaki in Jugoslovani belimo običajno z razbeljenim maslom. „A la polonaise" zabe-Ijene jedi potrese Francozinja navadno z drobtinami, ki jih je zarumenila v istem vročem maslu — tedaj kakor pri nas. Taka zabela je prav prikladna tudi za soči-vje, lečo, fižol, za trdo kuhana, olupljena na rezine razrezana jajca ali jajca v srajci, za polento, testenine, kuhane ribe itd. Zabeliš pa ene kot druge lahko na angleški, francoski ali slovanski način. II. Na ta način ukuhamo presno maslo v jed samo, in to je tipično francoski način, ki si ga osvaja vsa moderna kuhinja, kajti ta način ne zavrže nobenih rastlinskih snovi, ker ne odlije od zelenjadi nič vode. Za ta način ravnaj tako: Izbrano, oprano zelenjad pristavi s prav malo vode. Cim soč-nejša je zelenjad, tem manj vode je treba. Spinači in kiselici jo prideni le toliko, da dobro pokrije dno, stročjemu fižolu malo več, korenčkom in repicam tudi, grahu še več, paradižnikom pa seveda nič. Praksa te to sama nauči. Potem osoli in popopraj ter prideni kos presnega masla, na pol kilograma zelenjadi nekako za drobno jajce, lahko pa tudi precej manj. To zavisi oä okusa. Zavri naglo, pokrij in kuhaj počasi, dokler ni mehko. Ob koncu kuhe mora biti vsa voda povreta, zelenjad lepo mastna od masla. Ce hočeš, prideneš zdaj lahko kakšno začimbo, n. pr. prav drobno sesekljan petr-šilj, ali malo kisle smetane, rumenjak, ki ga moraš preje umešati s par kapljami vode, mleka, limonovega soka ali slično, da se ti v vroči jedi ne zakrkne. Rumenjak in smetana jed zgostita, a pazi, da ti jed potem več ne zavre, ko si to vmešala. Samo pogreti še smeš, drugače bi se jed zasirila, postala redka, neznatna. Jed tudi lahko zgostiš na enostavnejši način.. Naredi za K> kg sirove zelenjadi za velik lešnik debelo kroglico iz enakih delov moke in presnega masla. Razdrobi kroglico in ume-šaj drobtine v gotovo jed ter dvakrat prevri. Prežganje ali boljše omake s presnim maslom pri nas vedno napačno delamo, zato tudi marsikdo, ki mu je zdravnik predpisal, da sme uživati somo kuho s presnim maslom, take kuhe ne mara. Naše gospodinje jemljejo v takih slučajih namesto masti kratkomalo maslo, drugače pa kuhajo kakor preje, namreč da namestu masti razbe-lijo presno maslo, vsujejo vanje moko, zalijejo z juho itd. Tipično za kuho s presnim maslom je, da masla nikdar ne smemo raz-beliti, ampak samo raztopiti ob kraju štedilnika in mu takrat šele umešati moko. Moko in maslo smemo celo kar skupaj pristaviti, in seveda tako dobro zmešati na milem ognju, dokler nam skupaj ne zavre. Ce hočemo imeti belo omako, jo moramo tako! potegniti na kraj in počasi prihvati tekočino: mleko, vodo, odcedek od zelenjadi. za katero rabimo prežganje, ali vsakega nekaj. Razmerje je navadno to: za jajca (2—3 dkg) presnega masla ravno toliko moke in 3 dl (majhen kozarec za pivo) tekočine. Za zalivanje porabimo lahko tudi posneto mleko, ker nam jedi preveč ne zgosti. Ce želimo prežganje bolj temno, mešamo moko in maslo malo dalje na ognju, da postane krem ali drap barve. Prav temnih prežganj s presnim maslom ne delamo, ker se mu ne prilegajo in pokvarijo njegov okus. Masleni omaki ni treba nobenih začimb kot nekoliko soh in popra, kvečjemu potresemo gotovo jed z žličico drobno, sesekljanega petršilja. Zato ni kuha s presnim maslom samo bolj okusna, ampak tudi mnogo bolj enostavna. Masleno prežganje, najsi je belo ah svetlorjavo, se kuha, ko je že zalito, kakih deset minut, potem prideneš z malo vode skuhano zelenjad, samo enkrat prevreš in neseš na mizo. Omaka se ne sme dolgo kuhati in vreti, drugače izgubi ravno tipti fini okus, ki ga daje presno maslo. Od zelenjadi ne smeš nikdar odlitl vode, ampak jo moraš vedno priliti omaki. V naslednjem damo prav dober in zelo cenen recept za dobro omako poleg kuhane govedine in krompirja. Raztali za jajca presnega masla na mili vročini, prideni ravno toliko moke in mer šaj, dokler ne zavre. Pusti, da se kuha ob kraju ob vednem mešanju V' minute, potem prilij 1 kozarec (za pivo) vročega mleka. Ves čas mešaj in stepaj omako, da ho prav rahla in gladka. Tako jo kuhaj 8—10 minut. Ce bi postala pregosta, prihj 1—2 zajemalki juhe. Osoli in malo popopraj. Končno prideni 2—3 žlice (po okusu) opranega prav drobno sesekljanega kopra, prevri in nesi na mizo. K a p r o v o omako naredi ravno tako, samo previdno soli, in namestu popra prideni drobno sesekljane kapre. Ravno tako toplo drobnjakovo omako ali omako od suhih gob. Gobe moras seveda preje 1 uro namakati v vodi, jih dobro ožeti in drobno sesekljati. Tudi malo sesekljanega peteršilja se prileže. V prav tako omako deneš lahko skuhan, olupljen in na rezine razrezan krompir. Za- 243. vreti ne sme več, ampak ga moraš takoj nesti na mizo itd., itd. V zvezi z masleno omako bomo prihodnjič govorile tudi o kroketih. M. M. Makaroni „Pekatete" ali „Jajtihie" s svežimi paradižniki. Vzemi V* kg govejega ali svinjskega mesa. kg sesekljane čebule. nekoliko petršilia, 6 dkg presnega masla, K kg svežih paradižnikov, H kg makaronov „Pekatet" ali „Jainin" in nariba-nega parmezana. Meso, čebulo, peteršili duši na presnem maslu, prideni paradižnike in zalij z nekoliko vode. To naj se tako dolgo duši, da postane meso mehko. Nato vzemi meso iz soka in ga zreži na male kose. Skuhaj makarone v slani vodi, odcedi jih in primešaj k mesu. Sok precedi, polii z njim makarone in jih potresi z naribanim parmezanom. Kavni jež. Tolci v kotličku 20 minut 6 celih iajec z 20 dkg sladkorja. Prideni nekaj zrnec soli in par kapljic limone. Ko dobro naraste, primešaj nalahko 18 dkg moke. Speci na pomazanem pekaču. Pečeno In ohlajeno testo razdrobi in polij s precej . močno in oslajeno črno kavo. Stlači namočeno testo, predeni ga na krožnik, kjer bos slaščico servirala, in lepo izobliči podobo ježa, Pomaži po vrhu pol. rirsta na debelo s čokoladnim nadevom: Mešaj 20 dkg presnega masla, prideni 15 dkg Mirim čokolade, ki si jo poprej v pečici omehčala, eno jajce in malo sladkorja. Natakni pu tem nadevu na listke zrezane in v pečici na rahlo zarumenele mandlje in sicer lepo na gosto, da so videti kakor ježeve igle. Kadar kuhamo sadje, pridenemo sladkor šele proti koncu. Pri kuhanju se pod vplivom sadne kisline spremeni sladkor v grozdni sladkor, ki ima pa le polovico sladkosti in nam je zato treba več sladkorja. Posebno pri kuhi vsakdanjih kompotov šte-dimo tako. Zeleno kolerabo je bolje kuhati celo kot razrezano. Ce jo kuhamo nerazrezano, ob- drži pri kuhanju prvotni prijetni vonj, pa tudi olesenele dele potem lažje odstranimo. Jagodov liker. Deni v steklenico s širokim vratom 31 popolnoma zrelih jagod. Ulij nanje \y2 1 finega žganja ali finega špirita. Dobro pokrij, da ti žganje ne shlapi, in postavi za 1 teden dni na solnce. Potem skuhaj kg sladkorja z 1 1 vode. Očiščenega zhj k že precejenemu jagodnemu soku. Napolni steklenice in dobro zamaši, še bolje zapečati. Češpijevec. Odstrani dobro zrelim češpljam koščice. V kožico (v kateri boš kuhala) naloži eno plast češpelj, eno plast sladkorja. Stoji približno 6—8 ur. Pristavi potem na precej hud ogenj, kuhaj do ure in ko je nekoliko shlajeno, napolni steklenice. (Potresi po vrhu nekoliko salicila, da se ti ne pokvari.) Orehov liker. 1 kg zelenih orehov zreži na kose in zalij z 1 fine slivovke, prideni cel cimet, par klinčkov, limonovih olupkov, narezano pomarančo. 80 dk sladkorja skuhaj z vode in ohlajeno prilij žganju. Postavi dobro zamašeno steklenico na solnčno okno in po 4 tednih odlij in filtriraj. Kutinov Hker. Zrele kutine operi, obriši in nastrgaj s kožo vred na krušnem strgalniku. stisni sok skozi platneno krpo. (Iz 1 kg ku-ten dobiš K-1 soka.) iV^ I soka, 1 slivovke (lahko dodaš tudi ^ 1 najfin. ruma), zlij v steklenico, dodaj ^ kg kuhanega sladkorja, cimet, klinčke, 4 debelo sesekljane grenke mandlje. Dobro premešaj in pusti na solncu (ah na toplem prostoru) 4 tedne. Nato polagoma prelij v drugo steklenico, da ostane gošča na dnu, in čez par dni filtriraj, Utrgan peteršili ostane dolgo svež, če povezneš čezenj steklen kozarec in ga imaš na hladnem. Prav tako ohraniš za več dni svež kvas. Zavitega, v papir položi pod po-, veznjen kozarec in na hladno. Knjiga. „Deca," spisala Draga Jankoviče-V a. Pri ocenjevanju književnih del. ki so jih napisale žene, kritiki posebno naglašajo: „to delo je prava ženska knjiga." Kaj mislijo s tem reči, ne povedo nikoli. Semintja kaj radi še pristavijo: „knjiga bo imela mnogo čitateljev, posebno med ženami." Toda marsikaj, kar ni napisano, se pa lahko razume med vrsto. Besedi: Ženska knjiga" povesta dovolj jasno, da je knjiga brez prave književne vrednosti v očeh moških. Morda so to le zastareli predsodki sodobnih kritikov, ki žive še vedno v prepričanju, da ne sme žena drugače pisati, kot je po moškem okusu. Nerazumljivo je dejstvo, zakaj bi morale žene pisati tako, kakor le všeč kritikom moškega spola. Saj je vendar psihično doživljanje žene popolnoma drugačno, kot je ' pri moških. Njen svet se tudi premika med nebom in zemljo, toda obseva ga drugo soince. senčijo ga druge boli in trpljenja, kar ustvarja samo po sebi popolnoma druge probleme — ženske probleme in druge življenjske nazore — ženske nazore. V tem osamljenem svetu, kamor prodirajo intuitivno posamezni ustvai-jajoči moški duhovi ter ga tolmačijo in slikajo po svoje, stoji žena in doživlja sto-tisočere sreče in boli, mimo katerih gre mož brez umevanja in razumevanja, ki na 244. puščajo v ženi globoke sledi, včasih tndl za celo življenje. Najbolj ženski problem, ki ga danes čutimo v vseh delih, je odnos sodobne žene napram moškemu, njeni smotri in pravice, ki se križajo z moškimi. Toda na dnu teh gospodarskih in socialnih razglabljanj se skriva vitalno vprašanje: dete. ' Stališče sodobne žene napram detetu je dandanes zelo razUčno, vendar morda še nikoli ni bilo to razmišljanje tako poglobljeno kot ravno sedaj. Nazori; zakon brez dece, zakon z omejenim ali neomejenim številom otrok, nezakonski otrok — segajo ne-le v življenje same žene, temveč spadajo v socialno, moralno in ekonomsko področje družbe in države. In medtem, ko motre to vprašanje s praktičnim razumom oblasti in družba, preživlja žena naj-silnejše duševne krize ter najlepše trenutke. Posamezne odlomke te notranje tragedije ali himne pokažejo ženske knjige — ki izzivajo pri moških ironičen nasmeh, pri ženah pa solze. In tu kot nikjer občutimo, kako temeljno razhčna sta ta svetova duš: prvi, prepojen z razumom, drugi s čuvstvi; zato ne more biti med njima istovetnosti v doživetju, jjač pa le — dopolnjevanje. Ženska knjiga govori. Zavesa pada in preo publiko se izoblikuje nov umetniški lik -tip ze_ne. Ce je preveč razgaljena, ploskamo, ce le premalo izprijena, se ji posme-hujemo; ce je odkritosrčna, io zaničujemo m kažemo s prstom za njo! Težko ie biti zena, še težje njen tolmač. Pred menoj leži knjiga: De ca, ki jo je napisala Srbkinja Draga Jankovičeva Ne morem ji reči pisateljica, kaiti to ie njeno edmo književno delo, napisano v poznih letih. Nagradilo jo je Umetniško odelienje ministrstva prosvete 1. 1927. Gospa Dra-a .lankovičeva je mati dveh hčerk, ki sta obe profesorici v Beogradu. In m čuda, da je kot mati podala v svojem delu globok ženski problem — otroci Mlada žena IVlilja je poročena že delj časa, toda dece nima. Vsi io gledajo postrani, moz jI zagrozi, da io bo spodil, če mu ob letu ne rodi otroka. Milja, mlada in zdrava kmetica, je obupana. Nazadnje se odloči. Povabi mladera kmečkega fanta Rodana na sestanek, ki ni ostal brez posledic. Crez devet mesecev naznani ded s streli celi vasi, da je Milja rodila sina. Ona čuti srečo, ki jo ie dala moževi hiši, toda čuti tudi bol, ki ii razjeda dušo. Potem je dala še tri otročičke, seveda z Rodanom. Ded, mož pa tudi Rodan so morali na vojno. Doživela je grozoto sovražne zasedbe in varovala otroke, kolikor jih je mogla. Vendar je umrl najstarejši. Konec svetovne voine. Njeni se vrnejo domov kakor tudi Rodan, s katerim je imela še po svetovni vojni četrtega otroka. Ta otročiček ie bil za njo usoden. Nekoliko dni po porodu je hotela ogrebsti roj čebel. Veja se je zlomila in ona se je težko ponesrečila. Prišla ie v bolnico. Obiskovala sta io mož in Rodan. Jesti ni mogla. Slabela je in vest ji ie bila vedno težja. V bolnici je povedala svojo življenjsko zgodbo gospe, s katero sta bili skupaj v sobi. Zgodba njenega življenia se tedai razviia pred nio z vso trai'iko občutljive ženske duše, ki ie tako grešila samo zato, ker je hotel imeti možev dom otroke. Trepetala je vedno, da bi Rodan ne izdal njene skrivnosti; sramovala se je pred možem, tastom in taščo, ker je vse varala, oni pa so lo obsipali z Ijubezniio in dobroto. Kolikokrat se ie hotela snovedati možu. Vendar se je vselej premislila, češ, če se izve resnica, bo končana njih velika sreča in kam potem z otroki. In molčala je dalje. Ljubila je Rodana, on nio, čeprav se i C tudi oženil in imel otroke. Spoštovala ie moža in njegov dom in molče prenašala svoje veliko gorje. Umrla je Milja doma. Težko se ^e ločila od svoiih otročičkov, svoiih sirotic. In ko je dotrpela, je bila žalostna. Žalostna ie bila kmečka hiša v zelenem poliu. Toda ni bila prazna, tri sirotice so ostale v niei, da se vesele pisanega živlienia, ne da bi izvedele za težki greh svoje dobre matere. Tudi Rodan ie čutil .svoj greh in deial ie: „Vem, da sva kriva! Toda oni so hoteli otroke..." To je tragika kmečke žene, ki je žrtvovala svoi notranji mir — da bi osrečila moža in njegov dom. Novela „Deca" je napisana živahno, zani-, mivo in v lepem jeziku. Iz knjige veie narodov duh, narodove želje ter tista primitivna sila, da ohranijo dom otroci sinove krvi. Nad problemom samim bi morda kak moderen moralnež vihal nos ter modroval: „Kako je že vendar pokvarjeno kmetsko ljudstvo." .le li to moralna pokvarjenost, ne moremo reči, če čutimo v svoiih moderniziranih dušah še tisto prašilo človeštva, da ne izumre rod, ter prastaro ženino sramoto, če nima otrok ... Gospa Draga Jankovičeva nam ie v tej noveli s tako globokim umevanjem podala ta problem, da zares pretrese čitatelia. In cela novela, čeprav opisuie tako težko doživetje, ne vzbuja nikjer zooniosti. umaza-nosti, greha ~ živlienie nesrečne Milje se razviia naravno in lepo, kakor ie naravna in lepa niena nepokvariena ženska duša. Ta duša ni nikoli zaiemala svoie morale v civilizirani družbi, ampak v prastarih zakonih človeštva o dolžnostih žene, ki so zgoščene v eni besedi: materinstvo. S ponosom lahko zabeležimo, da ie „D e c a" ženska kniiga v pravem pomenu besede. Marjana Kokalj-Željeznova. „Lev Tolstoi, tragedija njegovega zakona." Spisal Josip Kalinikov. Do nedavnega časa so prikazovali razni biografi življenje Tolstega v povsem drugačni luči, kakor je bilo v resnici, pa bodisi v njegovi zunanii formi, bodisi z ozirom na njegovo duševno stran. Posebno krizi v njegovem družin- ■245 skem življenju so pripisovali popolnoma neprave vzroke. Krivično je zlasti, da su mnogi delali odgovorno za to krizo Tolstega ženo, ki je bila sama največja trpin-ka v svojem nesrečnem zakonu. Tragedija tega zakona in nje vzrok skuša razjasniti Josip Kalinikov v svoji knjigi „Lev Tolstoj, tragedija njegovega zakona", kjer podkrepljuje svoja izvajanja s citati iz dnevnika Tolstega in njegove žene ter iz njunih pisem in jih analizira bistroumno, z drznu odkritostjo (za naše pojme) ter z resničnim psihološkim razumevanjem. V uvodu navaja Kalinikov Tolstega besede, ki jih je nekoč nehote izustil vpričo M. Oorkega in ki nam odkrivajo pravi vzrok njegove tragične usode; „Človek prestane potrese, epidemije, najgroznejše bolezni tei vse mogoče duševne muke, toda najmuc-nejša tragedija vseh časov je bila, je in bo vedno ostala tragedija spalnice." Toda za vse biografe in raziskovalce Tolstega, zlasti pa za njegove častilce je resnično, notranje življenje v njegovem zakonu neznan, svet, v katerega neimorejo ali nočejo prodreti, ki bi jim pa razkril skrivnost skoro pol stoletja trajajoče tragedije tega zakona. Kalinikov pripoveduje, kako je -bil Tolstoj po svoji naravi elementaren, strasten človek, zato je bil najsrečnejši tedaj, kadar je našel žensko, ki je ustrezala in zadostovala čuvstvom in'nagonom tega pra-človeka. Prvo tako žensko je našel v Marjani, kozaškem dekletu, v katero se je tako zaljubil, da jo je hotel poročiti. Vse filozofiranje, samoobtožbe, življenjski principi so se razpršili pod elementarno silo te ljubezni. Toda Tolstega znanci in biografi ji niso pripisovali nikake važnosti za njegovu življenje in delo, dasi je Tolstoj ovekove-čil Marjano v svojem romanu „Kozaki", na katerem je delal 10 let. Vobče ie bil povod vsemu ravnanju in delu Tolstega njegov odnos do ženske. Kadai je našel svoj ženski ideal v odlični družbi, je takoj prilagodil svojo zunanjost, svoj okus, način nastopanja, celo svoje mišljenje aristokratskim normam; nasprotno pa se je od te družbe takoj odvrnil, čim je doživel poraz pri ženski iz njene srede. Najmočneje, da, naravnost odločilno za njegovo življenjsko delo pa je vplivala na Tolstega ljubezen do kmetice Aksinje. Začel se je zanimati za življenje kmetov, hotel jim je olajšati njih trpljenje in jih osvoboditi. Ustanovil je šolo, kjer se je razgovarjal i kmetskimi otroki in jih celo sam poučeval. Oblačil se je kot kmet in hodil z delavci na polje in h košnji. In v tem načinu življenja ie njegova silna, prvotna natura prišla do razmaha in njegova duša do zadovoljstva. Družbo kmetov je pogosto imenoval svoj „veliki svef, v katerem se je počutil srečnega in zadovoljnega, kakor nikdar v resničnem, velikem svetu, ki ga tvori degenerirano plemstvo in polizobraženo parve-nijstvo velikih mest. Ko je spoznal Aksinjo, je zapisal v svoj dnevnik (13. maja 1858.); „Zaljubljen sem. kot še nikdar v svojem življenju. Nobene druge misli. Mučim se." Ona mu je pomenila prirodo samo. ona ga je napravila sprejemljivega za vso lepoto stvarstva, ona mu je pokazala pot do ljudstva. Ljubezen m nagnjenje do Aksinje je postalo tako močno, da je zapisal 12. maja 1860. v svoj dnevnik: „---skoro je strahotno, tako mi ie blizu." Kljub tej ljubezni pa so bile vez!, ki so ga družile z njegovim razredom, močnejše in tako se je odločil, da si bo ustvaril družino z ženo iz svojih krogov. S tem, da je zavrgel ženo, ki je prijala njegovi naravi kot prej ne pozneje nikdar nobena, je povzročil razkroj v svojem najelemen-tarnejšem bistvu in ta razkroj je vzrok vsem njegovim duševnim mukam in fizičnemu trpljenju. Tragedija pisateljevega življenja se začne z njegovo poroko s Sonjo Behrs. Toda te tragedije ni bil (direktno; kriv niti Tostoj, še manj njegova žena, temveč zgolj zunanje okoliščine, kot jih ustvarjajo stanovski in družabni predsodki, družinske vezi, gospodarski interesi. „Moč socijalne in stanovske psihoze je bila večja kot notranje razumevanje za lastno nesrečo, in tako sta trpela oba, do konca z mukami priklenjena drug na drugega." Jedro zla leži po Kalinikovera mnenju v dejstvu, da obeh zakoncev ni združila v zakon resnična ljubezen, temveč le bežna zaljubljenost. Ona ie z mladostno sanjavostjo oboževala nadarjenega pisatelja, varala se je v lastnem čuvstvu ter se je poročila s Tolstim v prepričanju, da ga neizmerno ljubi, dočim je v resnici ljubila Polivanova, tovariša iz otroških let. Tolstoj pa je že pred poroko dvomil o resničnosti svojega čuvstva, kajti napisal je v svoj dnevnik: „Kaj, če ni to samo želja po ljubezni, a ne ljubezen?" Vendar pa večina njegovih zapiskov pred zaroko priča o naraščajoči za-zaljubljenostl, a po neki njegovi izjavi nam postane jasno, da v svojem dnevniku ni bil povsem odkritosrčen, ker je bil prepričan, da ga bo čitala njegova bodoča žena, torej je vse preračunjeno na njo, ki jo snubi. V povesti „Vrag", ki se more smatrati kot del njegove avtobiografije, prizna, da ie zbežal od Sonje, ki je postala kmalu nato njegova žena, v naročje Aksinje, ki je ravno tedaj pričakovala od njega otroka, ki je pozneje doraščal kot otrok njenega moža. Kako malo sta si ustrezali naravi obeh zakoncev, priča pismo Sonje svoji sestri; „Ce se to imenuje zakon, potem je to na-gnusnost". Prevara, katere žrtev sta bila oba, je stopila v očigled resničnosti in neizprosnosti narave jasno v ospredje. Jedro medsebojnega odtujevanja je bilo v pomanjkanju spolne harmonije in prvo spoznanje je temeljilo v dogodku poročne noči, ki je mlado .ženo do dna pretreslo, jo duševno odbilo, vsled česar kljub medsebojnemu spoštovanju in dobri volji ni bilo nikdar resničnega zakonskega soglasja med njima. Komaj 18-letna žena je vzrok samo instinktivno spoznavala: „Vsled. nekega du- 246. ševnega vzroka sem fizično bolna." Pri Tolstem ie bilo to ravno nasprotno: vsled fizičnega vzroka je obolel duševno- Značilna je sledeča izjava Tolstega žene (29. aprila 1863): „Pri njem Igra fizična stran ljubezni veliko vlogo. To je strašno — pri meni nobene, nasprotno." Zato ni Tolstoj v svojem zakonu nikdar naSel onega zadovoljstva, kakor ga je našel pri Aksinji, in onega miru, ki je po njegovi lastni izjavi nadkriljeval ljubezen samcx Ker Tolstemu strastna narava ni bila ute-šena, je prišlo do izbruhov, kakor jih opisuje v „Kreutzerievi sonati", na katero ie pozneje odgovorila Sonja z romanom „Kdo je kriv?" Obe deli imata avtobiografski značaj. Isti vzrok le pripisati tudi njegovi •težnji zapustiti dom in svojo družino. 1885. piše Sonja svoji sestri Tanji: ,,Zopet se le ponovilo, kar se ie že večkrat zgodilo:---- Sedela sem in pisala, ko. vstopi: pogledam ga, njegov obraz je strašen.---„Pridem ti povedat, da se hočem dati ločiti «d tebe; jaz tako ne morem živeti, potovai bom v Pariz ali v Ameriko." Ce bi se streha nad menoj udrla, bi ne bila tako presenečena. Nato je sledilo kričanje, očitki, grobosti, vedno huj^e. Prenesla sem vse mirno, sai sem vedela, da stoji pred menoj blaznik. Ko pa je rekel: „kjer si ti, je zrak okužen", sem hotela sama oditi, nakar se ga je polotil histeričen jok." — Vendar je svojo namero, da bo zapustil dom, izvršil šele tik pred svojo smrtjo. Že prej se je dogovoril s kmetom Novikovim, naj mu oskrbi kočo v vasi, a na potu ga je doletela smrt, ko se je vračal med one ljudi, kjer je bil nekoč resnično srečen. Angela Vodetova. „Gospodinjska pomočnica*' je nov ženski list. Izhaja mesečno in ga izdajajo služkinje v Ljubljani.'Izšle so šele 3 številke, a ima vendar že veliko naročnic. Naročile so si ga celo že nekatere Slovenke, ki služijo v Egiptu. Tako bo morda postal tudi ta list topla vez, ki bo spajala z domovino ona naša dekleta, ki so šla za kruhom v tujino. Vzemimo v roke prve 3 številke „Gospodinjske pomočnice", pa se prepričamo, da je namen Msta dober in pravilen. Res da so poleg praktičnega pouka o kuhi. snagi, o dolžnostih in poštenem življenju tudi sestavki, kako mora služkinja skrbeti zase, za svojo bodočnost, toda v teh navodilili ni prav, nič takega, kar bi oškodovalo ali žalilo gospodinjo, ki sama blagohotno postopa s poslom. Žena, ki se prišteva izobraženemu sloju, mora danes tudi na poselsko vprašanje gledati z bolj modernega, socialnega stališča. Vsaka gospodinja ima raje Izučeno in razumno služkinjo kakor pa nevedno. Zato bo storila dobro sebi in njej, če ji priporoča, naj se izobrazuje, naj čita primerne knjige in liste, kadar ji seveda dopušča čas. Gospodinja, ki bo svoji pomočnici svetovala, naj se naroči na „Gospodinjsko pomočnico" ali pa bo morda celo sama plačala naročnino zanjo, bo dala tudi sama sebi dokaz, da je žena, ki razume duha sedanjega časa, P. H. Umetnost. Marija Grošljeva: Zlati šah, pravljična igra v 5 dejanjih (10 shkah). V juniju so gojenke licejske osnovne šole in ženske realne gimnazije v Ljubljani uprizorile v ljubljanskem opernem gledališču najnovejšo mladinsko igro IVlarije ■Grošljeve: Zlati šah. Vsebinsko nima ta igra posebnih ambicij; bežne slike, pravljični zapetljaj! z malo realistične primesi imajo le namen, otrokovo fantazijo prenesti v svet bajnosti ter ga nekoHko pozabavati. Stari kralj bi rad otrok, da bi ne bil tako osamljen in da bi mogel komu zapustiti svoje bogastvo. Dobri duh mu pošlje otroka, ^li pogojno: otrok ne sme 16 let iz hiše. A se zgodi, da pregovore kraljična in njene družice stražnika, da ji dovoh točno en dan pred 16. letom na vrt. Vzame jo oblak In odnese v kraljestvo podzemskega duha, ki je zloben. Od tu jo mimo raznih zaprek in nevarnosti reši norčkov sin, ki se končno z njo oženi. Ne manjka tudi nepotrebni intrigant, zlobni laži-snubec, ki pa tudi tu ne zmaga, temveč, razkrinkan, klavrno pogine. — V motivu tedaj ničesar, kar bi že ne bilo. Edina novost bi bila v zlatem šajiu samem, če bi bila zamisel vpletanja ša- hovih figur temeljiteje obdelana, t. j. če bi se sorodnost dela in nehanja mrtvih šaho-vih figur bolj povdarjala in če, bi se morda žive figure razvijale kot na šahovnici Že naslov bi to zahtevo upravlčeval. Ker pa pridejo šahovske figure do izraza šele v drugem delu igre, kjer v lepem samogovoru kraljične polože v igro globji pomen in ker se pozneje izražajo kot zdravilo bolnega kraljičinega srca, torej kot poosebljena ljubezen — zaradi tega se ta lepa zamisel razblini in stopi v ozadje. Zgradba te preproste igre pa kaže nadarjenost autorice, ki je znana po svoji agilnosti in produktivnosti. In nedostatki. ki jih v igri, bodisi tehnični, bodisi vsebinski, srečujemo, gredo gotovo le na račun te produktivnosti in naglosti dela. Te nedostatke in pa razne nedostopne abstraktne tujke (informiranost, špekulacija, itd.) bi bilo treba izločiti, nekaj bežnih slik združiti —. pa bomo Slovenci za dobro igro bogatejši. Natlačeno polno gledališče priča, kako je pisateljica priljubljena otroškemu svetu; navdušenje, ki je sijalo z lic malih gledalcev, ji je pač največje zadoščenje in priznanje. R. 247. „Žaromil". Pravljična iera v 4 dejanjih. Napisala Ruža Lucija Petelinova. Uprizorilo telesno-kulturno društvo Atena v ljubljanskem opernem gledališču. Režiser proi. Šest, igralci i člani ljubljanske dranite in deca. Vsebina; ... Z velikim trudom in ljubečim srcem spreminjata dedek Dobronad in deček Zaromil kamenito kraševino v plodno drago. Kamenje zlagata v ograjo. Burja in veternice jo jima sproti podirajo, vile jima pomagajo. Burja sklene z dečkom pogodbo: dokler bo kot ujetnik v skalnem gradu pri njenih hčerkah Veternicah, bo prizanašala Krasu. Žaromil se žrtvuje za rodno zemljo in odide v robstvo. Dedku je hudo po njem in se zateče k prirodnim bitjem: škratom Cin-čigajcem in dobrim vilam; zvest pomočnik mu je tudi kozel, ki so ga vile naučile izraziti v potrebi pozitivno ali negativno sodbo s človeško besedo. Cinčigajci kujejo osveto nad prelepo vilo Bisernico in hrepene po vilinskih zakladih. Pogode se z Dobronadom, da mn zasade okolico z borovcem ter mu tako zavarujejo pred Burjo dom, kamor se bo Žaromil lahko vrnil; dedek pa jim mora prinesti vilinsko bogastvo. Kozel izmakne Cinčigaj-cem čudotvorna jabolka in začara z njimi divje Veternice v plahe zajčke, uniči njih moč ter osvobodi Žaromila. Dobronad ne more izpolniti zlobne zahteve Cinčigajcev, ki so mu že pogozdili griče, pa hoče raje sam umreti kot storiti zlo vilam. V usodnem trenotku pritečeta Žaromil in kozel ter rešita starčka. Pridejo še vile in vsi skupaj ukrote zla bitja: škratje izprevidijo, da je pohlep po bogastvu in nečimernosti slepa, pogubna strast; Burja sprejme zopet svojo moč, ki jo pa mora uporabljati le v blagor prirodi; ded venča Žaromila in Bisernico za kralja in kraljico kraške prirode. Pisateljica je postavila na oder marsikaj novega in izvirnega; Cinčigajci, posebno pa Veternice so krasno utelešene prirodne sile. Dejanje se razvija logično in neprisiljeno. Dolgih in patetičnih govorov se pisateljica večinoma izogiblje. Nikjer ni prizora, ki bi ne imel svoje nujne skupnosti in .sm.tra z osnovno idejo. Gledalec prisostvuje krasnim prizorom (Žaromilova igra z Veterni-cami, Potepinova pripovedovanja doživetij, kozličkovo učenje, Burja na svojem delu ob morju...) Originalne in mestoma ginlji-ve so pisateljičine domislice (Žaromilova igra, simbolni nakit vile Bisernice). Zaromil sam pa ni dramatično močan junak. Mislim, da pisateljica lažje ustvarja z domišljijo in čuvstvom kol s psihološkim poglabljanjem. Trenotek, ko se Žaromil odloči za robstvo, bi moral biti učinkovitejši, izvojevan z večjo boljo in prepričevalno-stjo. Banalno in smotra nevredno se sliši Žaromilova odločitev: „Ce je tako... če je prav res tako. moram in hočem iti." Ali pa bi moral biti igralec močnejši, da bi ž izrazom svojega notranjega doživljanja dopolnil pomankljivost besede. Prav tako ne- poglobljen in neprepričevalen je končni notranji preokret Činčigaja in Burje. Vloga poosebljenih prirodnih bitij učinkuje bajno, skrivnostno, njih dejanje in nehanje je lepo spojeno z značajem kraške zemlje in potrebami njenega človeka. Ne morem se pa ogreti za konec, ki je zastarel, obrabljen in tudi neskladen z duhom našega bajeslovja. V davni mistični dobi so vile pač bile človeku dobre zaveznice, zveste posestrime, nikdar pa ne osrečujoče soproge. Človeku ni bilo dano, da bi nemaščevano stopil v območje božanskih bitij — kaj šele kot sovladar! Kakor se mi zdi Žaromilova zaroka le prisiljena koncesija pravljičnosti igre, tako se mi zdi daljnogled v roki vešče Burje zgrešena koncesija naši dobi- Prirodna bitja imajo za svojo oblast v sebi tudi zadostne sile: vseuničujoča vešča Veter-nica more zasačiti ladje tudi brez pomoči današnje tehnike. (Umestnost daljnogleda v tej poetično resni pravljici se nikakor ne more opravičiti s primero cinične Wem-bergerjeve scene: zlodej pri telefonu!). Mnogo lepote je dala Petelinova jeziku in slogu. Besede, dasi v verzih, teko naravno, lahkotno, kakor bi bile v priprosti prozi, pa vendar poetično, da včasih kar izzivajo melodijo. Besedilo ima na mnogih mestih slog in dikcijo kakor za libretto; pa tudi notranji značaj nastopajočih skupin in oseb, zgradba prizorov ter nastrojenje v prirodi kar kliče komponista. Predstava je bila velik užitek zrelejšim gledalcem; ni pa mogla razvneti malega oti-činstva tako, kakor n. pr. „Princezka in pastirček", dasi ima mnogo prisrčnih prizorov. Mislim, da sta pri tem dva vzroka: igra nima prizorov, ki bi bili prera'čunam samo na zunanji efekt (kar je pa pisateljici le v čast), in manjka ji muzikalna stran. Pevski vložki, baleti z godbo, pa tudi sam orkester med odmori bi že ogrel razpoloženje in dvignil pozornost. Režiser in scenograf zaslužita vso pohvalo. Domovanje vešč Veternic učinkuje z veličastno grozo. Pred očmi ti vstaja sppmin na stare devinske razvaline, ali pa začutiš vso grozo senjske burje... Ni pa dosegel te popolnosti Dobronadov dom in posebno v ograji ni bilo nič resnično kraške tipičnosti. Mehovi bi bili učinkovitejši v preprosti medli barvi, jabolka in cnlica pa v večji obliki. Igralci: Skrbinšek, Kukčeva in Slavčeva so s svojo strokovnjaško igro dvigali in bodrili ostale — nepoklicne — igralce, da su nastopali z vehko sigurnostjo; Rakarjeva pa je bila v vlogi vešče burje sijajna. Pri' srčni Gorčev Mitja bi šel malim gledalcem še bolj do srca, če bi bil po obrazu in obleki res to kar predstavlja: skromen, nene-govan, siromašen kmetski fantiček. „Zaromil" ni samo lep donesek naši ženski literaturi, je tudi dostojen prispevek naši mladinski drami. Od avtorice, ki je tudi sotrudnica „Ženskega Sveta", ki Je po tem delu obetamo še mnogo lepega. P. Hočevarieva. 248. VSEBINA 7. in 8. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE: ZAGORKA-MARIJA JURICEVA. — (M. Üoväkarieva) . . . •CRNOGORKA IKA. — (Mile Klopčič).....,............197 PISM/^. — Pesem. — (Dora Grudnova)................203 MATI LUKACKA. — (Manica Komanova)...............204 MARA JERAJ-KRALJEVA. — (Prst).................206 ČRTICE S POTA. — (Vida Lapainetova)...............210 KRATEK PREGLED NEKATERIH DEL JUGOSLOVANSKE FILOZOEKE DR. KSENIJE ATANASlJEVlCEVE. — Konec. — (Marjana Kokalj-Želieznova) . . 213 NADVLADJE MOŠKEGA IN ŽENSKEGA SPOLA V ZGODO\'INI NARODOV. - Nadaljevanje. — (Milica Stupanova)...............216 NOREC. — Pesem. — (Marjana Kokalj-Želieznova) ............219 MEDNARODNA ŽENSKA KONFERENCA ZA MIR IN RAZOROŽITEV V BEOGRADU OD 17,—19. MAJA 1931. — (Marija Bukovčeva).......219 ODMEVI BEOGRAJSKEGA KONGRESA V LJUBLJANI. — (P. Hočevarjeva) . 222 VNETJE MANDELJNOV IN NJIH ODSTRANITEV. — (Dr. Janko Hafner) ... 225 2ENA IN NASE MLEKARSTVO. — (Anka Nikolićeva)..........227 TOBAČNE DELAVKE - PUONIRKE ŽENSKEGA POKLICNEGA DELA. — (Anka Nikolićeva)......................230 KAKŠNEGA MOZA SI ZELI SODOBNA ŽENA.............233 TUJKI. — Pesem. — (Li-Tai-Po. — Ksaver Meško)...........236 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena (dr. E. Jenko-Qroyerjeva, dr. Josip Tavčar). — Lepo vedenje. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Knjiga. (Angela Vodetova, Marjana Kokalj-Zeljeznova.) — Umetnost. (R., P. Hočevarjeva.) 237 „ŽENSKI SVET" Izbaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina Din 64—, polletna Din 32—, četrtletna Din 16—. Za Italijo Lir 20— (v razprodaji po 2 Liri zvezek), za U. S. A. Dol. 2—, za Argentino Pes. 6—, za Avstrijo Scb. 10—, ostalo inozemstvo Din 85, Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/n. Izdaja Konsorcij „Ženski Svet'* v Ljubljani. - Za konsorcij In uredništvo odeovohia Marica Bartolova. Tiskali J. Blasnika nasi., Univerzitetna tiskarna d. d., v Ljubljani. Odgovoren Janez Verlar. Blago zadnjih novosti v veliki izbiri za moške in ženske obleke, perilo in vse v manufakturo spadajoče predmete Ima vedno na zalogi v veliki izbiri in po ugodnih cenah staroznana solidna tvrdka R. MIKLAUC „Pri Škofu" Ljubljana Llngarjeva — Medarska ulica — Pred Škofijo. Zunanjim naročnikom le na tahtovo poSljejo tudi vzorci v svrho naročitve. N r Dr. ZMES ZA SÄRTELJ »II Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj, ^U litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini. Dr. Oetkerjeve 5peci|alitete dobilo se v vseh 5pecerl|sKlh In delikatesnih trgovinah.