IEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 tarna I. nadsti.). Uradne ure za stranke so od 1U. ao 11. loldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in nikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne .. sprejemajo : : s 4R0CNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za »stio-Oersko in Bosno K 2V60, polletna K lO^O, četrtletna 5-40, mesečna K 1-80; sa Nemčijo celoletno K 2b’40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36‘ . Posamezne številke po 8 vin. A w Pl pBI ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznlkoV .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. *j UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrjrovi ulici štev. 6, n., iti nraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od S. do 7. zvečei lnserati: enostopna petiivrsticn SOvin., pogojen prostor, poslan« ::: in reklame 40 vin. — Irsernte sprejema upravništvo. ' Nefrnnlf iiana ali premalo frankiramt pisma se ne sprejemajo - —— Reklamacije lista so poštnine proste. ■■■"■—i Stev. 736. V LluMjani, v ponedeljek dne 17. novembra 1913. Leto III. Večna avstrijska mizerija. Fred kratkim je bilo dve leti, odkar je Av-lija osrečena z vlado gospoda grofa Stiirgkha. 't ima sedanji vodja r.aše domače usode vsaj lalo pravicoljubnosti poleg svoje velike samo-abnosti v duši, tedaj mora priznati, da ga je premijala izredna sreča; kajti če bi bili njegovi ilenti globoki kakor ocean, vendar ne bi bili adostovali, da je dve leti mogel ostati na kr-liiu avstrijske državne ladje. Le preblagi uso-in pa slabotnosti meščanskih strank se ima n, ki je bil ob nastopu sprejet z vsestranskim \omejenirn nezaupanjem, on, ki ni dve leti toril nič druzega, kakor da je spravil dve veki militaristični zahtevi pod streho, zahvaliti, a je še danes načelnik vlade, dasi bi bil že avno zaslužil pokoj. Dobri dve leti vlada lepi štajerski grof, 1 če danes vprašamo, kaj se je v Avstriji iz-remenilo na bolje, ni treba nič druzega, kakor a pogledamo na Češko in v Galicijo.Dveveliki eželi nam dasta odgovor, ki pove dovolj. Na ■eškem je ustavljena deželna ustava, namesto vtonomnega deželnega zbora vlada absoluti-lična upravna komisija; v Oaliciji ne more de-elni zbor priti do dela in po zraku frče glasovi, la bo v Lvovu vpeljan podoben komisarijat akor v Pragi. Ceško-nemška sprava, ki je bila 'ravurna točka Stiirgkhovega programa, se je onesrečila; poljsko-rusinski spor se je poostril \ko, da je postal enako kritičen, enako ne-aren kakor češko-nemškl. O konfliktih v manj-ih deželnih zborih, o komaj za silo zakrpanem |poru na Štajerskem, o enako pod pepelom tleči erjavici na Tirolskem, o akutnem razdoru v itri niti ne govorimo. Vse zmede v deželah pa Isevajo na ta ali na oni način v državnem ^oru in ovirajo delo centralnega parlamenta, ied katerim se znašajo nezadovoljne narodno-je stranke, ker ne vedo, nad kom naj bi se ^cer znesle. Dve leti uživamo gospoda grofa Stiirgkha, ti je prišel, da spavi avstrijski svet v pravi tir, danes je v tej kuriozni državi vse pri starem, da so spori tem ostrejši, čim dalje trajajo, da je življenje v črnorumeni domačiji se te-)e |ter se je vsej podedovani mizeriji piidru-Ija še strašna gospodarska kriza. Kakor da ne idostuje grof Stiirgkh, nas je Bog v svoji jezi poslovil še z grofom Berchtoldom, in dobro-en .Avstrijanec si res ne more želeti ničesar visoka politika zunanjega grofa je , -1 ° ‘ 7aSe. Tudi blaginja, ki jo imamo za-cHirtfkhu, je vredna, da ji človek posveti S^nonižne pozornosti. V državnem zbo-! «° Kiln zadnje dni nekoliko govora o njej. Je : lačelnik avstrijske vlade je odgovarjal L interpelacije o češkem komisariiatu, f ”ekie hotel Prikazati parlamentu kot čisto dirtnlžen eksperiment, in o njegovem odgovoru * le razvila debata. Posebno globokoumna res 5 bila in dober del površnih govorov, ki so bili fcrečeni ob tej priliki, govorov, ki so se bavih : vsemi mogočimi rečmi, le s tem ne, o čemer t bilo treba govoriti, bi se bil brez škode lehko toolia! Vendar na ie bilo v tel debati neka) Sanimivega: Pokazalo se je, da imamo v Av-Striji prikazen, ki bi jo bilo smatrati naravnost 4 čudež. Grof Stiirgkh vlada pa - nima v Parlamentu večine. Niti nemški Nationalver->and, ki ga je ves svet smatral za njegovo naj-tanesljivejšo gardo, ni zadovoljen z ministrskim iredsednikom in njegovim kabinetom; in marsikateri šef vlade, ki ni tako zaljubljen v svojo (noč, kakor grof Stiirgkh, bi bil nemudoma dejal sadijo«, če bi bil moral slišati take odpovedi, kakršne je štajerski gospod poslušal od svojih lastnih trabantov. . Vlada nima večine, v eni najvažnejših točk Je njena politika splošno obsojena, stara avstrijska mizerija nerešenih narodnih sporov razjeda parlament, živ krst pa ne ve, kako misli grof Stiirgkh izpeljati državo iz te zagate in pribaviti njenim narodom nekoliko normalnega življenja. Grof Stiirgkh pa gotovo tudi sam ne ne ve tega, zakaj drugače ne bi skrival svoje luči, ampak bi bil že davno poskrbel, da bi se bila zableščala od severa do juga in od vzhoda do zapada. ■ ... V debati o njegovem — Bog odpusti! — šolarskem odgovoru se je večkrat ponavljala beseda o narodni avtonomiji. Nekaterim govornikom se je poznalo, da so se tekom let vendar nekoliko naučili od socialne demokracije, četudi še ni dognano, koliko so njeni nauki prodrli v globočino narodnih duš. Vsekakor pa je na-glašanje narodne avtonomije nekakšen napredek v tej državi, kjer se pojmi tako težko ločijo od starega kopita. Gotovo je narodna avtonomija edino zdravilo za temeljno bolezen, ki ovira vsak napredek in vsak razvoj. Ali narodna avtonomija ne more biti dar božji, ki pade nepričakovano iz nebes, in narodna avtonomija ne sme biti fraza, ki se razlaga v vsaki vasi drugače. Njena vrednost je v tem, da poda vsem narodom enake pravice in enako svobodo. To pa je le mogoče, ako se tudi v i>o-drobnostih izvede na eni podlagi in po enakih načelih. Zato je zgrešeno, da se »rešuje« — m seveda ne reši — narodno vprašanje od dežele do dežele in nemara še od okraja do okraja. Ce ne postanejo z narodno avtonomijo vsi narodi enakopravni, tedaj se pač izpremeni oblika mi-zerije, ampak mizerija sama ostane. Narodno vprašanje se mora rešiti na enem mestu in v sporazumu vseh narodov; na drugačen način je vsaka rešitev nemogoča. Noben ministrski predsednik še ni spoznal te osnovne resnice, ampak vsi so barantali, vsi so krpali, vsi so mazali, zdaj tukaj, zdaj tam; in vsi poizkusi so ostali brez rezultata. Za grofa Stiirgkha pa je obtežilno, da je vse to videl, pa je ostal pri starem, brezuspešnem receptu. Ne le, da nima mož nobene svoje ideje, ki bi namesto stare nemoči postavila novo moč, niti onih rezultatov dosedanje klavernosti, ki mn jih drugi kažejo s prstom, ne spoznava; niti one poti ne vidi, na katero ga trda dejstva gonijo z neizprosno silo. Na kaj čaka grof Stiirgkh? Čehom in Nemcem priporoča, naj se spravijo; Poljakom in Rusinom prigovarja naj se pobotajo. Za tako apeliranje ne bi bilo treba ministrskega predsednika. To bi lehko optavil vsak gramofon. Pa če bi se res zgodil čudež, da bi Cehi in Nemci, Poljaki in Rusini podpisali za zeleno mizo spravno pogodbo, bi bil tak mir le od danes do jutri; v najkrajšem času bi s povečano silo izbruhnili nemško-slovenski, nemško-itaiijanski, italijansko-hrvaški spori, in preden bi se te luknje dale kakorkoli zakrpati, bi bil' na severu zopet dirindaj natančno tako kakor v Istri, kjer so skovali lokalno spravo za hipno potrebo, pa ni imela pogodba niti toliko časa veljave, da se je posušilo črnilo, s katerim je bila spisana. Grof Stiirgkh bi bil lehko zadovoljen, da je bil dve leti ministrski predsednik. Avstrija pa ima njegove dveletne umetnosti resnično dovolj, in če ima državni krmar res kaj patriotizma, ga ne more bolje manifestirati, kakgr če se poslovi. Kajti avstrijski narodi so znali veliko pretrpeti, vsega pa vendar ne preneso. Od samega nesrečnega zdravljenja so že tako bolni, da morajo poginiti, če se bo z njimi še nekaj časa tako eksperimentiralo kakor doslej. V Stiirgkhovo Čarovniško moč ne veruje nihče več; če nimajo niti njegovi vdani sluge iz Na-tionalverbanda več zaupanja vanj, tedaj je čas, da spozna, kako je njegova političn obrt nepotrebna. bijati velike moderne zmote: Materializem, evolucionizem, modernizem in indifirentizem. Časnikar mora biti mož discipline. Naj nihče ne ugovarja, da cerkev ni v vsem nezmotljiva. Katoliški časnikar naj bo prepričan, da je za religijo in socialno blaginjo vedno bolje, če posluša ukaze in svete papeža in škofa, nego pa če dela po svoji glavi, a naj se mu zdi njegova sodba še tako utemeljena. Moči nasprotnikov ne sme precenjevati in ne podcenjevati, v prvem slučaju vzbuja med katoličani malodušnost, v drugem brezdelni dremež in prazne upe. Nekateri pravijo, da se je treba prilagoditi času. Gotovo, če je to mogoče po vesti in pameti. Čeprav rabimo milejše izraze, ne smemo kvariti izrazom zmisla. Osebo in zmoto ločimo, a le toliko, kolikor je mogoče; ne smemo pa z ozirom na osebo pustiti, da se širi zmota. Ni mogoče, da ne bi zadeli osebe, ko udarimo zmoto, nekaj sence smešnosti in neumnosti ostane tudi na osebi. Kadar pa gre zoper ošabne sovražnike cerkve ali grde hinavce, tedaj je treba ožigosati njih spise brezobzirno. Tu gre za resnico in pošten namen; zato za javnost ne velja splošna zapoved krščanske ljubezni, pač pa v privatnem življenju. Kjer gre za splošni blagor, ni mogoče kvarnega vpliva uničiti drugače, da udarimo po veljavi brezverskih pisateljev, ki jo uživajo. Tu je upravičeno sovraštvo do zlobe in sveta jeza na zlobneže. Za množico je treba čustva in ognja, ker ni dovzetna za dolge dokaze; množico je treba pretresti in prevzeti z ognjevitim jezikom. Tako delajo tudi nasprotniki. Zato so tudi svetniki in papeži vedno rabili najkrepkejše izraze, da so udarili z njimi zmoto. Ljudje so ljudje in ne zgolj duhovi. Javno pobijati javne zmote — to je delo ljubezni do ljudstva in Boga. * Tak mora biti katoliški časnik! Obrnimo to na slovenske razmere in vprašajmo: Kaj pa' potem, ako katoliški list, stoječ pod vodstvom, oziroma kontrolo škofovo, zagovarja glede morale javne zmote, n. pr. afero dr. Kreka, Ora-žma in drugih, ali smemo iz ozirov do osebe pustiti, da se širi zmota, slepi ljudstvo in tako izpodkopujejo temelji nravnosti? Pričakujemo, da nastopi slovenski jezuit in nam napiše knjigo o tem, kaj storiti, ako katoliški list dela mnogo tega, kar je naravnost nasprotno katoliški morali, z vednostjo škofovo . . . 0 katoliškem časopisju. Italijanski jezuit pater C hi a n da noje izdal spis o tem, kakšen bodi katoliški časnik. Papež Pij X. mu je poslal Posebno pismeno lahvalo, češ,'da je njegovo delo lehko vodnik tudi škofom, ki morajo v svojih škofijah nadzorovati katoliške časnike, obenem ga je imenoval za voditelja najuglednejše italijanske katoliške revije. Podajamo svojim bralcem glavne misli, ki smo jih posneli iz »časa«, slovenske katoliške revije (1913, 6. zvezek), da vidijo, kaj se zahteva od katoliškega časnikarja. Katoliški časnik se mora varovati krivoverskih naukov in ne sme kritizirati cerkvenih odredb; zakaj katoliški časnikarji niso poklicani, da cerkev, ki je predstaviteljica oblasti, kritikujejo, marveč da jo spoštujejo. Poročila o govorih ali spisih brezvercev naj prinašajo le tedaj, če jih znajo takoj odločno in dobro zavračati, drugače naj molče o njih. Resničnih yrlin nasprotnikov katoliški časnik ne sme sicer zanikavati, a ne sme jih tudi povzdigovati. Ce Je delo po obliki še tako lepo, a je po vsebini slabo in kvarno, ne zasluzi hvale. Duh ;časa je tak, da smo še prepopustljivi. Nasprotniki bi sc od naše hvale samo prevzeli. Ako ima kako društvo kaj protibožjega in proticer-Icvenega v svojem programu, ga ne smemo hvaliti ali priporočati, če ni v pravilih ničesar takega, je treba gledati, kakšno je praktično društveno delovanje, in paziti, ali je dano jamstvo, da društvo ne krene na napačno pot. Splošno: Ni se zanašati na društva, ki jih ne vodijo katoliški možje. Katoliški listi naj ne prinašajo podrobnih spisov raznih zločinov, zlasti spolnih. Katoliški časopis mora biti odkrito katoliški. Nekateri bi radi, da bi stali katoliški listi na krščanski podlagi in ne bi vedno poudarjali katoliških načel. To je napačno. Tak list bi več škodoval nego koristil katoliški stvari. Zakaj, ako bi ne poudarjal katoličanstva, bi s tem priznaval, da za nravni in socialni preporod človeške družbe niso potrebna in primerna katoliška načela, ampak da zadoščajo načela, ki so skupna tudi drugim verstvom. Ako bi tak list brali le brezverci, bi ne bil brez koristi. Toda v resnici bi se širil najprej med katoličani in bi tako izpodrival dobre katoliške liste. Katoliški časnik mora biti na neki način bojevit, razen onih listov, ki imajo trgovske, denarne, industrijske interese in se jim ni treba bojevati zoper brezverce. Kristjan mora biti vedno v boju, zakaj ni mogoče prav pospeševati socialne blaginje, ne da bi se pospeševalo katoliško verstvo. Ni pa treba, da bi moral biti vsak časnik enako bojevit. Predvsem je treba po- Dnevne beležke. Deželni odbor kranjski zoper »umazane« delavce. Z Gorenjskega nam pišejo: Deželnemu odborniku in zdravniku dr. Zajcu je lahko zmerjati zagorske rudarje s črnimi knapi, ker ve, da v deželnem zboru ni nikogar, ki bi ga poklical na odgrvor. Zmerjanje delavcev na kmečkih shodih je pri klerikalcih že od nekdaj jako priljubljeno sredstvo zoper socialne demokrate, ker je znano, da zlasti klerikalni kmet ne smatra svojega hlapca za sebi enakovrednega človeka. S. L. S je vzela v svoje okrilje tudi takozvane krščansko socialne delavce, v znani brošuri »Dejanja govore!« pa je na delavske zahteve skoro Čisto pozabila. Ampak ne samo »pozabili« so klerikalci na svoje delavcem dane obljube, marveč so jih z raznimi sklepi deželnega odbora naravnost oškodovali. Naj navedem samo en slučaj, ki sem ga občutil na lastni koži. Pred leti je znašala oskrb-ninska pristojbina za 111. razred v deželni bolnici v Ljubljani po K 1 90 na dan. V teku svojega gospodstva v deželi so zvišali klerikalci to pristojbino na 2 K 40 vin. Če je delavec sprejet v bolnico, član bolniške blagajne, plača za prve štiri tedne oskrbnino bolniška blagajna, od petega tedna naprej pa jo mora plačati sajn, če ima Ie količkaj sredstev. Dežela plača Ie za največje reveže, ki prav ničesar nimajo. Zdaj pa poglejmo, kakšno škodo trpe družine bolnih delavcev radi te zvišane oskrbnine. Najvišja bolniščina, ki jo plačujejo bolniške blagajne znaša po 2 K 40 vin. na daft. Če je imel delavec pri bolniški blagajni pravico do 2 K 40 vin. na dan, pa je bil oddan v bolnico, ki je veljala le 1 K 90 vin., mu je izplačala blagajna razliko med K 1.90 in K 2.40, to je 60 vinarjev na roko, kar je znašalo po 4 K 20 vin. na teden, kar se je delavčevi družini že precej poznalo. Zdaj, ko mora plačati bolniška blagajna vseh 2 K 40 vin. bolnici, pa se delavec lahko obriše pod nosom. Pri vsem tem se pa postrežba v deželni bolnici ni prav nič izboljšala. Bolniki morajo posebno i)o zimi ležati na tleh; ampak samo ponoči, ker podnevi jih seženo na hodnike, da obiskovalci ne vidijo teh čednih razmer. Tisti, ki plačajo oskrbnino sami, ali jo pa plača zanje bolniška blagajna, so v toliko na boljšem, da jih ravno ne gonijo iz bolnice, dočim se vsi drugi, posebno kmečki posli, za katere plačuje po večini dežela, pri količkaj večjem navalu bolnikov odpuste neozdravljeni — zaradi pomanjkanja prostora! Hrana je pod vsako kritiko. Mnogi si pomagajo s tem, da hodijo pogosto k spovedi in obhajilu, seveda ne iz srčnega nagiba, pa jim usmiljenke takoj izboljšajo hrano in jih sploh protežirajo na vseh koncih in krajih. To vse se godi brez vednosti zdravnikov, ali celo zoper njih voljo, kder ima toliko poguma, da se pritoži, se izpostavi nevarnos.ti, da si na eni strani pomaga, na drugi strani pa občuti vso ničvrednost od »Slovenca« toliko hvalisane »krščanske usmiljenosti«. Vidi se torej, da smatrajo tudi v deželnih dobrodelnih zavodih reveža le za črnega knapa in umazanega delavca. Dr. Zajec, zdravnik in deželni odbornik kranjski, je v Polšniku povedal le to, kakšno mnenje sploh imajo voditelji S. L. S. o delavcih. Ta gospod je v svoji zgovornosti že marsikaj povedal, kar bi moralo odpreti oči tistim delavcem tudi, ki še vedno silijo v njegovo »Jugoslovansko strokovno zvezo.« — S tajne seje občinskega sveta. Občinski svet je nasvetoval finančni oblasti za zaujmike pri odmeri osebne dohodnine gg. Štefana Kluna in Josipa Tonija. Magistratnenm konceptnemu praktikantu dr. Kaučiču se je dovolil šestmesečni dopust v svrho, da prakticira pri deželni vladi. Inženirjema A. Poženelu in J. Mačkovšku se je dovolila stavbna doklada, določena v zadnji seji občinskega sveta. Prošnja mag. kom. Frana Jančigaja za pomaknitev v VIII. plačilni razred se je odklonila. Prošnje peterih uradnikov za vštetje let v pokojnino, so se vrnile magistratu s pozivom, naj predloži izkaz vseh uradnikov, ki so preje službovali na drugih mestih, preden so bili sprejeti v magistratno službo. Zupanovo poročilo o pridelitvi mestni občini ostalih stražnikovk posameznim mestnim uradom, se je vzelo na znanje. Predlog odseka za službeno pragmatiko glede službene obleke tržnim nadzornikom, oziroma letnega pavšala po 100 kron, je bil soglasno sprejet. Prošnjam mestnih uradnikov A. Vrhovca in Fr. Šturma za všetje let se je ugodilo. Monterjema Indofu in Slabini se je priznala pravica! do napredovanja v II. stopnjo II. kategorije z dnem prvega februarja leta 1914. —-Slugama na realki Peterci in Marinšku so se V sporazumu z deželnim odborom zvišali pre-i jemki po ključu prejemkov deželnih slug. Pro-šnja vdove nekega uradnika za zvišanje vdov-nine se je odstavila z dnevnega reda. Sklenild se Je ustanoviti pri »Mestni hranilnici ljubljan-skl« dve novi uradniški mesti. »Glasbeni Ma-, tiči« in »Radogoju« se naj izplačata redni te-i koči podpori.' — Razmere pri regulačnlh delih v Ljubljanici. Svoj čas smo o priliki neke obravnave pri obrtnem sodišču poročali o nepoštenih manipulacijah akordanta Ivana Kočareka z delavskimi plačami. Mož je lovil delavce po vseh krajih, jim obljuboval visoke plače, v resnici pa jim je dajal komaj za sol. Parkrat mu ja pošteno izpodletelo; toda Alpinska stavbinskd družba ga je vseeno ščitila in ga obdržala V službi, dasi je tudi ona imela škodo pri tem. Večkrat se je pripetilo, da so dobili delavci zal tedensko delo komaj po 2 ali 3 K, vse druga jim je pa Kočarek odtrgal za hrano, ki bi morala biti potemtakem naravnost lukulična. Kočarek je bil znan zapravljivec, ki je včekralj zaigral po 500 K in še več, dasi je imel številno družino, ki je tudi precej ix>rabila. Vse to je moralo biti tvrdki znano in prav čudno je, da mti ni stopila na prste. Pretečeni teden, ko se jej delo vsled deževnega vremena deloma ustavilo, so morali delavci letati od Poncija do Pi-, lata za svoj zaslužek. Le malo jih je bilo tako! srečnih, da so prišli do svojega denarja, dočint je večina ostala praznih rok. Govori se, da jel družba Kočareka odpustila, bolj verjetno pa je, da je ušel, pa tvrdka tega noče priznati, ker sicer bi mu ne dala še zadnji hip delavskega denarja v roko. PraV umestno bi bilo, da bi en-i krat pristojna oblast ex offo pregledala, kakd se pri tej tvrdki izvršuje izplačevanje delavskega zaslužka, koliko nakaže tvrdka akordnn-tom in koliko in v kakšne namene odtrgavajo ti delavcem. Zdi se nam, da so kuhinje in razne druge naprave le pretveza za brezpri-memo odiranje delavcev. — Shod kovinarjev, ki je bil včeraj pri Perlesu v Ljubljani, se je vrlo dobro obnesel. Govoril je sodrug Hlebš o tekočih zadevah tei; o volitvah v obrtno sodišče. Debata, v katera so posegli tudi drugi člani, je bila kaj zanimiva' in je pričala, da se organizacija ljubljanskih kovinarjev v vsakem oziru razvija. Po končanem društvenem shodu se je vršilo volilnd zborovanje in je gotovo, da bodo volili ljubljanski kovinarji kandidata delavske stranke. — »Glasbena Matica« v Ljubljani pripravlja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca. Koncert bo v nedeljo dne 14. decembra. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obeh bratov Ipavcev za razvoj slovenske glasbe v zadnjih 60. letih. — Ložarjev krompir. Prijatelj našega Ksta nam piše: Pretečeni petek me je gnala radovednost na galerijo, da slišim razkritja klerikalnih občinskih odbornikov o mestni upravi ljubljanski. Nimam povoda, da bi se brez pridržka pridružil tistim, ki vidijo v ljubljanskem mestnem magistratu vzor nepristranosti, ali vseeno me je nastop klerikalcev ob tej priliki skrajno razočaral. Klerikalci so se držali silno rezervirano, kakor bi hoteli reči: Mi vemo še dosti; toda nismo tako neumni, da bi vam predčasno pokazali svoje karte. Pozornim očem pa ni odšlo, da se je klerikalni naskok na magistratno upravo izvršil po geslu: Frisch gewagt, ist halb gewonnen! Laži, nekaj bo že obviselo! Nočem prejudicirati, .da revizijska komisija, ki jo je odposlal deželni odbor, ne bo prav ničesar našla; saj nima naloge, da kaj najde, ampak, da inora najti, kar se bo dalo izrabiti za predstoječe volitve. Ali način, kako so se klerikalci spravili nad mestni ubožni sklad, je .skrajno surov, brezstiden in tako podel, da .slovenski jezik nima izraza za tako početje. Revščina ni nobena sramota, vsak lahko zabrede vanjo; toda javnost je pri nas tako vzgojena, da smatra človeka-podpiranca za manj vrednega in dobljeno podporo iz javnih sredstev za nekaj sramotnega. Skrajno odurno je bilo slišati, ko je zaklical obč. sv. Ložar o krojaču L. Z.: Moja mati mu je krompir dajala! Prepričan sem, da Ložarjeva mati Z. ni dajala krompirja zato, da bi si njen sin spletel iz tega lovorjeve vence. Ljubljanski škof je v politiki .velik fanatik, v privatnem oziru se mu pa ne more očitati, da je skop. In ravno ta njegova lastnost ga je spravila ob tisočake, ki niso bili njegova last. Navedel bi lehko na tucate zgledov, ko je na direktno kaznjiv način razmetaval denar med ljudi, ki še ficka niso zaslužili. Nasprotno pa je mnogo ljudi, celo svoje lastne pristaše odklonil, ker je od svojih zaupnikov bil napačno informiran. Kam so izginili tisočaki, nabrani po cerkvah za podporo po potresu prizadetim? Kje je denar, nabran od redakcij klerikalnih listov? Tudi to je javna zadeva, ki zahteva, da se pojasni. Oospod urednik! Morebiti se z mojimi nazori ne boste povsem strinjali; ali vseeno mislim, da je zadeva .vredna javne diskuzije. — Umrli so v Ljubljani: Matevž Gregorač, tesarski pomočnik, 54 let. — Anton Zelinka, soboslikar, 39 let. — Marija Koščak, žena mestnega delavca, Cerkvena ulica 21. j .—.Z Viča nam pišejo; Dobro jo je pogodil dopisnik v sobotni »Zarji«, ko je omenil tukajšnje frančiškane in njih protiljudsko stališče v zadevi znanih sklepov viškega občinskega odbora. Gg. frančiškani vendar ne sejejo, žive pa vseeno kakor ptice pod nebom in se pri vsej Svoji gorečnosti za klerikalno stvar tudi od socialnih demokratov ne branijo soldov. Vičani, po večini delavci in mali kmetje ne smejo imeti po mnenju teh gospodov nizkih doklad. Pritožili so se na deželni odbor, naj razveljavi do-tične sklepe občinskega odbora. Dr. Šušteršič, ki se sam brani dati cesarju, kar je cesarjevega, bo pritožbi frančiškanov gotovo ustregel Ce hočejo biti gg. frančiškani dosledni in pravični na vse strani, naj se pritožijo še zoper dr. Šušteršiča, ki sicer glasuje za visoke davke, sam pa jih noče plačevati. Dr. Šušteršiču, ki mu ob njegovih ogromnih dohodkih — pravijo, da ima okoli 60.000 K na leto — lete takorekoč Pečeni golobi v usta, je par kron davka preveč, .Viški frančiškani pa rekurirajo, da plačujejo ,,eJ,avcj Premalo! Katekizem v roke, oooo. frančiškani, pa politiko proč! v J-jHH. V soboto večer je bil pri nas volilni shod, ki je bil našim razmeram pri- £I5.Ijn0tr0^s^an Ie na nJem Poročal sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Delavci in meščani. Ja so bodisi zaradi slabega vremena in oddaljenega stanovanja, bodisi iz komodnosti zamudili ta shod, lahko obžalujejo to zamudo, ker ne bodo imeli pogostoma prilike, da bi dobili tako 'nazorno sliko klerikalnega delovanja v Kranjski deželi. Kdor je bil na shodu navzoč, pa bo gotovo izvajal posledice iz dejstev, ki so se pokazala na tem zborovanju, ter bo do volitve Mieto agitiral za socialno demokratično kandidaturo. Na shodu je govoril tudi sodrug Čo- 11 .. £agoria 0 »velikih« dobrotah, ki so jih klerikalci v deželi storili delavcem. Navzoči zborovalci so tudi njemu burno pritrjevali. Zagorje ob Savi, Jako lep volilni shod smo imeli včeraj ob 3. popoldne v Mihelčičev! dvorani na Toplicah. Ves veliki prostor je bil natlačen občinstva, ki je prišlo poslušat kandidatni govor našega sodruga Etbina Kristana. Govornik si Je izbral nalogo, da preišče, kaj so klerikalni gospodarji Kranjske dežele storili koristnega in kaj škodljivega za delavsko ljudstvo, ter kaj bi delavci opravičeno lahko zahtevali od deželnega zbora. V obširnem govoru Je razložil z živimi primeri, da niso klerikalci nikdar resno mislili na to, da bi delavstvu kaj koristili, mnoga njihova dejanja so pa prizadela delavstvu prav občutno škodo. Hinavščina je, če se klerikalci bahajo z volilnim redom, zakaj ta je v deželi in v občinah delavstvu sovražen; sicer pa se ni deželni zbor nikdar oziral na delavstvo in njegove zahteve, dasi je tudi njegov delokrog tak, da bi lehko izvršil marsikaj koristnega za delavca. Govornik Je navajal so- • cialne zahteve, ki so opravičene in ki bi se deželni zbor moral ozirati nanje, če bi reš hotel biti pravičen vsem razredom. Tudi sodrug Cobal je v daljšem lepem govoru naglašal potrebo solidarnosti v sedanjem volilnem boju. proti neznosnemu protiljudskemu gospodstvu .y deželi. \k — Tatvina na Jesenicah. Na Jesenicah je ^kradel v neki gostilni natakarici Mariji Potočnikovi neznan tat iz zaklenjenega predala torbico, v kateri je bilo 260 K denarja, zlato žensko uro z verižico in dva zlata prstana. O tatu nimajo še nobenega sledu. . x “ Pož»r na Brodu pri Novem mestu. Po-r j / srno, 0 sdnem požaru na Brodu. Danes jpodajamo k sobotnemu kratkemu poročilu še naslednje podrobnosti; V četrt ure od Novega mesta oddaljeni vasi Brdo je v četrtek malo Jpred poldnevom izbruhnil ogenj, ki se Je vsled finega vetra kmalu razširil in je oškodoval sedem posestnikov, in sicer razen enega, kateremu je pogorel samo kozolec vse jako občutno. Ogenj je izbruhnil pri skednju posestnika Kirna, prav sredi vasi. Po izpovedbi domačinov, so ogenj zanetili otroci, in sicer baje petletni Kirnov deček, ki se Je z vžigalicami igra! pri podu, ob katerem je bilo nastavljeno fižo-Jovje. To se je teko hitro vnelo in je ogenj s ^tako naglico švignil v streho, da so se komaj Otroci rešili. Ravno ob tem času je k nesreči pihal silen jugozapadnik, ki je v nekoliko minutah ogenj raznesel na sosednja poslopja. Nastala je taka vročina, da je bilo po cesti komaj mogoče priti naprej. Vsled silnega vetra razdivjani požar je provzročil pravo paniko. Namesto, da bi bili ljudje vsak pri svojem domu skušali omejiti ogenj, oziroma se pred njim zavarovati, so bežali v bližnje vasi in klicali na pomoč. Le nekaj jih je ostalo pri zavesti, ter so svoja poslopja tudi res obranili požara. Tako je nasproti središču požara bivajoči posestnik Žagar, ki ima vse s slamo krito, s svojo hlad, nokrvnostjo obvaroval najbrže ves del vasi proti Krki. Drugi njegovi sosedi, ki so v veliki zmedenosti nosili malenkostne stvari iz hiše, so postali večinoma vsi žrtev požara. Pogorelo je: Kirnu stara in nova hiša, pod, kozolec in sploh vse poslopje in kar je bilo v njem; Zajcu hiša in kar je bilo zraven; Mihaliču ravnotako vse. Blatniku je ostal le del strehe nad hišo. Jermanu (Luštku) in Pirnerju je s hišo vred tudi vse drugo poslopje pogorelo. Pipanu (Bajerju) je pogorela hišica. Štravsu so komaj oteli hišo. Ravnotako Koširju (gostilničarju), kateremu je pogorel samo kozolec. — Zgorela sta tudi dva prašiča, in sicer pri Jermanu in Kirnu. Nekaj druge živine se je pri požaru poškodovalo. Večini teh Pogorelcev je zgorelo kratko-malo vse, tudi živež, pohištvo in obleka. Nekateri med njimi so bili že itak v veliki stiski. Zdaj na pragu zime so siromaki brez strehe, obleke in živeža. Škoda se ceni približno na 40.000 K. — Na lice mesta je prva prihitela na pomoč šele pred kratkim ustanovljena požarna bramba v Kandiji. Zaprosili so na pomoč tudi novomeško požarno brambo. Tudi Vavti-čanji in Stražani so prihiteli v kratkem času na pomoč. Šele z združenimi močmi se je okoli 2. popoldne posrečilo omejiti ogenj. K sreči je Krka še precej blizo in tudi kandijska parna brizgakm je dobro prestala svoj krst, sicer bi se bil požar razširil tudi na sosednje vasi Brod in Drska. Brod je enak požar doživel pred kakimi 25 leti. Pri požaru se je ponesrečil gostilničar Segadin (hotel Jacaz.) Vsled silne sopa-rice med gorečimi poslopji je dobil napad bo-žjasti. Pri padcu je zadobil take notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati domov. Še tisto noč je umrl. — Dobrih stvari je tnuogo — a najboljša je samo ena vsake vrste. Med kavnimi pridatki je najboljša gotovo Kolinska kavna primes; tako vsaj so razsodile naše gospodinje — in te znajo v takih rečeh pravilno razsojati! Našim gospodinjam se je Kolinska kavna primes zaradi svoje nedosežne kakovosti tako priljubila, da povsod zahtevajo in vedno rabijo samo ta kavni pridatek. yedo pa tudi, da je Kolinska kavna primes edini pristni domači kavni pridatek, in jo zato kupujejo tem raje. — »Ziv in mrtev«, sijajen film po nedolžnem obsojenega v petih delih po znamenitem romanu Rogger la Houte od Jules Mary se bo predvajal od jutri do četrtka v Kino Idealu. Pet delov. Predstave ob 3., 5., 7., 9. Danes zadnjikrat ginljiva drama »Zlati križec«. Idrija. — Državna pedagogika. Pritožujemo se nad Nemci in Italijani, kako že v ljudski šoli ne privoščijo slovenskim otrokom pouka v materinem jeziku, a v Idriji to dela c. kr. rudniški erar na svoji ljudski šoli. Po deželnih ljudskih šolah se poučuje nemščina Še le od tretjega razreda naprej, v Idriji pa jo štulijo že v prvi in drugi razred, torej dvojezičnost ali utrakvizetn. Seveda dela to erar iz ljubezni do nas, da bi rudarski otroci znali nemški. Nihče med nami ni tako slep, da ne bi videl koristi, ako znamo več jezikov; toda to se mora goditi na pameten način. Najprej naj se otrok dobro izuči v svoji materinščini, potem naj pridejo drugi jeziki na vrsto. Utrakvizem pa dosega ravno narobe, kakor kažejo to izkušnje n. pr. na Koroškem. Otroku je treba najprej, da se mu širi obzorje, bistri um, ne pa mehanično vtepa v glavo precej iz početka v tujem jeziku snov, ki bi jo moral še le obvladati na podlagi materinščine. Idrijski rudniški erar dela to zahrbtno; V učnem redu ni nikjer nemščine, v šoli se pa uganja utrakvizem! Ogromna večina rudarskih otrok ostane doma. Zanje bi bila primerna solidna izobrazba na podlagi materinščine. Za potrebno zdravje šolske mladine, za vzgojne in učne uspehe, za gmotno stanje svojega učiteljstva — vse to je erarju postransko, ker ne mara šole, ki mu je neprijetno breme; toda za pedago-gični nezmisel, za utrakvizem že v prvem razredu, se briga in muči rudarske otroke, ki bi jim veliko bolj koristilo, ako bi se najprej naučili dobro izražati svoje misli v svojem jeziku. Vprašanje idrijske c. kr. rudniške ljudske šole je treba zopet spraviti v tir. — Jezuitske konference. V drugi polovici meseca oktobra je imel ljubljanski jezuit pater Loinger konference za inteligenco v nemškem jeziku. Baje so ga povabile tukajšnje uršulinke. Sicer ne vemo, kako pridejo one do tega, da ravno letos vabijo jezuita, ki naj izpreobrne idrijsko inteligenco. Toda nekaj drugega je še, kar je treba poudarjati. Kdor vabi koga, ga navadno tudi plača. Tu se je pa zgodilo, da so dobile — kakor čujemo — dame vabilo, kjer se jim naznanja, da se jim reservira sedež v cerkvi, in kjer se prosijo, naj naklonijo za patrov trud kako odškodnino. Gospodje so seveda tudi dobili vabilo; ne vemo pa, ali se je od njih kaj zahtevalo ali ne. — Rezervisti, ki so bili ob času balkanske vojne pod zastavo, morajo sedaj naknadno plačevati doneske v preskrbninsko blagajno. Razume se, da je to krivica, ki je ni mogoče do-velj ostro obsoditi. Ali kako to preprečiti? Zakon v drž. zboru preurediti, ki je v tem oziru krivičen. Zato pa je kompetenten le državni zbor in treba je, da pritisnejo nanj močne rudarske organizacije. Drugje iskati pomoči je brezuspešno in kaže le o nerazumevanju zadeve. — Rudniško gledališče, za katero se Je delavstvo trudilo dolga štiri leta pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji ter pri ministrstvu za javna dela na Dunaju, Je zadnje čase namesto delavstva dobila v svojo oblast »Narodna čitalnica«. Za delavstvo pa *o ostale prazne in večne obljube dvornega svetnika Billeka med grajskimi stenami. Delavstvo je zopet enkrat lehko spoznalo, kaj naj pričakuje od gospode, ki se mu hvalisa ob času volitev, potem ga pa zahrbtno napade ter mu strga že pripoznane pravice. Kakr se je zgodilo sedaj, tako se bo še čestokrat, če bo delavstvo zaupalo še nadalje sladkim besedam raznih politikov, ki so od države plačani, da bi za splošen blagor skrbeli, skrbe pa le za one, katerim so delavci povsod napoti in če le morejo, ukrenejo zase kaj brez njih po ovinkih. Državni zbor. Dunaj, 15. novembra. Na včerajšnji seji so poslanci Skaret in so-drugi, kakor smo že brzojavno sporočili, vložili v državnem zboru sledečo interpelacijo na skupno vlado zaradi nerednosti in protipo-stavnosti v kranjski deželni upravi: Vlada in meščanske stranke se pripravljajo, da preodkažejo deželnim upravam za tako-zvano saniranje njihovih financ prav znatne zneske iz državnih davkov najbolj moreče vrste, Poslanska zbornica, ki naj sklene te subvencije, ima pač nujen interes na tem, da izve, kakšne so deželne uprave in kaj naj se pravzaprav sanira z državnimi preodkazi. Zato pričakujemo, da nam poda vlada o vrsti zadevnih vprašanj tisto jasnost, katere doslej tam, kjer se je iskala, absolutno ni bilo dobiti. Gre za nepojasnjene razmere v kranjski deželi. Neka interpelacija v zadnjem zasedanju pravkar razpuščenega deželnega zbora kranjskega se je bavila z neko dvoumno zadevo deželne garancije. Po sklepu vladajoče klerikalne večine bi imela dežela z vsemi svojimi dohodki garantirati za neki denarni zavod, za »Ljudsko Posojilnico«. Ta sklep ni bil nikdar predložen sankciji, tudi ni sankcioniran, in kljub temu je izjavil deželni glavar dr. Šušteršič v odgovoru na omenjeno — mimogrede: Naročeno! — interpelacijo, da je deželna garancija pravove-Ijavna. In zastopnik vlade, deželni predsednik baron Schwarz, je potrdil njegov odgovor s pripombo, da ta sklep ne potrebuje ces.sankcije. Ta trditev pa je v odkritem nasprotju z deželnim redom, ki prepušča le omejene garancije enovstavnemu sklepu deželnega zbora, ne pa takih, za katere se angažira vse premoženje ali pa vsi dohodki dežele. Debate o tem odgovoru na interpelacijo ni pripustila večina. Ko je poslanec dr. Tavčar tekom proračunske razprave hotel govoriti o tej zadevi, mu je deželni glavar dr. Šušteršič žugal, da mu vzame besedo. Treba pa je opomniti, da je ta garancijska zadeva tem bolj potrebna pojasnila, ker so se proti zavodu, za katerega naj jamči dežela, na-perjali v javnosti izredno težki napadi, ne da bi bili doslej razveljavljeni. V slovenskem časopisju se je med drugim trdilo, da so bile bilance »Ljudske posojilnice« falsiflcirane, ne da bi bili zaradi te trditve sploh tožili. Prav tako se je v časopisju javno trdilo: »Ljudska posojilnica dela pod egido deželnega glavarja dr. Šušteršiča in kanonika Šiške po pravilih popolnoma nedopustne borzne Špekulacije. Dovolila je voditeljem »Slovenske Ljudske Stranke« deloma ali popolnoma nepokrita posojila v visokih zneskih.« Medtem ko so ostale tako težke trditve, ki so bile spojene z navedbo imen in zneskov, ne-zavrnjene, se je vršil na časopise popolnoma neumesten in protizakonit pritisk. Tako n. pr. je bi! odgovorni urednik socialno demokratične »Zarje« poklican na državno pravdništvo in tam so mu izjavili, da se o denarnih zavodih sploh nič ne sme pisati; za vsako besedo o tej zadevi se je žugalo s konfiskacijo. To nezakonito vplivanje, ki se da konsta-tirati, izziva potrebo, da se pojasnijo nekateri drugi slučaji, v katerih tudi obstoja sum nezakonitega pritiska. V letih 1911—12 so bile proti od dežele protežirani »Ljudski Posojilnici« dvignjene tri nenavadne tožbe. Vložene so bile od inženirja V. Paccinija v Vidmu, od kateheta Smrekarja v Ljubljani in od grofa Veitha v Celovcu in so se vjemale v tem, da so se tožiteljem od dogovorjenih posojil odtrgali nedogovorjeni zneski, navedoma 40.000, 25.000 oziroma 60.000 K. Ti zneski da so bili plačani kot provizije za posredovanje posojil nekemu gospodu Karlu Kavšku. Od teh tožb je ona inženirja Paccinija že rešena zoper Posojilnico. Medtem je slučaj potreben pojasnila v drugi smeri. Proces je baje spravil obreinenjevalen material za kazenskopravno preiskavo proti Posojilnici na dan in ta preis-iskava se je baje potlačila po posredovanju deželnega predsednika Schwarza. Ker morajo spisi ležati pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani, bo vsekakor mogoča popolna pojasnitev teh slučajev. Na vsak način pu je potrebno, da se dožene, če morejo v Avstriji izvensodnijski momenti vplivati na tok pravnih zadev. Za preiskavo bi bilo seveda treba podati garancije popolne objektivnosti, zlasti se mora od sodnikov odvzeti najmanjši strah, da bi mogla priti njih neodvisnost v nevarnost. Spoznanju deželnih uprav, ki zahtevajo državne preodkaze, naj doprinese tudi dejstvo, da je klerikalna večina kranjskega deželnega zbora ves vseučiliški sklad v znesku okrog 700.000 K izročila klerikalni »Zadružni Zvezi« kot brezobrestno posojilo, in da je tudi ta zavod izpostavljen enakim nezavrnjenim napadom. Ce naj prebivalstvo res krvavi pod davčnim vijakom, da se sanirajo finance bankrot-nih dežel, v katerih je ljudstvo od sodelovanja pri zakonodajstvu in upravi toliko kolikor izključeno, tedaj mora vladati o teh upravah vsaj jasnost. Na Kranjskem nikakor ni te jasnosti. Klerikalna večina je v pretečenem deželno-zborskem zasedanju vse storila, da bi povila reči čimbolj v temo. Zahtevala se je strokov- njaška objektivna razložitev od deželnega od( bora izvrševane hidroelektrične akcije, Jp kateri gre za visoke zneske, pa se je odklonila* Deželnemu odboru se je pri razdeljevanju dra* ginjskih doklad za učitelje dokazala skrajna pristranost. Pristranost vlada pri podpora« vsake vrste. .|fl Pojasnilo, ki se je v deželi sami odklonilo s pripomočjo deželnega predsednika, pa mora priti, ker se od poslancev vendar ne more za< htevati, da bi na slepo sklenili miljone državni" preodkazov. Vprašamo torej gospoda ministrske? predsednika:' . T, I. Ali ste, ekselenca, pripravljeni, podat zbornici natančne vesti o garancijah kranjsK dežele in pojasniti, kako je mogel gospod de*. j. želni predsednik kranjski izjaviti, da je ne cionirana, deset odstotkov letnih deželnih doklad presegajoča deželna garancija pravove-ljavna ? 2. Ali ste pripravljeni pribaviti si natanen informacije o položaju zavodov, za katere kranjska dežela garantira, pa naznaniti rez3' tate zbornici? 3. Ali ste pripravljeni sporazumno z1«' stičnim ministrstvom natančno dati preisKa slučaje Ljudske Posojilnice — Paccini, Smrekar, Veith, dognati eventualni vpliv nepokjj63' nih, naj bodo kdorkoli, ter naznaniti rezultat zbornici? Dunaj, 14. novembra 1913* na! Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. Marrejeva Uu3“ r fg stava je bila zaokrožena in je gladko teki®- j. nekoliko preveč salonsko-pismeno so gov° kmetje in ostali vaški ljudje. le »0| ttii Ve( 'ie k «ik % !yi teli Im Hoj M? Trst. — Tržaški kovinarji v Vratisiavi. dolgo, kar smo svarili kovinarje, naj taka‘;, ^ hodijo v Nemčijo v Vratislavo. Naša posvari je pomagala toliko, da izvzemši 20 kovinar) J ki so šli v Vratislavo in so se že vrnili, ta nihče na limanice znanemu agentu krumtrje • ki že 9 dni pod ključem sedi v via Tigor. Age" Josip Jaški Je baje zapleten v izseljeniško afer« in razentega ga tudi kovinarji, ki so se vrnir iz Nemčije, tožijo. V tej zadevi je bilo tudi z*' slišano tukajšnje kovinarsko tajništvo, ker j namreč tajništvo opozorilo agenta Jaškija, je v Vratisiavi gibanje kovinarjev in da so ko narji ogoljufani z delovno pogodbo, ki so l podpisali. Seveda je takrat agent Jaški osoir odgovoril, da ga to nič ne briga. No, kakor Uj kaže, ga nekaj že briga, drugače ne bi .s jj pod ključem. Kako so stavkokaški kovi ^ priromali nazaj v Trst, to je najbolj zatah Niti polovica tega niso dobili od tovarnarja- z jim je bilo obljubljeno. Ostali so na cestlj^ tei Sli Ji« lit. k\ »la U ki k Vnvf vinarja, brez stanovanja in brez hrane- ilila narska organizacija v Nemčiji se jih je usta'- . in plačala je vsem 20 vožnjo do Dunaja-Dunaju jih je sprejela zopet avstrijska kovu1< ska organizacija, ki jim je plačala 220 K za v\,0 njo v Trst, kosilo in dala vsakemu še P° 6 krono. Ko so prišli v Trst, so se zglasili v * vinarskem tajništvu in nismo še slišali hvale o soc. organizaciji kakor od teh Ul ‘ Ceš, v Vratisiavi kakor tudi na Dunaju s bili popolnoma tuji in niti zmožni jezika, a cialisti so nam vedno pomagali. Obljubili so. nikdar več ne bodo krumirili in da se bodo Oj ganizirali. Danes pa čitamo v Stuttgart® Metallarbeiter-Zeitung«, kakšna strašna tarjj. poselnost je v Vratisiavi in da je odnotna % vinarska organizacija izplačala v treh m esc: 33.000 mark brezposelne podpore in vtata iščejo špekulativni podjetniki v tujini dela^ Zakaj? Zato, ker so tuji delavci tam brez ke pravice. To se je najbolje pokazalo Pr' jj. V: 20, ko so v Vratisiavi klicali na pomoč avs skega konzula, a ni jim mogel nič poma?3^ češ, da morajo prej pol leta delati, potem do šele za vožnjo v Trst. Delavci, kovinarji ! pitalizem nas izkorišča kot delavce in kot ko sumente. Kapitalizem uničuje uspehe naših 3 jev. Kako naj se rešimo kapitalističnega ših ma? — Pot je pred nami in sredstvo je v ua: rokah! Organiztrajmo se! ,6i Zveza — rešena! 2e nekaj dni se da krošnjari po tržaškem južnem kofodMO nekdo okolo delavcev na progi z nekaksa telegramov, katerega je baje g. dr. Rybar P slal z Dunaja in v katerem je baje črno na lem, da je g. Rybaf v družbi z dr. Ravnihar!6!!! interveniral pri upravi južne železnice. P°seprt) eto Kola H o ca o-trtKa r\1oXn ^ sta baje da se zviša plača tržaškim delavc na progi za 40 vinarjev dnevno. S prva nlLgl verjeli tej raci, ker smo mislili, da imajo u ‘M ivti aniu 111131111, ua 1»‘“< Slovani še druga sredstva na razpolago- y.ejj pak zdaleka nismo mislili, da se bodo °Pr ^ tako obupnih sredstev. Rekli smo zadnjic, se zvezarjem nič boljše ne godi kakor Ia, £,;jo hudiču, ki v sili muhe žre. Narodnjaki pa krta ^ svoje backe s telegrami, ki sicer niso dr Treba le pomisliti, da je telegram vedno se,’-d0 cija, tudi če je nekoliko star. Celo še, če Pj_ g6 z Dunaja, pa še od samega dr. Rybafa. Kar ^ tiče stvari same, za katero gre. ne bi b>,a tako napačna. Če bi tista uboga raja dobila ta K. t t 'x vinarjev, bi bilo to toliko Kakor Kaplja na ič kamen. Ali mi poznamo upravo južne ženice kakor tudi g. dr. Ribafa, kateri je na-el že dovelj peska v oči ubogim nezavednim inom. Ni treba zopet ponavljati, kako je Ry-if zastopal železničarje v parlamentu, pa g. vnihar, ki je pobegnil od glasovanja, menda to, ker je član češkega kluba. Pa denimo, da res ta dva gospoda intervenirala. Ampak za to, ker je »Zveza« napovedala konkurz je gospod Johann s svojimi tajniki že popol-a suh. To je pa tudi usodepolno za tržaški ogram«. Ampak svetovali bi g. dr. Rybafu, bi šel najprej tje intervenirat, kjer so na-njaki največ škodovali, to je na državno znico. Tam se je gospodom vsedlo največ inov in nosijo vsled tega tudi posledice. Te-kratkih let se jim je plača znižala in deni čas podaljšal, kadar bodo gospodje tam iravili vsaj to, kar so pokvarili, tedaj naj le intervenirajo, če bomo to mi, ki smo omna večina na južni železnici, želeli. Sicer ne rabimo ne Johanna in ne tržaškega »pro-tna«. Kar se pa tiče telegrama, pa je naj-ji zločin, da si upajo še, povrhu vsega dru-: jfeja, tako norčevati. Večina slovenskih želez-;k« Šarjev najodločnejše protestira proti takemu nff £inu agitacije. Gospod dr. Rybara pa upozar-lid mo na znani rek, da je od resnosti do smešno-|tj! J samo en korak! Južni železničarji. — Prijetna tolažba. Tržaška »Edinost« je [J eni poslednjih svojih številk opisala v kratki * |tici križev pot akademičnega slikarja Gu- nčiča, ki ga je beda prisilila, da se je izučil šoferja. Kot šofer bo morda bolje živel in IČ zaslužil kakor kot slovenski umetnik. Toniti umetnika je pač lepa stvar, akoravno mu S tolažbo nič pomagano. Ampak »Edinost« Je izmislila novo tolažbo, ki se popolnoma e/na z mišljenjem tržaških slvenskih naciona-tičnih krogov. »Edinost« pravi: »Tolaži naj 8 tem, da je sin Krasa in da se drugim umet-com slovenskim ne godi bolje.« Dejstvo to-i, da je kraški sin in da se drugim umetnikom 1 godi bolje, naj bo Gustinčiču v tolažbo, ‘agi Gustinčič! Ako ti kdo polomi kosti, bodi dovoljen, da ti ni odnesel glave. — Zagovornik železničarjev je postal dr. ^baF. Pretečeni teden se je menda poda! k zniškemu ministru in tam urgiral, da se Iirajo plače južnih železničarjev tako, da !o enotne onim državnih železničajev. Ako hotel minister ugoditi RybaFevi zahtevi, bi ral zahtevati od južne železnice, da znatno ža plače svojemu osobju. Ne pravimo dva-bt, da ne bi izvršil minister tudi kaj takega Južna železnica bi smela v tem slučaju zgra-I Ribaru spomenik. Železničarji pa smejo zares hvaležni svojemu novemu zagovoriti in onim, ki znajo dr. Rybafa tako irtie-informirati. I------------------------------------------------- 'II l Deželna organizacija Jugoslov. soc. dem. je anke v Trstu. re V zmislu strankinega štatuta sklicuje pod-fei aoi politični odbor na nedeljo 7. decembra deželno konferenco fe&ečim provizoričnim dnevnim re'om: 1 izvolitev predsedništva; » jzvolitev komisij za overovljene nran-vJnv in pregledovanje resolucij in s redlogov; }rl 3 poročilo političnega odbora in nad- e(* St4Vap0litiČni položaj v deželi. f 5' Parlament in delavstvo. ‘J 6. Strankino časopisje, organizacija in agi- ^ ^7. Naše kulturno delo. o' s. Izvolitev novega polit, odbora in nad- ", “stva. , 9. Slučajnosti. n Konferenca se vrši v zeleni dvorani De-1 skega doma ulica Madonnina 15 in traja od S zjutraj z dveurnim odmorom opoldne do ht rpanja dnevnega reda. Apolitični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu, 8. novembra 1913: juc Sit s« F. Milost, predsednik. R. Golouh, tajnik. ■ts re< Itf Zadnje vesti. STAPINSKEGA DEMISIJA. Dunaj, 15. Posl. Staplnski je odstopil od itffcelstva parlamentarnega kluba Poljske ljud-t«ie stranke in od načelstva Poljskega kola, ker nij p<\ ie[\ :gl ;etv ;nl\ bH izvoljen v delegacije. DIPLOMATIČNE VESTI. Bukarešt, 17. Dosedanji avstrijski poslanik tojJfRatnuniJi princ Fiirstenberg, ki je imenovan veleposlanika v Madridu, bo danes od kralja irola sprejet v Sinaji na poslovilni avdienci. Carigrad, 17. Avstrijski veleposlanik mejni rf Pallavicini se Je vrnil z dopusta. PONESREČENA ZRAKOPLOVCA. Dunaj, 16. Dva avstrijska vojaška letalca 1 se blizu postaje Babič na Ruskem ponesre-I. Eden njiju po imenu Palmer, Je inrtev, drug ti Lutter, je tako težko ranjen, da ga je ko- i’eter Kozina & Ko. Im' i naj agf za'1 -id; \ res? maj razumeti, rsrzojav iz Moskve, ki je naznanil to nesrečo, pravi, da sta oba poletela iz neke avstrijske trdnjave. Ime trdnjave je pa v brzojavil popačeno. VELIKA SLEPARIJA S ŠEKI. Krakov, 16. Zadnje mesece sta dve banki v Novem Jorku dobivali od evropskih bank mnogo šekov, ki so bili v Evropi eskomptirani, katere so pa v Ameriki spoznali za falzificirane. Del teh šekov je bil pri nekem ropu v Novem Jorku ukraden. Novojorški detektiv Ferguson, kateremu je bilo poverjeno zasledovanje zadeve, se je pripeljal v Evropo in je potoval za sledovi do Krakova. Tukaj je dognal, da sta spravila tukajšnji mali trgovec Aron Gaicr In njegov sin falzificirane šeke v promet. Oba sta aretirana. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 16. Na včerajšnji seji je grof Tisza predložil zakonski načrt o bosanskih železnicah. Nekateri opozicionalci so prišli ™ sejo. Posl. Smrecsany je bil izključen od 30 sej. Nadaljevala se je razprava o tiskovni reformi. Justični minister Balogh je polemiziral s posl. Vazsonyijem. Posl. Springer je dejal: Vlada pravi, da hoče odpraviti časniške zlorabe, pod to pretvezo pa hoče ukloniti časopisje. Načrt je reakcionaren. — Predsednik ga petkrat opominja, da naj govori le o predmetu, naposled pa mu vzame besedo. Posl. Lohne pravi v neki interpelaciji, da je po r.eki izjavi bivšega ministra Kristoffyja nekdanja Fejervaryjeva vlada plačala del dolga liberalne stranke. Interpe-lant vprašuje, če je bil ta dolg poplačan iz državnih sredstev, kakšen je bil znesek, iz katerega zaklada se je poplačal in Če je obsegal ta dolg tudi volilne stroške za izvolitev grofa Tlsze v Budimpešti leta 1905. — Tisza pravi, da hoče odkritosrčno pojasniti dejstva. Volilna agitacija je povzročila neki primankljaj v strankini blagajni; on je poskrbel za provizorično pokritje na ta način, da je najel za stranko posojilo pri nekem finančnem zavodu. Ko je baron Fejervary izvedel o dolgovih liberalne stranke, mi je ponudil, da poskrbi za pokritje, kolikor mu bo mogoče. Sprejel sem ponubdo in baron Fejervarv je plačal približno četrtino strankinih dolgov. Za pokritje ostalega dela sem moral skrbeti jaz. Ce vprašuje gospod in-terpelant, ali je plačal Fejervar.v kaj z državnim denarjem ali iz kakšnega državnega zaklada, moram reči, da tega ne vem. Odkod naj bi ml bilo to znano? — Posl. Lohne ne vzame tega odgovora na znanje, ker ni Tisza povedal iz katerih sredstev je Fejeivary poplačal strankine dolgove. Opozicija je zapustila dvorano. — Prihodnja seja bo v pondeljek, 24. novembra. BALKANSKE TRGOVINSKE POGODBE. Budimpešta, 16. V kratkem se predloži državnemu zboru načrt zakona, ki bo zalit;val pooblastilo za pogajanje z balkanskimi državami zaradi revizije dosedanjih trgovinskih in carinskih pogodb POLICIJA PROTI DIJAKOM. Budimpešta. 15. Snoči so im.-li opoziciotjal-ni dijaki shod, na katerem so protestirali proti reakcionarnemu načrtu tiskovnega zakona. Po shodu je okrog 400 dijakov korakalo po ulici Košuta Lajoša in je prepovedalo pesmi. Policija je nastopila proti dijakom in jih razkropila, pri čemer so bili 4 dijaki s sabljami ranjeni. Okrog sto dijakov je odšlo pred policijsko ravnateljstvo, kjer so viharno zahtevali vstop, da bi vložili ovadbo. Za soboto so dijaki naznanili baklja-do, katero pa je policija prepovedala. VPOKOJENI PAŠlC. Belgrad, 16. Dejstvo, da je Pašlč vpokojen i kot predsednik državnega sveta, nima nič opraviti z njegovim ministrskim položajem. FRAN FERDINAND NA ANGLEŠKEM. London, 16. Včeraj ob 3. popoldne sta se pripeljala avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova soproga v Dover. Takoj, ko je parnik priplul, sta se izkrcala in sedla v pripravljeni separatni voz. AFERA DISCIPLINIRANEGA GENERALA. Pariz, 17. Bivši poveljnik 16. armadnega zbora general Faurie je izjavil nekemu poročevalcu: Vsa armada ve, da sem prevzel armaden zbor, ki je popolnoma propadel, ter da je 1 zahvaliti le moji vztrajnosti in trudu mojih častnikov, če sem mogel pripeljati na manevre dobro izvežbane, solidne čete. Disciplinarni svet me je kaznoval, ne da bi me bil zaslišal. — Vojnemu ministru je general Faurie poslal pismo, v katerem se z najostrejšimi besedami pritožuje zoper postopanje disciplinarnega sveta. FRANCIJA IN NEMČIJA. Pariz, 16. Z ozirom na vesti, ki so bile razširjene na borzi, da so nastali nesporazumi med Nemčijo in Francijo zaiadi kolonialnih vprašanj je justični minister ukazal sodno preiskavo. »Matin« piše: Ne le, da ni med Francijo in Nemčijo nastal noben nesporazum, ampak obe državi sta rešili nekoliko kočljivih vprašanj, in sta pričeli pogajanja zaradi Male Azije, ki se ugodno razvijajo. PONESREČENI DELavu. Altona, 16. Pri pieizkušnji neke zabavne železnice v tukajšnjem Lunaparku je šest delavcev padlo v globočino. Trije so se smrtno poškodovali. NEMŠKO ČASOPISJE NA RUSKEM. Kelmorajn, 16. »K0I11. Ztg.« poroča iz Sos-novic, da je ruska cenzurna oblast prepovedala uvoz vseh nemških časopisov in vpeljala za nemške liste najstrožjo cenzuro. VELIK PROCES. Peterburg, 16. »Novoje Vremja« poroča: V petek se je zopet pričela pred varšavskim sodiščem razprava v procesu proti grofu Ronj-kerju in lastniku zavoda Zavvadsketnu, ki je bila dalje časa ustavljena. Obtoženca sta obdolžena, sta sta umorila gimnazijca Hrzanowskega, brata grofove žene. Senat je svoj čas razveljavil obsodbo, ko se je množil obremenjevalni materijah je pa ukazal novo drago preiskavo. Proces bo trajal približno dvajset dni. Povabljenih je 209 prič in sedem izvedencev. IZPUŠČENI VJETNIKI. Atene, 16. Vojno ministrstvo je včeraj ukazalo, da se naj takoj izpuste vsi turški vojni vjetniki. HOMATIJE V PERZIJI. Berlin, 17. Iz Teherana poročajo, da bo mladi šah kronan dne 21. januarja, na dan, ko bo 16 let star. MEHIKO IN AMERIKA. Washington, 16. Instrukcije, ki so bile do-poslane ameriškemu poslaniku, označujejo, kako daleč gredo Zedinjene države, če se spuste vnovič v pogajanje, ki bi ga Huertovi uradniki radi zopet pričeli. Zedinjene države stoje na stališču, da bi bila obnovitev pogajanj nepotrebna, če ne dobe definitivne obljube. »Asso-ziated Press« poroča, da je angleški poslanik naznanil Huerti, da je Anglija pripravljena moralno podpirati Zedinjene države. Huerta je bil baje hudo zadet, ko je opazil, da je narod, o katerem je vedno mislil, da je na njegovi strani, proti njemu. Huerta izginil. London, 16. Angleški časopisi imajo brzojavna poročila, da je bil predsednik Huerta na nerazumljiv način izginil, to pa le zato, da je prespal velikansko pijanost. V ta namen se je bil za nekaj dni umaknil v neko predmestno vilo, zdaj pa se je že vrnil v palačo. Boji. El Paso, 16. Vstaši so včeraj zavzeli obmejno mestece Juarez. Pri tem so bili trije Amerikanci ubiti. Naskok se je bil pričel takoj ob zori. Grmenje topov je zbudilo prebivalce iz spanja. Krogle so padale kakor toča. FINANČEN POLOM V NOVEM JORKU. Novi Jork, 16. »New York Herald« poroča, da je banka H .B. Hollins et Co., ki zastopa velike meliikanske tvrdke, ustavila plačevanje. Pasiva se cenijo na pet miljonov dolarjev, aktiva pa znašajo komaj 50.000. Tvrdka ceni svoja aktiva na približno dva in pol mi-ljona, ki pa obstojajo večinoma iz varnosti, katere pa je težko realizirati. Več kot sedemsto trgovcev je zadel ta polom; več kakor dvesto vlagateljev je popolnoma ruiniranih. Pravijo dase je banka spuščala v velike špekulacije. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tfckn Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. Konsumno društvo rudarjev — v Hrastniku — registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga* vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle". Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron 40 letni uspeh, i^p0^0«« tisoče priznanj. Želodčna = = tinktura le arnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. jema lekarna G. Piccoli, Ljubljana. posebnost »Zdravnik ass = želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsib prodajalnah konsnm-nega društva za Ljubljano in okolic*. Odlikovan v Parizu z zlato kolajn« hi «a*L krilec m. ;<#VvV,v. *’ • Klobuki Cilindri Čepice Kravate Rokavice Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki ProT. Jagrovo Trikot perilo Za lovce: Pletene telovnike Dežne plašče itd. Modna in športna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte, gh j ovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) =» (najmodernejše podjetje monarhije) ~J—1 M Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Breg 20 na debelo Vvstven* mamka. v Cojzovi hiši. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIK ANA Trst - I\ew>ork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejSIml brzoparntkl z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. S ss s £5 S S 55 Odhod parnikov: v *ev. Ameriko vaako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ Ljubliana, ----------— Kolodvorska ulica štev. 26. ------- Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s teni, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. jantarja 1913 napi e j po 5 odstotkov. Kredit dc 30 dri je duit; prost. Cez £0 dni do 6 n esccev se iir rjo računati obresti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprei. :::: Hranilne vloge sprejema druStvo vs?k dsr n ed uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer, -• Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantna lunožn jska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje pr;hranke svojemu zavodu. Načelstvo. iBBBBBBBEB I Družinski kruh S Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r* z« z o« z• bbiiibii B S""1 B S B S B S B P. B B ■ B ■ ■ o ■ II ■ ■ B B B E S B B E m B B B B B B B B B S bbbbbbbb B B iz pekarne „Konsifmntga društva za Ljubljano in okolico64 je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1 75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! HEiHBBBBi m i m s ■ H K g Ki S M 9 18 m m m m M m BS m m a M KS B HI M lil Si IS e? B M B IB B B B m m B B ris w. m m m BflflBflBBBBnBBBBHKE§HBlga»!eESE!aSE5R&^e3BK£>Bll! m se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo fe vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkral- •• •• sem casu. ESHeaegBBiEga Konsumno društvo za Ljubljano m registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne IT. januarja 1918 obrestuje odslej 1 (I od dne vloge d do dne dviga. hranilne vloge članov po J 2 Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000 K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. Načelstvo. h. R Ii i- r P ^ 1 I i id i