P.b.b s v e tov nih in domačih dogodkov t*i>žtni urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagenlurt LETO X1V./STEV1LKA 43 CELOVEC, DNE 25. OKTOBRA 1962 CENA 2.- ŠILINGA Koroški Slovenci in državnozborske volitve Krajevni zaupniki Narodnega sveta koroških Slovencev iz vseh občin dvojezičnega ozemlja so se zbrali v nedeljo, dne 21. oktobra t. 1. v Mohorjevem domu v Ce-1<>vcu, da zavzamejo svoje stališče do državnozborskih volitev, ki bodo letos v Avstriji 18. novembra. V svojo sredo so povabili tudi poslanca v avstrijskem državnem zboru dipl. ing. dr. Ludvviga Weissa. Tako je bila dana možnost vprašanja državnozborskih volitev posebno v razgovoru z državnim poslancem osvetliti od vseh strani. Na velikem zborovanju naših zaupnikov sta spregovorila državni poslanec dr. Ludwig Weiss in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. Pred velikimi odločitvami Zborovanje je vodil tajnik naše osrednje politične organizacije prof. dr. Reginah! Vospernik. Ob pozdravu visokega gosta je poudaril, da nas navzočnost držav-nega poslanca navdaja s posebnim veseljem in zadoščenjem, saj je dr. Weiss že krat z dejanji dokazal svojo naklonjenost do koroških Slovencev. »Stojimo,« je Qejal dr. Vospernik, »pred velikimi odločitvami, katerih dalekosežnosti v zvezi z volitvami v državni zbor se moramo zavedati v polni meri. V svojem govoru je nato zavzel državni poslanec dr. Ludwig Weiss načelno sta-jtsče do državnozborskih volitev. Uvodoma se je zahvalil Narodnemu svetu za pova-ttlo, kateremu se je rad odzval. Nakazal je na dobro razmerje med krščansko-soci-alno stranko in koroškimi Slovenci pred drugo svetovno vojno. Dogodki med vojno in Po njej so povzročili velike razpoke v sožitju med obema narodoma, ki jih je treba premostiti. To delo zahteva posebno skrb, razumevanje in obojestransko pripravljenost. Gotovo bo trajalo še dolgo, preden bo odstranjeno vsako nezaupanje, vendar *e uveljavlja že mlada generacija, ki ni obtežena s preteklostjo in gleda na vprašanje pri nas in v svetu iz širšega, evropskega vidika. Dokončala bo to, kar so za-počele voljne in uvidevne sile na obeh straneh. V tej luči je treba videti tudi reševanje vseh manjšinskih vprašanj. Nato se je dotaknil dr. Weiss vprašanj Cerkvi nenaklonjenega marksizma. Značilno za vodilno plast socialistične stranke je, da ni bila v stanu poslati na katoliški shod v Salzburg, oziroma k otvoritvenim slovesnostim vatikanskega koncila v Rim enega izmed svojih ministrov, ker niti eden ni pripadnik katoliške Cerkve. Na drugi strani se zavzemajo člani vlade iz vrst Ljudske stranke s kanclerjem . • Gorbachom na čelu dosledno za krščanska načela v javnem življenju. Vsakemu 1zmed nas je dana naloga, da odločno podpremo katoliške sile in stremljenja v državi. Sledila je zelo razgibana diskusija, iz katere je bilo razvidno, kako živo se zanimajo predstavniki našega ljudstva po občinah za vprašanja javnega življenja v ri državnozborskih volitvah avstrijsko ljudsko stranko, ne da bi se s tem vezali kakorkoli že za občinske ali deželnozborske volitve. PROGLAS Narodnega sveta koroških Slovencev Na ožji seji Narodnega sveta koroških Slovencev, 23. oktobra, kateri je prisostvoval tudi častni predsednik Narodnega sveta, ravnatelj dr. Joško Tischler, so izdelali odborniki po sklepu nedeljskega zborovanja zaupnikov proglas k državnozborskim volitvam, ki se glasi: Avstrijski državljani so pozvani, da 18. novembra 1962 izvolijo nov parlament, ki naj bi bil izraz volje avstrijskih volilcev. Tudi mi smo avstrijski državljani in tudi mi smo pozvani, da z glasovnico izrazimo svojo voljo. Brez dvoma odločitev ni lahka. Pri vsem težkem položaju pa bi bilo napačno, da bi stali ob strani. Izpovedati hočemo, da se zavedamo pravic in dolžnosti kot avstrijski državljani ter bomo z glasovnico izrazili svoje mnenje in svojo željo, kako naj bi bila urejena in vodena država, v kateri živimo in s katero delimo gospodarski napredek, s katero bomo delili vso njeno nadaljnjo usotlo in bodočnost. Prav iz tega vidika bo naš glas 18. novembra jasen ja k državi in tudi jasen ja k stranki, ki nosi najtežji del in največjo odgovornost kot prva državna stranka. VOLILI BOMO AVSTRIJSKO LJUDSKO STRANKO (LISTO 1). Ob prazniku Kristusa Kralja (Dr. Franc Z c i c h e n) Po starem rimskem reku naj bi nas zgodovina učila iprav živeti — »h is ton a vitae magistra« se glasi 'ta rdk. Pa zdi se, da dandanes skoraj nima več veljave. (Neki izkušen in učen molž naših dni je naravnost zapisal: Zgodovina nas uči, da se ljudje liz zgodovine nič ne učijo. To trditev moramo na žalost tudi .mi podpisati. Ko itn ljudje samo nauke iz usodnih dogodkov 20. stoletja hoteli upoštevati, bi drugače ravnali. Dve strahotni vojni sta pač dovolj vidno in Občutno pokazali, kakšno razdejanje v materialnem in duhovnem svetu povzroči posebno vojna z modernim orožjem, kakšne globoke rane zaseka posameznim, družinam in narodom. Prva svetovna vojna Ije kakor silen vihar pobrisala s površja zemlje skoraj tisočletne kraljevine in cesarstva, po drugi vojni se je zrušila na nasilni diktaturi zgrajena država, ki je hotela podjarmiti vso Evropo, da, celi svet. Ob koncu druge vojne se je menda zadosti preizkusila strašna unči e val n a sila atomske bombe. Kljub temu se izdelujejo atomske bombe naprej s 1000-krat večjo uničevalno silo, s katerimi more človeštvo po pričanju največjih učenjakov samo sebe pokončati. Zapadni narodi se ob mogočnem gospodarskem razmahu vedno bolj pogrezajo v čezmerno uživanje gmotnih dobrin, vsled česar pada versko-nravno življenje. »Milijoni se predajajo valovom dobička in uži-važeljnosti, medtem ko se kuje orožje, ki ogroža življenje Človeštva.« Vse resno misleče navdaja to s skrbjo, zlasti papeža kot očeta krščanstva. Ob otvoritvi konoilla je dejal, da je današnji svet tako zaposlen z vprašanji tehničnega in gospodarskega napredka ter s političnimi problemi, da nima časa se zamisliti v duhovno dn moralno podlago vsega življenja, v večno-veljavno postavo božjih zapovedi, ki jih je prišel Kristus Obnavljat in dopolnjevat. Koncil naj torej bogoodtu j enemu 20. stoletju .[Kino v no izpričuje, da je In ostane Kristus vogelni kamen Cerkve in človeške družbe sploh, od katerega se je pa le-ta zelo oddaljila. Že mnogo prej sicer, a posebno mogočno so se ob koncu prve svetovne vojne v več državah, v nekaterih s popolnim uspehom (Rusija!) pojavile težnje, prevreči ves obstoječi družabni red in se otresti tudi reda božjih zapovedi. V tistih viharnih letih je katoliška Cerkev spoznala potrebo, jasno in odločno proglasiti Kristusovo kraljevsko dostojanstvo in oblast nad vsem stvarstvom. Praznik Kristusa Kralja, ki ga od 1. 1926 naprej obhajamo na zadnjo nedeljo oktobra, naj vsako leto vsemu svetu na novo oznanjuje: Kristusu, učlovečenemu Sinu božjemu, ki nas je odrešil s svojo krvjo, gre vsa oblast v nebesih in na zemlji, kakor je slovesno izrekel On sam. Njegovo kraljestvo sicer ni od tega sveta, je le duhovno kraljestvo resnice, pravice in ljubezni. Ker pa le duh daje življenje, zato se morajo Kristusu-Rralju podrediti vse človeške zmožnosti in vsa področja človeškega življenja in ustvarjanja. Pa še ena silno tehtna beseda se najde v cerkvenih tekstih: Narod in država, ki ne bosta služila Tebi, bosta propadla. Res upoštevanja vredna resnica! V to naj bi se poglabljali mi vsi, linteligenca, kmat in delavec, ob tej besedi presojajmo naše delo na vseh področjih. Politična zgodovina 20. stoletja nam na pretresljivih primerih ilustrira aktualnost te resnice. Mussoliniju, začetniku in Vodji Italijan, fašizma, se ne morejo odrekati gotove državniške zmožnosti, 'četudi odločno odklanjamo njegovo diktaturo. Na vero pa ni dal nič. V njegovem dnevniku se je mogla brati k 25. dec. 1940, torej k rojstnemu dnevu Kiri-stusa-Kral|ja ta-le opazka: »Ta dan mi je kakor vsak drug dan v koledarju, nima mi nič več povedati!« Njegov režim je po dobrlih 20 letlih propadel, njegov žalostni konec je menda znan. Hitlerjevo sovraštvo do 'katoliške Cerkve, do kraljestva Kristusovega, je vobče znano. Priča mu je nešteto mučencev po raznih uničevalnih taboriščilh, tudi izmed našega naroda. »Ich vverde dte Kirche zertreten wie eine Krote,« se je izrazil. Razpad njegovega »tisočletnega« rajha že po 12 letih je najbolj zgovoren dokaz, kako prav je rekel Kristus: Kdor ne spolnjuje mojih besed, zida na pesek. Na drugi .Strani pa poglejmo enega največjih voditeljev globokovcrnega irskega naroda, Danijela 0’ConeI. Bil je na duhovnih vajah, ko pridejo njegovi prijatelji ga proslit, naj se nenudoma poda v parlament v Londonu, kjer bodo silno važne razprave o irskem vprašanju. Kaj je odgovorili? i»Zda)j sem v razgovoru z Bogom. Ko končam ta razgovor, bridem. In je ostal. Njegov irski narod je dosegel zalželjeno svobodo, takorekoč vstal od mrtvih, četudi šele po težkih bojih in trpljenju. Daniel O’ Go n el 1 je pač veroval v besedo Sv. iPisma: Ne zanašajte se na prvake, na človeka, pri katerem ni rešitve. Predobro se je zavedal, da usoda trpečega, naroda ni v rokah mogotcev tega sveta, tudli ne v njegovih rokah, marveč rekel je s psalmistom: Gospod, Ti sli naš Bog, v Tvojih rokah je moja usoda. Vzgled nam govori več kot vse naše besedičenje in pisarjenje. Nalj bi nas potegnil za seboj in nam prav zdaj prazniku Kristusa-Kiralja pokazal tistega Edinega, v katerem je naše rešenje, življenje in vstajenje! Politični teden Po svetu... RAZPRAVE V OZN Danes pred tednom se je končala z govorom ciprskega delegata — enaindevetdesetega v vrsti govornikov — splošna razprava letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN. Razprava je ibila dokaj medla in v kroniki OZN vsekakor ne bo ocenjena kot ■»zgodovinska«. Potekala je pod pritiskom povečane napetosti med obema blokoma, v senci naraščajočih nesoglasij med vodilnimi silami v olbeh blokih v senci reševanja raznih notranjih, oziroma nujnih problemov posameznih velesil ter v pričakovanju odločitve o prihodu HuSčova na zasedanje in še bolj v pričakovanju sporazuma med ZSSR in ZDA, da bi se ob tej priložnosti Hruščov in 'Kennedy »mimogrede« srečala. S koncem splošne razprave seveda še ni končano XVII, zasedanje Generalne skupščine. Ne glede na to, ali Se bosta Hruščov in morda tudi Kenmedy pojavila na govorniškem odru v palači OZN ter dodala s svojimi govori letošnjemu zasedanju Generalne skupščine OZN element dramatičnosti (v dobrem ali slabem pomenu besede), je splošna ratzprava precej jasno pokazala glavne probleme, o katerih 'bodo zdaj razpravljali v odborih Generalne skupščine. Večina govornikov — Se posebej predstavniki neangaEiranoga sveta — je podčrtavala predvsem, kako nujno je treba urediti štiri vprašanja, ki so za rešitev vsekakor tudi dozorela. Prvo je problem razorožitve. V splošni razpravi in v debati v političnem komiteju, ki se je že začela, so iz razorožitvenega kompleksa izločili vprašanje o ukinitvi jedrskih poskusov, ker je tu sporazumna rešitev v najkrajšem času objektivno docela mogoča. Sovjetski in britanski predstavnik se v prvem nastopu pred političnim komitejem res nista mogla vzdržati tradicionalnega besednega dvoboja o »iskreni pripravljenosti« ene ali druge strani na sporazum. Niti Zahod niti Vzhod tudi še nista v ničemer popustila v edinem nerešenem vprašanju tega problema — v vprašanju o prepovedi podzemeljskih poskusov z nadzorstvom. Kljub temu je britanski delegat Godber moral priznati, da »po mnenju britanske vlade rešitev ni daleč«, nakar je delegat iz ZAR dodal, da so vse tri jedrsike sile bliže sporazumu kot pa si upajo priznati. Se posebej je bil zapažen govor jugoslovanskega predstavnika Vladimirja Popoviča, ki je dejal, da ni pravilno delati iz nadzorstva niti fetiša niti strašila, in zahteval sporazum o prepovedi vseh jedrskih poskusov s 1. januarjem prihodnjega leta, na osnovi predloga osmih neangažiranih držav. Razen o razorožitvi in jedrskih poskusih bo, kot kaže, v prihodnjih razpravah letošnje skupščine OZN tekla beseda preti vsem o vprašanjih enakopravnega gospodarskega mednarodnega sodelovanja in svobodne trgovine. Tretje 'pomembno vprašanje bo pospešitev dekolonizacije. Predložena je resolucija za dosego popolne dekolonizacije Afrike — kjer ije še vedno tretjina ozemlja in 15 odst. prebivalcev v kolonialnem stanju — do prihodnjega oktobra. ■Četrti problem bo reorganizacija OZN, predvsem vprašanje povečanega števila mest za (predstavnike Azije :n Afrike v glavnih organih OZN. REN iBEOLLA SE JE VRNIL Alžirski predsednik Ren Rella se je v nedeljo vrnil iz New Yorka, kjer je vodil alžirsko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine OZN. Po prihodu na letališče je izjavil, da je bil v svetovni organizaciji »priča splošnih simpatij vseh dežel do alžirskega ljudstva«. Ren Rella je dodal, da so njegovi raizgovori s predsednikom Ken-medyjem in ameriškim zunanjim ministrom za zunanje zadeve Ruskom potekali v duhu medsebojnega razumevanja. Ren Relli so na letališču (Maison Rlan-che priredili slovesen sprejem, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predsednik skupščine Ferhat Abas, skoraj vsi člani vlade in člani diplomatskega zbora. POLOŽA J V JEMENU Vesti v položaju v Jemenu si sicer zelo nasprotujejo — odvisno od tega, s katere strani prihajajo — vendar pa vse kaže, da je prvi poskus oborožene intervencije Saud. ske Arabije in Jordanije doživel neuspeh. Republikanske čete El Salala Čistijo zadnje »žepe« intervencionistov na severovzhodnih mejah Jemena. Vlada jemenske republike se je pritožila zaradi agresivne intervencije monarhističnih arabskih bratov v OZN in zahtevala sestanek sveta Arabske lige. Radio Aman sicer poroča, da je zadnji imam el Rader ostal živ ter da je »nekje v Jemenu« imenoval začasno vlado na čelu s svojim stricem in tekmecem za jemensko krono princem Hasanom. Zdi pa se, da zahodne sile spoznavajo tveganost intervencije ter da zgubljajo upanje v restavriranje monarhije, širijo se vesti, da se pripravljajo ZDA, Velika Rritanija, Zahodna Nemčija in Francija na priznanje revolucionarnega režima v Jemenu. ATENTAT NA JUŽNEM TIROLSKEM Na južnem Tirolskem so neznanci pred kratkim zopet izvršili atentat na javne naprave. Razstrelili so opornik za električno napeljavo v neposredni okolici Ročna. Prizivno sodišče v Rimu je nekoliko znižalo kazni, na katere so bili Obsojeni nemški in avstrijski študenti, ki so hoteli izvršiti več atentatov in Ijilh deloma tudi izvršili po nekaterih italijanskih mestih. Prizivno sodišče je obsojencem znižalo kazen približno za pol leta. V prvi instanci so bili trije Nemci in en Avstrijec Obsojeni vsak na tri leta in pol zapora, trije drugi Avstrijci pa na 4 leta in 8 mesecev. Obsojenci so izjavili, da so s svojim početjem hoteli opozoriti svet na julžnotirolsko vprašanje. Ne- kateri razlagajo ta atentat tako, da hočejo napadalci z njim preprečiti razgovore med zunanjima ministroma Piccionijem in Kreiskim, ki se v kratkem sestaneta v Salzburgu. GOMULKA V VZHODNI NEMČIJI Generalni tajnik poljske komunistične stranke Gomulka je potoval v spremstvu ministrskega predsednika v Vzhodno Nemčijo. Ogledal si je več tovarn in važnih gospodarskih središč. Z vzhodnonemškimi državniki so si predstavniki Poljske edini v tem, da Ibi bilo treba izvršiti načrt Rapacke-ga o mirni politični koeksistenci in ustanoviti brezatomski pas v Srednji Evropi. Ministrski predsednik Cyrankiewicz je izjavil, da je zato, da se nemško vprašanje reši sporazumno z Zahodnoneniško republiko in ■z zahodnimi silami, toda ako do Lega ne pride, bo Poljska podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Sedanja meja na Odri in Nisi ostane. ALRANGI NAPADAJO HRUŠČEVA Albanski listi so pričeli zopet ostro napadati Sovjetsko zvezo. Zdaj celo pozivajo sovjetske komuniste, naj strmoglavijo Hru-'(Nadaljevanje na 8'. strani) ... in pri nas v Avstriji USPEH OeVP V INNSRRUCKU V zadnjem času se na raznih krajih zelo množijo uspehi Avstrijske ljudske stranke. Preteklo nedeljo so se končale volitve v innsbruški občinski svet, ki tako predstavljajo zelo pomemben uspeh za župana dr. Luggerja in s tem za OeVP. Združeni listi OeVP ter Splošna lista sta dobili 35.719 glasov (leta 1959 je dobilo pet združenih ovp-jevskih list samo 30.157 glasov) in s tem 23 mandatov; prej jih je imela 21. Socialistični stranki pripade 19.731 glasov (leta 1959 21.698) to je 13 mandatov (prej 14). FPOe je dobila 6273 glasov (prej 7236) in s tem 4 mandate (prej 5), na Komunistično stranko pa odpade 1562 glasov; mandata ni dosegla nobenega. Velik uspeh je pred vsem pripisovati močni osebnosti župana Luggerja; njegova lista je združila 33.256 glasov, medtem ko je druga lista s starim županom dr. Greiterjem, ki je zastopal splošno listo OeVP, dobila le 2463 glasove. MINISTER SOHLEINZER ZA SOGI ALN OST Minister Schleinzer je na zborovanjih v Salzburgu med drugim načel tudi Stanovanjsko vprašanje, ki je v Avstriji urejeno zelo nesocialno. Že razdelitev stanovanjskega prostora pomeni pogosto veliko krivico. Kajti le malokdaj dobi poceni Stanovanje nekdo, ki bi imel zaradi svojega o-seibnega položaja pravico do njega. Največkrat stanujejo zelo poceni osebe, ki bi brez vsega lahko plačale večjo najemnino. Vse to pa je izid socialističnega gospodarstva in razpolaganja s stanovanji. Na eni strani stoji 80.000 stanovanj praznih, na drugi strani pa živi 300.000 družin v podnajemštvu. Minister se je odločno zavzel za spremembo teh razmer. SLOVENCI dama bi pa saeta Dr. Rafko Vodeb je postal profesor na univerzi v Rimu V teh dneh je dr. Rafko Vodeb z odličnim uspehom doktoriral na katoliški univerzi v Lovainu v Belgiji iz zgodovine cerkvene umetnosti. Sedaj je bil imenovan za profesorja cerkvene umetnosti na papeiki univerzi Propaganda Fide v Rimu. Na tej univerzi so sedaj že trije slovenski profesorji (msgr. Vodopivec, msgr. Jezernik, dr. Vodeb). Tajnik univerze pa je dr. Franc Šegula. Trije slovenski jubilanti V Kaliforniji so se dne 8. septembra sestali trije gospodje: kanonik dr. Kraljič iz S. Francisca, dr. Janez Mikula iz Avstralije in Jože Pirc, da proslave v krogu najožjih prijateljev jubileje mašništva. Gospod kanonik 4(1-letnico, dr. Mikula 30-letnico in g. Pirc srebrno mašo. Je to edinstveni slučaj, da bi trije gospodje, vsi odločni borci za pravice svojega naroda, praznovali na isti dan svoje jubileje. Saj je gos|>od ka. nonik znan po celi Sloveniji in izven mej svoje domovine kot ideolog in voditelj katoliške akcije. Kot spiritual in profesor ljubljanskega semenišča je vzgojil cel kader mlajših duhovnikov; sadovi njegove vzgoje so se pokazali zlasti v dneh preizkušnje. Dr. Mikula je že kot mlad dijak aktivno sodeloval pri koroškem plebiscitu. Med obema vojnama je deloval v svoji ožji domovini Koroški. Kot neustrašen Slovenec in goreč duhovnik je bil zaprt pod Hitlerjevim režimom, a tudi ]h> vojni ni dobil v svoji ljubljeni Koroški njemu primernega mesta. Že leta 1947 je odšel v Avstralijo, kjer deluje kot izseljenski duhovnik za Slovence. Tudi gospod Pirc se je moral po vojni še V mlad kaplan zaradi svoje gorečnosti umakniti pred komunizmom in zapustiti domovino. Vsem gospO" dom dodatno še naše najiskrenejše čestitke. Pomembna razstava v Ljubljani V knjigami Cankarjeve založbe v Ljubljani so odprli razstavo knjig londonske založbe „Oxford Universitv Press”. Razstava naj bi prispevala k p°" globitvi medsebojnih založniških stikov. Slovensko slavje v Ameriki V župniji Brezmadežne v New Torontu v Ameriki so Slovenci začeli jesen z odkritjem in blag0-slovitvijo kipov štirih velikih slovenskih škofov-Dvorano so za to slavje okrasili po zamisli ak»" demskega kiparja gospoda Franceta Goršeta, ki je prišel iz Clevelanda k tej slovesnosti. Na zadnj1 steni nasproti odru so namestili glave škofa B3" ragc, Slomška, Jegliča in Rožmana. Podstavke je izdelal gospod France Ostronič. Ob olteh podolžf stenah pod stropom so nalepili polno belih lobov, ki jih je kipar Gorše narezal iz beleg3 papirja. Vsi so bili obrnjeni proti glavam škofov kot simboli miru in napovedovalci boljših časov'' Pod glavami škofov so bili pripeti lepi slov«nS*‘' pušclci; na belo pogrnjenih mizah so bile vaz« z rožami. Na stenah ob obeh straneh odra je 6il° pripravljeno mesto za slovensko in kanadsko j3‘ stavo. Tako je bila lepo okrašena dvorana živa ž3 nanja priča, kako spoštujemo Slovenci te štiri z3 služne slovenske škofe. VESTI O JANEZ XXIII. JE SPREJEL DIPLOMATSKE ODPOSLANCE V ipetdc, 12. oktobra Ob desetih dopoldne, je papež dovolil 85 diplomatskim misijam iz vsega sveta, katerim se je priključilo zdaj Se odposlanstvo dčžave Nigerije, avdienco v Sik tinski kapeli. V svojem nagovoru je sveti oče poudaril, da je zaradi izrednega Števila odposlancev iz vsega sveta pri otvoritvi 'koncila želel, da v znak zahvale in priznanja sprejme vse te predstavnike izjemoma v Siktinski kapeli, ki je sicer namenjena za liturgične obrede in za volitev papeža. Pred Štirimi leti je bil tudi on izvoljen v njej. Ista dobrotna (božja Previdnost mu je tudi poklonila veselje, da je sedaj odprl drugi vatikanski koncil im da je videl po teh zastopnikih zbrane pred sdboj skoraj vse dežele sveta. Sedanji koncil ima tako ne samo verski, ampak tudi velik družbeni pomen. Papež je nato poudaril, da je koncil predvsem zadeva katoliške Cerkve. Pokazati hoče njeno življenjskost in podčrtati njeno duhovno poslanstvo. Prilagoditi hoče tudi svoja sredstva, da 'bi evangeljski nauk bolj spoStlji-vo doživljali in da 'bi (bil laže sprejet med narodi. Hkrati želi izravnati poit, na kateri 'bo priSlo do srečanja»s toliko brati. Končno hoče koncil pokazati svetu, kako naj bi uresničili nauk njenega božjega Usta- KONCILU novkelja, Kneza miru. Nato je papež govoril o miru. Med ljudmi, ki žele poznati samo fizično silo, mora Cerkev poudariti vso važnost in uspešnost moralne sile krščanstva, ki je poslanstvo resnice, pravice in ljubezni. Koncil bo brez dvoma prispeval k pripravi novega ozračja miru in k odstranitvi spopadov, zlasti vojn, ki so bič narodov in ki bi danes pomenile uničenje človeštva. Papež je nato pokazal na Michelangelovo fresko Poslednje sodbe ter o-pozoril vse voditelje držav, da 'bodo vsi nekega dne morali odgovarjati za svoja dela Rogu Svarniku, ki bo tudi njihov vrhovni sodnik. MOSKOVSKA ZASTOPNIKA Po obisku tajnika koncilskega organizma za zedinjenje kristjanov msgr. Wille-brandsa v Moskvi, kjer je prikazal predstavnikom ruske pravoslavne cerkve dela za koncil, je bilo objavljeno, da je ruska patriarhalna cerkev dne 11. oktobra poslala tajništvu za zedinjenje kristjanov brzojavko, s katero je imenovala za svoja delegata na koncilu: nadškofa Vitalija Ro-r ovoj a in arhimandrita Vladimira Kotlya-rova. PRVA SPLOŠNA SEJA V soboto, dne 13. oktobra se je pričela ob devetih v vatikanski baziliki prva kon- cilska kongregacija (to je seja koncilskih očetov). Sveto mašo je daroval pri koncilskem oltarju florentinski nadškof msgr. Florit. Glavni tajnik msgr. I'elici je nato molil obredno molitev k Sv. Duhu, Adsu-mus. Zatem so pričeli s koncilskimi deli. iKoncilskim očetom, ki jih še niso prejeli, so razdelil tri snopiče: popoln spisek koncilskih očetov, spisek članov in svetovav-cev pripravljalnih koncilskih komisij in snopič z desetimi kartotečnimi listki, črnega za vsako komisijo, s katerimi naj bi izvolili 160 članov komisij, katerih izvolitev spada v smislu predpisov v pristojnost koncilskih očetov. V začetku glasovanja je prosil za besedo škof iz Lillea, kardinal Lienart, kateremu se je pridružil koelnski nadškof 'kardinal Frings, ki sta predlagala resolucijo za odgoditev glasovanja z obrazložitvijo, da je potrebno predhodno posvetovanje, zlasti med člani različnih cerkvenih okrožij v namenu, da bi omogočili koncilskim očetom večje poznanje kandidatov. Na podlagi te resolucije so sejo malo pred deseto uro zaključili. Takoj nato se je v koncilski dvorani sestal pred-sedstveni svet; navzočih je bilo 10 predsednikov: kardinali Tisseranl, Tappouni, Lienart, Caggiano, Gilory, Ruffini, AMrink, Pia y Daniel, Spellman in Frings. Kondi Iški očetje so se znova sestali v torek, 16. oktobra ob devetih dopoldne Slovenske Sole v Trstu Z nastopom oktobra so sc v Italiji znova orlgd3 šolska vrata ter sprejela mladino na nov devctinC sečni pouk. Na vseh slovenskih šolah na TržaS44*11 je letos 2271 dijakov in učencev, od tega 10^* 11 osnovnih in 1180 na strokovnih in srednjih V prvi razred osnovne šole se je letos vpisal« učencev in učenk več kakor lani. število vseh o*3"' nošolskih otrok je letos za 33 učencev več k3^ lani. Nasprotno pa je število dijakov in dija^31! slovenskih srednjih šolali letos za okoli 10» ,ua"j. še od lanskega. Vendar pa imajo tudi na skih šolali letos manj dijakov, in sicer okoli manj kakor lani. Od teh * iniormacijan kovnih šolali in zavodih 695 dijakov. — -pade na trgovske strokovne šole 343 hi na >n^ sirijske strokovne šole 352 dijakov. Na Ug«vskl pri Svetem Ivanu je letos 115 dijakov, na 4| akademiji pa 179; v prvi razred se je vpis3*3 ^ dijakov. Na tem zavodu je letos devet r3irC. ^ to je eden več od lani. Vsi razredi razen imajo jiaralelko. V prunerjavi z lanskim ^tC'osef0 dijakov iina Trgovska akademija letos 1« j£ dijakov manj kot lansko leto. Nespremenjen ostalo število razredov tudi na strokovni s° ‘ ^ Svetem Ivanu, torej pot razredov. Trgovska š<> ^ Proseku ima 34 dijakov, na Katinari p3 1 jjja-janska industrijska šola ima 105 dijak«*. J" v Huj, industrijska šola na Opčinah ID ‘'‘F. gred- Dolini 70 in v Nabrežini (Hi dijakov, nji šoli je 290 dijakov, na klasičnem na znanstvenem pravtako 45. licej« Uzatke, Uuttucne. u&sti ♦♦«♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ • DUNAJ Dunajski gledališki kritiki so podelili za letošnje leto tri medalje Josepha Kainza. Izročil jih je dunajski župan Franz Jonas. Dobili so jih Helene Thimig za vlogo v Pirandellovi igri »Tako je — je tako?«, Ernst Deutsch za Nathana v istoimenski Lessingovi drami in Leon Epp za režijo »Idijota« Dostojevskega. © HOBOL - NORVEŠKA V Hobdlu na Norveškem je umrl v 68. letu norveški pisatelj Trgygve Gulbrans-sen. Znan je bil tudi kot novinar. Nekaj let je bil predsednik norveškega pisateljskega društva. Napisal je vrsto knjig, od katerih so bile nekatere prevedene v razne jezike, poznamo ga tudi v slovenščini. © BEOGRAD V muzeju uporabne umetnosti so odprli razstavo keramike Olge Vujadinovič. Ustvarjalka je dobila na letošnji svetovni razstavi keramike v Pragi srebrno medaljo. Razstavljenih je 76 njenih del. © BONN Velik uspeh v Zahodni Nemčiji je doživela drama »Kekados« (nemška kratica za Geheime Kommandosache) Hansa Brein-lingerja. Avtor slika nemškega oficirja, ki pozove židovskega zdravnika na »šahovsko igro na življenje in smrt«. • PRAGA V Pragi je že doslej na osrednji univerzi nekaterih strokovnih srednjih šolah študiralo okrog 200 Kubancev. Zdaj se jim je pridružila druga večja skupina, tako da se trenutno šola v Češkoslovaški okrog 500 mladih Kubancev. Zanimivo je, da se Kubanci najprej organizirano poučujejo v češkem jeziku, nato pa študirajo posamezne predmete, zlasti razne tehnične znanosti. • SEVNICA Klub Svobode je organiziral razstavo u-metnlških slik Janeza Zorka, slovenskega domačina iz Sevnice v Sloveniji, ki se že nekaj let udejstvuje v znanem amaterskem likovnem klubu »Klas« v Ljubljani. To je prva sodobna likovna manifestacija v Sevnici. Sledila so ji klubska predavanja o razvoju likovne umetnosti. • CELOVEC Z javno diskusijo v oddajni dvorani rama Celovec je začelo združenje prijateljev ljudske literature, ki ima za vso Avstrijo svoj sedež v Gradcu, svojo dejavnost tudi na Koroškem. Organizacija si je postavila za cilj, da se bo borila proti plaži in se zavzemala za dobro ljudsko literaturo. • AFGANISTAN Predsednik Italijanskega inštituta za Srednji in Daljni vzhod, profesor Giusep-P^ Tucci je naznanil, da je odkril nek arhitekt v Afganistanu, in sicer na ozemlju Herat na zahodu države blizu perzijske meje veliko judovsko pokopališče s številnimi napisi. Pokopališče izvira verjetno iz 7. ali 8. stoletja po Kristusu. V Rim je zc poslal dokumentarni fotografski mate-tial o svojem odkritju. ® LJUBLJANA V ponedeljski oddaji radia Ljubljana so tzvedli novo domačo radijsko igro. Je to satirična parabola Leopolda Suhodolčana »SOS«, ki se loteva svetovne politike. • MADŽARSKA Madžarska agencija je naznanila, da so odkrili v narodnih arhivih v Budimpešti nekaj Lincolnovih rokopisov, nanašajočih se na ameriško državljansko vojsko, ki niso objavljeni v 161 zvezkih dokumentov o tej vojni. Našli so tudi več drugih važnih ameriških dokumentov iz tistega časa. • KRETA Na Kreti so odkrili vrsto dragocenih predmetov iz časa starokretskega in srednje-hretskega razdobja. Med njimi so številne vaze, bronasti meči, bronasti vzvodi, de-nar % zlatimi inkrustacijami in amfore. Od-,rili so tudi ostanek razkošne palače, ki je bila po mnenju strokovnjakov zgrajena oholi leta 1500 pred Kristusom. KULTURNI »MLADIKA" - Revija »Mladika«, ki izhaja na Tržaškem, načenja letos jeseni svoje šesto leto. Septembrska številka je posvečena predvsem mladini; to poudarja tudi uvodni članek »Mladina na zatožni klopi« izpod peresa profesorja Jožeta Peterlina. Mladino v zadnjem času zelo radi postavljajo na zatožno klop. Vendar pa ima tudi današnja mladina svoje ideale, je zdrava in se zaveda svoje odgovornosti. Tako so napolnili tudi to jesensko številko »Mladike« mladi ter ji dali zunanjo podobo. Njihov idealizem in zdravo hotenje dokazujejo mnoge manifestacije in nastopi zadnjega časa. Uvodni članek poziva vse mlade, naj zgradijo sami sebe v osebnost, da bodo zmožni opravljati življenjsko delo in da bodo sposobni uspešno služiti svojemu narodu. Pesmi za to številko so prispevali Sara, Jože Pirjevec, Aleksej Markuža in Simon Pevec. Darko Uršič je izrazil v svoji črtici »Srečanje na Krasu« bolečino nad sovraštvom, ki je zadnjih dvajset let razdelila slovenske ljudi. V tej številki pa sta zastopana tudi dva koroška pesnika Miško Maček in Darle Niko ter pisatelj Boro Kostanek. Iz odmevov navajamo dobesedno nekaj drobtin: »...nekateri odlomki Mačkovih in Nikovih pesmi štejejo med najboljše. Že OBZORNIK v novi številki znani mladi koroški pisatelj Boro Kostanek pa je podal v svojem kratkem sestavku »Padanja« grozno vizijo pokola. Taki kratki, na balade spominjajoči sestavki so značilni zanj, vendar pa se ne bo mogel ustaviti pri tem, ampak bo moral iskati nadaljnjega razvoja svojemu pisanju«. Izmed ostale vsebine naj navedemo poročilo o taboru zamejske slovenske mladine v Gorici, ki ga je napisal Igor Košuta, pismo Matjaža Scharta iz Tunizije, članek Nataše Kalanove o šoli, poročilo Alojza Tula o srečanju z udeleženci mladinskega festivala v Helsinkih in poročilo Franca Mljača o letošnjem taboru na Repentabru. Miranda Zafred je napisala dober in tehten članek »Šola išče svoj kino«. V reviji najdemo tudi članek o Antonu Martinu Slomšku, ob stoletnici njegove smrti, in še nekatere druge članke, namenjene predvsem mladini. Ne manjkajo tudi običajne rubrike na koncu in na platnicah. Ob koncu še ugotavljamo, da se trudi »Mladika« tudi v tej številki ujeti stike z sodobnim in aktualnim dogajanjem v slovenskem svetu in drugod, kar je njena zelo simpatična značilnost. Med take prispevke lahko uvrstimo intervju s slovenskim sve-tovavcem v tržaškem občinskem svetu, dr. Teofilom Simčičem, pa tudi razna poročila in zlasti drobne članke, ki prevevajo vso revijo. SLOVENSKA Pregljeva izbrana dela Nova izdaja zbirke Pregljevih del, ki jo bo po. skrbela Mohorjeva druiba v Celju, bo slovenskim bravccm Sele prav pokazala stvaritve pisatelja o Tolminskega, Ivana Preglja. Nova izdaja Mohorjeve družbe pomeni Sele prvo pravo predstavitev tega pisatelja širokemu krogu slovenskega občinstva. Založba se je hotela Ivanu Preglju oddolžiti še za njegovega življenja iln je že /a leto 1958 napovedala začetek izhajanja izbranega dela. Vendar pa se je stvar zavlekla in tako smo šele te dni, dobri dve leti po pisateljeva smrti, dobili na knjižni trg prvo knjigo liabranega dola. Izdaja, ki jo pripravlja urednik France Koblar, bo obsegala predvidoma šest knjig in bo vsebovala v glavnem vsa dela — povesti, romane, novele in drame —, ki so izšla v zadnji izdaji, dodam pa bo Pregljev najmočnejši pripovedni tekst Plebamus Joanncs. Nova mdaja bo urejena tako, da bo kolikor mogoče ohranjen časovni im organski razvoj pisatelja. Prva knjiga Pregljevega izbranega dela, ki je pravkar izšla, prinaša troje več ali manj znanih tekstov. Najprej je objavljeno Pregljevo najobsežnejše delo ..TOLMINCI”, katerim sledi izvirno Oblikovana povest ..STEFAN COLI A IN NJEGOVI” ter svojevrstna novela »MATKOVA TINA”. Knjiga je tako enotno ubrana v snovi in obliki. Zgodbe prikazujejo namreč dogodke okoli nesrečnega kmečkega punta leta 1713 in zlasti njegove posledice: iz pretresljive usode upornih voditeljev in 'iz trpljenja tolminskega ljudstva neudušljiv klic po svobodi im človeških pravicah. Vsa tri dela pa so Uidi vzoren zgled Pregljevega pripovedništva in zlasti s stališča zgodovine dragocen dokaz o rasti slovenske pripovedne umetnosti. CIRIL ZLOBEC: Moška leta našega otroštva Pri založbi Borec v Ljubljani je izšel roman pesnika Cirila Zlobca »MOŠKA LETA NA5EGA OTROŠTVA”. Roman, ki je bil lani nagrajen s Kajuhovo literarno nagrado založbe, je zaradi snovi in njene obdelave zaiiruniv in bo v analih slovenske knjižne kronike gotovo še posebej zabeležen. Ciril Zlobec je primorski rojak, doma s Ponikev na Krasu, kjer se je rodil leta 1925. Pred vojno je obiskoval italijanske šole v Gorici in Kopru, ob kapitulaciji Italije pa je stopil v partizane. Po vojni je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike im stopil v novinarsko službo. S tremi tovariši pesniki je najprej izdal znano knjigo »Pesmi štirih”. Sam je kasneje objavil pesmi še v dveh samostojnih pesniških zbirkah z naslovoma »Pobeglo otroštvo” in »Ljubezen”. Za slednjo je prejel tudi Prežihovo nagrado. V tem svojem avtobiografskem delu prikazuje avtor drobce iz svojega življenja — talko bi lahko prikazali vsebino tega romana. Misli na doživetja v Abrucih v Italiji, kamor je bil poslan z drugimi slovenskimi fanti s Krasa, čeprav komaj šestnajst-letnik. Povratek domov ob kapitulaciji Italije, prvi spopadi, prva prelita kri in prva doživetja v partizanah na Krasu, to pa so nadaljni motivi Zlobčeve pripovedi o izgubljeni mladosti in o dogodkih, ki so nedozoreli osebnosti mladostnika vtisnili pečat moškosti. Ciril ZJobec je pesnik in ne epik. Zato bo v zmoti tisti, ki bo od knjige pričakoval močno epsko pripoved. Zlobec je nežno čuteč lirik in tudi v romanu je lirična meditacija bistvena sestavina njegove pripovedi. Pisatelj je v tem delu nanizal drobce o lastnih doživetjih, jih primemo izbral, strnil ter zaokrožil v pripovedno celoto. Ob teh pripovedih lastnih doživetij pa pisatelj s svojega današnjega zornega kota zrelega človeka pregleduje te odlomite iz lastnega življenja, ob njih meditira in izpoveduje svoja spoznanja. Pri tem pa skuša biti Zlobec ne samo izpovedovalec svojih osebnih doživetij in svojih osebnih problemov, temveč glasnik svojih tovarišev, skratka glasnik generacije primorske mladine, ki je v kritičnih dneh vojne morala mnogo prestati in je pri tem tudi prezgodaj dozorela, ko je bila istočasno prikrajšana za marsikatero leto svoje brezskrbne mladosti. Vendar pa je kljub vsemu ohranila polno vero v življenje. »PROTEUS« - REVIJA ZA DIJAKE »Proteus” je ilustriran časopis za poljudno pri-rodoznanstvo in ga izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. V uredniškem odboru so znani univerzitetni profesorji in znanstveniki: prof. dr. Jovan Hadži, dr. Miroslav Kališnik, prof. Alija Košir, prof. dr. ing. Anton Kuhelj, doc. dr. Janez Matjašič, prof. dr. Črtomir Nušič, prof. dr. Hubert Pe. bani, doc. dr. Anton Ramovš in prof. dr. ing. Aleš Strojnik. Prispevki v reviji so pisani tako, da bralci nimajo vtisa, da bi sc morali prebijati Skozi »suhoparno” znanost, temveč jih na vabljiv način znanost priteguje. Za tiste, ki se čutijo krepki v matematiki, bodo še posebej zanimivi v vsaki številki vprašanja »za bistre glave”. LEV DETELA: Zapiski k Smoletovi Antigoni I. Resnična umetnosit ostaja izven sodobne duhovne krize, M se je rodila iz zapletenih gospodarskih, drulžbenih, političnih ali civilizacijskih pojavov prejšnjega stoletja. Silovit razmah civilizacijskih dobrin je s svojim utilitarističnim značajem prerasel koristi človeškega duha. Televizija, filmi, različne slikanice, revije in pustolovska literatura je 'neredko zgolj odsev senčnih črt našega zmaterializirancga časa. Taka množična '»kultura« je navaden kič, medtem ko resnična umetnost ostaja nekje popolnoma drugje. — Prava umetnost nastaja šele v 'premagovanju zla, katerega .posledica je trpljenje; zato ji je .prav krščanstvo ena glavnih gonilnih sil. Umetnost je novo življenje, 'ki je vzklilo iz umetnikovega k sočloveku in Bogu stremečega duha in se razraslo v novo breztelesno in harmonično telo. Umetnost je ljubezen do sočloveka; in ljubezen je ‘neminljiva, kot je povedal že sv. Pavel (Vse mine, samo ljubezen ostane). Umetnost je humanizem in se v svoji resničnosti ne more podrejati nikaki shemi humanizma, zato ni niti idealistični, domobranski, socialistični ali morda tehno-'kratsld ali birokratski humanizem, kot nekateri danes poudarjajo. Umetnost je tudi poezija, lepota, resnica. Očiščevalna Komponenta umetnosti se skriva v trpljenju. Umetnik ne more stremeti samo v pojoče očarljive 'pokrajine; spustiti se mora prav do dna; v mlakuži mora odkriti studenčnico in bednega človeka mora znati povišati in mu odpreti srce. Te besede zvene v današnjem času izrazito anahronistično, vendar so resnične in pomembne. Bile bi koristen nauk marsikateremu sodobnemu pisatelju, ki se je podal iskat človeško resnico med 'kamne in zveri. Pisatelj mora iskati resnico — in to tudi za ceno lastne svobode ali blagostanja ali celo življenja. Resnica življenja pa se skriva tudi v človekovi vrednosti. Oni armenski pisatelj, ki je pred desetimi leti zaneseno vzkliknil: »'človek je vreča iz kože, napolnjena s krvjo,« je kot človek m kot umetnik popolnoma mrtev in vsaj banalen. France Bevk v svoji novi knjigi Slepa ulica zaključi na natezalo ujeto zgodbo s samomorom. 'In res mu je v delu zmanjkalo umetniške moči. Njegova Slepa ulica je resnično slepa ulica umetnosti. Tudi Dostojevski, Andrejev, Camus, Pasternak ali G. Greene opisujejo tragiko življenja, globoke padce uglednih osebnosti, toda problemom znajo najti trajno rešitev; to dela njihova dela nadčasovna in jim daje vrednost. Rešitev vedno Obstoji; nikoli ne smemo obupati, čeprav je treba iskati včasih dalj časa. »Kdor išče, najde; kdor trka, se mu bo odprlo.« Seveda je boj za resnico oster in težak; večina jih obupa že na prvi stopnici. Zato ni predpogoj za ddbrega umetnika ie talent ali' celo genialnost, temveč vztrajna in težka borba za dobro, resnično In lepo. Pravi umetnik mora trpeti, kajti šele v trpljenju se nam odkrije prava podoba sveta. Spomnimo se samo na Rusa Dostojevskega, ki ni trpel le duhovno, temveč tudi telesno. Sam preganjan od bdžjasti in drugih 'bolečin se je prikopal do resnice, ki jo v romanu Bratje Karamazovi razodene na smrt bolni dečdk Kolja Krasotkin. Trpljenje je tam iskanje življenja in otroci so bodoče človeštvo. Tako pojmovanje je krščansko pojmovanje in marksistična literarna zgodovina bi rada zadevo prikazala popolnoma popačeno. Dostojevski je umrl 1. 1881. Vendar je pisatelj Andrejev junak, ki je izšel izpod njegovega peresa. Andrejev je traged, 'boreč se na meji med 'Bogom in satanom. V grozi je zagledal pričetek ruske boljševiške revolucije in zbežal na Finsko, kjer je v blazinosti umrl. V revoluciji gredo čista srca na pokop j, je nekje zapisal. In res je v noveli Povest o sedmih obešenih (v sloveščino jo je prevedel Josip Vidmar) pretresljivo razgalil podobo človeškega trpljenja tistih nemirnih let. V njegovih delih nastopajo čisti ljudje-idealisti, ki so prikazani kot svetniki. Nasproti jim Stoji strašna temna gonilna sila revolucije, ki popelje ljudi svetnike na morišče, čeprav so si želeli nekaj povsem drugega. V tem je Andrejev nadaljeval preroško napoved, ki jo je izrekel Že Dostojevski v romanu Besi. Camus je teze obeh pripeljal v absurd. Danes postaja človek vedno bolj sam. Pravih pisateljev bagoisl<*ivcev je vedno manj. Dekadenca cvete. A to več ni dekadenca Botdlaira, Verlainu in drugih (n. pr. Ardbaševa v Rusiji), ne, to je dekadenca smrti. »Danes je bliže do Lune, kot k človeku v sosednjo ulico,« je nedavno zapisal ruski pisatelj lilija Ehrenburg, znan po svojih spominih in boju zoper tehnokracijo. Danes je težko biti pravi umetnik. Kljub ■temu bo umetnost, ta skrivna sila, polna mistike in življenja, ta očiščevavka, zmagala in odrešila. 'Umetnost je namreč tisti novi vrh, do katerega je prispel ustvarja-vec po zakonih lastne metafizike, svojega razpona med peklom in nebom. Tako je za antičnega kiparja Fidijo spodaj barbarski nered in odsotnost vsakršne mere, zgoraj pa absolutna pravilnost oblik 'in božanski sijaj, ki lije iz njih. Za slikarja fra Angelica je mračna globina priroda brez milosti, a svetli vrh plačilo in rešitev. Michelangelu je spodaj kaotična zmešnjava materija v spanju, a vr'l\ združitev teh elementov v večno harmonijo. Pri Beethovnu obstoji na dnu nemorala, zloba in razočaranje, a zgoraj ljubezen lin radost. Dela-croixu je dno nddihamičnost, a vrh polet vseh sil. (Dalje prihodnjič) NONČA VES - KOMEL (Otvoritev nove ceste) •Če se veliko kuharjev vrti, se pa žup’ca prismodi. Tako je pel nekoč Lisičjak, ko je na Humcu prodajal žganje. Morda so si to mislili tudi bralci Nalega tednika, ko niso dobili od nas nobenega poročila o dokončani novi cesti. Dne 6. septembra t. 1. je bil za našo vas zgodovinski dan. Okrašen slavolok z zastavo in streljanje je pričailo, da se bliža nekaj posebnega: otvoritev nove ceste iz Non-če vesi na vrh Komla do sole. Ob pol 'treh popoldne so se zbrali zastopniki deželne vlade, okrajnega glavarstva, kmetij s'ke zbornice, Stavbnega urada, celoten občinski odbor z županom, načelnik cestne zadruge z vsemi člani im še mnogo drugih odličnih gostov v središču naše vasi ob začetku nove ceste. Na tribuno je stopil župan blaške občine. Pozdravil je navzoče, se zahvalil deželni vladi za obilno podporo, obenem pa izrazil 'bojazen, kdo bo novo cesto prevzel v oskrbo. Kajti občina oskrbuje že zdaj 30 kilometrov občinskih cest. Za njim je govoril zastopnik deželne vlade. Omenil je razumevanje oblasti in prebivalstva, da se je dosegel tako lep u-speh. Z govorom si je osvojil srca vseh navzočih. Nova cesta je dolga 8 kilometrov in pol in široka 6 metrov. Najbolj so bili pridni poljanci, ki so dali svoja zemljišča brezplačno na razpolago; bolj preudarni pa so postali gorjanci, ki so plašno kakor nevestica pred oltarjem pridejali svoj ,ja\ Godba na pihala je zaigrala koračnico. Streli so pretresli ozračje. Prerezani drobni trak je padel v prah. Cesta je bila predana prometu. Sem od Gorenščice se je potegnil črn Oblak, debele kapljice dežja so se usule na udeležence in kropile novo cesto. Tako je storil oblak, kar bi bil lahko storil katoliški duhovnik, ki pa žal ni bil povabljen. Drugi del proslave pa je bil na Komlnu, kjer so v gostilni Pistotnik bili vsi brezplačno pogoščeni in so se ob godbi zavrteli. SELE - KOT (Skioptično predavanje) Pred kratkim smo se zbrali Kočani v velikem številu v gostilni »Pri žagi«. Prišli smo na predavanje Mirka Kunčiča iz Kaple ob Dravi pod naslovom »S kamero po Grčiji«. Predavatelj nas je popeljal s svojimi krasnimi barvnimi posnetki na jug. Že prve slike, posnete na poti skozi Bolgarijo, so naše zanimanje stopnjevale. Grčija pa nudi vsakemu potovalcu s kamero še v posebni men nešteto lepih in zanimivih posnetkov. Južne sadove, velike črede ovac s pastirji, revne stanovanjske koče na deželi, mogočne stavbe v večjih mestih, krasne parke z ražami v znanih letoviščarskih krajih ob morju, prekrasno razsvetljeno glavno mesto Atene ponoči, mogočne samostane raznih verskih sekt, imenitne mozaike v cerkvah, zelo zanimive razvaline nekdanjih važnih stavb starih Grkov in še druge pomembnosti smo videli in se jih nismo mogli dosti nagledati. Dobra udeležba in splošno zadovoljstvo gledavcev, izraženo z burnim ploskanjem, je pokazalo, da imajo takovrstna predavanja veliko privlačno moč in da so za vsakogar zelo poučna. Vsi navzoči so izrazili željo, da bi bilo še več podobnih predavanj in predvajanj. Po končanem predavanju smo še nekaj časa obseeleli in melodije lepih slovenskih pesmi so se razlegale po prostorih domače gostilne. SVEČE (Smrtna žetev) Zadnjič je Naš tednik poročal o smrtnih slučajih na Bistrici v Rožu. Bogata pa je bila smrtna žetev tudi v Svečah. V petek, 5. oktobra, je pozvonil smrtni zvonček Mariji Stangl, Vahinji v Svečah. Stara šefle 65 lot je po težki zahrbtni bolezni zapustila moža in sina z družino. Z možem sta si zgradila hišico, kjer bi preživljala leta počitka. Ravno, ko bi se imela vseliti, pa je posegla vmes smrt. Rajna je bila globoko verna in povsod priljubljena. Svojcem naše iskreno sožalje. Se isti dan opoldan je zapel zvonček Sebastijanu Duler z Bistrice. Dolgo je bil nastavljen na občini, neštetokrat je obhodil vse hiše in poznal vse občane. Rad je šel ljudem na roke. Bil je tako mladosten, da se mu leta sploh niso poznala. Dopolnil je 82. leto. Navadno se je peljal s kolesom. n nas m roškem Pokopan je bil v nedeljo, 7. oktobra, kot Vahova mati iz Sveč, ob velikem številu pogrebcev. Tretjič je pozvonilo v soboto Petru del Fabro iz Sveč. Umrl je v bolnici v Celovcu, star šele 43 let. Vdano je prenašal svojo dolgo in težko bolezen. Zapušča tri otroke, ki vsi še obiskujejo šollo. K zadnjemu počitku so ga položili v Celovcu na centralnem pokopališču dne 8. oktobra. Naj počiva v miru! Nepričakovano je v četrtek, dne 18. oktobra, preminula Agnes Prodnik, stara 65 let. Tisti dan so opravljali obletnico po pokojnem možu Mihaelu Prodnik. Bila je pri maši trn obhajilu, potem pa je omahnila in umrla. Srčna kap ji je prerezala nit življenja. Za blago materjo žalujeta dve hčeri in več vnukov. Pokojna je zmeraj pomagala pri delu 'in bila zelo prijazna. LOČE OB BAŠKEM JEZERU (Smrt Kovačevega očeta) Zopet so zapeli zvonovi znano melodijo pesem 'slovesa in tako sporočili fari novo tužno vest smrti soseda in zvestega farana Kovačevega očeta. Globoko je segla v srca številnih pogrebcev neminljiva »Vigred se povrne, vse se Oživi, al prijat’lja nazaj nikdar več ne bo ...«, ki so mu jo zapeli v slovo domači pevci. Z lepimi besedami se je poslovil od pokojnika kot sotrpina spričo trde in neusmiljene usode pregnanstva med Hitlerjevim tiransitvom. Kovačev oče je bil pa tudi res tih, miren, skromen in zgleden v narodnem in verskem oziru. Naj počiva v miru v domači ljubljeni grudi, domačim preostalim pa naše iskreno sožalje! (Nesreča) Pri obiranju sadja je padel z drevesa naš mežnar in se precej poškodoval. Belja-ška bolnica ga ni zmogla restaurirati, zato se je podal v Celovec, kjer so ga po več mesecev trajajočem zdravljenju zopet spravili na »noge«. Dal Bog, da bi naš vili mežnar kmalu dobro okreval in tako zopet prevzel svoje posle, kajti Franci nam manjka, pogrešamo ga in veseli bomo, ko ga bomo zopet culi z kora, česar mu iz vsega srca želimo. (Klic iz puščave) Pni odvzemanju krvi se je javilo zgolj 6 oseb iz naše obširne fare. DOBRLA VES (Čestitke) Precej dolgo se že nismo oglasili v našem listu. Marsikaj se je v tem času zgodilo. Culi smo, da se naš gospod kaplan Adamič pripravlja na nek izpit. Dnevi so minili, gospoda kaplana nekaj dni ni bilo doma — in potem so se vrnili. Z veselim obrazom. Zakaj ne? — Saj se je vse posrečilo — župniški izpit. Iz srca jim vsi Do-brolčani čestitamo. Pred kratkim je napravil eden iz naše fare svoj izpit za mehanika z odliko. Kdo ga ne pozna, našega Sinčnikovega štefeja? Vsi mu želimo tudi za naprej vse najboljše, in da bi ostal osti Štefej, kakršnega vsi poznamo. V Kokju pa so praznovali Pasterkove mame 80-letnico. Otroci so od vseh krajev prihiteli, da bi jim čestitali in se jam zahvalili. Zbralo pa se je tudi nekaj gostov, med njimi lepo število pevcev. S domačo pesmijo so proslavili praznik Pasterkove mame. Saj mama zares zaslužijo to počastitev. Veliko so pretrpeli v življenju. Vojna jim je požrla nekaj sinov. A kot zavedna in v Boga upajoča žena so tudi te dneve težke bridkosti preživeli. Zdaj pa še smejo preživljati lepe ure, ko hčerka z vso ljubeznijo skrbi zanje. Vsi jim želimo še mnogo zdravih leti Bog vas živi še mnogo let! G. Jerina je razstavljal ladijske modele Kot je bilo na/povedano, je razstavljal v Delavski zbornici v Celovcu g. Friderik Jerina modele najibolj znanih starih in sodobnih ladij. Saj smo videli med številnimi 'ladjami, ki so napolnjevale velik razstavni prostor, staro egiptovsko ladjo, nato Kolumbovo ‘»Santa Maria« in celo vrsto predvojnih in povoj n i h ladij trgovske, potniške in vojne mornarice, največ nemške, ameriške, angleške in tudi japonske izdelave kakor tudi še nekaterih drugih držav. Gospod slikar in »graditelj« ladij F. Jerina je rad dajal pojasnila o razstavljenih ladjah in svojem delu, pri katerem mu mnogo pomaga sin. Zato smo se obrnili nanj za nekaj pojasnil. Gospod Jerina, kako ste zadovoljni z obiskom razstave? Nikakor nisem pričakoval, da bodo Ce-lovčani in tudi iz okolice v tolikem številu prihajali gledat moje modele. Vsekakor znamenje, da jih* * tako delo zanima. Gotovo pa je k temu mnogo pripomoglo tudi obvestilo v časopisih, ki so vsi prav radi ustregli moji prošnji za objavo. Tudi med razstavo so prišli 'časnikarji celovških časopisov na ogled in o tem zelo povoljno poročali. Razstavo si je ogledalo tudi nekaj inozemcev, katerih je sicer le še bolj malo tu. Kako dolgo se že bavite z izdelovanjem ladijskih modelov? Pred dobrimi štirimi leti sem začel izrezljavati prve modele, čeprav so me ladje K M E T J E I Za prihodnjo pomlad si gotovo želite poceni strojev, zato ne zamudite ugodne prilike in naročite takoj, ker se vam sedaj nudi ugodnost, doseči najvKji zimski popust pri tvrdki Johan Lomšek TIHOjA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf Telefon 04237 246 Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogojil vedno zanimale. V času manjše zaposlenosti, pa som se lotil tega dela. Pri tem mi je prišla misel, da bi pripravil več različnih ladijskih modelov za razstavo. V začetku je bila največja težava, ker ni bilo lahko dobiti načrtov in podatkov raznih ladij. S tem pa, da postaja moje razstavljanje poznano tudi že v inozemstvu, je načrte (ladij mnogo laže dobiti. Ali je to delo zelo zamudno? Kakor vsako drobno delo, tako je tudi izdelovanje teh modelov močno zamudno. Vse ladje so izdelane v meri 1:100. Z veliko ladjo, kakor je n. pr. nemški »Berlin« ali angleška »Camberra«, potrebujem okoli 400 ur, z manjšimi pa je seveda nekoliko manj dela. Najibolj zamudno je to, da je treba mnogo pazljivosti, da modeli točno odgovarjajo v merilu in splošni podobi originalnih ladij. Kaj še imate v načrtu? Uspehi ob razstavi mi dajejo pogum, da bom izpeljal začrtan načrt. Zbirko modelov hočem še Izpopolniti z znamenitejšimi ladjami drugih narodov. Tako bo ta zbirka ladijskih modelov zares izbor mednarodnega ladjevja. Ali nameravate razstavljati tudi v drugih mestih Avstrije ali celo v inozemstvu? Vsekakor imam ta namen in imam že nekaj povabil iz inozemstva. Toda rešiti bo treba še vprašanje prevoza razstavnega materiala. V načrtu imam pripraviti primerne zaboje, v katerih bodo modeli varno shranjeni, istočasno pa bi ti zaboji služili za podstavke na razstavah. Na ta način bo mogoče prevažati varno tudi z vlakom ali s tovornim avtom in bo mogoče zlasti v inozemstvu ves material varno shraniti. Kje še nameravate razstavljati? Najprej se nameravam podati v Gradec, nato pa še po drugih avstrijskih mestih. V inozemstvu bom pa najbriž prvič razstavljal v Švici, nato v Nemčiji in na Danskem. Predvidoma je bilo določeno, da v Celovcu zaključite razstavo v nedeljo 14. okto- ====Naše prireditve_________________, Katoliška mladina iz Št. Janža v Rožu priredi na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo, 28. oktobra duhovno igro: »SLEHERNIK«. ob pol 3. uri v dvorani pri Kandolfu na Bistrici na Zilji. Ob pol 8. uri zvečer v dvorani gostilne »Kerschlbaumer« v Radni vesi pri Sedmih studencih. Iskreno vabljeni ŠMIHEL pri PLIBERKU 21. oktobra 1962 je v vsej tišini praznovala svojo 90-letnico Elizabeta Rožman iz Šmihela pri Pliberku. Jubilantka je sestra pokojnega škofa Rožmana. Zdaj živi v Sohleedorfu pri Salzburgu pri tamkajšnjem župniku. Čestitkam in željam k visokemu jubileju se pridružujejo tudi bravci našega lista! Bili smo na novi sv. maši v Rimu ('Nadaljevanje) Pri darovanju je novomašnik daroval hostije, ki so jih romarji osebno položili v cilborij. Posvečene, spremenjene jih hočejo prejeti iz rok novomašnika pri sv. obhajilu. In ros, skoro vsi so se udeležili daritvenega Obeda. Ganljivo je bilo, ko je po končani sv. daritvi novomašnik stopil k srečni materi in ji prvi podelil novomašni blagoslov in se v molitvi izrecno spomnil rajnega očeta, ki je 58-leten umrl že 8. majnika 1946, dve leti, preden je novomašnik nastopil svož^s dolgo študijisko pot, jeseni leta 1948. Bozp plačilo za neštete žrtve in vroče molitve za sina-študanta-bogoslovca-duhovnika 1 Bog nam daj še mnogo mater, ki bodo hotele postati duhovniške matere! Skupen zajtrk je združil rimske goste in ožje sorodnike, skupno kosilo pa nas vse romarje z novomašnikom, da se z njim ra-dujemo. Novomašni pridigar g. dr. Zdešar je izpovedal zdravico novomašniku in oddal besedo šentjakobskemu župniku. V daljšepi govoru je med drugim povedal: . ‘ »Skromno je število romarjev ob Tebi, novomašnik, a vedi, da je bila večina šent-jakobčanov, posebno pa še bolniki, v ' duhu združena s Teboj, ko si prvič stopil k oltarju. Priporočali so se ti v tvojo duhovniško molitevl Veselijo se dneva, ko boš stopil kot duhovnik med nje in v Svatnah, v vasi Miklavc Zale in Serajniko-voga Mirka, pri Sv. Urši, ponovil svojo, novo sveto mašo in daroval presveto dak tev za svoje ljudstvo, iz katerega izhajaš, za ljudstvo pod Rožico in Golico, da ostane zvesto izrdčilom svojih prednikov, ki jih je učil in bodril še naš svetniški Škof Slomšek, ko jim je govoril, da vera vam bodi luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike. Prihajal si v počitnicah domov in dobil stik z ljudmi, med katere hoš po končanih študijah, pa naj trajajo še dve ali tri leta, postavljen za učenika in pastirja, za srednilka in delivca milosti. Ne bo tako enoumna družba ob tebi kot danes, butalo bo ob te nerazumevanje, padlo potikanje, sovraštvo... a sta! boš trdno med svojim zbeganim ljudstvom, da mu bdš opora in braniki« — V imenu Slovencev v Rimu je izrekel voščila g. dr. Pavle Robič, v imenu Slovencev v begunstvu pa ravnatelj č. g. Oreh ar iz Argentine. V veseli družbi nam je popoldne potekalo v prijetnem razpoloženju, kot je pač na slovenskih novih mašah na Koroškeml (Dalje prihodnjič) bia. Zakaj ste podaljšali termin razstave? Zanimanje za razstavo je bilo nadvse razveseljivo. Zadnje dneve so začele prihajati na ogled različne šole in kot sem zvedel, je višja šolska oblast opozorila šolska vodstva na mojo razstavo, naj jo di-jaštvo obišče. * Gospodu slikarju Jerini prav iskreno ča-slitamo k uspehu in mu želimo, da bi svoje načrte v polni meri ob razumevanju in podpori 'ljudstva tudi mogel izpeljati. Njegova vztrajnost in spretnost v umetnosti izdelave preciznih modelov mu ‘bo prav gotovo mnogo pripomogla k uresničenju lepih načrtov. Neki časnik je zapisali, da je ta razstava nekaj izrednega, morda edinstvenega na svetu, zato je zares lahko žal vsakemu, ki sl je ni ogledal. J. V. — Za naše gospodinje - Kako čistimo razne madeže Šoferski kotiček PREDVSEM VARNOST Avtomoibilizem je danes v nenehnem razvoju; vozilo stane na kilogram manj nego goveje meso, stroji postajajo iz dneva v dan močnejSi in kar je najbolj važno, razmere in pogoji za nakup so tako ugodni, da so jim mnogi kos. Zadnji modeli avtomobilov se ponašajo z diskastimi zavorami, elastičnimi stroji, celo vrsto avtomatskih naprav, udobnim ohišjem, elegantno zunanjostjo, in vzlbuja-jo občudovanje. Mehansko in estetsko so stroji torej popolnoma v redu in povsem kos svojim nalogam. Vendar pa obstaja še cela vrsta temnih točk, katerih glavni krivec je človek. Naj navedemo nekatere: Nevzgojenost in pomanjkanje discipline pri večini voznikov. Pomanjkanje smotrnega proučevanja in ustrezne rešitve posameznih varnostnih naprav na vozilu in na cestah. Če vsaj bežno pogledamo statistike zadnjih let, bomo kaj hitro ugotovili naglo naraščanje nesreč, katerih je glavni krivec avtomobil. Ali je mogoče zmanjšati število teh nesreč? Za odgovor nismo v zadregi, vsi smo prepričani, da mora biti pozitiven. Na izbiro imamo za to dvoje poti; delovati moremo na dva načina: aktivno in pasivno. Aktivno delovanje skuša omejiti (uto-pistična bi bila vsaka misel na popolno odpravo nesreč) možnosti da pride do incidentov. i Pasivno delovanje pa skuša omejiti le posledice nesreč. Izboljšati je treba tehnične naprave, zakonodajo in prometno vzgojo. Na teh področjih se je v zadnjih dveh letih marsikaj storilo, vendar je pred nami še dokaj dolga pot. Mnogo na slabšem pa smo v pasivnem boju proti nesrečam ali 'točneje proti njihovim posledicam. Stanje se prepočasi izboljšuje in vozila niso mnogo varnejša, kot so bila pred leti. Proizvajavci nenehno izboljšujejo že tako zadovoljive tehnične značilnosti avtomobila, in se pri tem sploh ne ozirajo na dejstvo, da je posebno pri vozilih mnogo bolj pereč varnostni problem nego tehnični ali estetski. V raznih deželah so Že naredili številne eksperimente, proučevali dinamiko cestnih nesreč, trčenja vozil, preizkusili načine, ' 'jako zmanjšati posledice in škodo. Vse to pa je ostalo v teoretskem stanju in je imelo le medel odraz v industrijski proizvodnji. Graditelji se drlže predvsem tržnega zakona, ki zahteva vedno lepšo zunanjost, vedno večjo zmogljivost in so gluhi za vsako pobudo, ki bi se v večjem obsegu nanašala na osebno varnost. M. van der Meersch: 16 sem dobil/ (»Ribiči” — U življenja katoliške delavske mladine) »Stopi s tribune,« mii je rekel. Skočil sem s soda. »Ali si poštenjak? Mož?« »Sem!« »Vstopi se zraven mene, semkaj na mojo desnico. Nikar se nič ne boj! Ne bom te - požrl!« »Saj se nič ne bojim.« »Zdaj bomo glasovali, m ti, ubogi norček, boš sam lahko ugotavljal svojo velikansko večino. Klavrna bo. Tovariši, glasujmo! Napoprej za .izpraznitev. Kdor je za izpraznitev, naj stopi na desno, na Mar-dyckovo stran. Nič se ne bojte! Svobodno volite. Kdor pa je za boj na nož, do končke ljudske zmage nad mednarodnim fašizmom, ta naj pride semkaj na levo, na mojo stran!« Kakor je vprašanje predložil, so bili vsi, ki se postavijo na mojo stran, figovci, ljudski izdajalci in fašisti. Da bi ta vtis vsaj malo zabrisal, in pa da bi delavcem dal poguma, sem zaklical: »Tovariši, ne bojte se, bodite srčni! Kdor je za izpraznitev, naj stopi k meni!« Stopil sem malce naprej, da bi laže stopili iz vrste. Povsod globok molk, molk, ki je kakor slana padel na množico. Nihče se ne gane. Slednjič se eden počasi odtrga od velike Vsak madež skušamo najprej spraviti z obleke s pomočjo vode in mila. Če s tem ne dosežemo zaželenega uspeha, skušamo madeže odstraniti s kemičnimi sredstvi. Mastne madeže odstranimo z volnenega blaga tako, da madež bogato potresemo s smukcem in čez eno uro blago dobro okr-tačimo. Dokler je madež svež, ga iz tkanine lahko tudi izlikamo na ta način, da na madež in podenj damo filtrirni trak ali pivnik in potegnemo večkrat po njem s toplim likalnikom. Če so madeži že starejši, se poslužujemo bencina. Volneno krpo namočimo z bencinom ter drgnemo z njo toliko časa po madežu, da ta končno izgine. Nato blago pokrijemo š pivnikom in ga prelikamo z vročim likalnikom, da na ta način odstranimo mastni kolobar, ki ga je pustil bencin. Katran odstranimo z blaga na ta način, da ga pomažemo z maslom in pustimo kako uro, da ga blago posrka. Nato odstranimo, madež na že omenjeni način. Madeže laka in oljnatih barv očistimo tako, da jih drgnemo s krpico, namočeno v terpentinu, nato pa še z mlačno vodo. Jodove madeže očistimo z razredčenim amoniakom. Pri odstranitvi rumenkaste barve, ki jo pušča jod, se poslužujemo žveplene kisline. Madež iz voska odstranimo tako, da ga množice. En sam možak je stopil k meni, eden izmed mojih ljudi. Sledil je drugi, potem Se trije. iPa je bilo konec. Pet mož. Mislil sem na kristjane, ki so tičali v tej masi. »Ali vidiš izid?« mi je zmagovito zaklical Beck. »Poražen si. Ali zdaj verjameš?« Nisem mu odgovoril. »Le poglej, to je delavski razred. Zdaj bi ti lahko butico razbili, toda tega nikdo ne bo storil. Vseeno si naš brat. Ne bojiš se. To nam je všeč. Le ubog tepček si, ki so ti farji in tovarnarji glavo zmešah. Ali verjemi mi, nekega dne, ko boš vse razumel, boš stal na naši strani.« Ta Beck me je znatno prekašal. Nekaj tednov kasneje smo drugič glasovali o izpraznitvi. Spet sem ipredlagaf tajno glasovanje. Tokrat so mi ugodili; znano je bilo, da se jih je zadnjič veliko pritoževalo zaradi .glasovanja z dvignjeno roko’. Delavcem je razložil, da bomo glasovali za zasedbo ali za izpraznitev. Vsak bo prejel listek, ki bo nanj naredil krog ali pa križ, kakor bo pač glasoval, ali za ali proti. In je vse tako imenitno zmešal, da živa duša ni več vedela, pri čem je. »Za« je pomenilo za zasedbo ali za izpraznitev. In za katero izmed obeh je bul krog in za katero križ? Sprevidel sem, kaj bo. Poskušal sem ugovarjati in zahteval, naj bo bolj enostavno. Ljudje naj bi na primer na listek napisali: .Izpraznitev’ ali .Zasedba’. To je bilo jasno in lahko. Ampak Beck ni maral, ker je bilo preveč jasno. Dejal je, da nekateri ne zma- pokrivamo s pivnikom in preko njega likamo z vročim likalnikom, dokler popolnoma ne izgine. Madeže zelenjave in vina odstranimo z vodo in kisom. Sadne madeže očistimo z alkoholom. Blatne madeže pustimo najprej, da se dobro posušijo, nato jih akrtačimo. Pomagamo si tudi z vodo in kisom. Rjasti madeži, ako so sveži, izginejo iz perila, če jih pomakamo v vrel limonin sok, 'kateremu smo dodali nekaj zrnja soli. Zastarele rjaste madeže odstranimo s sokom zajčje deteljice in pustimo nekaj časa na soncu. Plesen na tkaninah odstranimo tako, da jih namakamo 24 ur v kislem mleku. Nato jih operemo z vročo vodo in milom. Madeže krvi očistimo najprej s krpo, namočeno v vodi, nato Šele v oksidirani vodi. Madeže kakaa in čokolade skušamo odstraniti najprej s krpo, namočeno v votli, nato v alkoholu in, če je potrebno, v oksidirani vodi. Madeže črnila odstranimo tako, da jih namočimo v mleku, nato pa pokapamo madež z limoninim sokom. Pri odstranjevanju teh madežev se lahko poslužujemo tudi alkohola. Tudi potne madeže očistimo z alkoholom. Ondina jo pisati, da je pisavo mogoče poznati in da je brezpogojno treba skrbeti za tajnost. Vsekakor je bila čudovita godlja. Delavci so metali vsevprek ,za’ in .proti’, krog in križ. Sedem desetin jih je pa oddalo prazne litke. Prav to je pa Beck tudi hotel. Šesto poglavje RAZNI PRAPORI .Časopis mladih delavcev’ mi je zares pomagal. Vzbujal nam je zavest, da z tovarni služimo dobri stvari. Marsikdo izmed vnanjih pa nas je postrani gledal, češ da zasedbe od naše strani nikakor ni mogoče zagovarjati. Mimogrede so govorili o kristjanih, ki so Se večji revolucionarji kakor komunisti. Zdaj pa sem imel dokaz, da je kristjanovo mesto v prvih vrstah. Dolžnost gospodov tovarnarjev bi bila, da bi se bili pravočasno pobrigali za pravičnost v tovarni. Zdaj, ko je že vse gorelo, ni mogla biti naša naloga, da bi pobegniili. Narobe, celo morali smo vztrajati, kjer smo, da popravljamo napake, ki jih nismo mi zagrešili. In da, kjer smo, kolikor je sploh mogoče, uveljavimo krščanska načela. Naročil sem dvesto časopisov, da s tem zaposlim svoje ljudi. Nobenega poleta niso več imeli in od strahu so bili kar trdi. Jaz prav za prav tudi. Ali oni so to odkrito kazali. Ko bi bil imel ob sebi pet ali šest mladih krščanskih delavcev, bi bilo sijajno. Toda moji ljudje so bili težki ko svinec. Sploh razumeli niso, za kaj gre. Če sem jiih poslal na strokovno zvezo, na C. G. T. ali kam drugam, se niso več vrnili. Osnovni nauki o pridelovanju pšenice 1. Kolobarjenje: Če bi ne kolobarili, to se pravi, če ne bi na isti površini menja-vah pridelkov, bi zemljo enostransko izrabljali, razmnožili bi se posebni živalski in glivični škodljivci in zato bi vedno manj pridelali. To je znano vsem našim kmetovalcem, 'ki zato menjavajo pridelke. Zemlja se odpočije, če jo posejemo z deteljo, katero navadno zamenjamo s koruzo in nato s pšenico. Možna so tudi drugačna kolobarjenja, pri nas' predvsem s krompirjem. 2. Priprava zemljišča: Zemljišče najbolje pripravimo, če ga dolgo pred setvijo, najmanj pa 8 dni prej, čimbolj e preorje-mo. 3. Gnojenje: Če je le mogoče sejemo pšenico na njivo, ki je bila še isto leto, to je za prejšnjo kulturo (koruza, krompir itd.) obilno pognojena s hlevskim gnojem, tako da je v zemlji še mnogo gnojilne moči. V tem primeru gnojimo samo z umetnimi gnojili. Če pa pšenica sledi kulturi, ki ni bila gnojena s hlevskim gnojem, moramo vsekakor zemljo pognojiti z dobro dozorelim hlevskim gnojem. Na en ar ali 100 m2 površine podkopljemo vsaj 2 stota dobrega hlevskega gnoja. To gnojenje dopolnimo z umetnimi gnojili, in sicer raztrosimo na 100 arov ali en ha po 95 gnojilnih enot fos-forove kisline, katero dobimo v 5 stotih 19 odst. superfosfata, 30 enot dušika iz 150 kg 20 odst. žveplenokislega amoniaka in 100 enot kalija, katerega nudita zemlji 2 stota žveplenokislega kalija s 50 do 52 odst. kalija. Navedena umetna gnojila lahko nadomestimo s sestavljenimi umetnimi gnojili, ki imajo navedene odstotke gnojilnih snovi. Tako hlevski gnoj kot umetna gnojila spravimo v zemljo vsaj teden dni pred setvijo. 4. Setev naj se izvrši v dobi od 20. oktobra do 15. novembra s sej alko, ki razdeli seme bolj enakomerno po vsej površini in nam navadno seme tudi prihrani. Količina semena je za vsako sorto že naprej določena, kar nam pove prodajalec semena. Navadno posejemo na en ar po 1 in pol do 2 in četrt kg semena. Seme moramo prej razkužiti, za kar imamo na razpolago mnogo razkužil, a najbolj enostavno razkužimo s prahom Gaffaro, katerega premešamo po četrt kg s 100 kg semena. 5. Sorta mora ustrezati legi in lastnostim zemlje: visokorodnfh pšenic, ki zahtevajo zdo rodovitno zemljo in namakanje, ne bomo sejali v gorskih predelih, ker bi odpovedale; prav tako ne 'bomo sejali na zelo rodovitne njive sort, ki niso sposobne dati rekordnih pridelkov, ker bi pridelek ne zadovoljil. (Dalje prihodnjič) Gospodarske vesti + PRODAJA PRAŠIČEV: Ponudba prašičev je trenutno velika, povpraševanje je umirjeno. V primeru z drugimi leti bi lahko bila večja, vendar so krmila za prašiče zaradi suše v zadnjih mesecih zelo trpela v primeru s prejšnjimi leti. ♦ PRODAJA JAJC: Ponudba in cene jajc so ostale v zadnjem času nespremenjene. Razvoj še nikdar ni bil tako uravnovešen kot letos. + PRODAJA ZELENJAVE: Ponudba je trenutno zelo velika. Na razpolago so večje količine zelja, kolorabe, karfijole. Cene so zelo nizke. Pravtako so ostale nespremenjene cene za čebulo in korenje. ♦ PRODAJA SADJA: Na razpolago je predvsem mnogo jabolk in hrušk, v manjši meri dovažajo na sejme grozdje in češplje, orehov in laških kostanjev je vedno več na ponudbi. Prodaja domačega sadja je zadovoljiva. Cene ostajajo nespremenjene. MEDNARODNI POLOŽAJ: ♦ PRODAJA ŽITA: Trgovina z žitom v prekomorskih deželah je umirjena. Zaradi močne ponudbe je mogoče žito izvažati, kar pravtako drži cene na višini. ♦ PRODAJA KRMIL: Povpraševanje za krmili v Evropi je trenutno boljše kakor ob istem času v preteklih letih. Posebno močno povpraševanje zapazimo v Italiji, kjer posebno primanjkuje krmil. V ostali Evropi so cene nespremenjene. 4 PRODAJA KLAVNE ŽIVINE: Ponudba klavne živine na evropskih sejmiščih nekaj nazaduje, samo v Italiji je ostala nespremenjeno visoka. Ponudba svinj počasi narašča, tako da vrhovne cene počasi upadajo. OBJAVA V gospodinjskih šolah šolskih sester v Št. Jakobu in Št. Rupertu se bo pričel redni pouk v ponedeljek, dne 5. novembra 1962. Še je čas, da se prijavite za šolo, ki je potrebna vsakemu sodobnemu dekletu, če hoče stopiti pripravljena in usposobljena v samostojno življenje. POT V BODOČNOST: ŠTEDITI Živimo v času, ki nam dejansko hoče nuditi vse, kar si moremo misliti. In ravno to nas zapelje, da si nabavimo stvari v trenutku, ko gospodarski predpogoji še niso dani. Tako mislimo, da že danes lahko zaužijemo, kar bomo šele jutri zaslužili. Še nikoli ni bila želja po denarju tako močna kot danes, ko ne utegnemo živeti dovolj hitro, da bi vsak izbil zase svoj delež. Na te nevarnosti nas hoče spomniti svetovni dan Sledenja. Cilji našega stremljenja so nešteti. Hočemo se izobraziti,’ ustanoviti družino, zgraditi dom, začeti podjetje. Vsi hočemo zboljšati svoj življenjski standard. A svoje cilje bodo samo tedaj dosegli, če bomo šli pravilno pot: pot štednje in varčevanja. Ali so se spotoma 'kje izgubili ali pa jih sploh sprejeli niso. Najhujša pa je bila njihova obupanost, pesimizem. »Zaman se (borimo,« so mi dopovedovali. »Samo kažemo se jim, uspeha pa nimamo nobenega. Cegetisfi so zdaj pač gospodarji. Samo enotna strokovna organizacija bo ostala in ta bo vse druge pozobala ... Ali bi ne bilo bolje, ko bi takoj zaokre-nili?...« Ti možaki so bili stari petintrideset do štirideset let. Dva sta bila Belgijca, trije Francozi, minni družinski očetje, pošteni ljudje. Boja so se plaSili. Mučil sem se, ko sem moral to težo sem iu 'tja porivati. Večkrat sem kar obupaval. Pa sem se spet spomnil besed abbeja Cardijma: »Vzemi, kar dobiš. Vzemimo ljudi take, kakšni pač so, in jih potiskajmo naprej. Bo že Kristus dodal, kar bo manjkalo ...« Pa sem jih potisnil v reko. V delavnicah so morali 'kvartali, na dvorišču organizirati igre z žogo. 'Prodajali so naš 'časopis; pravica do tega mi je bila priznana. Pazili so tudi na naše razglase; zahteval sem namreč, da morajo poleg razglasov C. G. T. biti nabiti tudi naši: izjave našega glavnega 'tajništva in naše strokovne zveze. Delavci so nas vsekakor priznavali. Svoje pravice smo uveljavili. Upoštevali so nas. Večkrat sem moral časopis še drugič naročiti, in sicer vkljub temu, da sta komunistična ,Hu-manilte’ in socialistični jPopulaire’ vsak dan prihajala ter prinašala po cele strani slik in zgodb o našli zasedbi. Naša .Delavska mladina’ pa je izhajala le vsakih štirinajst v dni. ('Dalje prihodnjič) Fanfje gradijo Kdo ne pozina modernega oznanjevalca Ljubezni! do preganjanih, osirotelih in brezdomnih, patra Werenfrieda van Strasten, katerega imenujejo tudi »Speckpater«? Ta holandski duhovnik je v povojnih letih v svoji nesdbični ljubezni do bližnjega iznašel povsem nova pota, kako pomagati modernim siromakom. Med temi so po končani svetovni vojni bili najbolj potrebni prav oni, Iki so doživljali grozote pregnanstva in begunstva, 'ko so s culo v roki morali negotovi bodočnosti nasproti skozi zapuščena in opustdšena taborišča, ki so še le malo prej 'bila priče mačističnih grozodejstev. Tisočev in tisdčev teh nesrečnih je bilo v najhujSih dndh 'deležnih sadov iznajdljive in neumorne ljubezni »Speckpatra«. Pa naj je bila to hrana ali obleka ali zasilno stanovanje. Toda poleg tega jim je preskrbel še hrane za onemogle in obupane duše. S tem, da jim je oskrbel versko oskrbo ter jim omogočil dostop do verskih tolažil, je bilo njegovo delo deležno še posebnega blagoslova in je našlo nešteto razumevajočih src. Najtežja vprašanja povojnega časa so danes večji del rešena, čeprav se število beguncev še ni povsem ustavilo. Skrb zanje so danes že prevzele države same. Toda neumorni »Speckpater« še me more mirovati. Zato si je poiskal s svojimi sodelavci drugo področje socialno-karitativne dejavnosti. Med najvažnejše socialne probleme spada danes gotovo stanovanjsko vprašanje. Vsepovsod še primanjkuje stanovanj, v kolikor pa jih je mogoče dobiti, je odkup stanovanjskih pravic in najemnina za rev nejše sloje skoraj vse prevelika. Se vedno so se zato morali rentniki, stari zapuščeno in številne družine potikati po nezdravih barakah ali temnih kleteh mestnih palač. In prav na te je '»Speckpater« začel zadnja leta misliti ter jim skušal pomagati. Pri tem je prišel na idejo, da je treba te zavržene končno za vedno rešiti teh brlogov. V ta namen je začel zbirati denar in delovno moč. Usipel je in poleg denarja se mu je ponudila tudi delovna sila v izdatni meri. Zemljišča so mu deželne Oblasti darovale. Njegov glas vabila je šel preko dežel in mest in mnOgi so se že prijavljali na delo. Tako je prišlo iz Holandije v Nemčijo 80 skupin in med njimi je bil tudi bogoslovec Josef van Rytt iz Utrechta. Največ je bilo mladine in medsebojno razmerje je bilo nebeško; pa saj jih je združila skupna vez ljubezni. Veliko delo so opravili v počitniških mesecih nesdbični fantje iz Holandske. Celih 3000 delovnih ur so »darovali« stavbnemu načrtu patra »Spedkpatra« in tako so mu prihranili nad 60.000 mark. Žal je manjkalo še mnogo dežel; te so se odzvale klicu ljubezni v precej pičli meri. Toda Holandci so dali dober vzgled in po njih žrtvi ho mnogo vdov in potrebnih deležnih sadov nesebične ljubezni »Spedkpatra« in njegovih prostovoljnih delavcev. l2.ii mLcuLina in priumto Misijonska prireditev: „0b Sinji reki" v Kolpingovi dvorani Med slovanskimi dijaki, ki stanujejo v Mohorjevem domu, obstoja delavni misijonski krožek '»Lamibert Ehrlich«. Prav vneto deluje in razširja med dijaki misijonsko misel, obenem pa tudi zbira skromne prispevke, katere si študenti pri trgaj o od svojega »študentovskega premoženja«. Vsakoletna misijonska prireditev v Kolpingovi dvorani je postala že kar tradicija. Tudi letos so študentje pripravili prav lepo misijonsko akademijo, na kateri se je zbralo mnogo gledalcev; tokrat je bila velika Kolpimgova dvorana ponovno pohia. Letošnjo misijonsko prireditev je otvoril dijak Jozej Miiller, 'ki je v svojem govoru predstavil misijonski krožek celovških študentov zbranemu občinstvu. Poudarjal je, da so si fantje postavili za cilj, da sledijo tudi v misijonski misli navodilom Cerkve. Nadalje je poudaril, da hočejo to idealno delo vršiti po vzgledu velikega slovenskega delavca v zaledju, pokojnega vseučilišlkega profesorja in koroškega rojaka dr. Lam-berta Ehrlicha. 'Njegovemu imenu je posvečen tudi njihov misijonski krožek. Da bi se prireditev ne zavlekla preveč, so letos opustili posebne pevske točke in se omejili le na lepo misijonsko igro »Ob sinji reki«. Prav živahno so jo podali študentje iz Heimlingerjevega doma. Čeprav so nekateri Sele prvič nastopali, je vendar igra /Cio lepo uspela. 'Posebej pa je treba pohvaliti malega in prebrisanega Tarcizija in misijonskega brata Luiza, očeta Angela in modrega Tama. Snov igre je povzeta iz življenja med kitajskimi misijonarji pred sedanjim preganjanjem. Slovenski misijonar pride v nek kraj ob Sinji reki s svojim misijonskim bratom. Kmalu si pridobi s svojo ljubeznijo in nesebičnostjo del prebivalcev, med njimi največ revnih in zavrženih otrok. Kitajski honci in bogataši pa nasprotujejo njegovemu delu, ker se čutijo ogrožene. To sovraštvo pride do viška, 'ko se novo-došli angleški pastor poveže z misijonarjevimi sovražniki, ki sklenejo zaroto: misijonarja je treba ubiti, misijon pa zažgati. Toda misijonarjevi prijatelji storijo vse, da ujetega misijonarja rešijo in neustrašeni Tarcizij je pregnal zločinske pogane, ki so hoteli celo sveto Hostijo darovati poganskim bogovom. To zločinsko dejanje je mnoge pogane privedlo do spoznanja resnice in so se spredbrnili k pravemu Bogu. 'Lepo igro so poživali izvirni pevski vložki, katere so mladi »Kitajlčki« prav prijetno zapeli. Tudi pisane kitajske Obleke so dajale celotni prireditvi pravi misijonski dkvir. Igra je bila na splošno dobro podana. Obleke, posebno te Kitajcev, so poživile dejanja. Angleškemu pastorju bi se bolj prilegla siva obleka, kot jo navadno nosijo pastorji. Maske so se posrečile, posebno dečkov. K posameznim vlogam bi pripom-milii še tole: večinoma so se igravci dobro vživeti v svoje vloge. Edino vloga Lama je prišla premalo do izraza. Posebno tedaj, ko hoče očeta prepričati o svoji veri. Seng, je razen z malimi nedostatki živo podal vlogo. Opaziti je, da je igravec te vloge začetnik, pač pa se mu obeta dober igravski talent. Anglikanski pastor Bek je bil sicer bolj skromen v gestikulaciji, a je vsaj deloma zadel značaj vloge, misijonski brat Lujz se je ddbro uživel v svojo vlogo; opaziti pa je bilo malo pretiravanja bodisi v besedi kakor tudi v kretnji. Dečki so bili posrečeni ne samo v oblekah, ampak so tudi živo podali njihovo nalogo. Pesmi, ki so jih prepevali vmes, so poživile igro. Že melodija je zvenela kot tista rumeno-kožcev. Vsekakor je ta prireditev dobro uspela. Vse priznanje igralcem kakor tudi režiserju preč. g. dr. Francetu Ciganu. Veliko truda je stalo dijake, da so v tako kratkem času — v pičlem mesecu — postavili na oder lepo misijonsko igro. 'Posebno nas veseli, da vse to delajo iz zanimanja za misijone ter za razširitev njene ideje. Zato je prav, da podpiramo s tern misijonsko stvar, ki naj bi odslej našla takih posnemalcev, kot je naš dijaški misijonski krožek. Naša želja je, da bi ta igra nastopila pot po naših odrih in navdušila čimveč ljudi za veliko misijonsko idejo im zanimanje. Dijakom pa želimo še mnogo uspeha pri delu za misijone. Med gosti je 'bilo mnogo staršev naših študentov, ki so prav s ponosom spremljali uspehe svojih sinov. Bili so pa na prireditvi tudi mil. g. prelat dr. Bliimi in kanonik Zedhner ter več. gg. profesorjev z g. ravnateljem dr. Tisdhlerjem. ko I. SOCALNA ŠOLA: „Vera je opij“... ? Človek je duhovno im socialno bitje. Ustvarjen je iz duše in telesa, zato je v njem dvojno življenje: duhovno in telesno. Bog mu je dal to dvojno življenje in pregrešil hi se, če bi kakorkoli eno ali drugo zanemarjal. Skrbeti1 mora zato z vso vestnostjo za življenje duše in telesa. Skrb za dušo — telo V skrbi za telo mu stoji ob strani državna oblast, iki ga ščiti in mu pomaga, da si svoje socialno življenje zadovoljivo ureja. V tkr.bi za življenje duše pa mu je Bog dal Cerkev za vodnico, da z večjo gotovostjo dosega svoj končni cilj. Pri tem mu odločilno pomagajo nadnaravna sredstva, katera je Kristus izročil svoji Cerkvi. K človekovemu blagostanju in njegovi 'končni sreči sta nujno potrebni zato Cerkev in država; obe naj sodelujeta pri u-stvarjanju človekove sreče in splošne blaginje družbe. Kako veliko škodo utrpi družba v onih državah, kjer je Cerkev zapostavljena ali celo preganjana. Tam ustvarjajo nenaravno stanje, ki ljudi raizdvaja in jih ovira pri njihovem naravnem razvoju in delovanju. Tam hočejo v človeku ubiti duha in ga narediti za navadno živinče, ki je le toliko vredno, v kolikor služi družbi oz. državi. Tako postane v taki državi človek pravi sulžehj; saj mu ne prizna!]o božje podobe in človečanskih pravic. Ob tej misli postane krilatica »vera je opij« dvakrat usodna. Znano je, da jo je prvi izrekel Lenin, katerega še danes mnogi povzdigujejo do časti »rešitelja prole- tarcev«. Bolj bi svojega sovraštva do Boga in vere ne mogel izpovedati, kot ga je s tem, da vero primerja opiju — uspavalnemu strupu . . . Proč z vero Lenin je oče-modernega komunizma Li4 / zato ni čuda, če še danes komunizem oznanja, da Cerkev ni samo sovražnica ljudstva in njegovega napredka, kar so učili mnogi brezbožci pred dvesto leti, marveč mu je že sama vera, versko prepričanje, ki priznava nadzemskega Boga, za delovno ljudstvo škodljivo. Vera je namreč po tem nauku plod kapitalističnih gospodarskih razmer in izkoriščevalno sredstvo v rokah kapitalistov. Z vero kapitalisti uspavajo delavce češ, vse pravice bodo dosegli po smrti pri Bogu ... in zato ne zahtevajo svojih pravic. V tem je vzrok, zakaj komunisti v vseh deželah, kjer prevzemajo oblast, tako strastno preganjajo vero. Tako proglasijo za sovražnika številka 1 prav ono vero, ki oznanja Njega, ki je postal delavec — tesarjev sin in je s tem kot Bog in človek prav delavski stan najvišje povzdignil. Krivična je krilatica »vera je opij«. VenV dar pa mnogi kristjani prav v socialnih odnosih do bližnjega ne storijo svoje dolžnosti. Tako so prav oni krivi, če božji sovražniki Cerkve blatijo, ker s svojim nesocialnim ravnanjem povzročajo upravičeno pohujšanje. Toda vera je vedno učila Kristusov evangelij pravičnosti in je v svojem socialnem nauku odločno branila pravice delavstva. JANEZ JALEN: 4 CVETKOVA (dUka ZGODBA Lisca je začela Obračati glavo nazaj po sebi. Preden je Cilka uganila, kaj namerava, se je Že zvalila na tla. Da Vsaj malo u-kroti bdlečine v čreVjlu, se je hotela pireva-lijati in razbrcati. Bila pa jc preveč na kratko privezaha, Glalva ji je obvisela v zraku. Začela je težko hropsti. »Zaiduši se,« se je Cilka prestrašila. Že jc bila pri {povodcu, da ga Odveže. Nič ni pomislila, da jo utegne Lisca ponevedoma tako brcniti, da ibo Imela dovolj. Skrb za kobilo je preVpila brigo za samo sebe. S svojo težo je IkObila voizel talko trdo zadrgnila, da bi morala biti Cilka trikrat močnejša, če bi ga hotela odvdzati. Hitro je to spoznala in nič si n!i 'tajilla. Stekla je pred hlev, smela s kljuke očetovo kOso in kar od daleč prerezala povodec. Kobili je glava omahnila na tla. Cilka je mislila, tla kar koj pogine. Pa Lisca je spet vstala. »NiČ ne pomaga. Po ata moram.« Jadrno je odlprla vrata in se skoraj zaletela v očeta. i»Kakšen rolpot pa je v hlevu?« »Kobilo kolje. Preveč ste ji dali detelje.« Cilka ni mislila dolžiti očeta. Sebe im svojo razmišljemost je. Cvetek je pogledal in koj razsodil. »Olja ji bo trdba vliti. Sami ne zmoremo. Po Janeza stopi, a drugim ni treba vedeti.« »Janeza ni doma. Koj po dežju je odšel k Mrzlemu studencu.« »'Pa po Robarjevega Martina.« »INaj gre RozaIka.« »Sami še ne spodobi. Se Minco pokliči. Obe naj gresta. Bosta druga drugo strahu varovali.« Povsod So že spali. Vas je molčala. Le v gornjem koncu nekje je lajal pes. Najbrž ga je motil kak vasovalec. Ura je tekla na polnoč. Cvetkova hiša pa je oživela kakor opoldne. 'Dekleta so tekale naokrog. Minci 'je šlo na jok. Rozalki se je dobro »delo, tla je oče 'poklical njenega fanta na pomoč. Cilka je bila pa vsa prepadena, kakor bi bila pričakovala, da jo zdaj zdaj 'kdo s trdo stisnjeno pestjo udari naravnost v obraz. Oče pa je sredi 'hleva razvezoval otepe in stlal slamo na debelo in široko. Z največjo težavo Sta s Cilko spravila Lisco iz paža v vrtinec slame. Kakor bi bila razumela, zakaj ji je gospodar postlal, se je kobila koj ulegla, se zvalila na hrbet, se valjala in divje bila Okrog sdbe, dokler ni vsa upehana obležala na strani, težko hropla in molila noge daleč od sebe. »Skovik, skovik, skovik, vik, vik,« se je oglasil pod oknom 'skovir, 'ki ga je privabila luč. Oče m Cilka sta se spogledala. Rekel ni nobeden nič, mislita sta pa oba isto. Cilka je občutila, kakor Ibi se ji bil podiral strop na glavo. * Cvetkovi so južinali. Na Obrazih se je vsem poznala neprespana noč. Oče je mračno gledal predse, dekleta pa so imele objokane oči. Nikomur se ni ljubilo govoriti. V hiši je bilo vse tiho. še muhe niso brenčale. Izletele so se gret na -sonce. Le žlice so počasi 'poškrtavaie ob rob sklede. Pred šupo je zarožljala veriga. Cezar se je pognal in togotno zalajal. Kikirilkmil je petelin, 'kakor bil bil kragulj preletel hišo. Vse štiri žlice so zastale na mizi. Na dvor je ipriropotal težak voz. Cvetek se je ozrl skoz Okno: »Konjederec je prišel.« Vsi hkrati so odložili žlice in vstali. Na molitev ni mislil nihče. Minca se je spustila v glasen jok. Rozalka je ihtela. Cilka se je grizla v ustnice. Pobrala je žlice in odnesla le na pol prazno skledo v kuhi-avjo. Cvetek je stopil na prag in videl, kako gre konjedeičev hlapce naravnost proti Cezarju. Že je Blaž hotel zavpiti, naj pazi, da ga ne popade, ko je pes hipoma stisnil rep med noge in zbežal talko daleč v listje, kakor mu je veriga pustila. Cvetek je bil trdno prepričan, da IkonjederČev hlapec smrdi ‘po pasji smrti. »Dober dan, oče,« je pozdravil konjederec. »Eee, sl alb dan je, slab. Prav nič vaju nisem vesel.« »Naju nikjer niso. Pust j c najin opravek in prav nič lep. 'Potreben pa je, če ne bi bilo še več nesreč.« Hlapec je izpregel težka konja. Drug pred 'drugim sta bila vprežena, ne v par, zaradi ozke poti ne. Rejena sta bila taiko, da sta se kar svetila. »Z mesom jih krnn-pravijo,« je pomislil Cvetek. »Bog ve, & je res. Za prašiče že verjamem. Da bi pa kan j konja žrl... Nak! Mogoče pa je. 1a" ko je tvoja nesreča njemu dobiček.« Pred hlev je prijokala Minca. 'Mislila je, da jo pošljejo po možake, da bodo p°' magali naložiti Lisco. Pa jo je oče zavrnil-'»Odveč si, nazaj v hišo pojdi in ne kisaj sel Zdaj je, kar je.« Minca je poslušala. Radovedna, kako neki spravijo kobilo na voz, ko bi jo vsi prl hiši komaj premaknili, je pozabila na Hlapec je voz obrnil, začel prepenjati verige in razmotavati vrvi. Cvetek in konjederec sta stopila v hlev-Konjederec je začutil z gospodarjem: »škoda 'kobile, zares škoda, [.epa je.« »'Pa kako škoda! Ne bom lahko druge kupil, pa 'take teže ne 1m> im še ob sorto sem. Letos sem jo spet vodil. Ko bi bil3 •storila kobilico, Ibi bil žrebe Obdtžal z3 dom.« Pripovedoval je konjedercu, da je In*'1 Lisca še starega iPorentovega plemena. župnika zapovrstjo da sta se v Srednji vasi pisala Porenta. Stric in nečak. Luka je z3' P * | * S * /\ * N * O * /\ * N * J * E IVAN CANKAR: DOMA »Bog ite živi, Andrej ec, Andrejček, An-druška, dušica naša, ti up našega naroda!... Trčimo, iprijalteliji!« Znova so zazveneli kozarci. Navdušenje je gorelo z vseh obrazov. Vse navskriž so se glasile najveličastnejše politične in literarne ideje. Središče družbe je bil nocoj Andrdj Talipan, ki se je odpravljal domu in čakal polnočnega vlaka, čutil se je tako srečnega, lahkega, kakor doslej še nikdar. Vse telo mu je prepojila prijetna vzbur 'jonost, pred očmi se mu je meglilo in bleščalo, obrazi prijateljev so se mu zdeli krasni in ljubezttjivi. Srce .se mu je širilo in dvigalo; govoril je čudovito gladko in zavestno o najtežjih problemih; vse se mu je zdelo naravno in mogoče; trdno, kot nikoli prej;, zaupal je vase, v svojo moč im Iženijalmost. »Česa maj se bojimo, prijatelji? Moč in Uspeh je v samozavesti; in četudi nas je malo, četudi ne stoji za nami tuleča iu ploskajoča masa, — mi vržemo ob tla ma-meluštvo im abderitstvo v našem javnem 'življenju ...« 'Napitnica se je vrstila za napitnico. Vino se je odtakalo na tla, prijatelji so se objemali in si stiskali roke. To je bilo slovo brez žallositi in potrtosti, polno upov, življenja in navdušenosti... Noč je bila tiha in krasna, ko so stopali proti kolodvoru. Kakor meštevilne zlate iskre lesketale so se zvezde na nebu. Visoka poslopja so stala ) eeSti mrtva im Črna, kakor veliki nagrobni spomeniki... Andrej Talipan je sedel v kupeju. Njemu nasproti je dremal debelušen starec, s tolstim, temnordečim in potnim obrazom. Plešasto glavo je naslanjal ma majbno blazinico; dihal je težko, s polodprtimi ustni im nagubanim čelom; na sencih so se mu svetile drobne znojne kaplje. V drugem kotu je slonela suha, koščena ženska, z blodim, upalim obrazom in udrtimi očmi; strmela je v venomer predse in si igrala s palci na rokah. Talipan je stopil iz kripeja na ozki ho-'(lnik. Odprl je okno in si prižgal cigareto. Luna je sijala s 'polno, zlatorumeno Svetlobo na krasne jpoklrajine, potapljajoče, se v polnočno .poltemo. Tu in tam se je zableščala reka med črnimi holmi, zasvetila se je globoko v dolini majhlna vas v zaspani mesečini luči, bežal je mimo vlaka temen tozd z visokimi smrekovimi vrhovi. Daleč . ' i pa se je širilo švetlosinje nebo, kakor velik prt, potresen z vijolicami in biseri. Andrej se je čutil srečnega, da mu je $rce prekipevalo od blažonstva in zadovoljstva. Pred očmi so mu vstajali najlepši pri-Vx>r\ iz mladih let; zdelo se mu je, da že sedi med svojimi dragimi doma v prijazni sobi, da vidi ljubeči Obraz materin z dobrimi, blagimi očmi, ki opazujejo s skrbjo njegov Obraz — '»da li nisi shujšal, 'ljubi sim?« In prinesla mu je kave na mizo, sedla poleg njega .in poslušala, kako ji je pravil o velikem mestu, o širokih cestah in o velikih poslppjih .. . Od hrepenenja in sreče so mu stopile solze v oči; zdelo se mu je, da vozi vlak nenavadno počasi, da se mudi pred postajami dolgo, kakor bi ga okopali... Na vzhodu se je pričelo svetli ti; nebo je gorelo v polni, žolti barvi, na njivah so se prikazovali delavci, tu pa tam je zazvenelo veselo petje ... »Grahovo!« Talipan je izstopil. Z urnimi koraki je Stopal po vaši proti nizki, domači koči. Sonce je sijalo v vsej svoji krasoti, po plotovih so Čivkali vrabci in se lovili po cesti. Stopil je v sobo. Ob črno [pogrnjeni postelji so gorele sveče, tiri na vsaki strani. Na odru pa je ležala njegova mati, s sesu-šenim, bledim Obrazom in za tim j enimi očmi. Sestre so klečale ob postelji im pla-kale, oče pa je hodil po sobi s sklonjeno glavo in strmel v tla. NARODNA Legenda o Sv. gori V hudi zimi je bežala Marija z Jezušč-kom skozi naše kraje v Egipt. Pod Sv. goro pri Gorici je sveto Družino nenadoma dohitel snežni metež, kar se v tistih krajih 'redkokdaj dogodi. Marija je zavila Dete že v svoj predpasnik in toplo privila k sebi. Poltem so »e vsi. trije stisnili k steni ob cesti, da bi tam počakali konec viharja. Po gori je nosil vihar oblake snega. Tulilo in zavijalo je, (kakor bi bilo tam zgoraj polno lačnih volkov. Ali Jezušček je mirno 'spal v Marijinem naročju in ni nič vedel o nevihti. Čakali so, da je vihar ponehal. Polagoma se je začelo nebo jasniti. Končno je posvetilo sonce, da se je razsvetila vsa pokrajina. Vse se je lesketalo in bilo je, kakor bi kdo tisti trenutek 'posul po vsej go-riški zemlji samih biserov. Marija je zaprla oči 'ter se 'tiho čudila: »Prelepa je ta dežela. Tu bi .rada zmerom ostala!« Ko je Marija stopila spet na cesto, je veter še enkrat potegnil tako močno, da ji je utrgalo predpasnik. Vzelo ga je ter odneslo visoko po zraku proti gori. Tam je padel predpasnik na pobočje. Sv. Družina je odšla po poti dalje. Sonce je zdaj grelo naravnost v božje Dete, ki je lže odprlo oči. Preden so prišli čez Sočo, se je Marija ozrla. Tedaj je zagledala na Sv. gori veliko zeleno liso, ki je bila podobna predpasniku. Bilo je, kakor da je med belim snegom zelen vinograd, »Naj bo v božjem imenu!« ije šepetala Marija. Od tedaj rodi po vsej goriški zemlji vinska trta. »Molči, besedil j ivka, in poglej, kaj bom storil!« zavrne pes mačko, skoči po vratih, da se zaklenejo, in tat ne more iz hrama. Potem začne lajati in tako hudo razsajati, da priderdjo ljudje od vseh krajev gledat in zasačijo tatu v hramu. Ko je mačka to videla, si je mislila sama pri sebi: »Modro jo je Čujež. zvil; tudi jaz hočem tako storiti: najprej skrbeti zase, potem pa za gospodinjo. Sosedove piske hodijo na naš vrt grede razkopavat in delajo gospodinji škodo. Tiho zlezem za njimi, zgrabim piško in imela bom dobro kosilo. Drugi piščanci bodo odleteli in mati me bodo imeli prav radi.« Muca si vse to izmisli, zleze potuhnjeno skozi plot ter hoče ravno Skočiti nad najlepše pišče in ga zadaviti; kar jo zapazi sosedov hlapec in jo tako udari s kamnom, da se na pol mrtva privleče na dVorišče. »Ha, hal« se ji roga Čujež. »Prav ti je, prav, kradi j ivka! Tako se godi vsakomur, ki pri svojem delu in nedelu misli le na svoj dobiček.« ZRCALO V PESKU Na nekem osamljenem Otoku nekje na Južnem morju, kjer le redko pristane kaka ladja in še redkeje stopi na suho kak bel človek, se je zgodilo, da je nek mlad divjak iz notranjščine na svojem lovskem pohodu prodrl do obale, ko se je .potikal ob obali ter se čudil nenavadnemu pogledu v morje, na katerega doslej ni bil vajen, je nenadoma opazil neko čudno stvar pred seboj v pesku. ‘Bila je o kroglasta plošča iz neke nepoznane snovi, ki se je čudno svetila, približno tako velika kot ponočni mesec na nebu. Radoveden se ije divjak približal Čudni stvari, spustil se je na kolena in se sklonil čeznjo. V svoje veliko začudenje je jasno in razločno zapazil, da iz bleščeče ploskve zre vanj človeški obraz. In ta obraz mu ni bil prav nič tuj, nekam čedno je bil podoben njegovemu očetu, ki je pred 'kratkim umrl. Seveda, oblika nosa je bila ista, prav tako ploščata in s širokimi nosnicami ter nizkim hrbtom, kot pri njegovem očetu, usta so bila kot urezana po očetovih, z debelimi ustnicami, in tudi izraz temno-rjavih oči je bil prav tako otožen, kot pri pokojniku. Samo, da je moral biti človek, upodobljen na tej plošči, mnogo mlajši od njegovega očeta, kaj ti na sliki ni bilo videti niti ene izmed gostih in globokih gub, ki so razorale Čelo in lice njegovega očeta. Dolgo časa je divjak nqpremičrfo strmel in Občudoval svojo najdbo in si ni upal niti ganiti. Da ima ta čudovita stvar v pesku neko zvezo z injiim, mu je bilo jasno. Zato je Sklenil, da vzame bleščečo stvar s seboj in jo Obesi na klin v svoji koči. Gotovo bo duh njegovega umrlega očeta, ki je s to čudno stvarjo 'brez dvoma v zvezi, njemu in njegovi hiši prinašal blagoslov. Ko pa se je s svojo najdbo pod pazduho vračal nazaj po pragozdu proti domu, mu je padlo na misel, kako slabo se je njegov pokojni oče za časa svojega življenja razumel s snaho. »'Če sedaj to sliko Obesim v naši koci«, je premišljeval divjak, »se bo moja žena noč in dan jezila zaradi tega. Saj ko je še živel, ona m nikdar marala mojega očeta, in sedaj, ko je umrl, ga bo pa še toliko manj tipela v hiši.« Nekoliko je še, razmišljal, in potem je sklenil, da ho zaenkrat sliko skril nekje izven koče, a potom jo bo Ob primerni priliki, ko ga žena ne bi videla, shranil v hiši. Toda, 'ko je prišel domov in pozdravil ženo, je njegov obraz kazal tako zadrego, da je žena takoj nekaj zasumila. Zato ni spustila moža iz oči. Zvečer, ko je divjak mislil, da ga nihče ne vidi. je Skrivaj spravil čarobno ploščo v kočo in jo skril pod svojim ležiščem. Toda nič ni ušlo pazljivim ženinim očem. Drugo jutro je divjak zgodaj vstal in odšel na lov. Žena pa ni imela nobenega nujnejšega opravila koit da je (porinila stran blazinice, na katerih sta bila spala ponoči. Ni ji bilo treba dolgo iskati: kmalu je ležala pred njo okrogla plošča. ŽenSka se je spustila na kolena in se nagnila nad čudni predmet, ki je izgledal kot luna, ki je padla z neba. Dolgo časa je negibno strmela vanj in od ogorčenja ni mogla spraviti glasu iz sebe. Nato pa se 'je njen Obraz spačil od zlobnega škodoželja. »Kako je vendar ta ženščina odurna« je vzkliknila »in njeno sliko si je moj mož prinesel s seboj!« V sladki zavesti, da se bo nezvesti soprog kaj kmalu od te grde tekmovalke zopet povrnil k njej, je žena mimo pregrnila z blazinami ogledalo na ležišču. ANTON MARTIN SLOMŠEK: Pes in mačka Kadar so ljudje delali na polju, je Ču-jaz doma Skrbno varoval in cul, da bi kak tat ne okradel doma. Ko Čujež leži na sredi dvora, se pritepe hudobnež in zapreti psu, da mu razkolje z gorjačo glavo, ako zalaja. Kaj hoče storiti ubogi čujež? Ponižno se priklona hudobnežu in tat se brez strahu odpravi v hram. »Oj ti zvesti čujež ti! Le poglejte ga, kako varuje dom! Pač nisi vreden, da te domači toliko hvalijo.« Talko se oglasi mačka z ognjišča in pozabavlja psu. slovel po najtežjem paru kobil v Bohinju. Kar vse je gledalo, kadar jih je zapregel pred kočijo. Od (Luka je dobil pleme na Koprivnik Ižupnik Sodnik. Od tega gospo-la z »ne« ali pa če bodo pozitivni odgovori na predlog o reviziji predstavljali le »slabo, srednjo ali neprepričljivo« večino. De Ganile je ponovil utemeljitve, ki jih je navedel že v svojih prejšnjih govorih, da 'bi bilo treba šefu države dati taka pooblastila, ki bi omogočila, da bi postal »voditelj« Francije, »garant« in »ključna točka njenih institucij«. De Ganile je poudaril, da je v času pete republike to omogočilo diižavi, da gre po poti »napredka, blaginje in veličine«. Glede predloga o novem načinu voljenja šefa države pa je de Gaulle ponovno dejal, da jc to potrebno zato, da bi se izognili nevarnosti »zmede in katastrofe«, v kateri bi se znašla Francija, če bi uspel »kak atentat, ki jih pripravljajo«. V svojem govoru je de Gaulle zelo ostro napadel politične stranke in jih obtožil, da so v času četrte republike privedle državo na rob prepada, kar bi se po njegovem mnenju ponovno zgodilo, če bi bil obnovljen rdžim, ki deželo prepušča na milost in nemilost strankam. Na temelju tega je prihodnji referendum označil »kot dogodek, ki bo odločil o usodi Francije«. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 29. 10.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — To in ono. 18.00 Slovenske narodne. - TOREK, 30. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Recitacija in deklamacij a. (3. del). — SREDA, 31. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 1. 11.: 7.30 Odprta noč in dan so groba vrata... — PETEK, 2. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih. — Jettejeva prisega. — SOBOTA, 3. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas. — NEDELJA, 4. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. MALI OGLASI MOČNA SADNA DREVESCA in ribezelj nudi drevesnica MARKO POLZER, št. Vid v Podjuni, Post St. Veit i. J. Ugodno prodam čevljarski šivalni stroj in godbeni avtomat (Musikbox). — Naslov pri upravi lista. Dekle za pomoč sprejmemo v gospodinjstvu. Imela l>o priliko se naučiti kuhanja, vkuhavanja in strežbe gostom. — Naslov pri upravi lista. STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popelline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiril Gumijasti plašči. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj. VAL. TARMANN , KLAGENFURT, Volkermarkter St. 16 ZAČETEK HOKEJA NA LEDU KAC - WEV 9:1, 2:0, 5:0) S to veliko zmago nad državnim prvakom so Cclovčani otvortli 4. hokejsko sezono. Korošci se niso samo vztrajneje borili, ampak so tudi v kondiciji prekašali igravce WEV-a. Od KAC-a bi bilo treba pohvaliti oba Kanadčana Williamsona ter Leinona, od domačinov pa Monitzcrja, Kaklna kakor tudi Ilobrega vratarja Hiibnerja. QLEPALI$CE V CELOVCU ] Otvoritev zimske sezone 1962/63 v mestnem gledališču Petek, 2. novembra, ob 19.30: Andorra — krstna predstava. 1. prestava abo. A, GWF in deželski abo — petek. — Sobota, 3. novembra, ob 19.30: Andorra. Nedelja, 4. novembra, ob 15.00: Andorra, 1. predstava deželski abo. — nedelja. Za vse predstave prosta prodaja vstopnic. Predprodaja vstopnic za vse predstave v Mestnem gledališču in za Dom glasbe ter Komorne igre od 19,00 dalje tudi v Domu glasbe. Velika komorna dvorana, MiestalerstraBe Petek 26. lin sobota 27. oktobra, ob 19.30: Die Csardasfiirstin. Nedelja 28. oktobra rib 15,00: Die Csardasfiirstin (zadnjikrat). KOMORNE IGRE V DOMU GLASBE Sobota 27. Oktobra: Geliebter Gangster (zadnjikrat). Nedelja 28. oktobra: Kataki (Sovražnik) — krstna predstava. Nedelja 4. novembra: Kataki, začetek vedno ob 19,30. MODRA DVORANA V DOMU GLASBE Petek 26. oktobra, ob 19.30: Literarni večer. »Hauptmann Radin« Heinza Zech-manna. ( filmska ocena Bistrica v Rožu. — Sobota, 27. 10.: Im Namen einer Mutter (IVb). — Dramatičen film. Mlada mati maščuje umor nad svojim otrokom s tem, da ustreli morilca, ki je bil radi nenormalnega duševnega stanja od sodnije oproščen. Za odrasle z resnim premislekom. — Nedelja, 28. 10.: Der Mann mit der griinen Nelke (IVa). — Dramatičen Čilim, v središču proces proti moškemu, kateri ima protinaravne nagone. — Sreda, 31. 10.: Der Frosch miit der Maske (IV). — Kriminalni film, ki kaže borbo policije proti zločinski bandi. Borovlje. — Sobota, 27. 10.: Die Schachnovelle (III). — Znan dunajski pravdnik uide v gestapovskem zaporu duševni izolaciji s tem, da se bavi s šahovskimi problemi. — Nedelja, 28. 10.: Die Ele-demiaus (III). — Film po znani opereti. — Torek, 30. 10.: Eintnitt venboten (I++). — Problem črncev v Ameriki z usodo neke družine. — Četrt 1. 10.: Via Mala (IVa). — Na slaba pota zašel žagar muči svojo družino, in ta ga končno umori. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 27. in 28. 10.: Dor Teufel spielte Balalcika (III + ). — Usode nemških . ujetnikov v nekem sibirskem taborišču. Miklavčevo. — Nedelja, 28. 10.: Die Budden-broooks I. Teil (IV). — Blesk in razpad neke nemške plemiške družine v sredi preteklega stoletja, po znanem romanu. — Četrtek, 1. 11.: Die Buddenbrooflkjs II. Tell (IV). — Nadaljevanje I-dola. Pliberk. — Sobota in nedelja, 27. in 28. 10.: Lie-boloi (IVa). — Tragična ljubezenska zgodba s prelomom zakona, dvobojem in samomorom. Moralni zadržki! — Torek, 30. 10.: Dracula und scine Bratite (IVa). — Grozljiv film za odrasle s premislekom. Sinča ves. — Petek in sobota, 26. in 27. 19-: Plotzlich im letzten Sommer (IVa). — Zena, ki jc radi umora nad svojim možem dobila živčni pr6' ires se ozdravi s tem, da se razodene živčnem11 zdravniku. — Nedelja, 28. 10.: Therese Etientie (IVb). — Kmetica, ki prelomi zakon, končno zastrupi še svojega moža. Za odrasle z resnim pr6' misldkom. — Ponedeljek in torek, 29. in 30. 10' Chefinspektor Gideon (111 + ). — Napet kriminalni film. — Sreda, 31. 10.: FluchUveg unfoekatud (III). — Zabavni film. — Četrtak, 1. 11.: Ein Tag fler nie zu Endc gcbt (III). — Ljubezenska romanca med vojno vdovo in nemškim podvodn im kapitenom v nevtralni Irški. št. Jakob v Rožu. — Sobota, 27. 10.: Bettgefliister (IVa). — Komedija, za odrasle s premislekom. " Nedelja, 28. 10.: Peter Voss, der Heltl de« Tages (III). — Petra Voss, kot nasprotnika neke zločinske bande podijo po svetu. — Sreda, 31. 10.: Ver-breohen nach Schulschluss (V). — Mlad fant, ll dobre hiše postane voditelj neke bande in vlomilec ter pride končno v zapor. — Četrtek, 1. !*■ Dor Ruf der Wildganse (III). — Dramatičen filll'• Farmar žrtvuje svoji lakomnosti srečo svoje družine- List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.