IZ RAZREDA 46 Matematika v šoli, št. 1., letnik 23, 2017 Analiza uporabe e-učnih gradiv pri matematiki na podlagi vprašalnika dr. Mojca Tomažin Ekonomska in trgovska šola Brežice Povzetek Porast uporabe digitalnih medijev v izobraževanju je dejstvo in tudi v slovenskem šolskem prostoru so nas- tali številni spletni portali z e-učnimi gradivi za učenje različnih predmetov na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. Tako je bila s pomočjo vprašalnika o uporabi e-učnih gradiv pri pouku matematike, ki so ga v marcu 2016 izpolnjevali dijaki vseh srednjih šol posavske regije, izvedena analiza odgovorov. Analiza je pokazala, koliko so posamezna e-učna gradiva znana in koliko so dejansko v uporabi med dijaki, kje poiščejo pomoč, kadar gradiva ne zadostujejo, kateri način učenja matematičnih vsebin s pomočjo interneta je dijakom najljubši in katere medije dijaki uporabljajo za učenje matematike. Ugotovljeno je bilo, da smo v slovenskem šolstvu še precej na začetku glede uporabe e-učnih gradiv, in čaka nas še veliko dela v zvezi z uvajanjem in širjenjem le-teh. Ključne besede: e-učna gradiva, e-izobraževanje, pouk matematike Analysis of the Use of e-Learning Materials in Mathematics Based on a Questionnaire Abstract The increase in the use of digital media in education is a known fact; many online portals with e-learning ma- terials for learning various subjects at various levels and courses of education have been set up in the Slovenian school setting. An analysis was conducted of the answers to a questionnaire on the use of e-learning materials in Mathematics lessons, which was filled out by students of all secondary schools in the Posavje region in March 2016. The analysis has revealed: how well-known individual e-learning materials are and how much they are actually being used by secondary school students; where they look for help when the materials are not enough; which method of learning mathematical contents using the Internet is preferred by secondary school students; and which media the secondary school students are using to learn Mathematics. It has been establi- shed that the use of e-learning materials in the Slovenian education system is more or less still in its infancy, and that there is much work to be done in introducing and propagating them. Keywords: e-learning materials, e-education, Mathematics lessons Uvod Prispevek je nastal iz empiričnega dela magistrske naloge z na- slovom »Nekatere oblikovalske smernice za izdelavo e-učnih gradiv v matematičnem izobraževanju« (Tomažin, 2016) in bil v precej skrajšani obliki predstavljen na konferenci SIRikt (Toma- žin, 2016a). Iz dolgoletnih izkušenj pri poučevanju matematike in informatike na srednji in višji šoli v Brežicah nekako narav- no sledi ideja, da bi obe področji povezala, zato izbor področja raziskovanja ni bil težaven. Pravzaprav sem v preteklosti že raz- iskovala uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v slovenskem srednjem šolstvu, tokrat pa sem se osredotočila na uporabo e-učnih gradiv s področja matematike. Ravno uporaba kakovostnih e-gradiv namreč omogoča učencem učenje brez ča- sovnih in prostorskih omejitev t.j. odprto učenje. Kako se lotiti učenja učencev za uporabo e-učnih gradiv, pa je še precej neraz- iskano. Ker nameravam v prihodnje tudi sama aktivno usmerjati učence v uporabo e-učnih gradiv, sem želela najprej raziskati ob- stoječe stanje. Cilj imam, toda kje smo trenutno? Da bi odgovo- rila na to vprašanje, sem sestavila vprašalnik o uporabi e-učnih gradiv pri pouku matematike, ki so ga izpolnjevali dijaki vseh srednjih šol posavske regije. Metodologija dela Sledi opis metodologije za analizo uporabe e-učnih gradiv pri pouku matematike v posavskih srednjih šolah na podlagi vpra- šalnika. Na podlagi analize odgovorov na vprašanja iz vprašal- IZ RAZREDA 47 Matematika v šoli, št. 1., letnik 23, 2017 nika smo poskušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vpra- šanja: • koliko so e-učna gradiva znana med dijaki; • koliko so e-učna gradiva dejansko v uporabi med dijaki; • katere vrste gradiv dijaki največ uporabljajo pri pripravah na preverjanje znanja pri matematiki; • kje poiščejo pomoč, kadar gradiva ne zadostujejo (predvsem nas zanima, kakšno je stanje glede plačljivih inštrukcij); • kateri način učenja matematičnih vsebin s pomočjo interneta jim je najljubši; • katere medije dijaki uporabljajo za učenje matematike (doma in v šoli). Težko smo podali kakršnekoli hipoteze glede odgovorov oziro- ma rezultatov analiz. Hipoteze bi lahko temeljile kvečjemu na re- zultatih analiz podobnih vprašalnikov, narejenih kdaj prej in/ali na drugem koncu Slovenije, le-teh pa nismo našli, saj je naš vpra- šalnik narejen samostojno in smo ga prvič izvedli. Vse ostalo pa bi bilo zgolj subjektivno ugibanje, zato hipotez nismo navedli. Vprašalnik je vseboval sedem vprašanj, pri čemer so bili odgo- vori vnaprej ponujeni. Povsod, razen pri prvih dveh vprašanjih, smo dopustili tudi odprto možnost »drugo«, kjer so dijaki lahko vpisali svoj odgovor, če so menili, da naštete možnosti ne ustre- zajo. Naslov ankete na spletu je bil »Uporaba e-gradiv pri pouku ma- tematike v posavskih srednjih šolah«. Na pozdravni strani smo se dijakinjam in dijakom najprej na kratko predstavili. Zatem smo definirali, kaj so e-učna gradiva, in razložili, kaj je namen raziskave: ugotoviti, kako se učenci samostojno pripravljajo na preverjanje znanja pri matematiki in katera e-učna gradiva de- jansko poznajo in uporabljajo. Zapisali smo še, da bodo rezultati analize odgovorov prav go- tovo zanimivi za vse učitelje matematike, še zlasti pa za tiste, ki se ali pa se nameravajo ukvarjati z razvijanjem e-učnih gradiv. Anketirancem smo zagotovili, da je anketa anonimna, da vzame približno 10 minut časa in obsega 7 vprašanj. Ob koncu smo jih še pozvali, da lahko za vprašanja, povezana z anketo, ali pa glede rezultatov raziskave, pišejo na priloženi e-naslov in se jim zahva- lili za sodelovanje. Vprašalnik je bil postavljen na splet 2. marca 2016. Menili smo, da bo anketo najlažje izvesti v domači, posavski regiji, saj nekaj šteje tudi osebni pristop. Ideja je bila, da naj bi učenci anketo izpolnjevali v okviru rednega pouka pri predmetih, povezanih z informatiko, ali pa pri kateremkoli drugem predmetu, ki se izva- ja v računalniški učilnici. Kolikor smo mogli, smo to storili sami, za pomoč pa smo poprosili tudi učitelje, ki poučujejo v razredih, ki jih sami ne poučujemo in imajo hkrati pouk v računalniških učilnicah. Predvidevali smo, da bo učinek najboljši, če bodo učenci izvedli anketo pod nadzorom učitelja, zato smo učiteljem, ki so sodelo- vali »v nadzoru«, to prej tudi pojasnili. Res se je izkazalo, da ni bilo dovolj, če smo učitelji učencem v želji, da bi anketo izpolnili, le napisali spletni naslov na tablo in jim naročili, naj jo izpolnijo, ko bodo lahko (na primer doma). Ko sem sama izvajala anketiranje v razredih, kjer poučujem, sem izkoristila priložnost in učencem povedala še več o e-gradivih, e-učenju ... in jim ob morebitnih vprašanjih pojasnjevala vsebi - no vprašalnika, hkrati pa v zvezi z obravnavano temo od njih izvedela še kaj več od tega, kar sprašujemo v vprašalniku. Da je osebni pristop (prav tako pri izvajanju spletnih anket) pomem- ben, lahko ugotovimo tudi na osnovi rezultatov ankete, saj se je izkazalo, da je največ odgovorov prav z Ekonomske in trgovske šole Brežice, ki je moja matična šola. Anketirali smo celotno populacijo (1446 dijakov in dijakinj). Ciljna populacija so bili torej dijaki posavskih srednjih šol, pra- viloma pa smo pri anketiranju (vsaj tistem, ki je potekalo pod nadzorom učiteljev v šoli) zajemali celotne razrede hkrati, kjer so učenci že tako in tako bolj ali manj enakomerno porazdeljeni po različnih parametrih, kot npr. spol (razen, če gre za specifič- ne programe, kjer kateri od obeh spolov prevladuje, pa še to se kompenzira, če gledamo vse šole v regiji, torej regijo kot celoto), učni uspeh, socialno stanje ... skratka, po parametrih, ki bi ute - gnili vplivati na rezultate ankete. Iz spodnje tabele (Tabela 1) je razvidno številčno stanje dijakov po posameznih srednješolskih zavodih v Posavju za šolsko leto 2015/16 (gre za absolutne števil- ke cele populacije). Tabela 1: Številčno stanje (absolutno) dijakov po posameznih srednješolskih zavodih v Posavju za šolsko leto 2015/16 Šola Število dijakov v šolskem letu 2015/16 Ekonomska in trgovska šola Brežice 250 Gimnazija Brežice 449 Gimnazija Krško 110 Srednja poklicna in strokovna šola Krško 554 Srednja šola Sevnica 83 Skupaj 1446 Ustrezno izpolnjenih je bilo 247 anket, pri čemer se kot ustrezno izpolnjene upoštevajo tiste ankete, kjer je anketiranec odgovoril vsaj na eno vprašanje (ni na primer le kliknil na nagovor). Anke- to je torej ustrezno izpolnila slaba petina (17 %) vseh posavskih dijakov (v šolskem letu 2015/16), kar je po našem mnenju kar velik vzorec. Spletni naslov ankete je bil: https://www.1ka.si/a/86246 (link aktiven od 2. marca 2016), uporabili pa smo gostovanje na stre- žniku »EnKlikAnketa – 1KA spletne ankete« (https://www.1ka. si/), ki ga ponuja Center za družboslovno informatiko (CDI) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Na pozdravni strani lahko preberemo, da je 1KA odprtokodna aplikacija za storitev spletnega anketiranja, ki se na strežniku CDI uporab- lja  brezplačno. Gre za spletno storitev , ki združuje podporo za nas- lednje funkcionalnosti: oblikovanje in tehnična izdelava splet- nega vprašalnika, izvedba spletne ankete ter urejanje in anali- za podatkov. Čeprav smo si ogledali nekaj primerov anketiranja s področja uporabe IKT, e-učnih gradiv ... v slovenskem šolskem prostoru, IZ RAZREDA 48 Matematika v šoli, št. 1., letnik 23, 2017 se pri sestavi vprašalnika nismo zgledovali po katerem od dru- gih vprašalnikov, ampak smo oblikovali vprašanja in (večino- ma) predvidene odgovore v skladu z lastnimi idejami oziroma v skladu s tem, kar nas zanima. Rezultate smo analizirali z opisno statistiko odgovorov (odgovori so bili analizirani samodejno na strežniku »1KA spletne ankete«). Podatke smo zbirali do 22. 3. 2016, saj smo v zadnjem tednu an- ketiranja prejeli le še tu in tam kakšno izpolnjeno anketo. Oglejmo si še kratke predstavitve vsake izmed posavskih sred- njih šol, ki so sodelovale pri anketiranju: • Ekonomska in trgovska šola Brežice (http://www.etrs.si/ o-soli/publikacija) Ekonomska in trgovska šola Brežice omogoča dijakom izob- raževanje v štirih programih: v trgovskem, ekonomskem, logističnem (žal zaradi pomanjkanja zanimanja v izteku) in na novo pridobljenem programu predšolska vzgoja. Zaposli- tvenih možnosti po koncu šolanja je kar nekaj – naši (bivši) dijaki delajo kot trgovci, podjetniki (v najrazličnejših dejav- nostih), poslovneži ... Šola je znana tudi po najrazličnejših obšolskih dejavnostih, saj sodeluje v projektih, kot so npr. Unesco, Comenius, Leonardo Da Vinci, kar ponuja dijakom in učiteljem vedno nove možnosti za preizkušanje in doka- zovanje, pa tudi za potovanja in srečanja s tujimi dijaki izven Slovenije. • Gimnazija Brežice (http://www.gimnazija-brezice.si/ index.php/2016/ 02/12/uvodne-besede/) Gimnazija Brežice je posavska srednja šola z dolgoletno tradicijo, saj že sedemdeset let omogoča dijakom pridobiti kakovostno znanje. V domači regiji je znana predvsem po kakovostnem delu in pestri ponudbi obšolskih dejavnostih. Sodi med najuspešnejše slovenske gimnazije, kar dokazujejo z vsakoletnimi udeležbami na tekmovanjih znanj, uspehom dijakov na splošni maturi, ki je nad slovenskim povprečjem, deležem zlatih maturantov ter bogatim programom obveznih vsebin in dejavnosti na šoli. Bila je prva srednja šola v Slove- niji, ki je pričela sistematično uresničevati koncept dela z na- darjenimi dijaki, zato so jih na številnih strokovnih srečanjih predstavili kot primer dobre prakse. • Gimnazija Krško ter Srednja poklicna in strokovna šola Krško (http://www.sc-krsko.si/) Tehniška šola v Krškem je leta 1957 v tedanjo Tehniško sred- njo šolo Videm-Krško vpisala prvo generacijo dijakov. S spre- minjanjem potreb v gospodarstvu so se spreminjali tudi pro- grami, ki so se izvajali na šoli. Trenutno šola izvaja naslednje programe: tehniška gimnazija, elektrotehnik, strojni tehnik, tehnik računalništva, avtoserviser, elektrikar, oblikovalec kovin-orodjar ter pomočnik v tehnoloških procesih. Poleg dejavnosti, ki jih sicer izvajajo na šoli (tekmovanja iz zna- nja, projekti, sodelovanje z lokalnimi podjetji ...), so izred- no uspešni tudi pri sodelovanju v mednarodnih projektih, saj so po uspešno zaključenem mednarodnem partnerskem projektu Leonardo da Vinci Compile new competencies and implement them to teaching, krajše CNC&IT prejeli najvišje državno priznanje Zlato jabolko kakovosti 2015.  • Srednja šola Sevnica (http://www.sc-krsko.si/attachments/ article/40/predstavitev%20MIZAR.pdf) Predstavitev Srednje šole Sevnica ne more mimo bogate tra- dicije strokovnega šolstva v kraju, njeni začetki segajo celo v leto 1885, ko so v ljudski šoli vodili kmetijske nadaljevalne tečaje, nato pa je 1901 začela delovati trgovska nadaljevalna šola. Kasneje se je izmenjalo še nekaj programov, v skladu s potrebami na trgu dela, trenutno pa izobražujejo po dveh programih: mizar in frizer. Šola je majhna in zato je mogoč individualen pristop do vsakega dijaka, v okolici pa so pod- jetja, ki že vrsto let delujejo na tem področju in hkrati tudi zaposlujejo dijake. Analiza odgovorov in diskusija Sedaj pa si oglejmo analizo odgovorov na vprašanja v vprašal- niku. Za izpolnjevanje je bil na spletnem mestu »1KA« po vnosu vpra- šanj samodejno izračunan predviden čas izpolnjevanja, približno pet minut, ker pa vsi anketiranci niso odgovorili na vsa vpraša- nja, je bil dejanski povprečni čas trajanja izpolnjevanja približno tri minute. Sledi sedem vprašanj, na katera so v okviru naše ankete odgo- varjali dijaki. Odstotki so izračunani glede na to, koliko dijakov je odgovorilo na posamezno vprašanje (celota oziroma 100 % je vedno skupno število veljavnih odgovorov na trenutno vprašanje in ne nujno 247). V magistrski nalogi so rezultati podani tako s pomočjo (precej obširnih) tabel, kakor tudi grafikonov. Ker menim, da je prikaz rezultatov že samo z grafikoni dovolj nazoren, sem prikaze s ta- belami v nadaljevanju izpustila. 1. Spol Anketiranci so bili po spolu dokaj uravnoteženi, saj je bilo deklet 57 %, fantov pa 43 %. 2. Označite, katero šolo obiskujete: grafikon 1: Anketiranci po šolah Očitno je osebni pristop pomemben pri rezultatih ankete, saj se je izkazalo, da je največ odgovorov prav z Ekonomske in trgovske šole Brežice, ki je moja matična šola. IZ RAZREDA 49 Matematika v šoli, št. 1., letnik 23, 2017 3. Za vsako od naštetih e-gradiv označite eno izmed možnosti: poznam in uporabljam; poznam, vendar ne uporabljam; ne poznam. Če pri učenju matematike uporabljate e-gradiva, ki jih ni na seznamu, jih navedite pod »drugo«. grafikon 2: Poznavanje in uporaba posameznih spletnih mest z e-učnimi gradivi Kot vidimo, največji delež anketirancev pozna »i-učbenike«, naj- manjši pa »SIO Slovensko izobraževalno omrežje«. Če se vpraša- mo, katero spletno mesto ima največ uporabnikov med tistimi, ki spletno mesto sploh poznajo, vidimo, da je to »Astra«. Opomba: Anketiranci so navajali v kategoriji »drugo« neustrez- ne odgovore (enako tudi pri vseh naslednjih vprašanjih), zato bomo komentarje te kategorije izpustili. 4. Pri pripravah na preverjanje znanja pri matematiki se učim s pomočjo: grafikon 3: Katere vire uporabljajo dijaki pri pripravah na preverjanje znanja pri matematiki Že bežen pogled na grafikon razkrije, da se večina anketiranih dijakov v daleč najvišjem deležu uči s pomočjo »lastnih za- piskov«, takoj na drugem mestu pa so »tiskane zbirke nalog«. Takšen rezultat pritrjuje naši domnevi, da si učenci želijo čim enostavneje doseči oceno, ki jo želijo. Da so e-učbeniki po upo- rabi (za enkrat še) pri repu lestvice, pa je verjetno več vzrokov. Eden je gotovo ta, da (to je zopet domneva, ki bi jo bilo potrebno raziskati) učitelji matematike v veliki večini poučujemo v skladu s tiskanimi verzijami gradiv, ki jih nabavi šola (šolski skladi) ali pa učenci sami, tako da so učenci prisiljeni delati po tiskanih gradivih in sami niti nimajo kaj veliko izbire. Morda pa lahko del razlogov, da je delež e-učnih gradiv tako nizek, najdemo tudi v domnevi, da se v splošnem (še posebej pa na poklicnih in strokovnih šolah) povprečna starost učiteljev viša. V zadnjih letih je namreč zaposlovanje mladih kadrov v šolstvu tako rekoč zaprto in v šole ni več toliko dotoka novih idej. Mladi učitelji bi bili zagotovo bolj naklonjeni IKT oziroma e-učnim gradivom. Možno pa je tudi, da je delež šol (zopet je potrebna raziskava) še vedno »podhranjen« z učno tehnologijo. Menimo, da je minimalni standard, ki omogoča širšo uporabo e-učnih gradiv, da ima učitelj razred opremljen z računalnikom, projektorjem in dovolj dobrim dostopom do interneta (ki deluje tekoče), da ne omenjamo elektronskih tabel, ki pa (vsaj po naših izkušnjah) v prvi fazi niso nujno potrebne. Seveda pa je možen razlog za neuporabo e-učnih gradiv lahko tudi dejstvo, da je za nekatere dijake interaktivno učenje z raču- nalnikom neprimerno za poglobljeno razumevanje (vključno z raznimi stalnimi internetnimi motilci in skušnjavami). 5. Kadar gradiva ne zadostujejo, dobim dodatno razlago pri: grafikon 4: Kje dobijo dijaki dodatno razlago, kadar gradiva ne zados- tujejo Iz grafikona je razvidno razveseljivo dejstvo, da si dijaki še vedno pomagajo med seboj, saj je daleč največji delež dijakov (91 %) navedlo, da večinoma ali pa vsaj včasih dobijo pomoč pri sošol- cih. Očitno pa je pomembna tudi socialna mreža dijakov: pri so- rodnikih, sosedih, prijateljih ... dobi pomoč kar tri četrtine teh, le malenkost manj pa jih dobi pomoč pri učiteljih. Rezultati kažejo tudi, da ima plačljive inštrukcije slaba tretjina dijakov. IZ RAZREDA 50 Matematika v šoli, št. 1., letnik 23, 2017 6. Ne glede na to, ali tudi dejansko uporabljate e-gradiva, poskusite odgovoriti, kateri izmed naštetih načinov vam je (ali pa bi vam bil) najbolj všeč za učenje matematičnih vsebin s pomočjo interneta (izberite možnost): Po pričakovanjih so se na prvih treh mestih znašli: pisani in ti- skani viri (90 % anketirancev jih večinoma ali pa včasih uporab- lja), žepno računalo (takih je 87 %) in le nekaj manj je anketiran- cev, ki večinoma ali pa včasih uporabljajo računalnik. Očitno približno dve tretjini dijakov večinoma oz. včasih za učen- je matematike pri pouku in doma uporablja pametni telefon. Glede na izkušnje pri pouku matematike v razredu menimo, da v veliki večini dijaki uporabljajo pametne telefone le v funkciji kal- kulatorja ali pa (na žalost) pri poskusih nedovoljene uporabe pri preverjanjih znanja. Seveda pa tudi tokrat velja poudariti, da je to le domneva in bi bile za boljši vpogled v navedeno problematiko potrebne nadaljnje raziskave. Ko smo bili pri anketiranju prisotni, dijaki praviloma v veliki ve- čini niso poznali oz. vedeli, kaj je to »grafično računalo«, zato lahko upravičeno sumimo, da je podatek, da slaba tretjina an- ketiranih dijakov večinoma ali pa včasih uporablja grafično ra- čunalo, posledica tega, da dijaki zamenjujejo pojma grafično in žepno računalo. Daleč najvišji delež (krepka polovica) anketiranih dijakov je kot najbolj zaželen način podajanja matematičnih vsebin s pomočjo interneta izbrala prvo možnost na seznamu (tako so zasnovani na primer i-učbeniki). Na drugem mestu je način podajanja vse- bin, kakršnega lahko vidimo na spletnem mestu »Astra«. Ostali dve možnosti, torej videoposnetki učiteljev, ki razlagajo snov pred kamero, kot npr. na hrvaškem govornem področju Toni Milun (Milun, 2016), oziroma videoposnetki učnih ur pou- ka matematike, sta manj želeni možnosti. Res pa je, da tovrstnega načina na slovenskem spletu (vsaj po naših podatkih) za enkrat ni možno najti, tako da dijaki verjetno niti niso imeli predstave, kako natančno je to videti. 7. Katere medije uporabljate pri pouku matematike ali pa doma za učenje matematike: grafikon 6: Katere medije uporabljajo dijaki pri pouku matematike ali pa doma za učenje matematike grafikon 5: Kateri izmed naštetih načinov je (ali pa bi bil) dijakom najbolj všeč za učenje matematičnih vsebin s pomočjo interneta IZ RAZREDA 51 Matematika v šoli, št. 1., letnik 23, 2017 Zaključek V zaključku še enkrat povzemimo glavne ugotovitve analize odgovorov. Pri vsakem od predlaganih spletnih mest z e-učnimi gradivi se je izkazalo, da ga sploh ne pozna krepko čez polovico anketirancev. Med tistimi, ki določeno spletno mesto poznajo, pa ima največji delež uporabnikov »Astra«. Med viri za učenje matematike (priprave za preverjanje znanja) še vedno prednjačijo lastni viri – zapiski in tiskane zbirke nalog. Če imajo učenci težave pri razumevanju snovi, najraje poiščejo pomoč pri sošolcih, še vedno pa jih približno tretjina (po našem mnenju vse preveč) rešuje težave s pomočjo plačljivih inštrukcij. Za enkrat si večina dijakov želi tudi na internetu takšnega načina podajanja snovi, kakršnega so vajeni v učbenikih, pa tudi pri izbiri medijev so konzervativni – pisani in tiskani viri so jim najbližji. Tako lahko sklepamo, da je v naših šolah potrebno še veliko predstavljanja in uvajanja uporabe spletnih mest z e-učnimi vsebinami, saj vsakršna učna gradiva dobi- jo svoj pravi smisel šele ob uporabi. Menimo tudi, da bi bilo dobro, da bi si vsak učitelj vzel toliko časa, da bi raziskal najpomembnejša e-učna gradiva svojega predmetnega področja in z njimi seznanil tudi svoje učence. Še bolje bi bilo, če bi učencem ne le pokazali spletnih mest z e-učnimi gradivi, ampak bi jim dali tudi napotke, kako naj si z njimi pomagajo. Če želimo to doseči, pa moramo najprej nuditi podporo učiteljem, saj se v šoli vse začne in konča prav pri njih. ■ Viri Milun Toni – spletno mesto za učenje matematike, spletna stran (pridobljeno 23. 10. 2016): http://www.tonimilun.com. Tomažin, M. (2016). Nekatere oblikovalske smernice za izdelavo e-učnih gradiv v matematičnem izobraževanju, magistrsko delo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru. Spletna stran (pridobljeno 23. 10. 2016): https://dk.um.si/Dokument. php?id=94680. Tomažin, M. (2016a). Uporaba e-učnih gradiv pri pouku matematike v posavskih srednjih šolah. Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT SIRikt 2016 Kranjska Gora, 6.-7. oktober 2016. Spletna stran (pridobljeno 23. 10. 2016): http:// www.zrss.si/pdf/Zbornik-SIRIKT2016.pdf.