Slovenske srednje šole in učiteljišča. (Borecki). I. Za uas Slo^ence je pre^ažno vprašanje o sioveuščiui v našib gimnazijab, realkab in učiteljskib i»ripra7nicah. Zato poročamo o tem dnes iu prihodnjič. Dnea na^ajamo iz ,,Slov. Naroda", kaj se je zastrau tega zadnje dni godilo 7 drža7netn zboru : Poročilo pra^i: A. V proračunskem odseku je poslanec g. dr. Vošnjak 7prašal učnega ministra barona Conrada, kaj je 7lada storila gledelanske resolucije o u^edenji slovenskega u8negajezika na siednjih šolab 7 deželab, kjer Slo\'enci prebivajo. G. minister odgovarja, da 7lada dozdaj ae ni imela povoda, kaj spremeniti na srednjih aolab. Da si minister prizna, da se je 7 posledujih desetib letih mnogo storilo za slo^enski jezik in slovensko slo^st^o, še 7edno manjka u8nih knjig za 7se predmete tako, da se slo^enski jezik ae ne da u^esti za cele srednje šole. Dr. Voanjak ni zado^oljen s tem odgo7orom, ko se iz njega le 7idijo stari predsodki 7 učnem ministerst^u zoper Slo^ence. Da je do7olj slovenakih učiteljev, tema g. ministei* sam ni oporckal, a tudi u5nib kujig ne maujka in 6e jih ni 7 izobilji, je temu kri^a le vlada, ker neče uvesti slo^enakega učnega jezika. Edo hoče stroške zalagati za knjige, če uže naprej 7e, da ne naidejo kupca? Pa uže zdaj je vsaj toliko učuih kujig, da se lebko alovenske paralelke narede na slo^enako-štajerskib gimnazijab in 7 Primorji. V Celji se je jeseni odbilo iz prvega leta 22 učenoe^ zarad nepopolnega znaaja neiuščine. Napravila pa se je paralelka z nemškim učoini jezikom. Zakaj ue s slovenskiuj? Mar štajeraki Slo^enec nema toliko 7rednosti, kakor 7 meatih uaseljeni Nemec? Govornik t>e potem pritožuje, da se vlada pri imenovanji profesorjev v slovenskih krajih nič ne ozira, na znaoje domačega jezika, ampak slnvenske profe8orje po neoiskib krajib nasta^lja. ucmške pa po 8lovenskib. Dela se tako, kakor popiej v aimadi, kjer se je 7sak polk pomešal iz vseb narodnostij; kinaiu so to opustili; le učno ministerst70 še pri Slovencib potem načelu ravna, V Maiiboru se je oglasilo za suplenturo 6 s!ovenšeiue zmožuib kaudidatov, a nasta^ljen je bil en — jud Hirscbler, se ve da slo7euščine nezniožen, da si na celej mariborskej giuinaziji sami kristijani študirajo. V Trstu se je oglasilo za profesorsko službo 43 kompetento7, mej temi 7 starejaib auplento^, ki so zmožni obeb deželnib jeziko? in ki uže 5 — 6 let suplirajo. A imeno^an je bil najmlajši, ki komaj eno leto suplentnro opra^lja, in ta je — hišni učitelj pvi nainestniku baron Depietisu. Dokler 7lada ne bode 7 aolskib stvareb kienila iz Stremajei-jevih poto7, Slo^enci ne moremo misliti, da bo8e resuo izpeljati S7oj program narodne ravnopravnosti. G. minister Conrad na to odgo^arja, da on gotovo dobro misli za Slovence, mej katerimi je 7e6 let službo^al tako, da popolnem zua njiboye potiebe. Vsled resolucije je bil ukazal iz7i*utnemu učitelju, Slo^encu, (Š uman n), k ateremu goto^o tudi Slo^enci zaupajo, izdelati načrt, na kak0 v na6in bi se dala izvršiti resolucija. Ta načrt se zdaj pretehta?a 7 u8nem ministevat^u in kar se bo dalo od !«torjenib nasveto7 praktično u^esti, se bode zgod i 10. Glede imeuo^anja učiteljev se 7lada le oziia na spričevala in dokazano zmožnost, a ae mora tudi zanašati na deželne oblnsti, da store opra^ičene uasvete. G. dr. Voanjak še enkrat ponavlja, da 7 šolstvu se za Slo^ence prav aič ni storilo, daje 7se ae, kakor bi vladal Stremuyr, a da Slovenci ne bodo mir 0 7 a 1 i, d 0 k 1 e r se tudi ujim ne p r i 7 01 i, k a 1- j i in g r e p 0 p o s t a v i i n k a r j e d r ž a 7 n i z b 0 r odločno zahte^al 7 znanib resoluc 1) ab ! Jeduako krepko je se g. dr. Vošnjak potegoval za sloven.ski učni jezik 7 učitelji.ščib ali učiteijskib pi-i|)iavnicah. Ali prostnra uaui dues niauika, iu toraj bodeino o tej 7ažnej ieči pribodniic več poiočali !