Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Dolnja Lendava, 8. septembra 1935.
Štev. 36.
Cena
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.
...  Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. SO p, i oglasna taksa posebi.
Popüst po dogovori.
Šestdesetletni rojstni den našega apoštolskoga
administratora.
Prezvišeni gospod dr. Ivan Jožef Tomažič, lavantinski škof i apoštolski administrator Slovenske krajine so obhajali avgusta 29. svoje šestdesetletno godovno. 1. avgusta so stopili v šestdeseto leto. Glavosek svetoga Ivana je njihov krstni patron. Te junak svete Materecerkvi naj jih čuva, da bodo z njegovov dühovnov močjov vladali svojo cerkveno pokrajino v teh težkih i odgovornosti punih časaj, kda Kristušov düh ma tak dosta sovražnikov i tak malo prijatelov.
Slovenska krajina goreče moli za njih iz zahvalnosti za vnoge dobrote, štere so njoj skazali. Naj njim je sladko Srce Jezušovo stotero poplača. Mi se
s posebnov zahvalnov molitvijov obračamo k dobromi Bogi pri njihovoj šestdeset letnici, posebno za tisto krasno pastirsko pismo, s šterim so nas pozdravili, kda so zasedli svojo škofovsko stolico. V njem so nam vsem na stežaj odprli svoje srce i pred celim svetom jasno i glasno povedali, da nas vse enako lübijo i da nam bodo krüh pravice vsem enako delili.
Prezvišenomi škofi i ap. administratori Slovenske krajine verniki Slovenske krajine z odkritov ljübeznijov vse tisto želejo, ka njim Srce Jezušovo žele podeliti.
Bog jih naj žive !
Slovenska krajina.
Stališče katoličanske Cerkve do nove stranke.
Minister notrašnjih zadev, gospod dr. Korošec, je odobrio prijavleno stranko : Jugoslovanska Radikalna Zajednica. Stranka je vsedržavna i vsaki ma pravico v njo stopiti, ki se podvrže njenim pravilam. Stranka je ne verska stranka, ma samo politične cile, šteri z verov nemajo nikaj za opraviti. Vsakoj veri da prostost, vsaki lejko žive v katoličanskoj, luteranskoj, židovskoj, törskoj, pravoslavnoj, kak njemi je vola. To je jedini program v stranki, ki se tiče vere, a ne je verski program, nego samo politični, ar niedna politična stranka, če je količkaj pametna, ne dela nemire zavolo verske nestrpnosti, štera vsikdar škodi, nikdar pa ne hasni. S tem, da so vodilni možje bivše čisto katoličanske stranke, Slovenske Ljudske Stranke, ali na Horvatskom Hrvatske Pučke Stranke, stopili v novo vsedržavno stranko, je v Jugoslaviji prenehala, vmrla katoličanska stranka. Te več nega, i Bog zna, če kda več bo ali pa ne. Znamenja tak kažejo, ka več nikdar. Dvoje pitanje zdaj nastane. Na oboje damo odgovor, da so naši katoličanci dobro podkovani v tom dugovanji. To dvoje pitanje je sledeče :
1. Kakše je zdaj razmerje katoličanske Cerkve do vsedržavne stranke? i ob 2., ka moramo zato mi praviti od nje ?
Kakše je zdaj razmerje katoličanske Cerkve do nove stranke ? To, ka ne spada k veri, niti je ne proti njej. Zato je pred kat. Cerkevjov napristranska reč, Cerkev nam je niti ne brani, ka ne bi smeli v njo stopiti, niti nam je ne priporoča, ka bi v njo stopili. Pri katoličanskoj stranki nam je Cerkev priporačala, da bi jo podpirali, ar je njeni program bio podpreti Cerkev v njenom poslanstvi za diko božo i zveličanje düš. Pri novoj stranki pa, ar toga namena nema, je cerkev do nje samo opazovalka, jo ne gene, če vsi stopijo v njo, pa tüdi ne, če nišče ne ide v njo. Njo zanima samo to, da se ne kršijo njene pravice. I dokeč stranka nede proti Cerkvi delala, tečas tüdi Cerkev püsti pri miri stranko. Z toga sledi to, ka nišče nikomi ne more v oči metati, ka je krivo delo včino, če je k stranki Pristopo, i nišče ne more nikoga žaliti zato, če je ne pristopo k njej. Ne včini greha, če što pristopi k njej, i ne včini greha, če što ne pristopi k njej. To je stališče katoličanske Cerkve do Jugoslovanske Radikalne Zajednice tak dugo, dokeč bo v okviri svojega programa ostala i Cerkvi njenih pravice ne jemala.
2.	Ka moramo mi praviti od nove stranke? Je jasno že z prvoga odgovora. Nikoga ne smemo držati za menje vrednoga državlana, če je ne v stranki, i nikoga ne za več vrednoga državlana, če je v stranki. S tem, ka što pristopi ali ne pristopi, ne pobolša, niti ne poslabša svoje düševne vrednosti pred Bogom, ar je stranka samo politična, svecka tvorba, navadno drüštvo, štero
ne spada v delokrog Cerkve. Če je Što fakin v privatnom živlenji, takši je tüdi v stranki. Stranka ga ne pobolša. I če je što poštenjak v zasebnom živlenji, takši je tüdi zvün stranke, ali v njej. Odstop od stranke, ali pristop k njej, nikoga ne pobolša. Bog i vsa pravica iz Njega izvirajoča ne gleda i ne sodi nikoga po strankinoj pripadnosti, nego po njegovij delaj. Nekdaj smo obsodili tiste, ki so za dobiček i čast delali proti katoličanskoj stranki, i to zato, ka so si stem nakopali odgovornost pred Bogom, posebno, če so delali stem za okrepitev protiverskih struj. Zdaj toga nemoremo včiniti i niti ne smemo komi praviti, ka je slabo včino, ar je ne k stranki Pristopo, s tem bi si mi nakopali odgovornost pred Bogom, ar smo segali v tüjo lastnino. Nikdar nesmem praviti „da je na škodo bože časti, da je düšam na kvar, da škodim bliženjemi, da me pokaštiga Bog i. t. d." če k stranki ne stopimo, ali stopimo. Vera nema sploh nikaj z novov strankov opraviti i nišče ne sme, če nešče dužen ostati pred Bogom, Vplivati na nikoga iz verskih razlogov, ka naj k stranki pristopi. Tü je vsakomi prosta pot dana, ide gor ali dol, to je njegova stvar. Bog ga zato nikdar ne de pitao, jeli si šo dol ali gor od stranke, nego samo za to, „jeli si zdržao moje zapovedi v stranki ali pa zvüna stranke ?!“
I gda je tak z novov strankov, se nam porodi pitanje, koga pa te naj volimo za poslance ? Jako kratek je odgovor na to pitanje. Človeka, ki bo zagovarjao pravice vere i Cerkve. Človeka pravičnoga i smilenoga, ki da Bogi, ka ide Bogi i oblasti, ka njej ide. Človeka, ki zaslüži zavüpanje naše, ar spunjava svoje verske dužnosti, i ar z djanji pokaže njegovo živlenje, da je vsikdar brano slabe proti mogočnih krivicam i ar je nesebično podpirao pomenkanje i krivico trpeče. Gda nega katoličanske stranke, se gleda na katoličanske može. Na düše se gleda, ne pa na disciplino stranke. Bi se najmre moglo zgoditi, da bi stranka kakšega svojega dobroga agenta, ki ma gut namazani, ki zna dobro gučati i agitirati za stranko, a po pravici je pa samo küp mesa brez Kristušovoga düha, ka bi toga predlagala za kandidata. Ar sem katoličanec, ne sam dužen držati discipline v stranki, če sem njeni pristaš, po vesti ne bom glasao na predlaganoga slaboga pristaša, nego na dobroga katoličanskoga moža, koga poznam. V lendavskom srezi ste se vi Volilci že držali toga principa, kak sem šteo v Novinaj pri zadnjih v volitvaj, gda ne bilo kat. stranke v živlenji, čeravno je bila v dühi. Volili ste kat. moža, da preprečite izvolitev takših kandidatov, ki ne so dali zadostnih garancij, da bodo Cerkev v njenom poslanstvi za diko božo i zveličanje düš podpirali. Odsehmao se zato nede gledalo i se ne bo smelo gledati na stranko, nego jedino pa izklüčno na
dobre, poštene, s Kristušovim dühom prepojene kandidate. Samoobsebi se razmi, da Slovenska krajina, ar ma posebne teškoče, potrebüje poslance iz svoje sredine, ki poznajo njene razmere. Takše, ki majo srce odločno, ki se vüpajo tüdi tistim domačim zameriti, ki iz kakšegakoli nagiba ali namena vlečejo vkraj od svojega lüdstva, ki vsem povejo v obraz: Ki ne poštüje naših sinov i naših hčer, ki so se borili za nas duga i duga leta, ne vreden da bi ga mi zvolili za svojega poslanca, takši ne zaslüžili našega zavüpanja.     TSJ.
Kmetijske zbornice.
Znamo, ka je naša država v slabom gospodarskom stanji. To se vidi tüdi po tom, ka je naša gospodarska bilanca z inozemstvom v zadnji letaj pasivna, to je, mi več pridelkov iz drügi držav uvozimo, kak pa v drüge države izvozimo i zato moramo več penez dati drügim državam za njuve proizvode, kak pa drüge dajo nam za naše. Vzroki tomi so razni ! Nikelko zadnje slabe letine. Ne pripovlemo telko, ka bi lejko dosta izvoziti ! Dale v slaboj kakovosti naši pridelkov i tüdi v velkoj carini je vzrok.
Izhod iz toga iščejo naše glavne gospodarske ustanove. Pa da zdaj pridemo k stvari, od štere sam šteo pisati, moramo znati, ka se pri nas razmi pod gospodarskimi ustanovami. V našoj državi se razmi pod gospodarskimi ustanovami trgovske industrijske i obrtniške zbornice. Edino te zastopajo interese našega gospodarstva. Tak kmetje, šteri nemajo svoje zborniče, ne sodelüjejo pri rešavanji gospodarski pitanj, tüdi vse naše vlade pri rešavanji gospodarski pitanj pitajo za tanač samo te zbornice, skoro nikdar pa se ne obrnejo k kmetijskoj drüžbi za Slovenijo, niti Hrvatskomi gospodarskimi drüštvi, niti Srpskomi poljoprivrednomi drüštvi. Pa vsi nam pišejo, pripovidavlejo i mi sami znamo, ka je naša država agrarna, ka nas je kmetov 80%. V drügi državaj jih je menje, pa li vlade pitajo za tanač kmetske lüdi. Pri nas se zadnje čase rešavajo vnogo pitanja, ki zadevlejo nas kmete ! Pitanja od kmetski dugov, od zaščite kmetov itd. so na dnevnom redi. Pa kde mi moremo povedati svoje mišlenje od tej zakonov? Nindri. Pri nas te zakone napravi par vučeni pravnikov, univerzitetni profesorov, ministrov i njuvih pomočnikov. Zakon eden mesec vala, te pa vidijo, ka je ne dober, pa Zbogom ž njim. Kmet pa trpi. On dobro zna, ka zakoni nemrejo stvoriti živlenja. Zakoni morajo dati samo okvir, rem, narodnomi živlenji, takšemi, kakši je. Oni morajo biti izraz pravih Potreb. Pa kak do zakoni za kmete, štere so napravili samo pravniki, izraz kmečki potreb ?
Naša agrarna država bi morala bole skrbeti za kmete. Dozdaj pri nas nišče ne zastopa kmetov. Pri nas kmete zastopajo trgovci, šteri v trgovske zbornice pošlejo trgovce, šteri zastopajo trgovske stvari. Industrijci zastopajo industrijske potrebe, kmetski Potreb ne zastopa nišče. Jako je žalostno, ka je niedna vlada ne uvidila potrebo edne takše ustanove, kama bi kmetje pošilali zastopnike kmete, šteri bi tumačali njuve potrebe. Zgodilo se je celo, ko je eden nekdašnji minister pravo, ka takše zbornice nemremo prle ustanoviti, dokeč se ne rešijo razna pitanja, štera zadevlejo kmeta. I to je bio kmetijski minister ! Po njegovom bi se te tisto delo, štero bi morale vršiti ravno kmetijske zbornice, moralo prle opraviti, pa te bi ustanovo zbornico. Bog zna, kak bi on rešavao takša pitanja, štera zadevajo nas kmete, če bi duže bio minister. Mislim, ka je dobro za nas. ka jih niti ne bi probao rešavati.
Pa v ministrstvi leži že vnogo
predlogov od strani kmetov, kak naj se ustanovijo kmetske zbornice.
Pa vsi ministri priznajo potrebo takši zbornic, samo ne ustanovijo je pa li nej. Mi pa ščemo meti kmetijsko zbornico, kama mo mi kmetje pošilali zastopnike-kmete, ki bi meli pravico davati važne predloge, sestavlali zakone, šteri zadevlejo nas.
Pa mogoče de što pravo : Pa mamo kmetijsko drüžbo, mamo banovinske svete i drügo drüštvo. A v kmetijskoj drüžbi je Zdrüženih samo deo kmetov i ona zastopa v glavnom interese svojih članov. Pa kelko tüdi vlada poštüje ta drüštva, se vidi iz toga, ka je niti nikdar ne pita, ka mislijo od raznih zakonov i uredb). V banovinskom sveti po majo večino drügi stanovje, ne kmetje.
I tak se pri nas izdavlejo zakoni za zakoni, a kmet, za šteroga so ti zakoni izdani, nema niti prilike, da bi povedao, če so ti zakoni tüdi dobri za njega.
Naši v Misijonih.
(Iz Geldovoga pisma).
Tunis, 12. junija 1935.
Mesto Tunis se nahaja trinajst kilometrov jüžno od starodavne Kartagine. Ima približno 270.000 prebivalcov; pravim približno, ar je jako težko dognati število Türkov. Mnogo jih je najmre, ki živejo brez doma, brez drüžine. V Tunisi prebiva samo 80.000 Evropejcov večinoma Italijanov i nekaj Francozov. Tunis je tüdi morsko pristanišče, a samo za menjše ladje. Tunis je najmre od morja oddaljen okoli 18 km i do njega vodi prekop, globoki nad 10 metrov.
Tunis sestoji iz dveh, popolnoma nasprotnih delov, iz evropejskoga pa starodavnoga, türskoga mesta. Novo mesto je spodobno našoj Ljubljani. Tü prebiajo Evropejci. Vulice so široke in pa. njih vozijo električne železnice. Staro türsko mesto pa je pravi labirint. Človek se v njem hitro zgübi: Vulice so jako vozke, do dva metra i še menje. Značilno za nje pa je, da so preci zasükane. Po teh vulicah, ki so preveč zamazane, ne vidiš drügo kak same Türke. V tom deli mesta se nikdar ne vidi sunce. Hiše se držijo edna drüge i na cesto sploh nemajo oken. Sobe türskih hiš so male i vseedno stanüje v ednoj takšoj sobi Šest, sedem oseb i te Zednim še slüži soba za kühinjo.
Türki nikdar ne rabijo ne stola, ne stocov, ne postele. Sedijo i spijo vsikdar na tleh. Poleti i večkrat tüdi pozimi spijo celo vünej na cesti. Zasüčejo se v kakši stari prt i se potem vležejo kjekoli blüzi zida. Pri našem oratoriji se nahaja staro pokopališče, ki slüži vnogim brezdomcom za prenočavanje.
Celi den delajo samo telko, da si pridobijo nikeliko, da se tisti den preživejo. Za obleko se ne brigajo dosta. Verostüjejo dugo v noč, podnevi pa potem počivlejo. Rabijo jako malo hrane. Če majo krüh i sladkor, ki tü v Tunisi stane samo 3 Din 1 kg, so zadovolni i drügoga več ne želejo.
Tak živejo Türki v mesti, a po vesnicaj pa živejo še bole preprosto. Namesto hiš majo šatore, štere njim večkrat ponoči odnese celo veter. Nemajo drüge domače živali kak osla. Živejo na pol oblečeni i deca sploh ne rabijo dosta obleke. Stanüjejo navadno vsi: lüdje i osli pod istim šatorom. Po njivah radi kaj tüjega odnesejo, prej, ve zemla rodi vsem i ne samo nešterim.
Kda morajo iti v vozo, so veseli, ar njim potem ne trebe skrbeti za hrano. Pred kratkim je Orožnik gnao nekšega Türka i vso njegovo drüžino v vozo. Bilo jih je osem. Korakali so veselo, kak če bi šli na gostüvanje. Dva dni potem so je že odpüstili,
2
NOVINE
8. septembra 1935.
Türki držijo samo moža, moškoga za človeka. Žena je nekaj menje vrednoga. Mož jo küpi i oda, kak küpüje i odava osle. Če je njemi žena več ne po voli, jo zavrže, če je ne more odati. Žena mora vsikdar delati, mož pa doma kre nje sedi in — kadi. So možje, ki majo do sedem žen. Žene morajo meti svoje obraze vsikdar zakrite, ovak je mož taki odpüsti, zavrže. Žena nikdar ne jé sküpno z možom. Prle jé mož i ka njemi ostane, je za ženo i deco.
Za dnes zadosta — drügoč pali
kaj !
V Gospodi Vas iskreno pozdravla
Geld Karol, salezijanec.
NEDELA.
Eden od njih pa je prišeo nazaj, gda je vido, ka je ozdravlen i je z velkim glasom Boga slavio, aleluja.
Molimo. Vsemogočni, večni Bog, povnoži v nas vero, vüpanje i lübezen: i da bomo mogli dosegnoti, ka obetaš, včini, da vzlübimo, ka zapovedavaš.
Trinajseta nedela po risalaj.
Evangelium sv. Lükača XVII.
Vu onom vremeni: Gda bi šo Jezuš v Jeruzálem, prek je šo po sredini Samarie, i Galilaeje. I gda bi notri šo vu niki kašteo, prišlo je pred njega deset gobavi možov, ki so stali ozdaleč, i podignoli so glas svoj govoreči: Jezuš Mešter! smiluj se nad nami. Štere kak je vido, velo je: Idte, pokažte se dühovnikom. I včinjeno je, gda bi odhajali, Očiščeni so. Eden pa med njimi, kak je vido, da je Očiščeni, povrno se je, z velikim glasom zvišavajoči Boga, i spadno je na obraz pred noge njegove hvalo davajoči ; i te je bio Samaritanuš. Odgovoreči pa Jezuš pravo je: Nej li ji je deset očiščeni: i gde ji je ti devet ? Nej se je najšo, ki bi se povrno, ino bi dao diko Bogi, nego samo ete tühinec? I veli njemi: stani gori, ino idi; ar je vera tvoja tebe zdravoga včinila.
*
Berilo iz pisma svetoga apoštola Pavla Galačanom. „Bratje ! Oblübe so bile povedane Abrahami i njegovomi pokolenji: ne pravi: „i pokolenjom“, kak od vnogih, nego kak od ednoga,, „i tvojemi pokolenji“, ki je Kristuš. Pravim pa to: Od Boga prle potrjene oporoke ne more postava, ki je nastanola po štiri sto štirideseti letaj, razvelaviti, da bi vničila oblübo. Kajti, če je dediščina iz postave, je ne več iz oblübe. Abrahami jo je pa Bog milostno podario po oblübi. Zakaj teda postava? Zavolo prestopkov je bila dodana, dokeč ne bi prišlo pokolenje, šteromi je bila oblüba dana i izročena je bila po angelaj sredniki. Srednik pa je ne samo ednoga, a Bog je eden. Je teda postava proti oblübi božoj? Nikak. Kajti samo te, če bi bila dana postava, ki bi mogla dati živlenje, bi bila pravičnost zaistino iz postave. Toda pismo je vse zaklenilo pod greh, da bi se vervajočim dala oblüba iz vere v Jezuša Kristuša“.
Denešnje berilo je najžmetnejše za razmiti od vseh beril med letom. Povedati nam šče, da smo po milošči božoj med odebranimi, brez vsakšega našega zaslüženja. Keliko je poganov, ki ne poznajo svojega nebeskoga očo, šterim je sunce katoličanske vere ne posijlalo, šteri se ne morejo segrevati pri čüdovitim Oltarskom Svestvom. Da smo mi spoznali svojega Boga, da mi mamo med sebov svojega Odrešenika — smo ne mi sami dosegnoli, nego samo Bogi se mamo zahvaliti, da nas je v tom kraji zemle pozvao v živlenje, gde so katoličani doma, gde so že odebranci. A če smo mi srečnejši, kak vnogi milijoni, pa tüdi mamo dužnosti, ki jih vnogi milijoni nemajo. Če je Jezuš med nami, se mora to na našem živlenji poznati. Naše živlenje mora biti ščista inačiše, kak živlenje poganov, ki Jezuša nemajo i ga ne poznajo. Kak žalostno bi bilo, če bi kakši dühovnik Jezuša odneseo med same pogane i bi tej mimo njega hodili kaktühinci. Kak bi Jezuša bolelo, gda bi gledao temne obraze mimoidočih i bi si mislo : tüdi za te sem vmro, pa me šče ne poznajo; tüdi tej so rešeni, pa šče ne vejo za to. Kak bi Jezuša v sv. hoštiji to bolelo. A brez meje bole ga boli, gda je med nami, ki smo odebranci, ki nas je pri sv. krsti sprijao za svoje brate i sestre, pa ga itak vnogi neščejo poznati. Spoznali so ga v šoli, a poznati ga neščejo. Mimo cerkve hodijo, pred sebov gledajo, kak se nešterni odkrivajo i križajo, gda idejo mimo, sami pa pridejo mimo i s stisnjenimi
vüstničarni, z srdom v srci idejo naprej. Kak to boli Jezuša. Ka je pa včino komi slaboga? — I znova, kak boli Jezuša, gda prebiva v farnoj cerkvi i kak dober pastir čuva ovčice tiste fare. Vidi vsakšega posebi, gde se nahaja, ka dela, ka misli. Tüdi te vidi vsakšo ovco, kda mrak leže na zemlo, gda temna noč zakrije vsakši prostor. O, kak ga boli, gda gleda zgüblene ovce, ki se znova pogražajo v globočino greha. Brez meje bole ga boli, če kaj takšega dela katoličan, kak pa če bi včino pogan, ki ne ve, da ne sme. — Odebranci smo po božoj milosti. Bodimo zahvalni. Naj se to pozna na našem živlenji.
Te tjeden bom molo, trpo i delao vse : naj Slovensko krajino lübijo njeni šolani sinovje i njene šolane hčeri.
Kapravite natog. urednik?
V nekom občinskom uradi našega sreza je neki gospodič zaposlen, ki moti naš narod. Mladini i drügim pripovedavle, da je on na to gor prišo, da Boga nega. Ar so na to najvekšo norijo samo ruski i drügi boljševiki prišli gor i ž njimi vred on, mi verni i pametni državlani protestiramo proti takšoj agitaciji i oblast pozivlemo, naj njej posveti skrb. Ka pravite, g. urednik, mamo prav?
Razgled
po katoličanskom sveti.
Misijonski kongres se bo vršo v mesti Bari-i v Italiji od 16. do 20. septembra. Kongres bo razpravlao od širjenja kat. vere med pogani, muslimani i židovi, razkolniki i od krščanskoga živlenja v kat. Cerkvi. Dühovniki dobijo za vse štiri dni stan i celo oskrbo za 125 odnosno 85 lir. javiti se trebe na „La Direzione Nacionale dell, u. M. d. C. Bari, Italia.“
Ka so napravili nemški katoličanci i luterani v Münsteri. V Nemčiji novopogansko vero širi profesor Hauer i se imenüje za šefa novopoganske vere. Prišo je v Münster, da tü drži predavanje od novopoganske vere. Na kolodvori ga je pa počakala velika vnožina naroda i ga pozdravila s popevanjom samo verskih pesmi. Odpravi se v dvorano, gde bi držao svoje predavanje, a narod ide za njim. V dvorani začnejo katoličanci spevati „Tebe Bog mi hvalimo“, luteranje pa „Trdi grad je naš Bog“. Profesor Hauer ne mogo priti do reči. To ga je tak razkačilo, da je oblasti javo te „punt“ i oblast se je odločila, da glavnoga „krivca“, püšpeka münsterskoga, g. Ms. Augusta Klementa von Gallen da zapreti. Kak je to narod zvedo, je pribežao pred püšpekovo palačo, policijski auto pa tüdi. Policaji ido gor v grad i škofa pozovejo, naj jih v imeni zakona nasledüje. On prosi za teliko časa potrplenje. ka se preobleče. To njemi do-
volijo. Na to ide, se obleče v škofovska cerkvena oblačila, si dene mitro (kapo) na glavo i vzeme passtirsko palico v roke, kak pri sv. meši, ide k policajom pa njim pravi : „Ar me kak püšpeka ščete zapreti i ar sam vršo svojo püšpekovo dužnost, zato sam tü z vsemi znaki svoje püšpekove časti.“ Policaji so ne znali, ka bi včinoli, zato so pitali svojo višešnjo oblast. A ta je prepovedala, da bi se püšpek zaprli. V svoja škofovska oblačila oblečeni püšpek so se z balkona svoje palače zahvalili vernikom za vernost do Cerkve i je pobüdjavali, naj i nadale takši ostanejo.
Meksika ma poganski kalendar. Meksikanska slobodnozidarska i komunistična vlada je zbrisala imena
svetkov. Tak je dala vsem svetkom za ime posvetne reči: Božiči »den Quety zalcoatla“, to je den praznih dečinskih darov, pepelnici „den valutne reforme“, Velikomi Petki „den meksikanske okolice“, Velkomi „osvetek narodne nošnje“, Vüzmi »osvetek države Aguas-Calientes“ itd. A verno meksikansko lüdstvo pa bo vseedno držalo stare svetke v Gospodovom dühi.
Povrnenje. V Pekingi, glavnom mesti Kitajske, se je povrnola na kat. vero gd. Ling Chi Ping, ravnitelica ženskoga odseka mestnoga zavetišča v Pekingi. Pri svetom krsti je dobila ime Terezija. Do povrnenja jo je genola tista lübezen, štero kat. Cerkev kaže do siromakov.
Politični pregled.
Konferenca Male zveze na Bledi. Kak znano, stvorijo naša država, Romunija i Češkoslovenska država, zvezo, štera se imenüje kratko Mala zveza. Zastopniki, to je zvünešnji ministri tej držav, majo vsako leto svoja redna spravišče i edno takše, za dnešnje čase jako važno zborüvanje se je vršilo letos pri nas na slovenskom na Bledi. Tü so se zbrali za našo državo naš ministrski predsednik, ki je Zednim tüdi naš zvünešnji minister, dr. Stojadinovič, češki zvünešnji minister dr. Beneš i romunski zvünešnji minister Titulescu. Poleg tej najodličnejših gostov so bili na Bledi istočasno zbrani Vnogi poslaniki tüjih držav i številni časnikari. Konferenca, ki je trpela od 28. do 31. avgusta, je Važna posebno zavolo toga, ar se vidi, da vse države Male antante držijo trdno vküp i v vsej pitanjaj zdajšnje evropske politike nastopajo popunoma enotno. Zedinole so se v tom, da Habšburgovcov ne püstijo na tron ne v Austriji, pa ne na Vogrskom, ka do šle na pogajanje za podonavsko i izhodno pogodbo pod pogojom, da občuvajo svojih držav interese.
Nevarnost bojne med Italijov i Abesinijov. Italija, štera je po svojem obsegi nej dosta vekša od naše države, má pa skoro petkrat telko prebivalcov, je mislila, da svojim lüdem najležej tak spravi zemlo pa krüh, če spravi pod sebe Abesinijo, bogato i svobodno afrikansko državo. Edno državo pod svojo oblast spraviti je pa nej tak lehko, kak so si Italjani mislili. Dozdaj so spravili v Afriko že nad pol milijona vojakov i drügi lüdi, potrebni za vojsküvanje. Abesinija se je pa tüdi pripravila na obrambo. Abesinci mislijo pripraviti do en miljon svoji čarni lüdi za obrambo. Za Abesinijov pa stojijo tüdi drüge močne države, tak posebno Anglija, štera ma v Abesiniji rüde, petrolejske vrelce i drüga bogastva v svoji rokaj. Ta Svaja med Italijov i Abesinijov se razvija zdaj tüdi v svajo med Italijo i Anglijo, tak, da se zna zgoditi, da se bodo za afrikansko državo tüdi v Europi cukali med seov. Italijani so že prestopili abesinsko mejo z okroglo 3000 vojaki.
Dr. Anton Korošec, zastopnik predsednika vlade. Dr. Korošec Anton, minister notrašnjih zadev, je od kralevih namestnikov imenüvani za namestnika predsednika vlade za čas, dukeč bo naš ministrski predsednik, dr. Stojadinovič, na konferencaj v Parizi i Ženevi pri Zvezi narodov.
Jugoslovanska radikalna zajednica, to je nova stranka, v štero so pod vodstvom dr. Korošca stopili tüdi Slovenci, je potrjena i se njena organizacija začenja.
Delo vlade je največ v tom, da v red devle žalostno herbijo, štero je sprijala od prejšnjih nacionalcov. Da je stanje pri nas že v istini slabo bilo, se pač najbole vidi tüdi v tom, daje dr. Korošec šo v vlado. Ešče vsigdar do zdaj se je nikak tak zgodilo, da gda so državna kola v najvekšem blati., ostala, te je morao priti na pomoč dr. Korošec. Na, včasi je pa morao oditi, gda so državne kase pálig nikelko nazaj pune gratale. Mi samo iz srca Želemo, naj bi zdaj naš dr. Korošec ostao v vladi ne samo tak dugo, dukeč bo trbelo državna kola iz blata rivati, nego tüdi potom, gda se državne kase nikelko nazaj napunijo, da bomo ednok lehko pravili, da se časi tüdi za nas na bogše obračajo.
Minister za pošte i telegraf je postano g. dr. Branko Kaludjerčič, narodni poslanec iz Sarajeva.
Spravišče opozicije se je vršilo v Kragujevci. Govorila sta Ljuba Davidovič i Joca Jovanovič Pižon. Prvi za Srbsko demokratsko stranko, drügi za Srbsko kmetsko stranko. Na shodi se je povdarjala potreboča, da se srbski i horvacki narod sporazumita. Od Slovencov ne bilo guča, kak da nas ne bi bilo i kak da nam ne bi šle pravice kak Horvatom. Dr. Maček je poslao pozdravno brzojavko na shod.
Krščanski socialci ne stopili v Sloveniji v JRZ. List krščanskih socialcov, to je delavstva v kat. stranki SLS, „Delavska Pravica“, javla, da sta Gostinčar i Majeršič samo v svojem imeni pristopila k jugoslovanskoj radikalnoj zajednici, ne pa zdrüženje krščanskih delavcov.
A. Villanueva :
Mantrnik našega časa.
To je ne pripovest; tüdi ne kakša pobožna legenda, ki se v telko loči od istinske zgodovine, v kelko se loči dišeči düh od lepe rože. To je zgodovinski dogodek iz našega časa ; dogodek, ki je pretroso svet od začüdenja in krščanskoga sočütja.
Mogoče ste že večkrat čüli njegovo ime, liki nikaj nej, če šče čüjete, naj vam bo kak dika mladosti, v vekšo čest Gospodovo in v sveteo zgled našim mladim čtevcom.
Ite za eden čas z Vašimi misli v Mehiko, kraj čüdovite lepote in slavne zgodovine, dike Amerike in cvet amerikanskoga lüdstva. Poglednite za eden čas od vrha gore Sierra Madre prek vožine, kde se je proslavo junak Balboa, do staroslavnoga Montezumovoga casarstva, kde si je nabrao vence zmage Ferdinand Kortes, in kde se zdaj prelevle v strašnom preganjanji krv krščenikov.
Voze se preminjavlejo v svetišča: vnožine krščenikov molijo klečeč pred Bogom nebeskih visin, ar toga nemrejo včiniti pred Olt. Svestvom.
Ne dugo od toga, ka se je začno eden den ne s svetlov zarjov, liki s strahom in s krvjov. Čüjejo se vzdihi žalosti in bolečine, kak če bi se Što poslavlao od lüblene osebe, ki mora iti v smrt.
Po hodnikih voze hodijo sem tam vršilci vole preganjavca, in iz vsakšega kota ti gleda smrt in mantranje.
Med obsojenimi na smrt je tüdi gospod Betanzos, ki je rajši zapüsto doma najdragše ka je meo, mlado ženo in sineka, kak da bi zatajo svojo vero. Voza je nej kakša temna in strašna temnica, liki luksuzna, zapeliva palača. Brezbožna tiranija je tü zaprla v vsakšo sobo po ednoga obsojenca.
Notri v svetišči svoje düše čüje krščanski Vitez odmev Zdravemarije ; to je edino svetišče, šteroga nemre oskruniti brezbožna roka. Bližajoča se noč, tišina v sosednjih sobah, nekša nadnaravna slütnja, vse to pravi gospodi Betanzos, ka njemi je smrt že blüzi.
Njegova narava se šče razjokati pri misli na svoje drage ; vera pa okrepi düha, in notrašnja borba se konča s tem, ka mantrnik prosi Boga, naj
ga ne püsti brez sredstev za okrepčilo svoje düše.
V hiši gospoda Betanzos vlada strah . . . Žena joče; angel, edini sin, jo tolaži. Očino pismo je spravilo nad hišo takšo žalost in naznanilo nekaj nenavadnoga.
Bog ne pozna slüčaja. Vsakša stvar je izraz njegove vole in njegovoga milostnoga dovolenja. Betanzos čüje stopaje ; čüo je že vnoge in nikdar se ne brigao za nje. Zdaj pa, kak če bi njemi hodili po srci ! Ka, je Bog ki prihaja ? Ali človeča pravica, ki se bliža?
Nikaj zvünrednoga. Edna mladenka se bliža previdno, kak če bi vgonila, ka se mora približati vozi. To je ne radovednost. Mladenka je skrbna i dobra slüžkinja, ki je izrabila svoj stan, ka brez sumnje zvrši zvišeno in sveto dužnost in napravi uslugo svojemi gospodi.
Betanzos jo opazi ; pomigne njoj skoz slabo priprto polko, naj se približa. Kak najbole previdno njoj vrže paper, večkrat zaviti, na šterom je stalo zapisano : „Pošli mi obhajilo ; potrebna mi je moč, ar moram vmreti !“
Vsa preplašena leti slüžkinja na
8. September 1935.
NOVINE
3
„Domoljub“ odobrava našo zahtevo. Mi smo zahtevali, naj bi se nova stranka imenüvala „Jugoslovanska Narodna Zajednica“. To pa zato, ar smo Slovenci narod, ne pa plemen. „Domoljub“ krščanski list na Kranjskom, podčrta reč „narodna“, ar zna, keliko smo trpeli, gda smo se borili proti tistim, ki so nas držali samo za pleme.
Dr. Krek Mihal, minister.
Mladi ljubljanski odvetnik, dr. Krek Mihal, 'je imenüvani za ministra brez listnice. Dr. Krek je bio dozdaj predsednik kat akcije v Ljubljani i kak takši držao krasen govor na letošnjem jugosl. euch. kongresi v Ljubljani, je dober, pravicolüben gospod, ki je vsikdar zagovarjao pravice maloga človeka. Pred dvema letoma je obiskao tüdi Slovensko krajino i se vdeležo velikoga euch. kongresa v Türnišči. Do naše krajine i našega lüdstva pa njegove pravice je meo vsikdar odprto srce. Iz srca čestitamo k imenüvanji.
Spravišče v Lotmerki.
Horvat Pavlek iz Bratonec, ki zdaj na Štajari pri M. Nedeli žive, je v četrtek, to je 29. augusta prijavo na srezkom načelstvi v Ljutomeri javen shod. Prle je pa že dao na jezere plakatov razdeliti, po šterih vabi lüdi na spravišče dr. Mačkove opozicije v Lotmerk. Oblast je spravišče kak par tjednov pred tem, znova prepovedala. Nazlük prepovedi se je zbralo do jezero lüdi na shod, poleg teh je pa ešče vnogo lüdi samo gledalo, ka se bo godilo. Orožništvo je zasedlo vhode v Ljutomer, zaprlo brode i nikoga ne püstilo v mesto. Šli so lüdje po skrivnih potaj i napunili Lotmerk. Horvatov Pavlek je z biciklina lüdem naznano, da je spravišče prepovedano. Na to je nahujskano lüdstvo začelo na orožnike kamenje metati i z revolve strelati. Orožništvo se je postavilo v obrambo i v silobrani strelilo Mavrič Alojza, mladenca, iz sv. Bolfenka k smrti, rabilo pa Nedik Ivana istotak od sv. Bolfenka. Oba ranjenca sta bila kak i vnogo drügih Vdeležencov shoda je bilo iz ptujskoga sreza. Največ jih prišlo iz Medjimurja pa nekaj tüdi iz lendavskoga i sobočkoga sreza, ki so peški šli prek Plitve Müre ali pa strgali gor zaklenjene ladje i se prek pelali. Lotmerški srez je v tak malom broji bio zastopani, da niti ne pride v poštev. En deo naših je melinčka i bistrička godba sprevodila do broda, šteri pa, ar je bio na drügom bregi, ne šteo čüti muzike i zato tüdi ne prišo prav pametno na te kraj.
Naj se nam dovoli tü staviti edno pitanje. To se glasi : Koga ste šli poslüšat? Lejko Kristuša, ali šteroga proroka? Kristuš se v cerkvi poslüša, njegovo reč ste zavrgli i brez nje odišli. Ali je prišo kakši minister? Ne. Ali kakši višji uradnik, ki ma na skrbi vaše težave i vam šče pomagati? Tüdi ne. Koga ste pa šli Poslüšat? Lejko dr. Korošca, voditela slovenskoga naroda,
ali dr. Mačeka, voditela hrvackoga naroda? Niednoga ne. Koga pa te? Poslüšajte! Pred štirimi letami, gda so 8. nov. bile volitve, je od vesi do vesi hodo z nekim avtom okoli Horvat Pavlek i držao govore iz srca kipeče, trdno verne kak je pečina, da na nikoga drügoga nesmete glasa dati, kak na dobroga dühovnika, g. Faflek Franca. On prvi je bio njihov takši pristaš, da bi raj smrt sprijao, kak od njih odstopo. I za par dni, samo za par dni, je ta pečina počila i svoj glas dala ne na g. Fanika, nego na g. Hajdinjaka. Toga nestanovitnoga, politične vernosti nepoznajočega človeka ste šli poslüšat? Človeka, ki je neštetokrat bio kaštigani? Človeka, ki si je vnoge sto i stojezere Spravo iz žülov naših siromaških izseljencov, gda je bio izseljeniški agent? Oblast naj pove, po kakšoj poti, mi smo tiho tü ! Mi proti g. Pavleka osebi nikaj nemamo, mi se ne vmešavamo v to, s kakšov političnov strankov se oženi — dozdaj je že več takših politično strankarskih žen meo — a mamo pa reč proti tomi, da bi takši človek spravlao v nevarnost naše itak dosta trpeče lüdstvo, da bi takši človek iskao čast poslanstva i to z hujskaškimi shodi, gde se oblast zaničava i gde zavolo njegove hujskarije nedužna krv teče.
Na to spravišče so hujskali lüdi dijaki komunističnoga mišlenja i šli na nje v najvekšem števili pristaši bivšega poslanca, Hajdinjaka. Ka je Horvatov Pavlek odskočo i lüdi povrgo v nevoli, je stara istinska pesem. Pa de nespametnomi narodi pali zaman ta šola ? Bog ne daj !
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Počitnice Urednika Novin. G. urednik Novin so sestavili še to številko, zdaj pa odidejo na dühovne vaje i kratke počitnice do konca septembra. Prosimo zato vse naše dopisnike, naj pošilajo svoje dopise na uredništvo v Lendavo hš. 67.
Lendava. Malogda se teliko lüstva zbere pri Sv. Trojici kak se je na angelsko nedelo, gda je bilo tam proščenje. Krasno vreme je povabilo vnoge tüdi iz delešnjih krajov. Vnogi najmre majo tü gorice i pri toj priliki so je prišli gledat. — Gorice so letos zaistino lepe. Rodne, dozdaj šče hvala Bogi nikšega betega nega. Če samo tak ostanejo do bratve, bomo meli dosta dobroga vina.
Ogen je prestrašo v nedelo noč občino Gaberje. V marofi se je vüžgala slama i skoro vsa zgorela.
Mostje. Če što čüti na svojem hrbti bič te grozne krize, te jo čütimo mi, mladi gospodari. Težko je brez ničesa začnoti gospodariti od začetka. Težko je dati drüžini, ka njoj trebe, državi ka ona terja. Zemla nam šče rodi teliko, da če pametno gospodarimo, mamo za vsakdanešnji krüh. A to je samo pol živlenja. Obleka, davki nemajo vretine, gde bi se zmogli. Tü pa trpim o. Strašno trpimo. Neprijetni
gost nas obiskavle vsakši den, jemle pred žakucijo, trži, ali ka si moremo. Sreča ka nega penez, ka bi küpüvali. Ovak bi se vnogi mogli odseliti. — Pomoči smo potrebni, ali gde naj jo iščemo. Delali bi radi, ali gde najdemo delo? Ali ka ešče bo za nekaj let, če bo tak? Ne moremo mučati, glasiti se moramo v Novinaj, naj drügi, mogoče srečnejši, zvedijo za nas. Mogoče pa pride odked pomoč.
Ki ste bankam plačali 6% obresti lani ali letos, zahtevajte, da vam 11/2 % obresti vračunajo v odplačilo duga. Tak je odredila vlada.
Ki ste dužni lanske obresti i bi je mogli plačati do 1. septembra letos, ste po vladinoj odredbi dobili dovolenje, da plačate lanske obresti letos do 1. oktobra.
Nova odredba od zavarvanja (zaščite) kmetov dužnikov bo izišla 1. oktobra. Tak je vlada objavila.
Ne bi smelo biti. Na deškom tabori v Črensovcih so se čüli pri bakladi kriči: „Živio dr. Korošec ! Živio dr. Maček !“ Ne bi smeo tak kričati, štokoli je kričao, ar je prireditev ne bila politična. Ne sme se mešati politike med verske prireditve, verske stranke nega v Jugoslaviji i se ostro mora zato ločiti versko od vsake politike, kak sv. Oča v kat. akciji izrazito povdarjajo. Gda Bogi ščemo slüžiti, te ne mešajmo notri casara. Kristuš je to dvoje odločno razločo.
Pri Gradi na imanji g. Hartnera je preminočo nedelo bila blagoslovitev prenovlene kapele, ki stoji v lepoj dolinici poleg velke ceste. Ar je okoli gošča posekana, je kapelisa tem bole vidna. Obred je izvršo „stari“ (zdaj najmre mamo tüdi mladoga !) g.kaplan Rataj, ki je meo primeren nagovor. Najprle je šla procesija iz farne cerkve, Marijina drüžba belooblečena, nato se je vršila blagoslovitev, nazadnje znova procesija v farno cerkev, da se je tem bole povdarilo, gde je „materna“ hiša boža. Lüstva je bilo dosta, spevao je pevski zbor, vreme je bilo lepo, slovesnost je trpela preci dugo.
Bivša prednica v sobočkoj bolnici — mrla. Pred kratkim je v Jožefišči v Ljubljani mrla 65 letna č, s. Medarda Terezia Zupančič, doma pri Žužemberki na Dolenskom. Že v ranoj mladosti je stopila z red križark. V Soboti je bila ešče pred bojom, 13 let prednica v bolnici. Bila je odločna Slovenka. — Tüdi mi njoj želemo, naj njej bo Bog bogati plačnik !
Turnišče. V nedelo, 1. sept. so blagoslovili g. dekan Jerič Ivan slike na stenaj naše cerkve. Slikarija je lepa, čiravno je ne umetna. — Na sirotišnici D. Marijike pa zdaj slika isti slikar, Smrekar, ki je sükao cerkev, podobo deteta Marijike.
Imenüvanje. Novomešnik č. g. Janez Gregor so imenüvani za prefekta v molom semenišči v Maribori. Čestitamo !
G. Bistrica. Pri nas je najbolši i najbole goreči agitator za dr. Mačka stranko, štere ešče nega i štera ešče ne objavila svojega programa, častiti Pater Gabor Hilar, bivši frančiškan.
Pojavo se je v novoj obleki i tüdi na pilo ma drobiž. Nišče ne pita, odkod ma sredstva za obleko i pilo. Če koga te to ubogo düšo posebno vračamo v molitev i v trplenje, zatajüvanje gorečih düš. Naj se nam vsmiliti !
„KlekInova stranka propala“. Tak so kričali po Črensovcih trije pijani Mačkovci — mogoče kürji tovaji, ar v toj krizi se predvsem tej morejo samo v krčmi opijaniti — gda so vujšli z lotmerškoga spravišča od vodnih curkov špricaok. Mislili so povedati, da je dr. Maček zmagao, prepadno pa dr. Korošec. Ar so se tej pijančki zdaj že gotovo streznili, njim damo sledeče pojasnilo : Gospod Klekl nemajo nikše stranke, zato pa njihova ne mogla prepadnoti. Ravnotak ne mogla dr. Korošcova prepadnoti, ar je tüdi nega. Dr. Mačkova pa ne mogla zmagati, ar je nega. Na tisto kričati, ka nega, more samo nimak ali pa strašlivec. Povemo pa ešče nekaj. Novine so list kat. akcije, to je Kristušovoga živlenja v düšaj povsod. Kak je Kristuš niedne stranke pristaš ne bio, nego se borio samo za jakost, isto delamo tüdi mi v Novinaj. Najpoglavitnejše jakosti so pa lübezen do Boga i bližnjega, če smo že v kakšoj stranki, te smo ne v političnoj, nego jakostnoj, štere namen je, da nas navči lübiti Boga nad vse, bližnjega pa kak samoga sebe. I ta stranka nikdar ne vkani i vsikdar zmaga. Zmaga v vsakom sküšavanji, zmaga na smrtnoj vüri i na sodnji den pohvalo dobi pred celim svetom. Spišite se v to stranko, pa ste na tom i drügom sveti srečni.
Nepotrebno zgüblanje reči bi bilo priporočanje zavarovanja „Karitas“, kajti teliki so ga že priporačali i ga ešče priporačajo, ka je vsakše posebno priporočilo nepotrebno. Samo edno naglasimo na tom mesti. Što se pri Karitas zavarüje za slučaj smrti, ali pri njej zavarüje herb ali starostno oskrbo, je najbolši prijateo samoga sebe in svojih domačih, ar reši sebe i domače hüdih skrbi. Velika prednost zavarüvanja Karitas je v tom, ka ne stavla nikših težkih pogojov. Zavarüje se lehko vsaka zdrava oseba od 7. do 80. leta. Prí pristopi se plača samo 10, odnosno 20 Din. Oglasite se kemprle (vüstmeno ali pismeno) pri vodstvi Karitas v Maribori (Orožnova ulica 8), ali pri g. Schinko Jožefi v Dol. Lendavi, ali pri Skalar Jožici v M. Soboti, ali prí Rous Štefani v Beltincih.
Sv. Sebeštjan. Naš gospod plebanoš, Perša Ivan, zlatomešnik, so jako slabi postali. V molitev dobrih düš za srečno zadnjo vüro, jih zračamo. ______
„Ljudska pravica“ zaplenjena. Zadnjo številko „Ljudske Pravice“ je dalo ministerstvo notrašnjih zadev zapleniti zavolo nedovoljene pisave. Na Kranjskom i Štajerskom se je te list, ki je komunističnoga düha, začeo jako širiti.	
G. Bistrica. Cigan Jožef je z občinskim potrdilom šteo v nedelo prek broda iti zavolo nabiranje jabok, ar je pa orožništvo nikoga ne smelo prek püstiti, je v gneči naroda, šteri je posili šteo prek vujti, naleto na žandarski bajonet pa se je malo rano. Z ranov je šo v Lotmerk i se je javo Horvatovomi Pavleki. V pondelek je te kosio na travniki.
Beltinci. Preminoče dni se je vršo pri nas tajni sestanek, na šterom so razpravlali o vzrokih, zakaj je prenehala bivša SLS stranka i se je zdrüžila z radikalnov strankov pod imenom Jugoslovanska Radikalna Zajednica. Sestanek je bio popolnoma zavüpan, da nepozvani ne bi nikaj zvedili od njega, a prvi, ki je toplo vse zvedo od ednoga navzočega na sestanki, je bio g. Hajdinjak Anton, bivši poslanec JNS. Včasi na drügi den je zato mogeo te točno poročati svojim nacionalcom, ka so si v Beltinci na tajnom sestanki pogučavali.
dom svojih gospodov. Lehko si predstavlate, kakši prizor se je doma razvio. Žena je v dvojnosti : po ednom kraji bi rada šla z možom v odičeno smrt, po drügom kraji pa zna, ka je dužna ostati pri sini. Stiska ga na prsi in potiho joče.
Prav v tom časi se dečkec pripravla na prvo sveto obhajilo, in že se veseli svetka, ki bi se mogeo na skriti način opraviti. Prilika je zdaj pripravna. Dühovni voditeo spomina na Katakombe in pravi, da bi bilo prav, ka dečkec sam odnese presveto Telo svojemi lüblenomi oči.
Krvava zarja se je zdignola in zdaj pošila strahotne žarke na cerkvene törme, ki so že oddavna obmuknoli.
V zasilnom svetišči vlada zbranost verske skrovnosti. Slüžila se je sveta meša, in dühovnik so kratko in modro spregovorili par reči, ki so spravile vse navzoče v morje skuz.
Mali Betanzos se je prvikrat prečisto. Vej je zdaj prebivališče Gospoda, liki posebne prilike so ga zdaj spremenile v kelih, s šteroga se nje-
i
gov oča nahrani z nebeskim Krühom.
Dühovnik vzemejo hoštijo, jo zavijejo v lepo belo in dišeče platno in jo skrijejo na nedužna prsa dečkeca, ki de neseo düšno živlenje onomi, od šteroga je dobo telovni žitek. Kakši trenotek je bio to, gvišno bole genlivi kak za časa rimskoga Tarcizija !
Dečkec ide, z drobnimi stopaji, ves nemiren, kak če bi šteo zleteti, ka bi prišeo v pravom časi. Že je pred vozov. Straže stojijo okoli i okoli pa branijo dohod k hiši. Ves prostor je napunjen z njihovimi zamazanimi rečmi. Kda zapazijo dečka, ga edna izmed njih zapita :
„Kama ideš ?“
„K oči ščem iti, ka se Poslovim od njega."
In brez nadalnoga ide skoz, ves v strahi, ka ne bi odkrili njegovoga poslanstva. Kda pride notri v poslopje, spadne v roke paznikov, ki so vršili svojo dužnost z zverinskov krvoločnostjov.
»Kama ideš, mali?"
Dečko pove kak prvle :
„K svojemi oči idem po slovo.“
Par trdih in brezbožnih reči je spravilo maloga v tišino. Straža ga vsega natenkoma preišče, in angelec trepeče od strahü v rokah teh divjakov. Strah se konča z glavnim vzklikom : „Aj!“
Dečko je začüto oster bodlaj na šinjeki. Porinejo ga notri, rekši :
„Idi notri, idi, vej je nikaj ne ; sprobati smo šteli tvoj pogum.“
Mali angel je že v naročji svojega očé, in pravi :
„Ne gübi časa ! . . . Groza me je, ka so mi tej lüdje napravili ! Vzemi sveto obhajilo, papá !“
Oča spadne na kolena, razgrne beli prt in se prečisti . . . Dečkec püsti iz sebe par počasnih zdehlajov, med njimi se čüje ime Jezuš — in spadne na očine roke . . .
Brezbožna vipera njemi je s tistim zbodlajom injicirala strašen čemer. Oča moli z mrtvim sinom v naročji —. V nebesah pa slovesno zvonijo medtem, kda na zemli divja strašen viher.
Mali dečko Betanzos je Tarcizij našega časa.
Pisma naših iz tüjine.
Taponas, Francija.
Hvalen bodi Jezuš Kristuš !
Gda sem bila doma, sem si včasi veselo zaspevala. A zdaj ne spevlem več, dragi dom je daleč od mene. Najprle vas lepo pozdravim, gospod vrednik i naš vodnik. Lejko vas imenüjemo za našega vodnika, ar vodite veliko čredo ovčic po celom sveti raztepeno, posebno pa nas v Franciji. Bog vam naj bo plačnik za vse vaše trüde. Tüdi se vam zahvalim na rednom pošilanji naših veselih listov, štere redno dobivam. Romala sem v Ars k teli sv. Vianncy Janoša, ki že 80 let
4
NOVINE
8. septembra 1935.
počiva na desnoj strani božepotne cerkvi i na njegovo priprošnjo vnogi ozdravijo. Vidila sem njegovo postelo, iz desk vküp zbito i slama v njej, v toj je spao svetnik. To vam pošilam njegovo sliko. Pozdravim celi Slovenski kraj, posebno rojstno ves Polano z g. plebanošom, gd. küharico, g. organista i gospo pa celi pesmarski zbor, šteri me je tak veselio.
Sobočan Verona, iz V. Polane.
Annemont in hauvine, Francija.
Novine so nam prinesle v tüjino žalosten glas, da je naš prijateo, Kramar Jožef, dober mladi mož, že mrtev.
V zadnjem časi našega odhoda smo ga obiskali i z zdravjom potolažili. Tüdi naša naša je bila, da bode njegovo zdravje zmagalo. Vsem nam je ne bilo znano, či živlenje našega dobroga soseda skrajšano bo. Bodi boža sveta vola.
Tolažbo ino sožalje njegovoj ženi ino deci, düši pa večni raj želemo.
Godina i tovariši, iz Srednje Bistrice.
Pozdrav pošilajo : Ficko karol, Gonesse, Francija od Grada svojemi lübomi slovenskomi kraji, ženi, deci, starišom. Naznanja, da je zdrav, i da so naši listi v tolažbo izseljencom i sama lübezen do vernikov.
Žižek Marija, Dol. Bistrica iz Francije, oči, materi, Sestri, bratom, deci i dühovnikom Črensovske fare. Piše, da po nedelaj ma samo tri vüre prostoga časa, šteroga porabi za čtenje naših listov, štere drži za potrebne i se njim jako veseli.
Ka pravite na to?
Kak se včaka človek 150 let.
George Knap 75 letni iz Pariza je tak srečen, ka že nosi na svojih plečaj težo 75 let, Odzvüna pa zgleda kak 35 letni mož. On trdi, ka de živo najmenje 150 let. Stanüje v štrtom nadstropji i gda ide dol, stopi vseli na vsakšo tretjo stubo. Pomlajevanje shrani za sebe i je ne izda nikomi. Pomlado pa se je ne samo v obrazi ino postavi, nego tüdi v plüčaj i posrečilo se njemi, da je spremeno glas, ki je meo baritonsko barvo v tenor. Ne čüdno, če dosegne v spevanji najvišiše glasove, i še dihalna tehnika njemi je tak gibčna, kak da je pozvani pesmar mladih let. Pa itak spevle samo sebi v zabavo.
Zanimivo je primerjati Knapovi roki. Desna roka je brez güb i puna mladosti, leva pa je gübava kak roka starca. Knap to roko sam rad „stara“,
kak se sam izraža lüdem, da ne tak mladi, kak ga sodijo po videzi. Po Knapovom mišlenji največ lüdi pobereta alkohol i tobak. Eden najhüjši strupov za človeči organizem je nikotin. Sreča lüdi je samo to, pravi Knap, da vživajo poleg tobaka tüdi mleko, ki znači protistrup nikotinov. Če ne bi kadilci pili čistoga mleka ali pomešanega s kavov, bi je smrt že pokosila dosta prle, kak se pa to dozdaj dogaja.
Kinči v Donavi.
Vogrski zgodovinarje se bavijo v najnovejšem časi z načrtom, da bi zdignoli dve ladji, napunjenivi z velikimi zakladi, šteri so se potopili pred 400 leti v Donavi. Da je po nesrečnoj bitki pri Mohači krao Ludovik II. naglo vmro, je pobegnola njegova žena, sestra avstrijskoga casara Ferdinanda I. pred Türki i je zapovedala vso kralevsko premoženje naložiti na 72 ladji i odpelati v Bratislavo.
Med temi sta dve ladji ne dospele v Bratislavo, ar jivi je dao potopiti velki nasprotnik Habsburžanov na Vogrskom, knez Zápolyai. Nevejo ešče vučenjaki, kakšo vrednost majo tej Potopleni kinči, ali Zgodovinsko ali pa penezno.
Moški ne smejo delati.
To je v maloazijskoj republiki Aserbeidjan, gde žive na severi narod Jasaji. Sosedje pravijo Jasajcom, ka nevejo nikaj od preminočnosti. Pa istina je, ka ne vejo nikaj od preminočnosti. Samo vüstna izročila povejo od nikšega dela: „Naši očevje ne so delali, i tüdi mi ne smemo delati“. Po celi den poležavlejo pod orehovov sencov ino gledajo v nebo i premišlavlejo od modrosti svojih dedov. Samo redko kda stopi Jasajec na noge, če je od ležanja jako trüden, a ne segne za delom, nego ide se zabavlat.
Vsako delo pripada samo ženskam. In ženske same so prepovedale moškom delati, ar... „sramotno je za ženo, če njoj mož dela“.
Že večkrat so štela sosedna plemena navaditi Jasajce, da bi delali. Pa na nikši način se jim ne posrečilo, ar so se ženske oprle. Žene nosijo bodala pa sekire i so bole bojevite, kak pa moški sosednih krajov. Jaj tistomi, ki bi napadno njüve može ali pa nje same ! Prav po viteškom brani žena svojega manjaka. Čüdna je ta navada na ishodi, gde so ženske največ robinje, moški so pa oboroženi i i delajo za ženske.
Nišče pa ne pride gor na te jasajske skrivnosti, ar Jasajci nemajo ne pre-
minočnosti, ne jezika, ne postave. Majo samo ženske, ki zanje delajo i orehovo drevje, da pod njimi ležijo leta i dneve.
Pošta.
Kološa A. Pordašinci. Ki nema od zakona zahtevane kvalifikacije, ne more biti občinski tajnik. Lehko je pa delovodja. — Lang Jakob, Korzika. Na 1936 leto plačano Din 50. — Beltinčar. Po božem i civilnom zakoni urednik mora znati za ime dopisnika. Drügi pa zato ne zvejo zanjega. Ovak se nemre nieden dopis objaviti. — Horvat Janoš, Bakovci. Vsakši agrarni interesent more na legitimacijo lastnoročno napisati, da odstopi delež za naročnino Novin. Tiskarna terja, zato ka ma izdatke, velko dačo, delavce itd. Vam privoli odplačilo do novoga leta, a morate jo z ednov kartov za to prositi. — Küzma Marjete, domači. Po-
šlite Vaše naslov, ar so Novine prišle nazaj z Francije. — Szép Martin. Tashota, Canada. Smo Vam poslali taki Novine. Dajte nam na znanje, kakši je vaš naslov v starom kraji, v Slov. krajini. — Sobočan Verona. Taponas, Francija. Hvala na podobici. Knige naročimo, kak dobimo peneze. — Žökš Štefan, Spodnji Žerjavci. Novine Vam pošlemo taki s položnicov za ceno kak prosite. — Mencigar Marija, Gančani 9. Mi Vas ne najdemo med našimi naročniki za Tetovo. V Tetovo smo pošilali samo Horvat Katici, ki je mela naročene samo Novine. Od Vas 60 dinarov nikdar nesmo sprejeli. — Pozvek Anton, Večeslavci. Za Sukič Antona smo dobili dozdaj Din 15. Do novoga leta je ešče dužen Din 21. Ček Vam pošlemo, Vi pa nam peneze. Ka vas tiskarna terja, ma pravico, zato ka Vam tiskarna štampa i razpošila. —
Što nam je poslao po Länderbanki iz Pariza na Balkanjijov naslov 130 Din? Prosimo odgovor.
TIVAR OBLIKE
Prosveta.
(Govor na občnem zboru Kat. prosvetnega društva v Beltincih dne 18. avg. 1935.)
Z današnjim občnim zborom se začenja novo delo nanovo upostavljenega prosvetnega društva po dve in pol letnem prisilnem spanju. Pred nami stoji nov dan, v katerem nas čaka mnogo dela in truda pa tudi mnogo veselja in zadovoljstva za vsakega zvestega delavca in delavko na prosvetnem polju našega naroda. Preden začnemo svoje delovanje, se mi zdi važno in potrebno, da vemo, ka je društvo, tema je in kakšne namene in cilje ima. S pravne strani je društvo prostovoljna združba ljudi, ki se je organizirala, da doseže trajne skupne cilja v skupnem delovanju na podlagi društvenih pravil. Narava sama sili človeka k združevanju, kajti človek je po svoji naravi družabno bitje. Narava sili človeka k skupnemu življenju v družbi: v družini, v občini, v državi. Le v družbi more človek napredovati in razvijati svoje zmožnosti in lastnosti, ki mu jih je dal Stvarnik.
Glavni namen našega društvenega delovanja naj bo vzgoja ljudi za skupno občestveno življenje, da se bodo ljudje počutili v društvih kakor bratje in sestre, ki jih navdaja pravi družinski duh, duh ljubezni, tovarištva in nesebičnosti. Naš ideal mora biti, da postanejo naša društva neke vrste razširjene družine v dopolnitev šole in Cerkve. Društvenega delovanja največji sovražnik pa je računarski, dobičkarski duh, ki se rad razpase v društvih. Temu materijalizmu moramo napovedati naj-
hujši boj. Društva niso zato, da bi ljudje v njih iskali osebni dobiček, da bi se nekatere osebe silile preveč v ospredje ter iskale svojo osebno slavo. Tudi ni namen društev, da bi z raznimi mnogoštevilnimi obiskanimi prireditvami samo polnila društvene blagajne, da bi lüdje samo veseljačili in se zabavali. Glavni namen društvenega delovanja je, da se pridobijo ljudje za skupne težnje, da se vcepi smisel za skupno življenje, in delovanje v društvih kot nekaj domačega, prijetnega, družinskega. Društva naj postanejo tista skupna vez, ki naj spaja vse ljudi istega kraja ali istega stanu brez razlike na starost, spol ali imetje.
Društvo naj ostane samo sebi zvesto, to je člani morajo ostati zvesti pravilom in načelom društva, delati za skupen blagor, ne iskati samo sebi dobička in osebne koristi in ugodnosti. Kadar zavladajo v društvu osebnosti težnje posameznih članov, postane društvo škodljivo in je najboljše, da se taki člani izključijo. Pri društvenem delu naj nas vodi misel, ki jo je rimski cesar in filozov Mark Avrelij zapisal v svoj dnevnik: „Ali sem storil kaj za skupno korist? če sem, imam sam od tega dobiček. To misel imej vedno pred očmi in ne nehaj nikoli po njej se ravnati !“
Še eno misel hočem povdariti, namreč, da naj društvo vzgoji pri članih kmečko zavest. Vsako pomeščanjenje kmečkih fantov in deklet je škodljivo. Društvo naj poživi ljubezen do zemlje v kmečkih fantih in dekletih, klic „Nazaj h grudi“ naj postane njih vodilo.
Po slovenski zemlji se v imenu Kristusovem in Matere Božje družijo osamljena srca, da postanejo eno srce in ena duša. Iz razbitih kamenčkov se gradi veličasten hram krščanske organizacije, dom večne prosvete. Tak hram ni delo enega dne, ne enega rodu. Doba narodovega življenja je delavnik njegovih gradivcev. Marsikomu pade sredi dela iz rok težko kladivo, ki z njim kleše marmorne sklade, marsikomu se skali oko, preden zagleda dovršeno stavbo. A blagor mu, kdor v zvestem delu ogladi le en kamenček, pridene le nekaj zrnc k skupnemu domu. (Dr. Krek). Fantje in dekleta, tudi nam je dano, da pomagamo graditi dom slovenske katoliške prosvete !
Pekár Gyula, bivši minister, državni tajnik.
Grozodejstva boljševikov na Vogrskom.
Dnevi so jasnejši. Vünej na verandi je beneško razpoloženje i mi plavkasti janošov breg dragevole mislimo za friaulske visine. Igramo šah, jaz se nésmileno borim z prijatelom Perényijom, a zdaj pa sedem dol z Oskarom. Tak je razmišleni.
Kama misliš? 
Zgledne se okoli: Samo da je odišeo te Annucskay gibic. Kama je vesno ?
Tam guči z Davidovimi. Poslüšajmo samo . . . I čisto razločno čüjemo Pitavala — zverine reči:
. . . Pa s tem se jedino jaz lehko hvalim, nišče drügi ne !
Stanemo. Gorillina glava se hüdobno gible med ramami — glas je
zamuknjeni :
Pa jaz sem bio tisti: Jaz sem dao skopati Návay Lajoši po njem samom grob i jaz sam ga strelo, jaz, jaz, jaz ! Jaz i ne te nikaj vreden Vogl !
Što je te Vogl? Ne vemo. A šaherati tüdi nemoremo naprej. Oskar z laktom podere svojega krala :
— No matt ! Siromaški Návay Lajoš! I, Zapomni si dobro, bo več Návay Lajošov !
Bilo je, on sam tüdi. Postaven, odločen Fery Oskar. Prav je meo: Rešo se je, a zaman. Nekaj je prišlo za njim. On je stao prvi na Szamuelyjovoj listi, ki je mela dvejezero na smrt obsojenih, trdega so ešče mogli z sveta spraviti. On je tüdi odišeo za Návayjom i Hollanokom. Dragi moj Oskar, z Bogom — na vogrskoga Thermidora že se zapirajoča vrata je tvoja mučeniška krv zadnjič špricnola !
(Dale.)
Slovstvo.
podobna gasilska služba“.
Tako je naslov lični, zelo poučni in koristni knjigi, ki je pravkar izšla. Spisal jo je bivši poveljnik ljubljanskih poklicnih gasilcev Janez Furlan. Knjiga vsebuje vse, kar mora vsak današnji gasilec znati, zato je neobhodno potrebno, da si jo nabavijo vsi gasilci. Knjigo sta odobrila ministerstvo za telesno vzgojo in pa „Vatrogasni Savez Jugoslavije“ ter jo toplo priporočila vsem gasilskim četam. Knjiga, ki je bogato ilustirana in vezana v platno, stane 60 Din. Kdor naroči nad 5 knjig skupaj, dobi eno brezplačno. Naroča se na naslov : Janez Furlan, Ljubljana, Poljanski nasip 16.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanyi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.