JANKO PLETERSK! A ODLO»=e ne ra=unamo nekaterih naš=uvanih elementov brez vsakršne dostojnosti...«". 22 septembra 1914 pa je namestnik Clary poro=al o tr- ditvah vojaškega poveljstva v Gradcu, da so spovedniki v Celju nago- varjali rezerviste, naj ne streljajo na svoje srbske brate. Preiskava, ki so jo poskusili prek mariborskega ordinariata, je bila brezuspešna, ker so tisti vojaki medtem že odšli na fronto. Poro=ilo tudi govori o posameznih rezervistih, ki so bili obsojeni zaradi protimilitaristi=nih izjav.»8 22. aprila 1915 je sporo=alo vojno ministrstvo predsedniku vlade Stürghku o pritožbah zaradi š=uvanja mladih vojakov v zaledju in sicer pri slovenskih rekrutih 97. pešpolka v Ljubljani (nadomestna enota tega polka se je 23. maja 1918 uprla v Radgoni).8» j prva odlo=itev IH Pletorskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo V tem =asu je prišlo tudi že do prvega javnega odpora med civilnim prebivalstvom proti razmeram, ki jih je vojna ustvarila: H. maja 1915 so demonstrirale v Ljubljani delavske /ene pred pala=o deželne vlade zaradi uvedbe krušnih kart. Bilo je ve= aretiranih, štiri pa so bile obsojene.40 Vse tO SO podatki Lz =asa pred vstopom Italije v vojno. Po italijanski vojni napovedi se je položaj znatno spremenil, saj je obramba sloven- skega ozemlja pred italijanskim osvajanjem za slovensko prebivalstvo bila nekaj smiselnega. Poro=ilo ljubljanskega državnega pravdništva /.a leto 1915 je. tO spremembo zabeležilo z ugotovitvijo, da je vstop Italije v vojno -/boljšal razpoloženje na Kranjskem in da je vojna poslala popularna. Spremenil se je tudi odnos deželnih dejavnikov do vprašanja ustanavljanja enot prostovoljnih strelcev. Dotlej je ta namera doživljala mo7an odpor, celo duhovniški list »Vzajemnost- (št. 3, marec 1915) je moral biti za- plenjen, ker je nastopal proti takšni enoti s trditvijo, da bo sovražnik njene pripadnike imel za franetireurje, ki po mednarodnem pravu niso zaš=iteni. Po italijanskem napadu se je Slovenska ljudska stranka /a usta- novitev zavzela in organizacijsko delo je prev/el poslanec dr. .Josip Po- ga=nik.41 Spri=o teh sprememb v razpoloženju slovenskega prebivalstva zaradi obrambe pred Italijo je vrhovno armadno poveljstvo i/vedlo neko anketo in potem 19. decembra 1915 optimisti=no sodilo o avstrijskem patrioti/mu Slovencev in predlagalo nekaj Slovencem prijaznih ukrepov, ki naj bi jih utrdili v odporu proti italijanskemu iredenlizmu. Vojaška oblast seveda sploh ni mislila na kako di/avno-pravno ureditev položaja Slovencev, ampak v bistvu le na lepše ravnanje z njimi v okviru danega sistema. Slo je za nebistvene koncesije; olajšanje pritiska cenzure na slovenski tisk, dopustitev slovenske zastave, obzir do narodnega =ustvo- vanja in podobno. Nagibi vrhovnega poveljstva so bili =isto utilitaristi=ni, njegovo zanimanje je veljalo le za =as vojne. Slovenskemu politi=nemu gibanju, celo še v jugoslovanskem smislu, je slej ko prej bilo popolnoma sovražno in ni prenehalo podpirali preganjanja ljudi, osumljenih, da 80 s takšnim gibanjem v zvezi. Kako malo smisla za problem Sloveneev kol naroda je to vojaško poveljstvo imelo, kaže njegov na=rt, izdelan 1. sep- tembra 1916 na pobudo nadvojvode Kvgena, o nekakšni vojaški meji, tj. širokem pasu ozemlja ob primorski meji nasproti Italiji. To ozemlje bi imelo lo=en, vojaški režim, tukaj bi na=rtno naseljevali stare bojevnike po zmagoviti vojni. Takšna vojaška meja bi kajpada pomenila novo delitev in ponem=evanje slovenskega ozemlja.« Ocene in zamisli vrhovnega armadnega poveljstva s-» takoj vzbudile vnete ugovore visokih upravnih uradnikov, ki so se trudili dokazati nezanesljivost Slovencev in posa- meznih slovenskih politikov. Po za=etku vojne je bilo torej Šušterši=evim nasprotnikom, bodisi tistim v njegovi lastni stranki bodisi liberalnim, težko vztrajati pri kakš- ni razliki med njimi in njim glede na palrioti=no podporo avstrijski voj- ski. Bolj ali manj iskreno so tudi oni to vojsko podpirali, še najve= v pri=akovanju, da se bo hitro kon=ala brez kakih ve=jih nasledkov. O ka- kem odporu proti vojni pri slovenskih meš=anskih politikih ni mogo=e govoriti. Vdali so se pa= v dejanski položaj. Dogajalo pa se je celo. da so iz nuje hoteli napraviti krepost in da so vojno samo po sebi prikazovali kot eti=no vrednoto. Slovenci In vojna 19 Tako je »Slovenski Narod« 3. oktobra 1914 objavil podlistek z na- slovom »Vojna nam odpira o=i«. Podlistek je opozarjal na svetovno-zgodo- vinski pomen vojne, ker je zbližala vse avstrijske narode in je v tem smislu ljudska vojna, saj je med nacionalno razli=nimi ljudmi ustvarila =ut skupnosti. Podlistek nadaljuje: »Vojna bo vse naše moralne sile o=i- stila in osvežila in bo tudi vse naše narodno življenje postavila na novo podlago, tako da ne bo ve= prostora za ekscesivni šovinizem, ne za tisto narodno mla=nost, ki je le preve=krat mejila na izdajstvo. Kolektivna hrepenenja slovenskega naroda so bodo osredoto=ila na dosegljive cilje in v narodni politiki bo zavladala tista stabilnost, od katere je odvisen vsak napredek. Sedanja vojna, naj zahteva še takšne žrtve, bo v naši monarhiji brez dvoma ustvarila razmere, ki bodo vsakemu narodu dovoljevale svo- boden in neoviran razvoj in mu zagotovile vse, kar je za življenje in na- predovanje potrebno.'« »Slovenski narod« je v podkrepitev svojega izvajanja teden pozneje (10. oktober 1914) ponatisnil spis Dostojevskega o vojni, napisan leta 1876 ob srbsko-turški vojni. Ta spis je pravcata apologija: »Vojna po- vzdigne ljudskega duha in zavest lastnega dostojanstva, vojna napravi go- spoda in hlapca enake, vojna je najvišji pojav ljudske dostojnosti, ker tedaj žrtvuje vsak ali svoje življenje ali svoje zdravje ali del svojega imetja za ob=o korist. Enakost v junaštvu in požrtvovalnosti izravna vse neenakosti med ljudmi, kajti skupna misel zbliža vse v bratski slogi. Vojna daje ravno preprostemu ljudstvu priliko, da pokaže svoj pomen in svojo mo= in zato ljubi vojno . .. Govorite, kar ho=ete, vojna je neizogibna, to je zdravilo vseh zdravil, brez vojne pa bi se svet usmradil in v gnilobi grdih ljudskih strasti propadel.. .« V lu=i te (1. 1914 v meš=anski Evropi še precej razširjene) vojno po- vzdigujo=e »filozofije«, ki jo je dejansko divjanje na bojiš=ih že ovrglo, tako da so kaj takega brez zle misli lahko pisali le še ljudje, ki fronte niso okusili, je še vedno naravnost rosno naivno tisto vojnospodbudno pisanje, ki ga v tem =asu najdemo npr. v »Miru«, katoliškem glasilu za koroške Slovence: »... ne pade vsak, ki gre v vojsko. Od 100 jih obleži na bojiš=u, kakor je dokazano, komaj 5. Tudi ne pride vsak v ogenj, ki gre na vojsko! Ce bo pa padel ta ali oni na bojnem polju, naj se zgodi božja volja! Umrl je lepe smrti. Za domovino, za cesarja! Sveta vera sama za- hteva od nas, da dajmo Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesar- jevega! Namesto tarnanja, naj se v vse naše hiše naseli navdušenje, ker naša armada se bojuje za pravi=no sveto stvar!«43 Kakor vse drugo, je vojna neustavljivo drobila in zmlela takšne in podobne marnje, ki je z njimi skušalo slovensko meš=anstvo tolažiti sebe in druge v =asu, ko bi v njem morala zoreti zavest o nujnosti samostoj- nega posega Slovencev v zgodovino in lastno usodo. u NOTRANJA FRONTA AVSTRIJE: PREGANJANJE SLOVENCEV 2e na dan sarajevskega atentatu se je avstrijski predsednik vlade grof Karl Stürgkh zaupno izrazil za vojno proti Srbiji. V vojni ni videl le sredstva zunanje politike habsburške države, ampak tudi možnost za spre- membo v notranji politiki: z njo naj se »pretrgajo vezi med slovanskimi strankami v Avstriji in velikosrbskim in jugoslovanskim gibanjem«.41 Do- godki ob za=etku vojne so pokazali, da v tem hotenju ministrski predsed- nik ni bil osamljen. Zato je uvedba izjemnih zakonskih predpisov, že dolgo prej pripravljenih za primer vojne, ki so omejili politi=no življenje, držav- ljanske pravice in pove7ali vlogo vojske v javnem življenju in ustvarili sistem, ki se ga je pozneje prijelo ime vojaški absolutizem, dobila na Slo- venskem (podobno kot na »V rde=i sobi nad kavarno v Narodnem domu se shaja vsak popoldan družba jugoslovanskih mož. Dr. Gregorin je njihov duševni voditelj in prorok avstrijskega razpada. Pravijo, da se dr. Gre- gorin malokedaj moti. Na vseh koncih mesta imajo .zarotniki' tajne se- stanke. Povsod modrujejo, kako ugoden trenutek je sedaj — januarja 1915 — za Italijo. Ako ga Italija izrabi, odlo=i usodo vojne. Kaj namera- vajo Italijani? Edinosti« in pri mladih liberalnih aktivistih pomagalo utrjevati zmotne upe, da bo kljub sodelovanju Italije v vojni na strani Antante mogo=e dose=i narodnostno razmejitev za Jugoslavijo na zahodu (to je domneva D. Kermavnerja), o tem ni ve= podatkov. Trumbi7ev sestanek z Mandi7em 28. aprila 1915 in njegovo sporo=ilo Trža=anom je zadnji stik med jugoslovansko emigracijo in slovenskimi politiki v domovini vse do konca vojne. Pobuda Slovenskih liberalnih narodnjakov In njen zlom 47 Zanimivo je, da so avstrijske oblasti izvedele za pogovore Carla Gallija s slovenskimi in hrvaškimi predstavniki, izvedele so tudi za Trumbi7ev nasvet Trža=anom in Split=anom, naj se italijanskemu vdoru upro z orož- jem! Takšna obvestila so avstrijsko vlado pomirjala v njeni skrbi, da bi se Slovenci in Hrvatje v Primorju lahko povezali z Italijani proti Avstriji. Avstrijska vlada je izvedla obsežno anketo o razpoloženju Slovencev, ki naj bi odgovorila tudi na vprašanje, ali je umestno v slovenskih deželah ustanavljati prostovoljne strelske enote! Posebno pozornost je zbudil =lanek v Gaberš=kovi »So=i« v Gorici o sporazumu med Slovenci in Italijani. Ta sporazum bi temeljil na medsebojnem priznavanju narodnostnih pravic obeh avtohotnih narodov v deželi in bi veljal »za vsak slu=aj, za vsako sedanje in bodo=e razmerje med nami in — nad nami.« — Tržaška poli- cijska direkcija je presodila, da je =lanek, ki so ga ponatisnili drugi slo- venski listi in ki je imel velik' odmev na Hrvaškem, slovenske dežele. To bi ustrezalo tako interesom monarhije kot hrvaškega naroda, ki bi tako našel »jamstvo, da nas ne bo pogoltnila s te strani Italija, z druge pa Srbija.« Hkrati je poudaril, da sta se on in njegova stranka že od leta 1912, ko je izro=il posebno spomenico Francu Ferdi- nandu, zavzemala za sodelovanje s Srbi na Hrvatskem. Kon=no je Za- gorac zahteval od odgovornih faktorjev monarhije, naj nacionalno vpra- šanje v tem smislu rešijo takoj, še v =asu vojne.'" Zagor=ev nastop je najbrž bil tisto, kar je najbolj burilo kri Suštcr- ši=evemu krogu in Jegli=u v skrbi za patriotizem slovenske politike. »Slo- venec« je nastop takole povzel: »Poslanec Zagorac je imel velik govor, v katerem je poudarjal, da je združitev hrvaško-slovenskega naroda kate- gori=en imperativ monarhiji. Citiral je dr. Sušterši=eve besede v Opatiji: Slovenci ho=emo s Hrvati živeti in umreti!« Zagor=evo izjavo so najbrž pripisovali vplivu Krekove navzo=nosti v Zagrebu — =e po pravici ali ne, o tem je težko soditi. V tem =asu za Sušterši=a sitno spominjanje na njegovo protidualisti=no opatijsko izjavo iz leta 1913, je le-tega najbrž še posebej zbodlo.1" »... vpražam se, ali je z resni=no patrioti=no mislijo sploh združljiva usta- novitev kakšne jugoslovanske državne tvorbe v okviru monarhije, ki bi brez dvoma prej ali slej hotela postati popolnoma politi=no neodvisna, dotlej pa bi vedno pomenila slabljenje monarhije.«*** Ve= o vsebini pogovorov na klubovi seji v Mariboru povedo Spin=i- 7evi zapiski.1*7 (Spin=i= jih je pisal 16. novembra 1915.) Glede odstavka o hrvaško-slovenski državnopravni enoti pravi: »Na mojo pobudo, v zad- njem trenutku, je bil sklenjen odstavek, da stojimo na stališ=u zedinjenja hrvaško-slovenskega naroda v eno državnopravno skupino v okviru habs- burške monarhije.« Oziraje se nazaj pripominja, da bi bolje bilo re=i »zedinjenje Južnih Slovanov monarhije Habsburgov na temelju hrvaškega državnega prava«. O stališ=u Slovencev pove, da je profesor Jarc dejal, da bi to vprašanje bilo treba prepustiti prihodnji seji kot glavno to=ko razprave; tedaj bo namre= prinesel utemeljen predlog o tej zadevi. Po seji je Korošec Spin=icu privatno in zaupno povedal, da takšen predlog izdeluje nek uradnik ministrskega prezidija, da ne more povedati kateri, a Spin=i= je takoj razumel koga misli. Slo je za dr. Ivana Zolgerja."8 Pobudnik državnopravne izjave ob tej priložnosti je torej bil Spin=i=, slovenski =lani kluba pa so nameravali vprašanje narodnopoliti=nega pro- grama postaviti kot glavno to=ko na prihodnji seji kluba, ki bi morala biti že 10. decembra istega leta. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno, tudi Spin7i=cva pobuda. Zakaj slovenski =lani kluba niso v tem vprašanju na- stopali z ve=jo pobudo? Najbrž jih je hromila razdvojenost zaradi spora s Sušterši*V resnici pa je bilo vendarle nekoliko druga=e. Dr. Krek je bil brez dvoma zave- den Slovenec, navdušen Slovan, toda tudi katoliški duhovnik, ki se je v vseh primerih pokoril volji in pogledom cerkve. Zato je gledal na naš narodni smoter skozi nepotvorjena katoliška o=ala. Želel je, da bi se rešil ves kompleks nacionalnih vprašanj v Avstriji v sporazumu z njo in s ka- toliško južno Nem=ijo, zlasti Bavarsko .. ,«147 Kolikor skuša Prepeluh ugotoviti tiste dejavnike v nemški politiki, ki so pri Kreku vzbujali upanje, da bi lahko kaj pomagali pri rešitvi na- cionalnega vprašanja v Avstriji, se približuje resnici. Predale= pa je šel, ko je Kreku kar pripisal željo, da (slovensko) narodno vprašanje sploh rešuje v politi=ni zvezi s (katoliškimi) Nemci. Ob koncu leta 1915 je jasno, da misli Krek na možnosti iskanja zaveznikov v nemški politiki le pod vtisom splošnega položaja in pri=akovanja, da se bo zmaga v vojni nagnila na stran centralnih držav, in ko so se mu druge možnosti zdele manj verjetne. Le v Krekovem presojanju prav tega, dolo=enega položaja, bo najbrž treba iskati pojasnilo, zakaj je tedaj za Nemce napisal znano raz- pravo o Slovencih in jo skupaj z Mil=inovi7evo o Hrvatih naslednje leto objavil v Jeni.148 V zaledju soäke fronte pod pritiskom nemškega nacionalizma In ... 67 Druga možnost, ki o njej govori Krek, naslonitev na Madžare kot na politi=ni faktor, ki naj omogo=i jugoslovansko zedinjenje v okviru monar- hije, je pomenila misel na subdualisti=no rešitev jugoslovanskega vpra- šanja, to je zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v monarhiji v okviru ogrske državne polovice in posebne državnopravne avtonomije v njej. 2e to, kar je Krek konkretno govoril, namre=, da bi predsednik hrvaškega sabora po vojni lahko v sabor sklical predstavnike vseh hrvaških in slo- venskih dežela, ki naj bi izrazili voljo po državnopravnem zedinjenju, je v smeri subdualisti=ne rešitve. Kmalu se pokaže, da sta Krek in Korošec v naslednjem letu to misel tudi dejansko razvijala in jo skušala v dolo- =enem trenutku uveljaviti. Zadnje rahlo upanje je Kreku zunajustavni faktor, absolutisti=na mo= vojaških krogov. Dozdevno nemogo=a misel, da bi ti krogi utegnili ven- darle kaj storiti za zadovoljitev jugoslovanskih narodov, v tistem =asu ni bila popolnoma brez osnove. Znani so dokumenti, ki govore o na=rtih v vrhovnem poveljstvu, kako z dolo=enimi koncesijami Hrvatom in Slo- vencem spodbuditi ta vojaško pomembni element za =im ve=je bojevne napore, v prvi vrsti proti Italiji.14' Dolo=ene možnosti je dozdevno odpirala tudi tedanja politi=na de- bata o rešitvi poljskega vprašanja, ko se je naznanjal avstrijski trialisti=ni na=rt za Poljsko. Na mariborski seji so govorili o tem na=rtu in sodili, da bi v takšnem primeru Madžari zahtevali priklju=itev Bosne in Her- cegovine Ogrski, da bi jima dali podoben avtonomen položaj kot Hrvatski in Slavoniji, vendar ne skupaj z njima. »Mi bi morali delati na to,« piše Spin=i=, »da se ustvarita Poljska in Hrvatska, enakopravno Avstriji in Ogrski. Poleg tega pa zahtevati še »V prepri=anju, da iz- polnjujemo voljo celotnega naroda, ki danes bolj kot kdajkoli poprej terja narodno enotnost, in v prepri=anju, da ravnamo tudi v interesu sta- roslavne dinastije in velikega zgodovinskega poslanstva cesarstva, ki te- melji predvsem na zedinjenju in ohranitvi nedeljivosti njegovih kralje- stev in dežel, kakor tudi na nedvomni enakopravnosti vseh narodov, zdru- žujemo na temelju ve=inskega na=ela =eške poslance v državnem zboru v eno celoto — Cesky svaz.« Razglas je pomenil ukrep v obrambi pred enostranskimi oktroaji v smislu zahtev nemških strank, toda ni izhajal iz pravic =eške krone, am- pak je zahtevo po nedeljivosti kraljestev in dežel utemeljeval z interesom monarhije in je izražal program v smislu cesarstva kot celote.198 Sredi novembra 1916 so *... Ko- roška ostane nemška in naprednega mišljenja ter ne pozna nobenih drugih stremljenj kot tistih, ki so se že stoletja vedno znova obnesla v nemški mo=i in sili za gospodarsko blaginjo naše doma=e dežele.«'" Z razmahom dcklaracijskega gibanja so nemški protesti na Štajerskem in Koroškem ob politi=ni podpori vseh meš=anskih nemških strank v Avstriji postajali vedno srditejši, višek pa so dosegli po vladni izjavi z dne 3. maja 1918 in po sprejemu nemških predstavnikov iz slovenskih dežel pri cesarju 25. maja 1918, ko je na=elo nedeljivosti Štajerske in Koroške dežele dobilo polno podporo najvišjih državnih vrhov. V obna- šanju nemških socialdemokratskih strank na Štajerskem in Koroškem je v tem vprašanju bila opazna razlika. Obe organizaciji sta sicer do zadnjih dni vojne odklanjali skupno nastopanje z nemškimi meš=anskimi strankami in jim odrekali pravico govoriti v imenu nemškega delovnega ljudstva, toda koroški socialdemokrati se nikoli niso povzpeli do izjave, da priznajo možnost narodnostne delitve Koroške tako kot so to storili socialdemokrati na Štajerskem. Zaupno pa so koroški socialdemokrati nemške meš=anske stranke v boju proti jugoslovanskemu deklaracij- skemu gibanju podpirali.*7* XI POD VPLIVOM OKTOBRSKE REVOLUCIJE Velikanski mednarodni pomen oktobrske revolucijo je nesporen. Prav tako nesporen je njen vpliv na jugoslovansko gibanje in še posebej na delovanje Jugoslovanskega kluba. Gre za splošne vplive na politi=ne razmere, ki je v njih klub deloval, gre pa tudi za neposredne vplive. Medtem ko so prvi bolj stvar ocen, izvirajo=ih iz analiz stanja v družbeno revolucionarnem gibanju — želja meš=anskega politi=nega slovenskega vodstva izogniti so nevarnosti, da ne bi hkrati s koncem vojske prišlo tudi do spremembe družbenega sistema, je prav gotovo dominanta vsega politi=nega razmišljanja in snovanja tudi v klubu — so neposredni vplivi lažje ugotovljivi. Za tiste =lane Jugoslovanskega kluba, ki so želeli in ra=unali z zmago antante, je oktobrska revolucija bila presunljiv dogodek zlasti z vidika oslabitve zavezniške, antantne fronte. Vojaški položaj centralnih držav se je s premirjem na vzhodu in z mirovno ponudbo sovjetske revolucionarne vlade nedvomno zelo izboljšal. Vojaška interevencija ZDA v tem =asu na evropskem zahodnem bojiš=u še ni bila v polni meri ob=utna. Sovjetska mirovna ponudba in njej slede=a mirovna pogajanja v Brestu—Litovsku so se zdele kot nekakšna predstopnja k splošnim mirovnim pogajanjem brez zmagovalcev in premagancev. To je utrdilo v pri=akovanjih tiste, ki so menili, da je rešitev jugoslovanskega vprašanja odvisna predvsem od mirovne konference. Tako prvi kot drugi so v temeljnem na=elu sovjetske mirovne ponudbe, da mora mir sloneti na priznanju popolne pravice narodov do samoodlo=be in izklju=iti aneksije in vojne odškodnine, videli zelo dobrodošlo sredstvo za podkrepitev zahtev po državnopravnom reše- vanju jugoslovanskega vprašanja in po priznanju njegovega mednarodnega zna=aja. Posebno dobrodošla so bila gesla oktobrske revolucije o samo- odlo=bi narodov in miru brez aneksij in kontribucij potem, ko sta konec novembra 1917 nemška in avstroogrska vlada sprejeli sovjetsko mirovno ponudbo kot primerno podlago za pogajanja o splošnem miru in sporo=ili svojo pripravljenost udeležiti se mirovnih pogajanj. Dunajska vlada je hotela pred politi=no javnostjo prikriti, da sovjetska mirovna ponudba vsebuje tudi polno priznanje pravic narodov do samo- odlo=be in je sovjetsko noto objavila okrnjeno. To dejstvo so izkoristili Jugoslovanski klub. •— 1. Takojšnji splošni demokrati=ni mir, popolna razorožitev, mednarodna zagotovitev in zaš=ita svobodnega razvoja vseh narodov, velikih in majhnih. — 2. Priznanje in popolna zagotovitev svobodno izvedene in popolne pravice narodov do samoodlo=be, zlasti v vprašanju, ali ho=ejo svobodno državo in v kakšni obliki naj se ustanovi. — 3. Za svojo državo ne zahtevamo ni=esar, kar pripada drugemu narodu in potemtakem ne pripada nam; za svojo državo zahtevamo samo tisto ozemlje, ki je v kompaktnih masah nepretrgano naseljeno po Srbih, Hrvatih in Slovencih. — 4. Morje, zlasti Jadransko, naj bo svobodno. Kolikor je promet =ez pristaniš=a na severu jadranskega morja, ki pa so v našem kompaktnem narodno gospodarskem ozemlju, posebno koristen za gospodarski razvoj bolj oddaljenih narodov, smo pripravljeni z njimi Pod vplivom oktobrske revolucije 159 skleniti pogodbe, ki jim bodo zagotovile prosti trgovski promet =eznje.« — Majniška deklaracija s svojo habsburško klavzulo je omenjena v prikazu zgodovinskega razvoja, v neposrednih programskih zahtevah pa ne ve=.'7* Glede na svojo radikalnost je memorandum JK pri zgodovinarjih zbudil precej pozornosti, a razli=na tolma=enja. Gregor 2erjav je v svojem predavanju dejal, da je on avtor tega memoranduma in da je Korošca pridobil za podpis. Korošec tega podpisa ni odrekel in se ga ni odrekel tudi pozneje. V svojem predavanju Korošec tega memoranduma ne omenja. Dejstvo, da se Jugoslovanski klub v svojem poznejšem delu na ta memorandum ni skliceval, je vzbudilo dosti pomislekov in tudi mnenj, kot da je deklaracijsko gibanje, ki se je razvilo spomladi 1918 do svojega viška, a je šo omenjalo majniško deklaracijo, v primerjavi z memorandumom nekakšen korak nazaj. Zgodovinarsko ocene memoranduma so razli=ne, vzlic dejstvu, da vsi priznavajo njegov radikalni zna=aj. Za B. Stullija je memorandum samo prehodna improvizacija, v bistvu dvoumna, diktirana po =istih zahtevah trenutka, brez stvarne želje za resnejšo akcijo krog reševanja jugoslovanskega vprašanja zunaj okvira monarhijo in zunaj ozkorazrednih politi=nih interesov njegovih nosilcev, kajti memorandum je «ostal v najpopolnejšem pomenu besede mrtva =rka na papirju.«»80 Tudi D. Sepi7 opaža, da je klub jugoslovansko gibanje tudi po tem memorandumu vodil le na temelju majniške deklaracije in prisoja memorandumu pomen -zadnjega svarila«.88' V svoji knjigi iz leta 1970 pa D. Sepi7 vidi poglavitni pomen memoranduma v tem, da je Jugoslovanski klub z njim poudaril zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v neodvisno državo kot mednarodno vprašanje.882 D. Jankovi7 se je oprl predvsem na besedilo memoranduma samega in je poudaril njegov ve=kratni pomen in zna=ilnost: »a) Bojevitost in ostrost stališ=a do Avstro- ogrske, b) poudarjanje absolutne pravice do samoodlo=be za avstroogrske narode, c) poskus uporabiti ideje oktobrske revolucije za buržoazno nacio- nalni program, d) o=itni in mo=ni vpliv krfske reklaracije.«883 Kot že omenjeno, je avstrijska vlada objavo memoranduma prepre=ila in jo zaradi tega Jugoslovanski klub 6. februarja 1918 vložil interpelacijo. O memorandumu in interpelaciji pravi L. Ude, da ju »moremo imeti v jugoslovanskem gibanju na tleh habsburške monarhije med prvo svetovno vojno za najbolj odkrito, naravnost za avstrijsko vlado in svetovno javnost od izvoljenih zastopnikov jugoslovanskih narodov izre=eno revolucionarno besedo.«884 V nadaljnjem bomo še spregovorili o tem, kaj je poleg cenzurnih ukrepov oblasti prepre=evalo, da bi memorandum konferenci v Brcstu- Litovsku služil tudi kot podlaga za notranje politi=no akcijo na tleh habsburške monarhije. 2c po njegovi obliki in vsebini pa je jasno, da jo memorandum imel poglavitni namen delovati za internacionalizacijo jugoslovanskega vprašanja. Toda to ni bilo samo ukrep proti stališ=em nemško in avstrijsko ogrske delegacije v Brcstu-Litovsku, objavljenih 27. decembra 1917, po katerih vprašanje pripadnosti nacionalnih skupin, ki nimajo državne samostojnosti, ne bi bilo mednarodno, ampak le vpra- šanje države, ki v njej živijo in njenih notranjih ustavnih ureditev. Trikraljcvska manifestacija Cehov je bila ena oblika zavrnitve takih stališ=, memorandum Jugoslovanskega kluba mednarodni konferenci v Brestu-Litovsku pa druga=na, morda za ta namen celo primernejša. 160 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo Posebno Se, ker je sovjetska vlada 30. decemba v noti antanti in Zdru- ženim državam Amerike opozorila na razliko med njenim tolma=enjem pravice narodov do samoodlo=be in tolma=enjem v izjavah centralnih držav ter izrecno zahtevalo priznanje pravic samoodlo=be tudi Cehom in južnim Slovanom in pozvala antanto, naj se o tem izre=e.884 Vprašanje je, =e so =lani Jugoslovanskega kluba za to sovjetsko noto izvedeli, saj je avstrijski tisk ni objavil. Gotovo pa so prebrali izjave predsednika britanske vlade Lloyda Georgea z dne 5. januarja 1918 in pro- gram predsednika ZDA Wilsona z dne 8. januarja 1918 (znamenitih 14 to=k), ki sta dobili v avstrijskem tisku veliko razširjenost. To je bilo prav razumljivo, saj je poglavitni zaklju=ek teh izjav ustrezal nameram avstro- ogrske vlade: tako angleški kot tudi ameriški državnik sta namre= govorila v smislu ohranitve habsburške monarhije in sta za njene narode pred- videvala le avtonomijo. Posebno neprijetna za Jugoslovane, zlasti Slovence je bila v obeh izjavah omemba o zadovoljitvi nacionalnih teženj Italijanov in novi dolo=itvi meje nasproti Italiji, =eprav (po Wilsonu) v skladu z jasno spoznavnimi narodnostnimi mejami. Nastajal je vtis, da se tudi antanta strinja z avstrijsko nemškim tolma- =enjem pravice narodov do samoodlo=be in da jugoslovansko vprašanje, poleg =eškega, obravnava kot izrazito notranje vprašanje habsburške monarhije. Da je jugoslovansko javno mnenje te izjave vzlic temu ugodno sprejelo, je treba pripisati okoliš=ini, da se je z njima potrdila možnost bližnje sklenitve miru, ki bi seveda moral biti kompromisni mir.'89 Kakor je perspektiva bližnjega miru bila privla=na, tako je za Slovence in druge jugoslovanske narode habsburške monarhije bilo zelo slabo, da bi bili spet prepuš=eni notranjim odnosom sil v monarhiji. To je bilo še posebej resnica za Slovence, ki jim je poleg tega grozila še narodnostna okrnitev na zahodu. Zato so skušali misel sporazumnega miru še vedno pove- zovati s samoodlo=bo narodov, t. j. s priznavanjem mednarodnega zna=aja jugoslovanskega vprašanja.'87 Misel, da bi izkoristili brest-litovsko konfe- renco in ob njej ustvarili precenden=ni primer, spri=o katerega bi jugo- slovansko vprašanje postalo predmet dnevnega reda tudi na bodo=i splošni mirovni konferenci, ki bi na njej bili zastopani tudi posamezni avstrijski narodi, je zato bila privla=na in sprejemljiva ne le za t. i. antantofilc v Jugoslovanskem klubu, ki so si želeli razbitja habsburške monarhije, ampak za klub v celoti, tudi za tiste njegove =lane, ki so bili morda še pripravljeni sprijazniti se z rešitvijo jugoslovanskega vprašanja v okviru monarhije. Memorandum Jugoslovanskega kluba konferenci v Brest- Litovsku je potemtakem akcija, ki je predvsem usmerjena k temu, da zagotovi mednarodni zna=aj jugoslovanskega vprašanja tudi za primer sporazumnega miru. To je bilo dejanje, ki ni bilo za=etek neke nove etape v razvoju jugoslovanskega gibanja, katerega razvoj je bil v tem =asu že trdno utemeljen in zagotovljen, ampak je pomenilo reagiranje Jugoslovan- skega kluba in slovenske politike na mednarodno vojno diplomacijo. Na ta na=in ga lahko štejemo za prvo zunanjepoliti=no dejanje nastajajo=e ne- odvisne države habsburških Jugoslovanov.*** Neposrednega uspeha ta diplomatski poskus Jugoslovanskega kluba, uveljaviti se kot mednarodnopravni subjekt, ni imel. Zanimiv odmev pa najdemo v izjavi cesarja Karla =eškim poslanem, ko jih je sprejel v avdienco 27. februarja 1918. Tedaj je cesar dejal, da k mirovnim poga- Pod vplivom oktobrske revolucije 161 janjcm v Brest-Litovsku zato niso povabili zastopnikov avstrijskih narodov, ker bi bilo to nemogo=e zaradi Madžarov; le-ti ne bi bili iz ogrske državne polovice pustili nikogar razen Madžarov.88» Cesar torej zahtevo po predstavništvu narodov na mednarodni konferenci ni zavrnil neposredno, ampak le zaradi razlogov oportunosti. To je vsekakor bil nek uspeh. V kakšnem razpoloženju so bili =lani Jugoslovanskega kluba v dneh sestavljanja memoranduma v Brest-Litovsk, kaže zapisek o sprejemu pri predsedniku vlade Seidlerju dno 30. januarja 1918. Tedaj so zahtevali takojšnjo izvedbo majniške deklaracije v celotnem obsegu in so — iz- rabljaje vtis po januarskih delavskih nemirih — grozili tudi z možnostjo ljudskega upora, =e se vlada ne odlo=i, da takoj sprejme program majniške deklaracije. Govorili so o možnosti enostranske razglasitve zedinjenja in neodvisnosti jugoslovanskih dežel monarhije, po nekakšnem tihem pri- stanku cesarja, ki bi ne dal povelja vojski, da proti Jugoslovanom nastopi z orožjem."» V poro=ilu deželnega predsednika za Kranjsko Attemsa za mesec februar 1918 jo najti še eno uradno omembo »pisanja dr. Korošca delegatom v Brest-Litovsk«, in sicer kot »dokaz za antanti prijazno držanje« voditeljev Jugoslovanskega kluba.*91 Memorandum Jugoslovanskega kluba konferenci v Brest-Litovsku je prvi in tudi edini poskus prodreti z vprašanjem jugoslovanskih narodov v habsburški monarhiji neposredno na raven odnošajev med suverenimi, državnopravnimi subjekti, storjen v mejah habsburške monarhije. V isti smeri je seveda že ves =as delovala tudi jugoslovanska politi=na emigracija. A ta je bila brez neposredne zveze z narodi, ki jih je hotela predstavljati in si je zanjo vsakdo lahko mislil, da ostrina njenih zahtev po državni osamosvojitvi jugoslovanskih narodov pa= izvira tudi iz zavesti, da so mostovi za njo podrti. Zahtevo po navzo=nosti jugoslovanskih pred- stavnikov iz monarhije na bodo=i mirovni konferenci vsebuje sicer tudi zagrebška resolucija slovenskih in nekaterih hrvaških strank z dne 3. marca 1918. Toda ta resolucija je ostala tajna, ustvarjena ne kot progra- mati=na zahteva za mednarodno akcijo, ampak kot osnova za pogajanja s hrvaško-srbsko koalicijo o politi=ni koncentraciji. Sicer ni bila sporo=ena nikomur, njeno besedilo pa je izkopal iz arhiva šele zgodovinar Dragovan Sepi= leta 1958. S sklenitvijo miru v Brest-Litovsku 3. marca 1918 je memorandum izgubil neposredni pomen. V deklaracijskem gibanju, ki prav tedaj doseže višek v slovenskih deželah, ga niso omenjali. Ta okoliš=ina vedno znova zbuja pomisleke. Ti pomisleki puš=ajo v nemar poglavitno funkcijo memo- randuma kot dokumenta, namenjenega mednarodni sferi, premalo pa Poznajo in upoštevajo dinamiko deklaracijskega jugoslovanskega gibanja na Slovenskem. Spri=o legalnosti majniške deklaracije je to gibanje imelo postaven zna=aj, medtem ko bi ga s prevzemom memoranduma izgubilo, že tedaj in ne šele v za=etku maja 1918. Gibanju samemu, ohranjevanju njegove enotnosti, je majniška deklaracija služila zadovoljivo. Se en razlog je bil, ki je prepre=eval, da bi memorandum lahko služil kot orodje jugoslovanske agitacije v slovenskih deželah in v Istri: njegove, Po krfski deklaraciji posnete, premalo dolo=ne besede o razmejitvi z Italijo. Ta razlog bo slišati na konferenci v Zagrebu dne 2. in 3. marca 1918. 11 Prva odlo=itev XII V »24. aprila nekaj bataljonov, ki so dobili povelje, naj obnovijo mir, ni obnašalo dovolj energi=no... Vojaški poveljnik enote in poveljnik mesta ocenjujeta razpoloženje in uporniško razburjenje med vojaki nadomestnega bataljona kot zelo resno.« Herzmannsky se temu mnenju pridružuje. Prav tako prepri=anju, da je glavni vzrok nevše=nosti jugoslovanska propaganda. Vojaki nosijo ko- karde in trakove s slovenskimi barvami in se pogovarjajo na veleizdajalski na=in. 27. aprila 1918 je obveš=evalni urad vojaškega poveljstva v Gradcu poro=al o demonstracijah in plenjenju v Ljubljani; tudi on je opozarjal na veleizdajalska razpoloženja v drugem polku gorskih strelcev: Dan pred ljubljanskimi nemiri sta dva podoficirja tega polka vzklikala na cesti v slovenskem jeziku: 2ivela anarhija, živela jugoslovanska država, dol z Avstrijo, dol s cesarjem Karlom! Tudi to poro=ilo omenja, da vojaki vzlic prepovedi nosijo jugoslovanske barve na svojih kapah. Po demon- stracijah si je v no=i med 26. in 27. aprilom nek podoficir iz tega polka v gostilni strgal s prsi srebrno medaljo za hrabrost in Karlov križ, jih vrgel na tla in poteptal z nogami ob vzklikih: 2ivela jugoslovanska država!«"» , Opozarjanja vojaških krogov, da jugoslovansko deklaracijsko gibanje demoralizira slovenske vojake, da so zaradi njega že nagnjeni k nepokor- š=ini in uporništvu, so vplivala tudi na ravnanje avstrijskih politi=nih oblasti. Ze 3. maja je predsednik vlade Seidler dal znano izjavo, da slo- venske dežele nikakor ne bodo mogle postati del morebitne jugoslovanske države, izjavo, ki naznanja za=etek zatiranja deklaracijskega gibanja na slovenskih tleh. Med sejo vlade 1. maja in to vladno izjavo 3. maja obstaja ne le =asovna, ampak tudi o=itna vzro=na zveza. 12. maja je avstrijsko notranje ministrstvo z odlokom prepovedalo deklaracijske shode. Vse to šo pred za=etkom uporov slovenskega vojaštva. Zagotovilo cesarja nem- škim in nemškutarskim predstavnikom iz slovenskih dežel z dne 25. maja 1918 je torej le potrdilo sklepe vlade, sprejete še pred vojaškimi upori. Takoimenovani nemški kurz vlade se je na slovenskih tleh za=el že dober mesec prej kot je bil uveljavljen v splošno avstrijski politiki in to prav zaradi velikega razmaha deklaracijskega gibanja, kateremu se je pri- druževalo splošno gibanje proti vojnim razmeram in proti vojni sami tako med civilnim prebivalstvom kot tudi med slovensko vojaš=ino. Dejstvo, da se je v vladi uveljavilo mnenje vojaških krogov, da ima razmah jugoslovanskega politi=nega gibanja tako razdiralen vpliv na mo- ralo slovenskih vojaških enot, je bilo nedvomno neprijetno civilnim av- strijskim oblastem, ki so bile neposredno odgovorne za civilno politi=no življenje. Zato ni =udno, da kranjska deželna vlada, deželni predsednik Attems in njegovi uradniki, v poznejših dneh preklicujejo svoje prvotno mnenje, da je na rfevoj ljubljanskih demonstracij deklaracijsko gibanje res vplivalo, ampak za=no trditi, da so to bile =isto spontane demonstracije brez vsakršnega politi=nega ozadja, zrastle samo na temelju nezadovoljstva s težavnimi življenjskimi razmerami, ki jih je ustvarjalo dolgo trajanje vojne. 7. junija je npr. Attems nasprotoval poro=ilu Herzmannskega, =eš da demonstrantje niso razbijali samo hiš in trgovin nasprotnikov »Koro- š=eve stranke«, ampak tudi pri njenih privržencih, .tako npr. na škofiji. Tako je lahko zatrdil: »Demonstracij niso povzro=ili nacionalni ali poli- ti=ni motivi, ampak so to bili v prvi vrsti prehrambeni nemiri zaradi pomanjkanja prehrane; seveda so se potem pokazali tudi drugi momenti in Slovensko ljudsko uporništvo In deklaracljsko gibanje 237 prvi mož, proti kateremu se je ljudska jeza obrnila, je bil deželni glavar dr. Sušterši=, ki je zdaj na Kranjskem nepriljubljen zaradi š=uvanja, ki ga je uprizoril Korošec.« Socialdemokratski »Naprej« je 25. aprila 1918 o demonstracijah po- ro=al, =eš da so negotovi elementi in neodgovorna mladina izrabili mani- festacijo žena. Dogodke je grajal in pou=no pripomnil, da morajo mani- festacije za kruh in druge potrebš=ine biti organizirane in dostojne, ker le tako se lahko kaj doseže. Demonstracije ne smejo biti naperjene proti posameznikom, temve= proti sistemu, ki je kriv današnjega položaja. Ne glede na to, da je v dneh od 22. do 24. aprila šlo za demonstracije, ki so se za=ele spontano in da torej ne bi mogli re=i z R. Pichlikom, da so te demonstracije »izbruhnile proti Sušterši=evi proavstrijski politiki-580 pa je vendar nedvomno, da se je spontano ljudsko gibanje v svojih politi=- nih izrazih posluževalo deklaracijskega gibanja. Dejansko so te demon- stracije bile tudi demonstracije proti Sušterši=u in njegovi politiki. Takš- nega zna=aja so tudi izjave vojaških oseb iz drugega gorskega strelskega polka, ki o njih poro=ila govore. Za problem odnosa med vojaškim upor- ništvom, vplivom povrnjencev iz Rusije in pa deklaracijskim gibanjem pa je pomembno dejstvo, da se je nepokorš=ina slovenskih vojakov v ljub- ljanski garniziji pokazala še prod tistim prelomnim trenutkom, o katerem soglasno govorita tako R. Pichlik kot O. Wassermair, namre= Še pred sredino maja, ko so se povrnjenci vrnili v svoje enote po 4-tedenskem dopustu.481 Zaradi tega je vsekakor treba tudi za slovenske razmere po- sebej potrditi veljavnost splošne sodbe R. Pichlika, da so se namre= spo- mladi leta 1918, podobno kot v množi=nem boju ljudstva, tudi v odporu vojakov proti vojni medsebojno prepletali nacionalni in socialni vzroki in in da je glede vprašanja vpliva povrnjencev le težko mogo=e razlo=evati tisto, kar je bilo v odporu moštva do vojne -nadaljevanje« razvoja, ki se je za=el že pred prihodom bivših ujetnikov, od tega, kar je prinesel prihod povrnjencev kvantitativni rasti odpora.581 Ukrepi avstrijskega državnega aparata proti kompleksnemu pojavu jugoslovanskega gibanja in vojaške nepokorš=ine na Slovenskem se niso omejevali samo na politi=ne prepovedi. Tudi vojaške oblasti so ukrepale. Takoj po 24. aprilu je bil iz Ljubljane odstranjen nadomestni bataljon 2. gorskega strelskega polka,583 v Ljubljano pa je bil poslan bataljon ma- džarskih vojakov. Drugi na=in ukrepanja je bilo poizvedovanje po zvezah med politi=nim vodstvom slovenskega jugoslovanskega gibanja in med naraš=anjem proti- vojnega razpoloženja v slovenskih vojaških enotah. To poizvedovanje je Postalo prav mrzli=no, potem ko je prišlo do velikih in pravih vojaških uporov. 17. junija 1918 je vojno ministrstvo v svoji okrožnici na vojaška poveljstva v Gradcu, Zagrebu, Sarajevu in Mostarju trdilo, da ni nobe- nega dvoma, da je treba težke disciplinske kršitve in upore zadnjega =asa pripisati š=uvanju po osebah, ki skušajo svoje politi=ne cilje pospeševati tudi z deli armade. Vojno ministrstvo je pozvalo omenjena vojaška Poveljstva, naj zbirajo podatke o osebah, ki so delovale agitaäjsko v tem smislu; obenem je obveš=alo, da je ministrstvo za državno obrambo terjalo od ministrskega predsednika, naj se nemudoma in brez obzira na ob=ut- ljivost loti najostrejših ukrepov za udušitev brezvestnega rovarjenja po državnih poslancih, društvih, =asopisih dopisih in podobnega.58* — Istega 238 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo dne je vojno ministrstvo v nekem drugem dopisu poro=alo vojaškim poveljstvom, da je notranje ministrstvo mnenja, da propaganda za ustva- ritev jugoslovanske države v splošnem ne more veljati kot zavestno sovražna državi, =eprav ni mogo=e zanikati, da postaja agitacija bolj in bolj radikalna in da je mogo=e tudi pri nekaterih voditeljih opaziti težnje, usmerjene proti obstoju države. Ta dopis tudi obveš=a, da je notranje ministrstvo že storilo nekatere ukrepe za pobijanje jugoslovanske pro- pagande in jih sporo=ilo deželnim namestnikom. Predvsem je prepovedalo vsa zborovanja, ki so sicer zadnji =as bila tako številna na podro=jih, ki jih naseljujejo Slovenci in Nemci. Vojno ministrstvo je k temu pripomnilo, da se ne strinja z oceno notranjega ministrstva in je pozvalo vojaška poveljstva, naj povedo, ali imajo iz izkušenj na svojem podro=ju podatke, ki bi potrjevali mnenje vojnega ministrstva.685 Nobenega dokumeta ni, iz katerega bi bilo videti, da se je vojaškim ali kakim drugim oblastem posre=ilo odkriti agente jugoslovanskih strank, ki bi š=uvali slovenske vojake k uporu. D. Kermavner se ne zadovoljuje s tem dejstvom, ampak v naprej izklju=uje vsakršno možnost, da bi držala trditev vojnega ministrstva o nekih politi=nih rovarjih, ki jim prehranje- valne težave in boljševiško okuženi povratniki pridejo ravno prav za agitacijo.»8« To gotovost mu daje prepri=anje, da je popolnoma izklju=eno, da bi meš=ansko politi=no vodstvo slovenskega narodnega gibanja mislilo na takšne metode. Dejansko ni dokazov in je tudi po vsem politi=nem liku teh meš=anskih voditeljev kaj takega malo verjetno. Docela pa domneve o nekih civilnih politi=nih agitatorjih, ki so delovali v slovenskih vojaških enotah, ni mogo=e izklju=iti. Vpliv civilnega prebivalstva na slovenske vojake, ki so se upirali, je dejstvo. Seveda pa to niso bili emisarji politi=nega vodstva. Za takimi emisarji jo vrhovno armadno poveljstvo zares zaman poizvedovalo. O. Wassermair omenja ugotovitve vojaških oblasti, da so slovenski povrat- niki, ko so znova prišli v vojaške enote, s seboj nosili medaljone s sliko Korošca, ki so jih dobili od svojcev in ki so jih nosili še tudi pozneje v nadomestnih bataljonih.587 Pomemben primer je Radgona, ki ni od- daljena od slovenskega narodnostnega ozemlja, ampak leži prav na nje- govem robu. Poro=ila o radgonskem uporu govore o zelo številnih in vsakdanjih stikih vojaštva s slovenskim prebivalstvom, prav posebno še s primorskimi begunci, ki so tod okoli bili naseljeni. Vojno ministrstvo je zahtevalo od notranjega ministrstva, naj ukrepa proti škodljivim vplivom, ki jih imajo begunci na vojake v Radgoni in v Liebenau, naj begunce premesti drugam."8 Znano je, da je bil poskus vojaških oblasti, da bi v okviru priprav za junijsko ofenzivo v Italiji uvrstili povrnjence v pohodne formacije, zadnja odlo=ilna pobuda za upor.68» Stavek v poslovil- nem pismu na smrt obsojenega voditelja upora v Murau Boštjana Olipa (-Pozdravi mi dr. Trillerja in mu povej, da nisem odšel streljat na Itali- jane in da upam, da sem s tem toliko pomagal, da bo drugim bolje.. .-") opozorja, da je neka politi=na zveza med posameznimi vodilnimi sloven- skimi politiki (dr. Triller je bil kranjski deželni odbornik) in pa vojaškimi uporniki vendarle obstajala."0 Seveda pa drži, kar piše O. Wassermair, da vojaška obveš=evalna služba vzlic najskrbnejšim poizvedovanjem v zvezi s slovenskimi vojaškimi upori na Štajerskem ni mogla ni=esar iz- vedeti o kakih nitih, ki bi vodile od jugoslovanskih politikov k vojaškim Slovensko ljudsko uporništvo In deklaracljsko gibanje 239 enotam: »Preprosto ni bilo mogo=e dokazati, da bi dr. Korošec ali kateri drugi jugoslovanski politik bil initiator revolt.-5" Isti avtor pa se temu sam =udi, spri=o dejstva, da so v Jugoslovanskem klubu bili dobro pou=eni o vojaških uporih, kakor se je pokazalo v intervenciji poslanca Benkovi=a na tajni seji v državnem zboru.6" Sam Jugoslovanski klub je storil vse, da bi zatrl misel o kaki po- vezanosti njegovega delovanja z vojaškim uporništvom. To se je pokazalo na tajnih sejah državnega zbora 23.-25. julija 1918, ko so razpravljali o vzrokih za poraz avstrijske vojske na Piavi. Vladni predstavnik je poleg drugih vzrokov navajal tudi nezanesljivost Jugoslovanov, slovenske vo- jaško upore. Tudi v tej obtožbi je minister ozna=il upore kot nasledek boljševiStva in pa jugoslovanske propagande. 25. julija je v imenu Jugo- slovanskega odbora o tem vprašanju govoril Benkovi=. Trdil je, da je vzrok za poraz na Piavi predvsem nepripravljenost, slaba prehrana vojakov, vpliv Nem=ije v vojski in mornarici. Ugovarjal je proti valjenju krivde na Jugoslovane. Zanikal je politi=ni zna=aj slovenskih vojaških uporov in zatrjeval, da v resnici to niso bili ni= drugega kot revolti zaradi lakote. Ljudje so bili la=ni, medtem ko so njihovi oficirji živeli razkošno in pla=evali svoje dolgove na ra=un vojakov. Protestiral je proti temu, da so jih zaradi takih razmer obsojali na smrt. Podobno je tudi glede Kotora. O tem je govoril =lan Jugoslovanskega kluba Dulibi7 iz Dalmacije 24. julija. Ta je izrecno zanikal, da bi v kotorskem uporu bilo kaj nacio- nalnega; šlo je za upora zaradi hrane in bila je to manifestacija za mir.*»3 Ne Jugoslovanski klub niti kak slovenski politik zunaj njega ni nikoli skušal vojaških uporov porabiti neposredno ali pa vsaj posredno kot argument za podkrepitev kake politi=ne zahteve. Tega tudi ni storila Jugoslovanska socialdemokratska stranka, Vsekakor je zna=ilno, kar je zapisal Viktor Andrejka v =lanku o razvoju slovenskega in jugoslovan- skega vojaštva: »Kake tesnejše zveze ali sporazuma med slovenskimi oficirji in politiki, kakor npr. na »I. — Zahtevamo zedinjenje celotnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na njegovem celotnem etno- grafskem ozemlju, ne oziraje se na kakršne koli deželne ali državne meje, ki v njih danes živijo — v enotno, popolnoma suvereno državo, na na=elih politi=ne in gospodarske demokracije, kar vsebuje tudi odstranitev vseh socialnih in gospodarskih nepravic in neenakosti. II. — Zahtevamo, da naj bo na bodo=i mirovni mednarodni konferenci naš narod enotno za- stopan po svojih poslancih. III. — Potemtakem odklanja Narodno ve=e temelj rešitve našega vprašanja, kakršnega vsebuje avstrijski cesarski manifest z dne 16. t. m. in prav tako vsak drugi bodo=i predlog, ki bi težil za tem, da se naše narodno vprašanje reši delno in da se mu vzamo njegov mednarodni zna=aj. — Narodno ve=e meni, da bo edino z uresni=itvijo teh zahtev in na=el mogo=e zajam=iti trajni mir med narodi, združenimi v svobodnih državah in na ta na=in omogo=iti Društvo narodov in splošno razorožitev. — Narodno ve7e izjavlja, da bo po splošnih na=elih demokracije v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov zagotovljen vsem drugim narodnim manjšinam svoboden razvoj, sosednim državam v zaledju pa omogo=en in zagotovljen trgovsko prometni pristop do morja, ne da bi to prizadelo našo ozemeljsko celovitost in državno suverenost.«84* A. Prepeluh, ki je sicer do dogajanja v jugoslovanski politiki na naših tleh v oktobru 1918 zelo kriti=en in skop s priznanji, pravi o tem razglasu: »Tedaj so Slovenci, Hrvatje in Srbi na bivšem avstroogrskem ozemlju prvi= revolucionarno spregovorili proti habsburški dinastiji in Nemcem ter Madžarom.«*4* Z odklonitvijo cesarjevega manifesta in z zahtevo po popolnoma su- vereni in samostojni državi jo Narodno ve=e politi=no pretrgalo z monar- hijo, =eprav ustanovitev take države še ni razglasilo niti sebe postavilo za njen vrhovni oblastni organ. Toda ne glede na formalno stran, je jugo- slovanska država na ozemlju habsburško monarhije, »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov« od tega dne dejansko že obstajala. Wilsonov odgovor avstrijski vladi, izro=en kon=no 18. oktobra 1918, ki je odklonil, da bi so mir sklepal na podlagi njegovih 14 to=k in ki je zahteval naj bodo narodi, med njimi Jugoslovani, sami sodniki o tem, »kakšna akcija avstro- ogrske vlade bo zadovoljila njihova prizadevanja in pojmovanja teh naro- dov o njihovih pravicah in njihovi odlo=itvi kot =lanu v družini narodov,« Dvojnost 29. oktobra v LJubljani — samoodlo=ba In soo=enje 259 v Zagrebu 19. oktobra, ko so sestavljali omenjeni razglas Narodnega ve=a, menda še ni bil znan. Vsekakor pa je pomenil silovito politi=no podporo stališ=u Narodnega ve=a in zato ga je le-to 21. oktobra tudi z velikim navdušenjem pozdravilo. Pri tem je poudarilo, da misel brezpogojne na- rodne samoodlo=be pomeni, da je mirovna konferenca edini pristojni forum za kon=no rešitev jugoslovanskega vprašanja. To je bila pa= neko- liko protislovna trditev, ki je kazala, da Narodno ve=e ne misli na kako brezpogojno, revolucionarno uresni=evanja suverenih pravic narodov Slo- vencev, Hrvatov in Srbov, ampak da se zadovoljuje s priznanjem med- narodnega zna=aja jugoslovanskega vprašanja in da je pripravljeno spre- jeti sklepe mirovne konference o Jugoslaviji.'47 Narodno ve=e tudi v tem trenutku še ni razglasilo ustanovitve nove države, ampak se je omejilo na to, da je povabilo zagrebško meš=anstvo in vse ljudstvo naj »da v svojih manifestacijah samo duška svojemu veselju in navdušenju«. V isti sapi je priporo=alo, naj to meš=anstvo in to ljudstvo »onemogo=i vsako demonstracijo, ki bi bila usmerjena tudi k najmanjšemu uni=evanju tujega imetja .. .« Veliko novico o Wilsonovem odgovoru in o izjavi Narodnega ve=a z dne 19. oktobra so Slovenci izvedeli iz =asopisov 21. oktobra. Pozdrav Narodnega ve=a Wilsonovemu odgovoru je veljal tudi za Slovence, pa vendar so ljudje pri=akovali, da bo tudi v Ljubljani storjeno kako poli- ti=no dejanje, ki naj bi izrazilo politi=no voljo Slovencev. Ni bilo zadosti, da je 19. oktobra, še pred novico o Wilsonovem odgovoru, zahteval pokra- jinski odbor Narodnega sveta za Trst jugoslovansko zedinjenje in izrecno odklonil »odtrganje tega pristaniškega mesta od njegovega zemljepisnega zaledja, ker se to ne more opravi=iti niti po narodnosti sestavi prebival- stva, ki jo mešano v mestu samem, do=im je bližja in daljnja okolica že od predmestij naprej =isto slovenska, tako da ni mogo=e spraviti Trsta v državno teritorialno zvezo z nobenim bližnjim italijanskim ozemljem kakor preko slovenskih tal.«*48 V Ljubljani pa ni ni= kazalo, da se Narodni svet misli zganiti. -Slo- venec« je 22. oktobra vsekakor izražal mnenje tega sveta, ko se je zado- voljeval s tem, da je Narodno ve=e razglasilo »maksimalni program« in obenem izrazil namero =akati dotlej, dokler ne bo mirovnim pogovorom, ki bodo uzakonili popolno samoodlo=bo, pritrdila tudi Avstrija in njen vLadar.M• Tako se je zgodilo, da je bil prvi na Kranjskem, ki je napravil dejaven sklep iz novo nastalega položaja — deželni glavar Sušterši= in njegov deželni odbor! 22. oktobra je izdal sporo=ilo, ki je v njem pozdravil raz- glas Narodnega ve=a in izjavil, da se nima ve= za pristojnega opravljati katere koli politi=ne posle in da bo opravljal samo še strogo teko=e zadeve v okviru ustavnega delovnega podro=ja. Predsednik Narodnega sveta v Ljubljani Korošec se ni utegnil ve= zanimati za drobno dejavnost doma in se je prav v tistih dneh že podajal na svojo veliko politi=no popotovanje. Bil je že vodja delegacije Narodnega ve=a, ki je — podobno kot predstavniki =eškega Narodnega odbora — do- bila dovoljenje od avstrijskih oblasti za potovanje v tujino. 24. oktobra je Lammasch, ki mu je cesar zaupal sestavo zadnje avstrijske vlade, po- nudil predsedniku =eškega Narodnega odbora Kramaru in predsedniku Narodnega ve=a Korošcu sodelovanje v tej vladi, kar bi seveda pomenilo 260 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo pomo= pri ohranjevanju državne skupnosti. Oba sta takšno sodelovanje odklonila. O tem dogodku je govoril Korošec tudi v svojem predavanju. Tukaj je omenil, da je Lammasch imel navodilo delati za vlado, ki naj bi ustvarila novo konfederacijo Avstrije pod žezlom Habsburžanov. Na Ko- roš=evo vprašanje, »Kaj še žezlo tu notri dela?«, je Lammasch to pri- pombo voljno brzojavil cesarju. Koroš=evo vprašanje o žezlu je menda pri Lammaschu vzbudilo vtis, da bi Korošec morda vendarle bil priprav- ljen na kako sodelovanje in mu je zato sporo=il, da omemba žezla ni pogoj, ampak naj bi cilj nove vlade bil mirno likvidirati sedanjo Avstrijo in ustvariti novo. To je kon=no primoralo Korošca, da je odklonil vsakršen pogovor. Vprašal pa je vendarle Lammascha: »Kaj ho=ete monarhijo rešiti?« Lammasch pa mu je odgovoril: »Ne! Le glavo mladega gospo- darja!«650 Hrvaški zgodovinar Josip Horvat meni, da je s to izjavo Ko- rošca Lammaschu bila formalno pretrgana zadnja politi=na zveza med Habsburžani in jugoslovanskimi narodi.851 Dejansko se je to zgodilo že v zadnji Koroš=evi avdienci pri cesarju, 11. oktobra 1918. 25. oktobra je Korošec sporoöl predsedstu Narodnega sveta, naj ga zastopa njegov najstarejši =lan in tako je Narodnemu svetu za=el pred- sedovati Ivan Hribar. Tudi pod Hribarjevim predsedstvom Narodni svet ni mislil, da bi bilo potrebno pripraviti kako posebno manifestacijo. Prvo dejanje pod Hribarjevim predsedstvom je bilo sestavljanje pisma Suštcr- ši=u. Po konceptu Milka Brezigarja ga je Hribar 26. oktobra 1918 odposlal v imenu Narodnega sveta. V njem je s porogljivo vljudnostjo Sušterži=u sporo=al, »da ne smatra od dne 27. oktobra dalje Vašega Preblagorodja kot deželnega glavarja Kranjske...« Na to pismo je bil Hribar menda še posebno ponosen, saj ga v celoti navaja v svojih spominih."52 Za širšo slovensko politi=no javnost pa Sušterši=evo glavarjenje ni bilo ve= zanimivo, z njim je že opravila. Peklo jo je vse nekaj drugega. Ze dan po sporo=ilu o VVilsonovcm odgovoru in pozivu Narodnega ve=a, 22. oktobra, je bila v Zagrebu velika manifestacija prebivalstva za neod- visnost. Množicam so govorili najvidnejši politiki, med njimi tudi Slovenec Izidor Cankar. To je bila manifestacija, ki je trgala zveze med hrvatsko politiko in habsburškim cesarstvom.9"'3 Tudi v Ljubljani so ljudje želeli takšno manifestacijo; pokazala naj bi, da so se Slovenci odlo=ili iti svojo pot, skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi. Zna=ilen je poudarek v pozdravu Izidorja Cankarja na manifestaciji v Zagrebu, ki ga je najti v mo=no cenzuriranem poro=ilu »Slovenskega naroda«: »Prinesel je po- zdrave Ljubljane, ki mol=i, a =uti živo s celim narodom Slovencev, Hrvatov in Srbov in ho=e isto, kakor Hrvatje in Srbi, ujedinjenje v enotni, ne- odvisni, popolnoma suvereni jugoslovanski državi.« — Toda v Ljubljani oficialna vodstva strank in niti Narodni svet take manifestacije niso pri- pravljali. Zato je prišlo do širše, ljudske pobude za manifestacijo v Ljubljani. Ze 24. oktobra je deželni predsednik Attcms sporo=il na Dunaj, da ga je policijski direktor obvestil, da se tudi v Ljubljani pripravlja mani- festacija za jugoslovansko državo, podobna tisti v Zagrebu. Attems je vprašal: »1. Ali je treba takšno manifestacijo v kali zatreti in ali je treba v primeru, =e bi jo kljub temu pustili, proti njej energi=no ukrepati? — 2. Ali naj se pripusti takšni manifestaciji (pohod po cestah, petje nacio- Dvojnost 29. oktobra v LJubljani - samoodlo=ba In soo=enje 261 nalnih pesmi, nagovori itn.) prosto pot in ukrepa šele potem, =e bi se sprevrgla v uli=ne nemire, razbijanje šip ali plenjenje?«654 Attemsova vprašanja in prva nakazana možnost govore o tem, da je še vedno mislil, da bi bilo mogo=e jugoslovansko gibanje v Ljubljani zatreti z nasiljem. Pa tudi druga možnost kaže, da stvarem nikakor ni nameraval pustiti popolnoma proste poti. Za prvo možnost je opozoril, da mu je potreben že prej zahtevani dodatni vojaški asisten=ni bataljon. Ce bi se vlada oziroma notranje ministrstvo odlo=ili za drugo možnost, bi Attems skušal dose=i dogovor z ljubljanskim županom o vzdrževanju reda. Terjal je, naj ga ministrstvo po telefonu nemudoma obvesti, katera mož- nost ustreza nameram vlade. Pri tem je opozoril, da telefonskim pogovo- rom z Dunajem v Ljubljani prisluškujejo in predlagal je zaupni na=in sporo=ila, katera možnost pride v poštev. Kon=no pa je pristavil: »Ce bi telefonsko navodilo ne prišlo pravi =as, bom ukrepal v skladu z možnostjo številka 2.« — Attems se je vladi nasproti kazal sicer bojevitega, sam pa je vendarle predlagal, naj manifestacije ne bi zatrli. Kdo je bil tisti, ki je v Ljubljani pripravljal manifestacijo? Ta po- datek je ohranil Hribar v svojih spominih: »Dne 26. oktobra naznanili so Narodnem svetu zastopniki kulturnih in politi=nih organizacij vseh sloven- skih politi=nih strank, da žele 29. dan oktobra proslaviti kot narodni praz- nik.«655 Narodni svet je za pobudo pripravljalnega odbora teh kulturnih in politi=nih organizacij torej izvedel precej pozneje kot predsednik Attems! Hribar pravi, da se je še tistega popoldneva, 26. oktobra, sestalo v pro- storih šentjakobskega prosvetnega društva v Florijanski ulici zborovanje, ki naj bi to manifestacijo pripravilo. Udeležil se ga je tudi Hribar. A svojo prvo in najpomembnejšo nalogo je videl v tem, da je »zlasti veliko važnost polagal na to, da se ta dan poskrbi za popoln red in mir in za vseskozi dostojen potek praznovanja.«656 Ze iz tega podatka se vidi, da je Hribar kot predsednik Narodnega sveta pobudo za manifestacijo sprejel s pre- cejšnjo nelagodnostjo. Dejansko je Narodni svet istega dne razpravljal o vprašanju, ali naj se take velike manifestacije sploh prirede ali ne. Proti manifestacijam so nekateri =lani predsedstva izražali pomisleke, =eš da bi bilo v tem =asu zelo nevarne. Zato je predsedstvo Narodnega sveta odlo- =ilo, da Narodni svet ne priredi ne manifestacij ne demonstracij.1" Isti dan torej dva nasprotujo=a si sklepa: iniciativni odbor prireja pripravljalno zborovanje za manifestacijo, predsedstvo Narodnega sveta pa sklene, da takšne manifestacije ni treba! — Toda ljudstvo ni hotelo ubogati in Narodni svet je konec koncev 28. oktobra sam objavil poseben razglas prebivalstvu. Njegova vsebina pa ni bilo razglašanje slovenske samoodlo=be, ampak najprej pojasnilo: »Manifestacijo... prireja poseben manifesta=ni odbor. Napa=no bi bilo, ako bi se mogo=e sklepalo iz objave =asopisja, da je to manifestacijo priredil Narodni svet.« Nato pa poziv, »naj se prebivalstvo zaveda, da je vse javno premoženje, premi=no in nepremi=no, last naroda.658 »Slovenec« je povedal najbolj naravnost: »Nih=e se ne sme dotakniti tujega imetja, ne ogrožajte osebne varnosti. Usoda Rusije naj vam služi kot svarilen zgled!« 28. oktober je dan, ko je avstroogrska vlada priznala Wilsonove mi- rovno pogoje, ko je torej priznala tudi jugoslovanskim narodom pravico do popolne samoodlo=be. S tem je storila tisti korak, ki so ga pri=akovali šo zadnji privrženci postavne oblike samoodlo=be, npr. škof Jegli= ali 262 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo pa že navedeni =lankar v »Slovencu« dne 22. oktobra. Ustanavljanje lastne države formalno ni bilo ve= revolucionarna, ampak legalna, po vladi pri- znana stvar. S tem pa niso bila rešena še vsa vprašanja razmerja do nosilcev nekdanje suverenosti habsburške države, zlasti ne vprašanje raz- merja do monarha. Poleg politi=ne plati tega vprašanja, se je kot pere=e postavljalo zlasti vprašanje veljavnosti prisege cesarju za vojaške osebe. 2e 26. oktobra je Narodno ve=e v Zagrebu vprašalo dva hrvatska generala, ali bosta v primeru, da Narodno ve=e pretrga državnopravne odnose z Avstoogrsko, nastopila z orožjem proti njemu. Generala sta pred odgovorom nanagloma odpotovala in dosegla avdienco pri cesarju Karlu. Josip Horvat, ki piše o tej zadevi, pravi, da ju je Kari odvezal prisege zvestobe in jima priporo=il sodelovanje z Narodnim ve=em. Skladno s tem, da sta se generala zve=er 28. oktobra postavila Narodnemu ve=u na voljo.M* Horvatova razlaga po vsej verjetnosti ni ustrezna. Se 27. oktobra je habsburški monarh izdal razglas na svoje vojaške enote, naj mu ohranijo zvestobo v smislu svoje prisege.,eo Ze spri=o tega bi bilo malo verjetno, da bi Kari neposredno zatem Hrvate odvezal prisege zvestobe. Po naj- novejših raziskavah Oskarja Regeleja je o vprašanju veljavnosti prisege zvestobe razpravljala avstrijska vlada šele 30. oktobra in je tedaj pre- vladalo mnenje, da prisega velja, »dokler obstaja razmerje ustvarjeno s prisego«, to je do 11. novembra 1918, ko se je cesar umaknil kot monarh in kot vrhovni vojaški poveljnik. Do 11. novembra je potemtakem, po stališ=u avstrijske vlade, prisega veljala. Pa= pa je cesar 31. oktobra spo- ro=il zalednim vojaškim enotam, da se lahko s posebno zaobljubo posta- vijo na voljo novim narodnim svetom (ne pa narodnim državam!), vendar da to njihove prisege ne izbriše."1 Oba hrvaška generala torej nista sto- rila ni=esar proti svoji prisegi zvestobe habsburškemu monarhu, ko sta se postavila na voljo Narodnemu ve=u v Zagrebu. Druga=e se je stvar zasu- kala v Ljubljani 29. oktobra. Po naro=ilu ministrskega predsednika Lammascha je notranje mini- strstvo 25. oktobra telefoni=no obvestilo kranjskega deželnega predsednika, da je vlada za postopek v smislu predloga št. 2.'" 27. oktobra je v imenu deželne vlade sporo=il okrajni komisar Ko=evar iz Ljubljane v šifriranem telefonogramu notranjemu ministrstvu, da pripravljalni odbor za manife- stacijo terja od deželne vlade, naj na dan narodnega praznika in javne manifestacije v mestu dovoli prost dan tudi državnim uradnikom in naj na uradnih poslopjih izobesi slovensko zastavo. Ko=evar je prosil za soglasje k svoji nameri, da bi deželna vlada ugodila prvi zahtevi, odklo- nila pa izobešenje slovenskih zastav z utemeljitvijo, da uradna poslopja nosijo lahko le cesarsko zastavo. Hkrati je sporo=il, da se Nemci boje, da bi jim razbili šipe, =e ne bi izobesili slovenskih zastav. »Razpoloženje je zelo razburjeno,« je sporo=al Ko=evar, »govori se, da namerava tukajšnji Narodni svet v torek (29. oktobra) po Ivanu Hribarju izvesti prevzem deželno vlade. Ukrepi za prepre=itev takšnega koraka so storjeni, toda nujno je potrebna pošiljatev že dne 24. oktobra zahtevanega bataljona ...« Deželna vlada prosi za ta bataljon v sporazumu z vojaškim štacijskim poveljstvom.,M Deželna vlada je torej bila obveš=ena o govoricah, da ho=e Narodni svet 29. oktobra prevzeti državno oblast. Tej nameri se je bila priprav- ljena upreti s pomo=jo oboroženih sil. Nedvomno so te govorice ustrezale Dvojnost 29. oktobra v Ljubljani - samoodlo=ba In tooCenje 263 pri=akovanjem v Široki javnosti. V resnici pa Narodni svet takega namena ni imel, saj mu je celo manifestacija sama bila pravzaprav neljuba. Tudi on so je bal neznanih mo=i ljudskega vrenja, ki ga je =util pod svojimi nogami. Ko=evarjev telefonogram je bil poslan 27. oktobra, torej še preden je avstroogrska vlada sprejela Wilsonove pogoje. Kdaj se je to=no novica o tem sprejemu in torej novica o legalizaciji narodne samoodlo=be raz- širila, ni znano, vsekakor pa je to büo še 28. oktobra. Narodno ve=e in hrvatski sabor v Zagrebu sta še tisti dan ukrepala, saj se je že 29. oktobra sestal sabor na svoje znano zasedanje, kjer je razglasil popolno pretrganje vsakršnega državnopravnega razmerja Hrvatske s habsburško monarhijo in z Ogrsko. Novica o tej nameri je morala med 28. in 29. oktobrom priti tudi v Ljubljano, saj so govorniki na ljubljanski manifestaciji 29. oktobra omenjali sklepe sabora, ko je saborsko zasedanje bilo šele v teku. Narodni svet v Ljubljani se ni štel kot samostojno politi=no oblastno telo, ampak le kot nekakšna podružnica Narodnega ve=a v Zagrebu in zato se tudi ni sestal na kako posebno sejo, kjer bi sprejel sklep o državni osamo- svojitvi Slovencev in odcepitvi njihovih dežel od habsburške monarhije. Omejil se je le na to, da je priložnost, ki jo je dala po široki pobudi prirejena manifestacija dne 29. oktobra v Ljubljani, porabil za to, da se manifestativno pridruži sklepom hrvatskega sabora in Narodnega ve=a v Zagrebu. Znana manifestacija na Kongresnem trgu 29. oktobra ni bila zasnovana kot prireditev Narodnega sveta za razglasitev slovenske držav- no neodvisnosti in zedinjenja z drugimi jugoslovanskimi narodi, ampak je to bila veliko širša politi=na pobuda, ki se ji je Narodni svet pridružil in ji skušal dati svojo politi=no noto. Nikakor pa ni imel namena še tistega dne kon=ati tisto stanje dvovladja v deželi, ki je nastajalo v zadnjih tednih in ki bi se dalo razrešiti s tem, da bi Narodni svet odstavil pred- stavnika osrednjih državnih oblasti in cesarja, deželno vlado. Na kaj je pravzaprav v tem pogledu Narodni svet ra=unal, ni znano. Verjetno se za kaj takega sploh ni =util pristojnega in ga je zavest, da je slovenski Narodni svet svojo suvereno pravico delegiral Narodnemu ve=u SHS v Zagrebu, zazibala v prijetno zavest, da mu ni treba ni= odlo=nega storiti. Avstrijska vlada na Dunaju jo po svoji strani skrbela, da ne bi prišlo 29. oktobra ob napovedani manifestaciji do kakih zaostritev, ki bi pri- peljale do najhujšega, do odstavitve deželne vlade. Ko je 28. oktobra Ko=evar terjal v imenu deželnega predsednika odgovor na svoje vprašanje prejšnjega dne, mu je notranje ministrstvo po navodilu predsednika vlade ob 4. uri popoldne sporo=ilo po telefonu in obenem tudi s šifrirano brzojavko: »Proti temu, da bi jutrišnji dan dovolili kot prost dan državnim uradnikom in da bi razobesili na uradnih poslopjih tribarvne zastave, ni nobenega zadržka. Jugoslovanski poslanci se bodo danes od tukaj tele- fonsko povezali s svojimi zaupniki v Ljubljani in vplivali pomirjevalno; tudi bodo posamezni slovenski poslanci drevi odpotovali v Ljubljano. — V primeru postavitve vojaštva, ne uporabite madžarskih =et, =e pa bi to bilo nujno potrebno, potem le v zakritem položaju.«6'4 Vlada se je inci- dentom želela kolikor mogo=e izogniti, ni pa se še odrekla možnosti, da bi vojaštvo vendarle prisko=ilo na pomo= njenim oblastnim predstavnikom. Dosegla sicer ni, da bi bil v Ljubljano poslan dodatni asisten=ni bataljon, ra=un na pomo=, ki bi prišla od enot soške armade, pa je vsekakor še veljal. Iz njenega brzojavnega sporo=ila je tudi videti, da se je vlada 264 Pleterski: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo povezala s slovenskimi državnozborskimi poslanci, ki so So bili na Dunaju in da je od njih dosegla pristanek, da ho=ejo pomirjevalno vplivati na svoje ljudi v Ljubljani. Iz prvotnega koncepta brzojavke je videti, da se je pogovarjala z Lovrom Poga=nikom in da ho=e le-ta »zaradi pomirjenja jutri prispeti v Ljubljano*. Prav on je — verjetno kot pogoj — zahteval, naj ne bi uporabili madžarskih =et v Ljubljani. Predsedstvo Narodnega sveta je 28. oktobra kon=no vendarle raz- pravljalo o tem, kakšen zna=aj naj imajo manifestacije naslednjega dne. Ta razprava je potekla še predno so izvedeli za avstroogrski odgovor Wilsonu. Navzo=i so bili Hribar, Kalan, Ravnihar, Kejžar, Jeri=, Izidor Cankar, Kramer, Remec in Brezigar. Hribar je opozoril, kakor neumestno bi bilo na dan manifestacije dovoliti veselico v »Unionu* (»Pride lahko do velikega poboja.*), obvestil, da bosta manifestante ogovorila škof in župan in vprašal, ali naj NS ne nastopi. Po ugovoru Remca je stvar odlo=il Izidor Cankar pritrdilno, a kot ukrep previdnosti (»Ako so manifestacije, je neobhodno potrebno, da se udeleži NS. Te manifestacije ne sme voditi ulica. Govoriti pa smejo samo ljudje, ki so popolnoma zaupanja vredni. Moramo vedeti, kateri govorniki bodo govorili. NS naj ima zaupnike, ki pojdejo na doti=na mesta, kjer se bode zbiralo ljudstvo, ter ga pozvali, naj bodo mirni.*). Nato so govorili o klju=nem politi=nem vprašanju: o nameravani zaobljubi, prisegi zvestobe jugoslovanski državi. Prvi se je proti zaobljubi oglasil Jeri= (»Imamo neorganizirano silo, katere se moramo bati. Sem proti zaobljubi.*), pritrdil mu je Kramer (»Sem proti zaobljubi.*), temu Remec (»Sem istega mnenja kakor dr. Kramer.*) in odklonilno stališ=e do zaobljube je bilo soglasno sprejeto. Dolo=en je bil vrstni red govornikov; predstavnik slovenskega vojaštva med njimi ni omenjen.6*5 Kon=no je napo=il 29. oktober, narodni praznik. Hribar piše, da je »bila z njim spojena slovesna proglasitev odcepa od Avstroogrske in združitev z brati Srbi in Hrvati v eno državo.«"« Na=in, kako je postavil te besede, potrjuje, da je narodni praznik potekel druga=e, kot je bilo prvotno mišljeno in da je opravil dejanje, ki so mu ga narekovali šele dogodki zadnjih ur. V Ljubljani se je zbrala velikanska množica ljudi iz mesta in okolice. Hribar pravi, »zbrali so se, da prisostvujejo slovesni razglasitvi našega osvobojenja, da so pri=a jugoslovanskega zedinjenja ...« V resnici razglas Narodnega sveta takega namena ni vseboval. Pa= pa so nedvomno ljudje to pri=akovali in hoteli. O tem pri=ajo napisi, ki so jih nosili mani- festanti:*«7 Naprej zastava Slave, Živijo Wilson osvoboditelj, Živijo Trumbi7, Živijo dr. Korošec, Živela SHS, Živela republika, živijo Paši7, Naš Samo prihaja, Slavimo slavno slavo slavnih Slovanov, Od Korotana do Soluna, Le vkup uboga gmajna, Bu=i naše morje Adrljansko, Pozdravljeni osvobojeni koroški bratje, Ljubimo se, Slava Matiji Gubcu, Od Gdanska do Trsta, Za staro pravdo in podobni. Gesla so torej bila narodnorevolucionarna in meš=ansko demokrati=na, nekatera pa so imela tudi socialni zna=aj (kme=ki puntarski klic). Navezovala so na tradicijo slovenske državnosti, pozdravljala državo Slovencev, Hrvatov in Srbov — državo Narodnega ve=a, pozdravljala pa tudi zedinjenje s Srbijo. Izra- žala so pri=akovanje, da bo v novo zedinjeno državo prišlo celotno slo- Dvojnost 29. oktobra v LJubljani - samoodlo=ba In soo=enje 263 vensko narodnostno ozemlje. Vsekakor je zna=ilno, da ni bilo gesla, ki bi pozdravljalo novo dinastijo Karadjordjevi7ev. Temu razpoloženju je prilagodil svoj nastop Ivan Hribar kot govornik predsedstva Narodnega sveta. Navzo=e je nagovoril kot državljane in državljanke svobodne Jugoslavije in jim povedal, da je za isti dan sklican hrvatski sabor, ki ho=e proglasiti odcepitev Hrvatske od Ogrske in njeno zedinjenjo z Jugoslavijo. V svojem govoru je omenil Korošca, njegov stik s Trumbi7em in Paši7em, omenil je Kreka in Škofa Jegli=a, slavil je Wilsona, spomnil se je žrtev kraljevine Srbije. V prekipevajo=ih besedah je poudarjal, kakšno hvaležnost goji slovensko ljudstvo do vseh teh mož in veli=in in kon=al: »Prejmi torej naše poklonstvo ti, naša krasna, ob neizmernih mukah rojena in zato za ve=no neporušljiva Jugoslavija!« V spominih je tem besedam pripisal: »S tem je bilo proglašeno odcepljenje Slovenije od avstroogrske monarhije in njeno združenje z Jugoslavijo.«089 Takšna ocena mora vzbuditi pomisleke o pomanjkljivosti pravne oblike tega dejanja. Pa vendar je manifestacija 29. oktobra to dejanje v resnici izvršila, =eprav ne po zamisli Narodnega sveta in niti ne v obliki, ki bi sodila v vrsto meš=ansko demokrati=nih pravnih ustanov. Vsekakor je dejstvo, da je navzo=a slovenska množica in tudi vsa slovenska javnost manifestacijo razumela in sprejela kot dejanje državne samoodlo=be in samoosvojitve. A ob sami manifestaciji je bilo to izraženo na nepredviden na=in. 2e v Hribarjevih spominih je najti ime še enega govornika, ki v programu ni bil predviden. Hribar namre= pravi: >• Višek ganotja pa je nastopil, ko je k balustradi z obnaženo (golo) sabljo stopil nadporo=nik dr. Mihajlo Rostohar in je v svojem in v imenu svojih, na trgu pred deželnim dvorcem zbranih in strumno v vrsto poredanih tovarišev, =astnikov bivše avstroogrske monarhije, s povzdignjenim glasom v roke Narodnega sveta položil prisego vdanosti in zvestobe Jugoslaviji. Ne pretiravam, ako za- pišem, da pri tem nobeno oko ni ostalo suho; klici Živela Jugoslavija! pa so se razlegali kakor bu=anje vzvalovenega morja.«86* Odpoved prisege habsburškemu cesarju in obljuba zvestobe Jugo- slaviji, to je bila tista nedvoumna beseda, ki jo je zbrano ljudstvo pri- =akovalo! Bilo pa je to tudi dejanje, ki ni bilo v skladu z zakonitostjo, kot so jo pojmovali avstrijski državni vrhovi in z njimi vred tudi nekateri vplivni slovenski politiki. Bilo je torej dejanje narodnorevolucionarnega zna=aja. Dejstvo, da je zvezano z imenom govornika, ki ni bil predviden, opozarja, da gre za spontan nastop. In =e pomislimo, da je Narodni svet zelo previdno sklenil, naj govore samo sporazumno dolo=eni govorniki,,7° potem pridemo do sklepa, da je Rostoharjev nastop bil dopuš=en šele pod pritiskom razpoloženja zbrane množice. — Kako nepri=akovan jo bil Rostoharjev nastop, pri=a dejstvo, da poro=evalec »•Slovenskega naroda« ni poznal niti njegovega imena (»V imenu jugoslovanskih vojakov, ki so so udeležili manifesta=nega sprevoda, je govoril nato neki =astnik.«)! — Dobro je zaznal prelomnost trenutka ob Rostoharjavcm govoru in prisegi vojakov poro=evalec »Slovenca«: »Navdušenje množic nepopisno. Grom- kih ,2ivijo' — klicev no=e biti konca. Med množicami gre vihar kakor veliki val: vsakdo ve, da prehajamo iz stare Avstrije v Jugoslavijo.« V odlomku iz spominskih zapiskov sam Mihajlo Rostohar ta dogodek opisuje. Stacijsko poveljstvo v Ljubljani je že 28. oktobra vojaštvu strogo 2C6 Pletertkl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoilavljo prepovedalo udeležbo pri manifestacijah. Vzlic tej prepovedi so se Rostohar in drugi =astniki in vojaki vklju=ili v sprevod navdušene množice in se z njim vred ustavili pred deželnim dvorcem. Vojake, ki so poslušali oficialne govornike pa je motilo moledovanje za zcdinjenje Jugoslovanov v svobodno narodno državo, ki se je še vedno obra=alo na avstrijsko vlado in so zato rezervni =astniki naložili Rostoharju, naj v imenu vojaštva spregovori odlo=nejše besede. Rostohar je šel na balkon deželnega dvorca (današnje univerze), zahteval besedo in jo tudi dobil. Po krajšem nagovoru, ki je v njem omenil, kako vojake vežejo težke verige izsiljene prisege zvestobe tuji vladi, je potegnil sabljo in vzkliknil: »Mi vojaki odrekamo pokorš=ino Avstriji in prisegamo zvestobo svoji narodni državi Jugo- slaviji !« Nato so =astniki in moštvo prekrižali sablje in bodala v znamenje prisege, med manifestanti pa se je vzdignilo splošno navdušenje, ki ga omenja tudi Hribar. Tega navdušenja pa niso delili vsi gospodje, zbrani na balkonu. Škof Jegli= je ves razburjen pristopil k Rostoharju in vzklik- nil: »To je pa revolucija!- Rostohar mu je suho odvrnil: »Da, Prevzvišeni, tako nekako.«*71 Nobenega vzroka ni, da bi dvomili o resni=nosti Rostoharjevega spo- minskega sporo=ila. Potrjujejo ga vse znane okoliš=ine. Nikakor ni preti- rano re=i, da je prav s prisego slovenskega vojaštva ob narodni mani- festaciji v Ljubljani 29. oktobra 1918 nastopil tisti prelomni trenutek, ko se je iz jugoslovanskega gibanja na Slovenskem rodila slovenska in jugo- slovanska državnost. Oficialni predstavniki slovenske politike so to dejstvo sprejeli brez kakega vidnega ugovora, ve=ina med njimi gotovo z veseljem. To veselje je bilo tem bolj neskaljeno, ker se jim je hkrati odvalil tudi kamen strahu pred nepredvidenimi zapleti in razpleti ljubljanske množi=ne manifestacije. Vzlic temu, da so v teku deklaracijskega, jugo- slovanskega gibanja kot govorniki stali velikokrat iz o=i v o=i s sloven- skimi množicami, so te množice zanje še vedno pomenile skrivnostno, mogo=no silo, katere nagibov in dejanj ni mogo=e v naprej predvideti in obvladati. Dejstvo, da so od pomladi 1917 kot voditelji jugoslovanskega gibanja vendarle vzdrževali politi=ni stik s slovenskimi množicami, se jim je popla=alo s tem, da te množice v tem trenutku niso pokazale kakih svojih posebnih namer in tudi ne kake sovražnosti do narodnega politi=- nega vodstva. »Ljudstvo jih je trpelo, balo pa se jih ni,« piše prav posre=eno o tem stanju Albin Prepeluh."* 2e Hribarjev stavek, »ves tisti dan je vladalo po mestu slavnostno razpoloženje in ni nikjer prišlo do najmanjšega neljubega dogodka«, govori o olajšanju, ki ga je slovensko narodno politi=no vodstvo ob=utilo ob tako sre=nem poteku manifestacije 29. oktobra 1918. Se bolj jasno je to izrazil škof Jegli=: »Danes se je vršila prelepa manifestacija za Jugoslavijo. Obhod je šel po ulicah mestnih. Najlepši red. Orli in sokoli v uniformah. Nebroj deklet v krasnih narod- nih nošah. Mnogo društev. Precej vozov z navdušenim ljudstvom. Vsa šolska mladina. Velika truma socialdemokratov... Namenjena je bila jugoslovanska veselica za popoldne na vrtu Uniona. Te sem bil silno žalosten, dobro vedo=, da se ne bo izvršila brez smrtnih grehov. Ker pa so stranke hotele vsak izgred prepre=iti in bi se posebno zve=er kaj dogodilo, je naša SLS dosegla, da se je veselica odpovedala. Kako sem bil vesel! Tudi zato so si prizadevali, da bi onemogo=ili vsakršen izgred, da sem se mogel jaz udeležiti... Ljudstvo mi je izkazovalo mnogo burnih ovacij Dvojnost 29. oktobra v LJubljani - aamoodlotba In sooCenJe 2G7 pred dvorcem, pa tudi ido= mimo škofovske pala=e. Red je bil prelep. Kakor so trume prišle, tako so tudi redno- odhajale na svoje kraje. Premnogi so se naravnost domov vrnili. Deo gratias! Na Dunaju so se bali, da bo danes tekla kri in naši Nemci so se bali napadov: toda vse se je izvršilo v miru in v najlepšem redu.«*" Avstrijska državna oblast z manifestacijo 29. oktobra še ni bila odpravljena. Tu jo še bila deželna vlada in deželni predsednik Attems, tu je še bilo štacijsko poveljstvo in njemu podrejeni madžarski asisten=ni bataljon. Tudi orožništvo je še stalo pod vodstvom deželne vlade. Narodni svet ni kazal kake volje, da bi to stanje hitro odpravil, saj je še 29. oktobra, po manifestaciji na Kongresnem trgu, sklepal le o tem, da ho=e prevzeti od deželne vlade le prehrambeni urad in je to svojo namero celo lojalno sporo=il predsedniku dunajske vlade Lammaschu."4 Tudi zdaj se je mo- rala uveljaviti pobuda zunaj Narodnega sveta. Zopet so nastopili slo- venski =astniki in vojaštvo. Pri J. Jeri=u najdemo omembo neke -slovenske =astniške patrulje«, na katere pobudo da je 31. oktobra Narodni svet odstavil in interniral nekaj nemških uradnikov na eksponiranih mestih: policijskega ravnatelja grofa Kunigla, njegovega namestnika Skubla, pred- sednika deželnega sodiš=a Elsnerja, šolskega referenta Kalteneggerja in še nekaj drugih. M. Rostohar omenja v svojih navedenih zapiskih delovanje nekakšnega revohicijskega odbora slovenskih rezervnih =astnikov in nje- govo akcijo v no=i med 29. in 30. oktobrom, ko je s pomo=jo dela moštva 53. hrvatskega polka, ki je prepotoval tedaj skozi Ljubljano in ki ga je ta odbor pridobil na svojo stran, pa tudi s pomo=jo osvobojenih ruskih in srbskih vojnih ujetnikov, obkolil 30. oktobra zjutraj madžarsko posadko na Kodeljcvem in jo razorožil. Nato je zasedel železniško postajo in interniral poveljnika štacijskega poveljstva generala Puhareka. Tako je bila Ljubljana 30. oktobra zjutraj v rokah slovenskega vojaštva. M. Ro- stohar tudi pravi, da je =astniški odbor ultimativno zahteval od Narodnega sveta, naj takoj imenuje narodno vlado, =e ne, prevzame oblast slovensko vojaStvo. To je pospešilo sestavo prve slovenske narodne vlade in od- stavitev deželnega predsednika Attemsa. Nevarnost, da bi poveljnik jugozahodne fronte Borojevi= s svojimi enotami interveniral v Ljubljani in obnovil staro oblast, še ni bila od- stranjena in je visela nad Ljubljano kot Damoklejev me= še v nadaljnjih dneh. M. Rostohar tudi piše, kako je slovenski =astniški odbor pripomogel k odvrnitvi te nevarnosti. Poslal je namre= v etapo Borojevieeve armade letake v srbohrvatskem, =eškem, poljskem, madžarskem in nemškem jeziku, ki so v imenu štacijskega poveljstva v Ljubljani pozivali vojaštvo, naj gre domov, ker je konec vojne. Pri tem so tudi naro=ali, naj se slovansko vojaštvo pomika proti Ljubljani in Zagrebu, nemško in mad- žarsko pa =ez Trbiž na Koroško. To je po Rostoharjcvem pripovedovanju povzro=ilo razpad zaledne organizacije Borojevieeve armade. Ko je le-ta prišla na staro bojno =rto na So=i, etape ni bilo ve= in se je tudi Borojevi= s svojim štabom premaknil =ez Trbiž v Celovec. M. Rostohar se sklicuje na Borojevieeve spomine, kjer le-ta sam pravi, da je njegova zmagovita armada podlegla le razkroju zaledja. — Tudi najnovejše raziskave avstrij- skega zgodovinarja, že omenjenega O. Regeleja, bi te navedbe potrjevale. Le-ta navaja izsledke raziskovalne komisije, ki jo je ustanovil 19. decembra 1918 avstrijski parlament in ki pravijo, da so v teh dneh -za armadno 268 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo skupino Borojevi7 vladale zaradi posega jugoslovanske revolucije že kao- ti=ne razmere na =rtah zvez in prometa, posebno pa na železnicah, ki so kmalu pripeljale do popolnega zloma etape.« Borojevi7, piše O. Regele, se je moral že 1. novembra umakniti pred Narodnimi sveti v Zagrebu in Ljubljani.«"5 Kako so tudi slovenska strankarska vodstva v Ljubljani po 29. oktobru =utila, da se je boj za jugoslovansko državo že odlo=il in spoznala da zares stopajo v novo obdobje, ko bo treba misliti na politi=ne razmere v novi državi, pri=a dejstvo, da so v tem trenutku v navidez enotni narodni fronti že za=ela delovati skrivna medsebojna trenja in tekma za ve=ji vpliv pri novi oblasti. Znana so poro=ila sodobnikov o tihem boju, ki se je razvil ob ustanavljanju prve slovenske narodne vlade. To dogajanje ne sodi ve= v podro=je slovenske narodne samoodlo=be. Zato naj tukaj zadostuje ugotovitev, da je prva slovenska narodna vlada, ki so v njej bili predstavniki Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanske demokratske stran- ke in pa Jugoslovanske socialdemokratske stranke, bila sestavljena 31. oktobra in da je ta vlada še isti dan dobila tudi formalno potrdilo pred- sedstva Narodnega ve=a Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. Se isti ve=er se je narodna vlada sestala k svoji prvi seji, po njej pa so predsednik Josip Poga=nik in poverjenika Janko Brejc in Karel Triller sporo=ili deželnemu predsedniku grofu Attemsu, da je avstrijske oblasti konec in »da je upravo dežele Kranjske in sploh cele Slovenije prevzela narodna vlada. Zadnji kranjski deželni predsednik je to sporo=ilo vzel brez odpora na znanje in se mu uklonil.«'7* Prva zgodovinska odlo=itev Slovencev za lastno državnost skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi se je za=ela uresni=evati. SEZNAM KRATIC AS — Arhiv Slovenije, Ljubljana. Fond dunajskega ministrstva za notranje zadevo AVA — Allgemeines Verwaltungsarchiv, Dunaj. Barac — Francois, Barac, Les Croates et les Slovenes ont ete les amis de l'Entento pendant la Guerre. Quelques documents officlels tires des Archives militaires d'Autriche-Hogrie. Paris 1019. Dernot — Fond tajnika JSDS Zvonimirja Bernota v arhivu CKZKS. Drügel — Ludwig Brügel, Geschichte der österreichischen Sozialdemokratie, V. knjiga, Wien 1925. Budlsavljevi7 — Srdjan Budisavljevi7, Stvaranje državo Srba, Hrvata i Slove- naca, Zagreb 1958. Bulletin — Bulletin Yougoslave, Public par le Comite Yougoslave, Paris 1917—1018. Dolenec — Ivan Dolence, Razvoj jugoslovansko misli pri Kreku, Cas XX, 1925/26. Erjavec — Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928. Führ — Christoph Führ, Das k. u. k. Aumecoberkommando und die Innenpolitik in Österreich 1914—1917, Graz—Wien—Köln 1968. Fussek — Alexander Fussck, Ministerpräsident Karl Graf Stürgkh, rokopisna disertacija, Univ. Wien I960. Cabri=ek — Andrej Gabršcek, Goriški Slovenci, II. knjiga, Ljubljana 1934. Gradja — Dragoslav Jankovi7 — Bogdan Krizman, Gradja o stvaranju jugo- slovenske države (1. I—20. XII. 1918), Beograd 1964. Höglinger — Felix Höglinger, Ministerpräsident Heinrich Gral Clam-Martinic, Graz—Köln 1964. Hribar — Ivan Hribar, Moji spomini, II. del. Ljubljana 1928. Hruban — Mofic Hruban, Z =asu nedlouho zaslych. Zpracoval Jan Drabek. Roma—Los Angeles 1967. Ivanov — Ivanov (Milivoj Dcžman), Južnoslavensko pitanje, Zagreb 1918. Jankovlt — Dragoslav Jankovi7, Jugoslavensko pitanje i kriška deklaracija 1917. godine, Beograd 1967. Jegli= — Anton Bonaventura Jegli7, Dnevnik; prepis v arhivu CKZKS v Ljubljani. Kermavner, Cankar — Dušan Kormavner, Ivan Cankar in slovenska politika leta 1918. Ljubljana 19C8. Kermavner, Justificiranci — Dužan Kermavner, O številu slovenskih justi- fleirancev v prvi svetovni vojni, Zgodovinski =asopis XXIV, 1970. Kermavner. Razkosanje — Dušan Kermavner, Ko je pretilo razkosanje Slo- venije, Sodobnost XIII, 1965. Klop=i= — Franco Klop=i=, Protivojno stališ=e slovenske socialdemokratske stranko leta 1914 in 1915. Zgodovinski =asopis XXIV, 1970, zv. 3—4. Komjathy — Mlklos Komjathy, Protokolle des gemeinsamen Ministerrates der Österreichisch-Ungarischen Monarchie (1914—1918), Budapest 1966. 270 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo Kosnetter — Christine Kosnetter, Ministerpräsident Dr. Ernest Scidler, roko- pisna disertacija, Univ. Wien 1963. Korošec — Silvo Kranjec, Koroš=evo predavanje o postanku Jugoslavije (16. oktobra v Ljubljani), Zgodovinski =asopis, XVI, 1962. Kranjec, Slovenci — Silvo Kranjec, Slovenci na poti v Jugoslavijo, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939. Kranjec, Kako — Silvo Kranjec, Kako smo se zcdinill, Celje 1928. Krizman — Bogdan Krizman, Povjerljive vezo izmedju »Jugoslavenskog od- bora« i doma7ih politi=ara za I svjetskog rata, Historijski zbornik XV, Zagreb 1962. Kukooec — Korespondenca Vekoslava Kukovca in Vekoslava Spindlcrja, Po- krajinski arhiv Maribor. Lah, Knjiga — Ivan Lah, Knjiga spominov, Ljubljana 1925. Lah, V borbi — Ivan Lah, V borbi za Jugoslavijo, II. del, Ljubljana 1929. Lorenz — Reinhold Lorenz, Kaiser Karl und der Untergang der Donau- monarchie, Graz 1959. Mandi7 — Ante Mandi7, Fragmenti za historiju ujedinjenja, Zagreb 1956. Mikuž — Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917—1941, Ljub- ljana 1965. Meidunarodnije otnolenija — Mezdunarodnyo otnošenija v epohu imperia- lizma. Dokumenty iz arhivov carskogo in vremennogo pravltelstv 1078— 1918 gg, Serija III, 1914—1917. Tom sed'moj, 14 janvarja—23 maja 1915 g. C. 2. Moskva—Leningrad, 1935. Paulova, J. O. — Milada Paulova, Jugoslavenski odbor, Zagreb 1925. Paulova, lira — Milada Paulova, Tajna diplomati=ka hra o Jihoslovany za svetove valky. Praha 1923. Paulova, Tajny vybor — Milada Paulova, Tajny vybor (Maffie) a spoluprace s Jihoslovany v letech 1916—1918. Praha 19C8. Pichlik — Karel Pichlik, Iz ruskega ujetništva v boj proti vojni, LJubljana 1968. Pleterskl — Janko Pleterski, Koroški Slovenci med prvo svetovno vojno. — Koroški plebiscit, Ljubljana 1970. Prepeluh — Albin Prepeluh, Pripombo k naši prevratni dobi, Ljubljana 1938. — Od str. 295 naprej se opomba nanaša na razpravo Dušana Kermavnerja, Albin Prepeluh — Abdltus, Njegov idejni razvoj in delo. Puntar — Josip Puntar, Maj niska deklaracija v svitu slovanskih politi=nih idej in zgodovinskih dejstev, LJubljana, 1927. Ravnihar — AS. Vladimir Ravnlhar, Mojega življenja pot, rokopis spominov. Regent — Ivan Regent, Spomini, Ljubljana 1967. Rumpler — Helmut Rumpler, Max Hussarek, Nationalltaten und Nationalitäten- politik In Österreich im Sommer des Jahres 1918, Graz—Köln 1965. Spin=i7 — Arhiv Hrvatske, Zagreb. Zapuš=ina Vjekoslava Spin=i7a. Navedeni zapiski so po sedanji ureditvi v kartonu VI. Kjer so Usti oštevil=eni, to navajamo. Strugar — Vlado Strugar, Jugoslavenske socijaldemokratske stranke 1914—1918, Zagreb 1963. Stulll — Bernard Stulll, Od Majsko deklaracije do januarskog memoranduma Jugoslovenskog kluba, Pregled, Sarajevo 1958. Sepi= — Dragovan Sepl7, Italija, saveznici 1 jugoslavensko pltanjo 1914—1918, Zagreb 1970. Sepi=, Galli — Dragovan Sepl7, Misija Carla Gallija u Trstu. Anali Jadranskog instituta II, Zagreb 1958. Sepi7, Oktobar — Dragovan Sepl7, Oktobarska revolucija in Jugoslavensko pi- tanje, Historijski zbornik, XI—XII, Zagreb 1958—1959. Siii7 — Ferdo Sišl7, Dokumenti o postanku Kraljevino Srba, Hrvata 1 Slove- naca 1914—1919, Zagreb 1920. Seznam kratic 271 Spindler — Vekoslav Spindler, Od majske deklaracije do Jugoslavije. Misel in delo, IV, 1938. Suiterši= — Ivan Suiterši=, Moj odgovor, Ljubljana 1922. Turna — Henrik Turna, Iz mojega življenja, Ljubljana 1937. — Od str. 419 naprej so opomba nanaša na »Urednikove dopolnitve« Dušana Kermavnerja. Ude, Ocene — Lojzo Ude, Ocena knjig S. Budisavljevi7a, H. Kapidži7a, B. Krizmana, A. Mandica in D. Jankovi7a, Zgodovinski =asopis XIV, 1960. Ude, Skup — Lojzo Ude, Deklaracijsko gibanje na Slovenskem, Nau=ni skup u povodu 50-godiSnjice raspada Austro-Ugarske monarhije i stvaranja jugoslavensko države, Zagreb 1969. Ude, ZC — Lojze Ude, Deklaracijsko gibanje pri Slovencih, Zgodovinski =a- sopis, XXIV, 1970. Vallani Lco Valiani, La dissoluziono dell'Austrla Ungheria, Milano 1966. Vo&njak — Bogumil Vošnjak, U borbi za ujedinjenu narodnu državu, Ljub- ljana 1928. Wassermair — Otto Wassormalr, Die Meutereien der Heimkehrer aus russischer Kriegsgefangenschaft bei den Ersatzkörpen der kuk. Armee im Jahre 1918. Eokop. disertacija Univ. Wien, 1968. ZAKPJ — Zgodovinski arhiv Komunisti=no partije Jugoslavije, Tom V, Socia- listi=no gibanje v Sloveniji 1869—1920, Beograd 1951 (uredila D. Kermav- ner in R. Golouh, s pojasnili D. Kermavnerja). OPOMBE 1 V. Dedijer piše, da je izmed =lanov "Preporoda« vedel Ivan Endlicher, da so pripravlja atentat na Franca Ferdinanda. Vladimir Dedijer, Sarajevo 1914, Ljubljana 1966, 331, 465. * Hribar, 97—98. * Lah, Knjiga, 84. 4 Turna, 331—332. * Na protivojno stališ=e slovenske socialne demokracije Je v svojih delih ve=krat opozoril D. Kermavner, nazadnje zlasti v knjigi o Ivanu Cankarju in slovenski politiki v letu 1918. Posebno študijo jo temu vprašanju posvetil France Klop=i= — »Protivojno stališ=e slovenske socialno demokratsko stranke leta 1914 In 1915« v ZC XXIV, 1970 — z namenom, ovre=i »dokaj razširjeno poenostavljeno mnenje o vedenju socialdemokratskih strank do imperialisti=ne svetovne vojne..., da so namre= vse glasovale za vojno ali se izjavilo v njen prid in s tem za notranji red v državi, z izjemo dveh strank, boljševikov v Rusiji in srbskih socialnih demokratov...«. Uspešno je prikazal protivojno stališ=o slovensko delavske stranke. Posebno zanimiva Je njegova analiza manj znanega, sindikalnega tiska, ki jo izhajal tudi še po prepovedi glasila stranke »•Zarje«. " Kranjec, Slovenci, 44. 7 Med drugim Je dejal: »Naša žalost ne smo biti melanholi=na, nas ne smo zapeljati v brezdelno melanholijo, naša žalost nam mora dati energijo do podvojenega, do potrojenega dela za spas našega naroda, za spas naše monar- hijo ... Mi se ne oklepamo nobene vlade, temve= v trdni zavesti, kje Je Iskati bodo=nost našega naroda, se oklepamo države in v tej trdni zavesti nudimo našemu prcsvitlemu cesarju kot glavnemu zastopniku to države svojo moško zvestobo. Ta zvestoba mu ni nikdar manjkala, naši regimenti pred sovražnikom še nikdar niso ušli in kadar bo naš cesar nas klical, da obra=unimo s hudodelci, ki so zakrivili sarajevsko katastrofo, takrat bodo ti takozvani »-bratje Srbi«, ki spominjajo na tiste Jani=arje, ki so svoj =as klali svoje brato in dejali »Ne boj se, bratet«, takrat bodo ti »bratje« =utili našo pest, takrat bo težka pest slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila =replnjo tistega Srba, v katerem živi požrešna megalomanija, ki ni zadovoljna s tem, kar mu Je Bog dal, ampak bi rad ugrabil in ho=e požreti vse, kakor požrešni otroci, ki nikdar no vedo, kdaj imajo zadosti.« — Leta 1920 so slovenski liberalci izdali izbrane protlsrbske odlomko iz slovenskega klerikalnega tiska v letu 1914 v brošuri »Dokumenti Koroš=eve stranke iz leta 1914«, seveda brez znanstvenih, ampak Iz =isto strankarskobojnih nagibov. " Sušterši=, 100. "a Slovenska klerikalna stranka (SLS oz. VLS) Jo vzllc navidezni enot- nosti bila v letih pred vojno družbeno in politi=no kompleksna formacija. To se jo nekoliko poenostavljeno izražalo v obstoju dveh tokov, dveh temeljnih smeri v stranki. Ena jo vodilna, v svojem bistvu nedemokrati=na in družbeno konservativna smer, ki na=elno In dosledno iš=o identifikacijo slovenskega narodnega interesa z interesom habsburške dinastije in države. Najvidnejši njen predstavnik je na=elnik stranke, deželni glavar Kranjske, dr. Ivan- Sušteršl=. Škof Jegli= ga neomajno podpira vso do preloma v 1. 1917. Druga smer je po svojem pristopu demokrati=na, po svojem konceptu krš=ansko -socialna. S svojim vztrajnim množi=nim delom in sodobnimi metodami najve= pripomore k temu, da si je klerikalna stranka v =asu splošno enako volilne Opombe 273 pravico pridobila veliko politi=no premo= na Kranjskem, Štajerskem in Ko- roškem. 2 imenom »novostrujarji« so ta smer uveljavlja tudi na Goriškem. Povezuje se zlasti z imenom dr. Janeza E. Kreka. Posebno v vojnem =asu so s to smerio povezuje dr. Anton Korošec, vendar ne s kakimi socialno refor- matorskimi nameni, ampak zato, da bi z njeno oporo prenovil stranko kot mo=no sredstvo oblasti. V =asu vojne je videz skladnosti namer Korošca s Krekovimi šo nena=et, v ospredju stoji nasprotovanje osovraženi vojni politiki Sušterši=a in prizadevanjo za njegovo politi=no osamitev. Zato za =as do kon=nega razcepa v klerikalni stranki konec 1917 uporabljamo za Sušterši=u nasprotno smer imenovanje -smer Krek—Korošec«. • Straža, 6. julij 1914, št. 38 in 10. julij 1914 št. 39. 10 Pleterski, 74—75. " Mir, 25. Julij 1914, št. 29. " Erjavec, 295. u Kranjec, Kako, 53. 14 Erjavec, 263. 14 Slovenec, 7. in 9. Julij 1914, št 151 in 153. «a v letih prod vojno Jo klerikalna stranka hotela dose=i »združenje vseh južnih Slovanov monarhijo v državnopravno samostojen organizem pod žezlom habsburške dinastije«. Ta program klerikalne stranke se je v nasprotju z zelo podobnimi namerami slovenske liberalne stranke imenoval do'stikrat »trialisti=en« in sicer zaradi politi=no povezanosti z dozdevnim namenom pre- stolonaslednika Franca Ferdinanda reformirati monarhijo v smislu trializma, t. j. ustanovitve poleg avstrijske in ogrske še tretje državne enote na jugu monarhije. »Trializem« slovenskih klerikalcev pa se jo bistveno razlo=eval od trialisti=nih idej dunajskih reformatorjev po tem, da je nameraval vklju=iti v to Južno-slovansko enoto tudi slovenske dežele, medtem ko so na Dunaju Slovenco vselej izvzemali in bi njihova trialisti=na enota obsegla le hrvaške dežele in pa Bosno in Hercegovino. Obstajale pa so razlike v interpretaciji tega »trialisti=nega« jugoslovanskega programa tudi pri obeh smereh slovenske klerikalno stranke. Medtem ko Je Suštcrši= izhajal od popolnega prvenstva interesov dinastije, je Krek naglašal prvenstvo interesa naroda. " Slovenec, 30. junij 1914, št. 145 in naslednje dni. »a -Trialisti=ni« program slovensko klerikalne stranke, ki Je še 1. 1909 bil zasnovan na narodnostnem na=elu, na narodnostni sorodnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, jo 1911 prevzel od hrvaških pravašev na=elo zedinjenja na temelju hrvaškega državnega prava in v smislu te ideologijo govoril le o hrvaško slovenskem zedinjenju oz. o hrvaško slovenskem narodu. 20. oktobra lota 1912 jo bila na zborovanju v Ljubljani ustanovljena skupna stranka slo- venskih klerikalcev (VLS) in hrvaških pravašev. Leto 1913 pa so se pravaši dokon=no razcepili na Cisto stranko prava {»-frankovci«), ki jo bila izrazito protlsrbsko usmerjena in podrejena dunajski politiki, in pa na Star=evi=evo stranko prava (»milinovci«), ki je nasprotovala podrejanju Dunaju oz. Pešti in ki so jo odrekala protisrbsko izklju=nosti. Formalno zvezo z VLS je ohranila Star=evi=eva stranka, medtem ko so Susterši=eve simpatije veljale -frankov- cem«. — Obe pravaški stranki, »frankovska« in »milinovska« in pa Hrvaška ljudska kme=ka stranka Stjepana Radi7a, so v hrvatskem saboru vse skupaj v manjšini. Absolutno ve=ino ima Hrvaško-srbska koalicija, ki sestavlja tudi celotno hrvaško delegacijo v ogrskem parlamentu. Koalicija ni neposredno na oblasti, pa= pa vlado podpira in vodi politiko, kakor da bi bila vladna stranka, z namenom to tudi postati. Temelj njeno politike je priznanje obstoje- =ega ustavnega položaja in izogibanje slehernemu zaostrovanju narodnega vprašanja, neprijetnemu vladi. 17 Zarja, 25. Julij 1914, št. 857. " Strugar, 251; Klop=i=, 56—57. i«a Regent, Spomini, 83. " Zarja, 4. julija 1914; prim Klop=i=, 55; Dan, 24. julij in 26. Julij 1914 — necenzurirani izvod v NUK. " Jegli= 5 avgust 1914: 'Orožno] Toda moralo je tako priti, zato =imprej, tom bolje. In za Avstrijo Je sedaj najbolj ugoden trenutek! Precej dobro je pripravljena, vzrok pravi=en, ljudstvo navdušeno, Srbija že oslabljena, Rusija 18 Prva odlo=itev 274 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo In Francija, kl sta so ves =as na vojsko pripravljali, še nista popolnoma obo- roženi: sedaj ali nikoli! Saj žo par let o=itno pišejo, kako bodo gnilo Avstrijo raztrgali. — Vlada sedaj =uti, kako napa=no Jo ravnala, ko je pustila svobodo liberalnim, srbofllskim =asopisom, ki so v verskem in narodnem oziru zastrup- ljevali našo mladino. Sedaj jo zaustavila liste: Dan, Slovenski dom in list socialnih demokratov. Da bi bila osrednja vlada spoznala, kako je tudi s svojimi nasilnim postopanjem zoper Slovano sploh, posebno zoper Hrvate, srbofilstvo podpirala! Naj pa tudi spozna, da jugoslovanski elementi niso zanesljivi; zanesljivi smo edino mi katoli=ani, ki se Boga bojimo, pa tudi zato svojo domovino ljubimo.-« " Klop=i=, 67. » Kranjec, Kako, 58. " Hribar, 108. " Lah, Knjiga, 100—102. 15 Sušterši=, 108. " »Nemcem moramo povedati v tem resnem trenutku... (da) ... Avstrija in njen cesar ne nastopata proti Srbiji, ker so Slovani, ampak, ker so naši sovražniki. No gro so torej za boj proti Slovanom, ampak za boj proti sovraž- nikom ...- -Slovenec«, 28. julij 1914. 47 AS, 9427/MI ex 1914. M Sušterši= so je skliceval na dolo=ilo v statutu srednješolske tajne organizacije, naj =lani telovadijo pri -Sokolu« in se seznanijo z njegovim programom. — AS 11144/MI ex 1914. " AVA, 4555/MI ex 1915. »• Sušterši=, 109. »» AVA, 8158/ ex 1914. " AVA, 3294/MI ex 1915. " AVA, 16997/MI ex 1914. M AVA, isti akt. " AVA, 32947MI ex 1915. * AVA 12144 ex 1915. " AVA, 9857/MI ex 1914. « AVA, 12754/MI ex 1914. " AVA, 14474/MI ex 1915. " AS, 15720/MI ex 1916. 41 AVA, 5657/MI ex 1916. 42 AS, 27505/MI ex 1915; AVA, 27285/MI ex 1916; prim. Führ, 150—155. " Mir, 8. avgust 1914, št. 31. II 44 Zapis avstrijskega veleposlanika Macchla; clt. po Valiani, 127. 45 Pleterskl, 73; Isti, Slovenci v politiki dunajske vlade in dvora med prvo svetovno vojno, Zgodovinski =asopis XXIV, 1970, 177. 4* O svoji aretaciji in bivanju v zaporu jo govoril Cankar 15. marca 1918 pri zaslišanju pred Culi=em, =lanom Alexyjeve vladno komisije. — AVA, 23680/MI ex 1918. Zapisnik o Cankarjevi izpovedi je objavil v slovenskem prevodu Franco Klop=i=, Preganjanje Ivana Cankarja leta 1914, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja I, 19G0, 295—298. 47 Kranjec, Slovenci, 45. 48 Kranjec, Slovenci, 46. " Erjavec, 221. " Vladno komisijo je vodil vladni svetnik Alexy. Celotni operat v AVA, 23680/MI ex 1918. Mikrofilm v Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V gradivu jo tudi povzetek poro=ila vojaško komisije pod vodstvom feld- maršallajtnanta von Schencka. 11 Prim, poro=ilo višjega državnega pravdništva v Gradcu z dne 23. Junija 1916, AS, 27505/MI cx 1915, 18267/MI In 15720/MI ex 1916. " Kermavner, JustUlcirancl, 93. M Lah, V borbi, 28. M Kermavner, Justlflciranci, 93. Opombe 2?5 " Kermavner, Justiflciranci, 94, pravi, da v dunajskem vojnem arhivu nI mogel odkriti nobenega sledu o kakšni evidenci katerih koli justificirancev iz =asa prve svetovne vojne. K temu bi bilo dodati, da se je za smrtne obsodbe pred vojaškimi sodiš=i zaradi deliktov politi=nega pomena zanimalo avstrijsko notranjo ministrstvo in da je skušalo o takih primerih dobiti tudi podatke. V fondu notranjega ministrstva v upravnem arhivu na Dunaju obstaja strogo zaupen dopis ministrstva za državno obrambo — Präs. N. 19201—V, kjer to ministrstvo ob primeru Ivana Brenceta obljublja, da bo poro=alo o politi=no pomembnih obsodbah civilnih oseb pri vojaških sodiš=ih, tudi =e gre za podro=je armade na bojnem polju — Bereich der Armee im Felde — torej za ozemlje neposredno v zaledju fronte, kjer so veljali posebni predpisi. Akt ima številko notranjega ministrstva 24693 z dno 14. decembra 1915. Tu Je sled, ki bi se po njej morda dalo nadaljevati. M Sperans, 204. " AVA, 21848/MI cx 1915, 22638/MI ex 1915, 7301/MI ex 1916. 88 AVA, 13255/MI, 12754/MI ex 1914, 10210/MI, 13549/MI, 18049/MI in 23922/MI ex 1915. so pieterskl, 75—85. «° AVA, 12754/MI ex 1914. •l AVA, konvolut 1197/MI ex 1914, Steiermark: Verhaftungen anlasslich des Ausnahmszustandes. " AVA, 23680/MI cx 1918. " Navodilo se je glasilo: -NI izklju=eno, da se bodo v prihodnjih dneh, zlasti pa v nedeljo, dogodile srbofilske in protimilitaristi=ne manifestacije. Proti takšnim manifestacijam, pa naj so pojavijo na zborovanjih, v tisku ali sicer v javnosti ali pa tudi, =e bi so Jih bilo treba bati, je treba postopati brez- obzirno, izrabljajo vse zakonite možnosti, zlasti pa z najširšo uporabo vseh oblastnih sredstev eksekutive: poglavitno pa jo strogo izvajanje vseh policijskih predpisov v zvezi z bivanjem. Se danes ukrenite vse potrebno.« « AVA 118616/MI, 1197/MI, 12069/MI, 12754/MI, 15585/MI, 15122/MI vse ex 1914, 4684/MI, 7007/MI ex 1915. M Bugatto je v =lanku opisoval junaštvo Italijanskih Tridentincev, Trža- =anov, Dalmatlncev in pa Furlanov na frontah v boju proti sovražnikom Avstro-Ogrske in izrazil prepri=anje, da bo po kon=ani zmagoviti vojni itali- janski element v Avstriji pridobil na ugledu in vplivu, »=e nam ne bo zakuhala kako zgago... Italija«. — Po nemškem prevodu v AVA, fond ministrstva za notranjo zadeve, 1914, karton 2048. •• AVA, prav tam. 47 »Italijani v Gorici in tudi v Trstu so se tiste =ase obnašali tako ostudno, da jih je bilo pozneje strašno sram, zlasti, ko so videli, kako so se obnašali Slovenci leto pozneje, ko so prišli na vrsto Italijani zaradi vojne z Italijo. Tik pred svetovno vojno so brezvestno ovajali Slovence, ali bolje, izmišljali so si o raznih Slovencih protiavstrijske izjave, tako da so bili razni Slovenci povsem po nedolžnem zaprti: zmerom so je izkazalo, da so Lahi =isto navadno lagali.« — Gabrš=ek, 470. - Anhang 2189/1. M Paulova, J. O., 57—58. 70 Pismena izjava Friesa Skeneja z dne 7. januarja Alexyjevl vladni komisiji. 71 AVA, 11899/MI ex 1914, 10317/MI in 15778/MI ex 1916. 71 AVA, 9169/MI ex 1916. 78 Za preu=evanje razmer na Primorskem, zlasti v Trstu, med svetovno vojno jo pomembno 158 strani dolgo tiskano poro=ilo »Die politische Ver- waltung des Küstenlandes in eineinhalb Kriegsjahren, Triest 1916.« V AVA pod št. 29610/MI ex 1916. 7« AVA, 5997/MI ex 1916. 7» Vošnjak, 101. 7a Danzer's Armee-Zeitung, 29. nov./6. dec. 1917 št. 48/49 je v =lanku o =eškem in jugoslovanskem vprašanju jedrnato izrazila prezirljivi odnošaj Nem- cev do Slovencev, ki je onemogo=al vsakršno sporazumno rešitev: »Nemški narod se je =util po številu, po družbenem razvoju in po gospodarski mo=i tako 18« 276 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo neskon=no nadmo=nega nad avstrijskimi Jugoslovani, da ni uvldel, zakaj bi se moral z njimi pogajati na enakopravni podlagi... Kolikor Je sploh mislil na kako popuš=anje, ga ni hotel dolo=iti s spravo naroda z narodom, ampak le krajevno odmerjati. Pogodba na Štajerskem Jo bila cenejša kot pogodba na Kranjskem, najcenejša pa na Koroškem in na ta na=in jo bilo mogo=e Slovence v Trstu obravnavati druga=e kot Slovence na Goriškem. Glasno so Nemci tesali most proti Jadranu, še glasneje so o njem govorili.. .« " Brügel, 280. Ill "a V zadnji lazi tajnih pogajanj je 9. maja 1915 avstroogrski veleposlanik v Rimu skupaj z nemškim nakazal italijanskemu zunanjemu ministru možnost takihlo koncesij: odstop Trentina in italijanskega ozemlja zahodno od So=e, priznanje Trsta kot svobodnega mesta s prosto luko, =eprav še v okviru Avstro- ogrske, dobrohotno obravnavanje italijansko zahtevo po Gorici, priznanje Italiji kor=ulskih otokov, Valone, avstrijski dezinteres za preostalo Albanijo, posebna zaš=ita Italijanov v Avstroogrski. L. Valiani meni, da bi te ponudbe, =e bi jih Italija dobila mesec dni bolj zgodaj, utegnilo prepre=iti sklenitev londonskega pakta In odvrniti italijansko interevencijo. Valiani, 97—126. n Paulova, J. O., 58. '• Ruska proklamacija jo v devetih Jezikih zagotavljala narodom Avstro- ogrske: -Tudi vam prinaša Rusija svobodo in uresni=enje vaših narodnih aspiraciji- Slovanski in drugi zatirani avstroogrski narodi naj bratovsko sprej- mejo ruske =ete, ki se bojujejo, »da bi se narodi osvobodili od tujega jarma.« — L. Valiani, stran 149 — V mesecu decembru 1914 je bila ruska proklamacija poslana v zaprtih kuvertah iz Smichova na naslov ve= ljubljanskih tvrdk, med drugimi tvrdki Suttner in je o tem pisal .Slovenec' 28. decembra 1914 št. 295. — 30. decembra je o zadevi poro=al deželni predsednik notranjemu mi- nistrstvu — AVA 107/MI ex 1915. M Na ta memorandum, katerega ena kopija se hrani v arhivu Jugoslo- vanskega odbora v Zagrebu, je opozoril D. Sepi=, ki jo tudi ljubeznivo oskrbel njegov prepis. O tem memorandumu jo Trumbi= pisal Supilu 9. novembra 1914: »... u tamošnje (srpsko) poslanstvo stigao je putem ruskog konsulata u Mletcima jedan memorial adresiran srpskoj vladi i potpisan od dr. Lcnarda iz Ljubljane i Andreja Muniha iz Doline pri Trstu to u tome memorialu opisao je ta=ne granico slovena=kih zemalja, osobito severne granice, te naglašuju, da sve ove zemljo sa=injavaju jednu politi=ku, geografsku i ekonomsku cijelinu te srpskoj vladi preporu=uju svoju sudbinu kad so o «lovoj geografskoj karti bude odlu- =ivalo. Kažu da oni nisu oficijelni pretstavnici naroda slovena=kog ali da mogu uvjeriti da je to mnenje ne samo njihovo nego svih svjetskih Slovenaca Memorial jo Jako ozbiljan i pokazuje dobro poznavanje stvari. Za ta dva =ovjeka naši u Mletcima ne znadu te su po svoj prilici onamo pošli da ga predadu ruskom konzulu a zatim se vratili. Poznaješ-li ti te ljude?« Tudl Supilu Munih in Lenard nista bila znana, njuna spomenica pa mu je zadostovala, da jo 15. novembra 1914 razmišljal o tem, da bi ju povabili v vrste jugoslovansko emigracije, v krog bodo=ega Jugoslovanskega odbora. — D. Sopi=, Pisma i memorandumi Frana Šupila, Beograd 19C7, 22. " Sepi=, 53. » Vošnjak, 7 in 21. M Stši=, 10. — O nastanku In pomenu te izjavo srbske vlado glej Jankovi=, NLška deklaracija. Nastajanjo programa jugoslovenskog ujedinjenja u Srbiji 1914. godine. Istorija XX veka, X, Beograd 19G9. M Sepi=, 47. M Turna, 426; Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska Ideja v letih 1903 do 1914. Jugoslovanski narodi pred prvi svetski rat, Beograd 1967, 895—898. w Sepi=, 47. 87 Sepi=, 28. » Sepi=, 28. •• Pismo Trumbi7a Supilu z dne 17. decembra 1914 in pa pismo Rybara Trumbi=u 14. januarja 1915: »Hvala za obvestilo. Zali Bog ne vem aH bo mogo=e Izpeljati tisto, kar vi želite. Promet =ez mejo jo pod strogim nadzorstvom. Ne Opombe *" zadoš=a samo potni list, potrebno jo še posebno dovoljenje. Lahko si mislite, da na nas pazijo še bolj kot na druge. Vsekakor pa bom poskušal in vas bom pravo=asno obvestil.- — Obo pismi v arhivu Jugoslovanskega odbora, Zagreb; cit. po Scpic 28 oz. Sepi7, Galli, 60. „_,.,- M Regent, Spomini, 89: »Silvestrovo 1914. leta smer praznovali pri dr. Fer- folji Na tej ve=erji smo bili: dr. Ferfolja z ženo, dr. Jan z ženo, dr. Solar z ženo ing Dragotin Gustin=i=, ki ni bil šo poro=en in pisec teh spominov z ženo Malko.. Vsi navzo=i moški, razen mene, so si želeli, da bi Italija =imprej napadla Avstroogrsko. Trdili so, da bi bilo tako vojne kot Avstroogrske tem prej konec.. Rekel sem tudi, da bo Italija, =e stopi v vojno proti Avstro- ogrski skupaj z antanto med zmagovalci. Kot zmagovalka pa bo zase zahtevala Trst in ga bo tudi dobila. Na to so ml vsi štirje odgovorili — najglasnejši Je bil dr. Ferfolja: »Kaj zato, =o Italija dobi Trst, pa naj ga dobi, samo da bi Avstrijo hudi= vzel '•** •oa Dragutin Gustin=i=, Trst i ostali Italijanski zahtevi na našem kraj- njem zapadu, Niš 1915. •' Ljudevit Pivlco, Proti Avstriji, Carzano, Prva knjiga, Maribor 1924, 22. " Ivan Lah, Druga knjiga spominov, Ljubljana 1940, 18—20. M Lavo Cermelj, Uspomeno Carla Galllja, Medjunarodna politika 1953, številka 24. M Sepi7 Galli. ••' Na to • primerjavo je opozoril dr. Fran Zwitter v svojem predavanju na ve=eru Primorsko v Ljubljani 9. maja 1969: »Avstrijska propaganda poskuša zdaj — po italijanski vojni napovedi — prepri=ati svojo Jugoslovane, da se bore za svojo zemljo, in v mnogih delih o prvi svetovni vojni najdemo ugotovitev, da so so jugoslovanske =ete, ki so bile prej na drugih frontah zelo nezanesljive, pokazalo zelo hrabro na italijanski fronti. No more biti dvoma o tem, da so so proti Italiji borili na fronti in nastopali proti njenim asplracijam tudi mnogi od tistih, za katero ne moremo trditi, da so bili avstrofili. Mislim, da moramo s tega stališ=a gledati tudi na soško fronto, ki so zanjo ne moremo zadovoljiti s splošnim razmišljanjem o tem, da je vsaka vojna zlo, all da je bila prva svetovna vojna imperialisti=na. Poljaki so se zaradi svojega specifi=nega polo- žaja borili v prvi svetovni vojni za svoje ciljo v obeh taborih in Pilsudskl Jo bil med poljskimi legionarjl v sestavi avstrijske armade do leta 1917, dokler niso bili vsi skupaj internirani, vendar pa to njegovemu ugledu ni prav ni= škodovalo. Mislim, da bi se morali tudi mi znebiti naziranja iz stare Jugoslavije, ki vidi na eni strani vso svetlo in na drugi strani vse temno in priznati soško fronto kot izjemen primer, =eprav Je v splošnem res, da bi bila nemška zmaga v prvi svetovni vojni za nas usodna.« — Sre=anja, Nova Gorica 19G9, št. 19, 54. M Edinost, 17. januar 1926, št. 15; cit. po Kermavner, Razkosanje, 320. — »Nepoboljšljivi tržaški rusofili,- piše D. Kermavner, »so se še obra=ali z ne- usahljivim zaupanjem k slovanski Rusiji, o kateri so menili, da samo zaradi tega, ker Je tako dale= in ker ne pozna dejanskega stanja na slovenskem zahodu, no zavra=a dovolj energi=no italijanskih pretenzij.« •» Ustanovitev slovansko =asnikarske agencije na Dunaju, ki ji je na=eloval Svatkovskl, Je bil eden izmed redkih sadov neoslavisti=nega delovanja, ki se je pri Slovencih zanj tako vnemal Ivan Hribar. Vloga, ki jo Je Svatkovski od- igral v prvih mesecih leta 1915, Jo bil prav nenavaden, a ob=uten plod neo- slovanskega navdušenja v letih pred prvo svetovno vojno na slovenskih tleh. » Meždunarodnije otnošenlja, No 470. Posol v Rime ministru inostrannyh del Telegramma No 59. — 3 aprelja'1915 g. — Devjataja telegramma Svat- kovskogo: Masarik soobš=aet iz 2enevy, =to Kramarž prosil ego v predpola- gaemyh im diplomattccskyh snošenijah za granicej ne prepjatstvovat ego planu Slavjanskoj Imperii pod russkoj deržavoj. Masarik soglasen, no nahodit ne- obhodimym znat', razdelaet 11 Rossija etot plan, budet 11 y silah osuš=estvit i voobS=e =ego ho=et. Kramarž soobš=aet, =to jugo-slavjanskie politiki izvestlli ego o soglasil s ego planom i =to dopuskajut ustupku Txiesta. Prjamye soobš=e- nija i pribyvsij v Rim doktor Mandi= izveš=ajut o sll'nejšcm dviženll, vy- zvannom v Južnom slavjanstvo polemikoj pe=ati po adriatl=eskomu voprosu. Pravda ital'janskaja pe=at' ves'ma sderžanna otnositel'no Dalmaciji, dokazy- vaja tem nesei-Joznost' sootvetstvennyh pritjazanij. Organy radikal'no-demo- kratl=eskio pod=erklvajut ih bestaktnost' 1 nespravedlivosV. Odnako Juznye 278 Pleter»Id: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo slavjane zajavljajut, =to mogut dopustit' liš' ustupku otdel'nyh punktov ili poberež'Ja Venectanskogo zaliva, no ne celyh territori] s slavjanskim nase- lenlem. Plany Šupilo 1 Kramarža, voobš=o slavjanskaja ideja, imejut dlja nih smysl liš' pod usloviem nedroblenija slovinskih i horvatskih zemel', ina=e bol'šln- stvo naselenija primknet k programme klerikalov, i kak v 1878 godu, rešitel'no stanet za vremennoo gospodstvo Avstril i daže Vengrii, prinjav dobrovol'noc u=astie v bor'be protiv Italii. Opublikovannoe Ketovym zajavlenie usililo trevogu predstavitelej južno-slavjanskogo komiteta v Rime, ncsmotrja na moi staranija lh uspokoit'. — Krupcnskij. — Politi=na navodila, ki jih je imel Svatkovskl v tistem =asu za pogovoro z Italijani in Jugoslovani, so vidna iz naslednjo depeše Sazonovu, objavljene v isti zbiriki: No 546. Poverenny) v delah v Rime ministru inostrannyh del. Telcgramma No 71. — 17/4 aprelja 1015 g. — Vsledstvie pros'by Svatkovskogo dat' emu rukovodjaš=ee na=alo dlja razgovorov s ital'jancaml in južno-slavjanami, snabdll ego slcdujuš=imi ukaza- nljami. Ital'jancam sleduet govorit', =to Rossija gotova sposobstvovat' širokomu udovletvoreniju ital'janskih voždelenij, no pri etom sleduet s=itat'sja s obš=en- stvenym mneniem Rossii i primirit'sja s tem, ctoby slavjanskio intercsy (ne) byli prineseny v žertvu neobosnovannym trebovanljam Italii i =to crczmernymi (trobovanljami) Italija sozdast sebe neprimirimyh vragov v slavjanah. Prcd- stavlteljam Južno-slavjan neobhodimo vnušit', =to Rossija stoit na straže in interesov i ne dopustit rešeni j, protivnyh ih lntcresam, no vmesto s tem oni dolzny ponjat', =to neobhodlmost' dostignut' skorejšego okon=anija vojny putem vystuplenija Italii, byt' možet, zastavit nas sdelat* nekotorye ustupki poslednej i potomu južno-slavjanam sledovalo by deržat'sja menee neprimirimoj to=ki zrenija. — Poggenpol'. — Naslednja depeša govori o prvem tržaškem sestanku in interevenciji Svatkovskcga: No 560. Poverenny) v delah v Rime ministru inostrannyh del. Telegramma No 71. — 19/6 aprelja 1915 g. — Odinnadcatoc soobš=enle Svatkovskogo. 11 aprelja (29 marta) v Trieste sostojalos' pervoe oücial'noo sobranio 16 slovinskih i horvatskih predstavitelej krupnejših partij Triesta, Istrii, Goricy, Krajny, Horvatii i Slavonil. Raneo odobrennaja otdel' nymi politikami programma Šupilo edinoglasno prinjata, meždu pro=im, takžo PTcdstaviteljami katoll=eskogo duhovenstva. Konstatirovano, =to celi slovincev 1 horvatov — samostojatel'nost' v edlnenii treh Jugo-slavjanskih narodov pod serbskoj deržavoj. Postanovleno zajavit' ob etom proklamaciej v resitcl'nyj moment, ravno kak i tom, =to slovinci i horvatl nikogda no soglasjatsja pro- menjat' nynesnee rabstvo, kotoroo s=itall vremennym, na smert' pod okon=atel' no-ital'jansklm vladycestvom. Nadejas' na spravedlivost' deržav 1 zaš=itu Rossii, oni odnako v slu=ao neobhodimosti vosprotivjatsja pod=ineniju Italii slloju. Svatkovskij... eto soobš=enle u=astnika sobranija Mandi=a — zajavil, =to, ne budu=i upolnomo=en davat* sovety, no znaja, =to vldnye u=astnlki sobranija vyrazali ran'še boleo umorennyo vzgljady, (on) no možet no vyskazaf dobrim znakomym, sobravšlmsja v Trieste, sledujuš=ego ll=nogo mnenija: deržas' me- stno] neprimirimoj to=ki zrenija, ignorirujuš=ej obš=ee položenie i vyssie voen- nye intcresy deržav Soglasija, jugo-slavjanc otkazvvajutsja ot kontakta s nimf, =to prakti=eski no možet byt' poleznym. Naprotiv, usmotrev neobhodlmost' žortvovat' i nametiv vozmoznyo dlja nih ustupki, jugo-slavjanc, možet byt', ob- leg=ill by nam zada=u zaš=itit' ih naiboleo suscestvennyo intercsy. Mandi= peredast eto mnenyo vtoromu sobraniju v voskresen'e i soobš=it rczul'tat. — Poggenpol'. — In, kon=no, depeša o drugem tržaškem sestanku in preklicu prvotnega sklepa No 588. Poverenny) v delah v Rime ministru inostrannyh del. — Telegrama No 73. — 22/9 aprelja 1915 g. — 12-c soobš=enic Svatov- skogo. 18 (5) aprelja v Trieste sostojalos' vtoroe sobranie predstavitelej južno- slavjansklh zemel', kromo Dalmacil. Vyslusav Mandi=a (...) poredat' poželanija Svatkovskogo, upomjanutye v soobš=cnli 11-m, sobranie podvergnulo perc- smotru zagotovlennyj tekst proklamacij. Rešeno dlja sohranenija kontakta s RossieJ vozderžat'sja ot (ugrozy) nemedlcnnym soprotivleniem Italii siloju. Naseleniju budet predloženo otnestis' k vmcšatel'stvu Italii spokojno v na- dežde, =to spravedllvaja Evropa ne zastavit juznyh slavjan pozdnec vzjafsja za oružle dlja osvoboždcnlja ot =užezemnogo Iga. Cto kasajetsja ustupok kakih-libo slavjanskih territorij, to oni ncmysllmi. Bdinstvo slovinskih i horvatskih zemel', priznannoe Napoleonom i provozglašenoe Kremzirskim rejh- Opombe 2"!9 stagom i Margburgskim narodnym soborom, bylo osnovoju vsego Ulirijskogo dvlženija vtoroj polovlny XIX veka. Ustupka Triesta lišila by slovinskie zemli estetstvennoj i nezamenimoj gavani. Dlja zascity etoj to=ki zrenija sobranle postanovilo vyslat' v Angliju i Rossiju deputaciju ot slovinskogo i horvatskogo narodov. Sobranle edinoglasno priznalo neobhodimost' trebuemogo =ehami territoriaTnogo soedinenija sevemogo 1 južnogo slavjanstva korridorom vdol' zapadnoj vengerskoj granicy, administracija koego nahodilas' by =ast'ju v =ešskih, =ast'ju v južno-slavjanskih rukah. — Poggenpol'. " Ravnlhar: »Ne da bi obvestil dr. Tav=arja, sem se spomladi 1915 pred vojno z Italijo peljal v Trst...« V nadaljnjem prikazuje Ravnihar sestanke kot rezultat njegovo in 2erjavove pobude, pri opisu sestankov pa se o=itno naslanja na delo M. Paulove in ne toliko na svoj spomin. Piše pa, da sta se sestanka udeležila tudi dr. Fran Novak in dr. Albert Kramer. "» Sepi7, 86; prim. Vošnjak, 19. ,01 Meždunarodnije otnošenija, VII, 546. 1M Meždunarodnije otnošenija, VII, 588. I0S Dragovan Sepi7, O misiji LJ. Stojanovi7a i A. Beli7a u Petrogradu 1915 godine, Zbornik Historijskog instituta Jugoslavenske akademije, vol. 3, Zagreb 1061, stran 462; prof. Beli= se je leta 1923 v beograjskem -Novem listu- tega odgovora ruskega zunanjega ministra takole spominjal: »O Hrvatima 1 Sloven- cima ne mogu vam ništa re=i. Oni se tuku protiv nas i ja vam izjavljujem: kad bi bilo potrebno, da se ruski narod bori pod oružjem samo pola dana, da se Slovenci oslobode, ja ne bih pristao na to.« ,M Jutro, 7. Julij 1920, št. 156 in 27. junij 1939, št. 145; cit. po Kermavner, Razkosanje, 326. '" Vošnjak, 19—20. 1M Številni spisi v AS, fond ministrstva za notranje zadeve, zlasti 9045/MI ex 1915; tudi spisi v AVA, med njimi 1083/MI ex 1915; Gabrš=ek 487—490. 107 Drago Druškovi=, Opombo k zbranim delom Prežihovega Voranca, V. knjiga, Ljubljana 1969, 246. I0" Paulova, Tajny vybor, IOC. IV '""a AS, 17289/MI ex 1916. ,M Dolenc, 166. "" Vinko Brumen, Srce v sredini, Buenos Aires 1968, 136. 1,1 Spln=i7, 501. 1,1 Spin=i7, 501. "• Slovenec, 27. Januarja 1915, št. 21. 1.4 Spin=i7, 501. 1.5 Slovenec, 5. februar 1915, št. 28. — Spin=i7 si jo po Koroš=evih zapiskih tedaj o seji zabeležil, da so nekateri udeleženci bili za to, da v primeru, =e bi Italija prodrla, ostanejo doma, drugi pa so so zavzemali za umik v notranjost Avstrije, =eš sicer ostanemo talci in ne bomo narodu mogli ni= pomagati. Kon=no so sklenili, da vsak stori, kar ho=e. Sušterši= je na seji izjavil: »Samo Avstrija je naše upanje.« "• Paulova, J. O., 23. 117 Paulova, J. O., 62. 2erjav je I. Lahu pripovedoval to-le: -V Milanu so so potem naši ljudje posvetovali, da bi spravili =ez mejo tudi dr. Kreka. Spo- ro=ili so nam to željo. Vedeli smo, da bi z njim pridobili sijajnega agitatorja — pa nismo vedeli, ali je popolnoma naš. Ker so nekateri še dvomili o njem, smo opustili to misel.« — Jutro, 7. julij 1929. n* F. Erjavec — Jugoslavicus se moti, ko misli, da je Vukovi7 Srb; o=itno ga jo zamenjal s srbskim državnim poslancem iz Dalmacije dr. Božom Vuko- ti=em. Prim. Borba Slovenaca za Jugoslaviju, str. 33. "• Korošec, 221. 1M Milan DJordJevl=, Srbija i Jugoslavija za vreme rata 1914—1918, Beograd, 1922, 75—76. — DJordjevi=eva knjiga navaja ve=je število dokumentov Iz carskih diplomatskih arhivov, ki jih jo dobil Mita Dimitrijevi7, nekdanji sekretar srbskega poslanstva v Petrogradu. Dimitrijevi7 jo bil v Petrogradu oz. Lenin- 280 Pleterski: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo gradu tudi Se v =asu po oktobrski revoluciji, ko Je sovjetska oblast prtncipielno zanikala tajnost diplomatskih dokumentov in Jih objavljala. Dlmitrijevi7 se Jo obrnil na sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Ci=erina in ta mu je dovolil, da v arhivu carskega ministrstva za zunanje zadeve prepiše diplomatske doku- mente, ki se nanašajo na Srbijo v svetovni vojni in na vprašanje Jugoslovan- skega zedinjenja. Dlmitrijevi7 je z deseterico pomo=nikov prepisal veliko število depeš in drugih dokumentov iz tega arhiva. Med njimi Jo tudi depeša o sestanku na Reki. — Po originalnem ruskem prepisu Dimitrijcvica objavlja v hrvatskem prevodu to depešo tudi Ante Mandi7, Fragmenti za historiju ujedinjenja, Za- greb 1956, 161. 1,1 Papirji Mito Dimitrijcvica so v Beogradu, a za zdaj nedostopni. Zato nI bilo mogo=e tukaj podati originalnega ruskega prepisa depeše. V prevodih M. Dimitrijcvica In A. Mandl=a so manjšo razliko, ki nekatere izvirajo o=itno iz težav z ruskim Jezikom, druge pa iz površnosti. Original bo torej treba šo Izslediti. m Paulova, J. O., 106—107. "> Med drugim Jo =eški radikalni politik Kramar prav njemu še pred za=etkom svetovno vojne, Junija 1914, Izro=il na=rt za ustanovitev velikega slovanskega carstva pod vodstvom ruskega carja, ki bi obsegalo tudi Cehe in Slovake, da ga odnese ruskemu zunanjemu ministru Sazonovu. Decembra 1914 pa sprašuje Svatkovski mlado=eškega poslanca dr. Franto, ki Je tedaj prišel v Švico, ali so =eški politiki pripravljeni Izzvati revolucijo. M. Paulova, Tajny vybor, 11—13. "* Paulova, J. O., 19, 26—27. '" Fran Bini=ki, Mojo tamnovanje, Zagreb 1942, 12—14. — Binl=kl je tedaj služboval v Senju. V tem mestu Jo tudi doživel konec vojne, stopil v odbor Narodnega vije7a In postal njegov tajnik. Na prvi Javni manifestaciji Je tudi nastopil kot govornik: -Mislio sam, da je zbilja kucnuo =as hrvatske slobode. Nadao sam se, da 7e se premostiti onaj stari Jaz Izmcdju Hrvata I Srba, da 7emo Imati zajedno veliku Hrvatsku In veliku Srbiju, pa da 7e se 1 Srbi sjediniti s katoli=kom crkvom... Ispjevah 1 prvu kora=nicu s pripjevom .Hrvat, Srbin sa Slovencem... neka vjenac saviju, nek vjen=aju Slave vije7em... majku Jugoslaviju!'.-« — Leta 1942 je F. Bini=ki svoje spomine pisal v ustaškem duhu. Tedaj Je tudi napisal svoje mnenje o Slovencih: »Slovence sam prema pru- vaškom nauku držao planinskim Hrvatima. Živo sam žclco, da se što više priljubo Hrvatsko]... Kad se u LJubljani držao kongres, odoh onamo I pred- ložih, da se združe slovenska Leonova družba 1 hrvatsko Leonovo društvo, kojemu sam bio pro=elnikom. Slovenci ni =uti. Dr. Krek je pisao u .Hrvatsku stražu', Ja u ,Cas* I to Je bilo sve. Krek Je imao široko srce, ali su drugi bili tijesni 1 strašljivi.« — Primer F. Blni=kega kaže, da ekskluzivna hrvaška usmeritev ustaškoga tipa nekaterih hrvatskih duhovnikov v =asu druge sve- tovno vojne, ne Izklju=uje njihove pripravljenosti in želje po jugoslovanskem zcdlnjenju v =asu prve svetovne vojne. in Jegll7, 14. december 1915. m Erjavec, 265. It3 Konstantin Bastajl7, Hrvatski sabor 1 Jugoslavenski odbor. Jugosla- venski odbor u Londonu (Zbornik), Zagreb 1966. "» Slšl7, 37—39. w Slovenec, 24. Junij 1915, št. 141: »Dr. Krek Je prisostvoval seji hrvaškega sabora dne 23. Junija v =asnikarski loži.« 1,1 Bil Je Supllov prijatelj In ta je 15. novembra 1914 resno razmišljal o tem, da bi ga kdaj pozneje povabil v krog Jugoslovanskih emigrantov. — Prim. D. Sepl<, Pisma in memorandumi Frana Suptla 1914—1917, Beo- grad 1967. 22. u» K. Bastajl7, o. c, 311—312. 1M Hrvaško-slovensko državo Jo tedaj terjal tudi »Agramer Tagblatt« z argumentom: Odlo=ilni faktorji so ponudili nekaj ozemlja monarhije Italiji »v Interesu monarhije in na podlagi narodnostnega na=ela ... To Je bilo prav... Opombe 281 Toda tudi mi zahtevamo v Interesu monarhije in na podlagi narodnostnega na=ela naše združenje; izpolnitev tega zahtevanja je gotovo lažja, kakor pre- pustitev posameznih delov monarhije tuji državi.« — Slovenec, 16. junij 1915, številka 134. ,M AVA, 24093/MI cx 1915 — Tudi v poro=ilu kranjskega deželnega držav- nega pravdništva za 1. 1915 — AVA, 5C57/MI ex 1916 — je omenjena seja kluba v Mariboru, posebno njena terjatev po zedinjenju Slovencev in Hrvatov v posebno državno pravno enoto. Poro=ilo pripominja: »Treba je re=i, da je to gibanjo vedno imelo cesarju zvest zna=aj... To politi=no gibanje je privrženo ideji velike, vsem narodom pravi=ne Avstrije in je torej tudi protidualisti=no... AH pa morda SLS, katero voditelji dr. Sušterši=, dr. Korošec, so zelo realni in hladno misle=i politiki, s poudarjanjem teh tendenc nemara ne težijo tudi šo k drugim ciljem, o tem za zdaj ne moremo soditi.« ,M, AVA, 15720/MI cx 1916. ,M AS, 27505/MI ex 1915, 18267/MI cx 1916. '" Spin=i7 jih Je pisal 16. novembra 1915. ,M Spin=i7, 464. '" Spin=i7, 453. ,4' Dr. Ivan Zolger je že od 1. 1902 v ministrskem predsedstvu vodil državnopravni oddelek, pod predsednikom Be=kom, Bicnerthom in Stürgkhom jo bil svetovalec v zadevah pravnega položaja Bosne in Hercegovine. Prestolo- naslednik Franc Ferdinand mu je dal vedeti, da ga postavi za na=elnika cesar- sko kabinetne pisarne, ko pride na prestol. Zolger se je na to temeljito pri- pravljal, študiral državno in dvorno pravo, spisal knjigi o dvoru, o nagodbi z Ogrsko in ve= brošuric o ustavnih vprašanjih. Leta 1915 je postal sekcijski na=elnik (Sektionschcf), leta 1917 pa si je pridobil viteški naslov zaradi dela pri sestavljanju nagodbo z Ogrsko. — Prim. Slovenska družina, I, 1918, zvezek 2, stran -10 41 141 Na spomenico, ki so hrani v Murkovi zapuš=ini v rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani, me je opozoril univ. prof. dr. Vladimir Murko, za kar se mu lepo zahvaljujem. — Prim. Matija Murko, Spomini, Ljubljana 1951, 149—151. IU Spin=i7, 464—465. "" östcrrcchische Zeltschrift für öffentliches Recht, III, zv. 1—2, »Lander- autonomie«, Wien 1916. ,M Spin=i7, 464. '45 Spin=i7, 505—512. ut Jegli=, 14. december 1915. 147 Prepeluh, 74. ,,..„, "* V knjigi je Krek najprej poudaril pripadnost Slovencev etni=ni, jezikovni enoti južnih Slovanov od Karnskih Alp do •• Spin=i7, 482—483. 170 Spin=i7, 485—487. 171 Erjavec, 267. 17» AVA, 28045/MI cx 1916. 171 Dolenec, 162. 174 Bulletin, St. 17. december 1917. ,7' Josef Redlich, Das Politische Tagebuch. Bd. II, Graz—Köln 1954, 222, 20. marec 1914. ,7t Fussek, 56. ,77 Josef Redlich, österreichische Regierungen und Verwaltung im Welt- krieg, Wien 1925, 113. ,7" Fritz Csoklich, Das Nationalitätenproblem in Österreich-Ungarn und die Christlichsoziale Partei. Rokopisna disertacija. Univ. Wien 1952, 182. "• Fussek, 85. '"• Alexander Spitzmüllcr, ••. .. und hat auch Ursach, es zu lieben«, Wien, 168. '"' Paulova, Tajny vybor, 52\ "" A. Spitzmüllcr, o. c, 169. '"» J. Redlich, Das Politische Tagebuch, II., 131, 27. julij 1916; A. Spitz- müllcr, o. c, 168. ""* Arthur Polzcr Hoditz, Kaiser Karl. Aus der Geheimmappe seines Ka- binetts-chefs, Wien 1929, 159; Fussek, 87. '"* KoroScc, 221. '"* Edinost, 19. november 1916; Paulova, Tajny vybor, 51. '"7 Spin=i7, 483—487. "*" Paulova, Tajny vybor, 53. • Paulova, Tajny vybor, 100—101. ,M Spin=i7, 484. "" Spin=i7, 485. '" Erjavec, 267—268. Odlo=itev o zvezi s Cehi in njen pomen sta v Erjav- =evi knjigi v bistvu pravilno podana. m Spin=i7, 485-^187. m AVA, 29169/MI ex 1916. — V »Slovencu« zaplenjeni stavek se po Spin- =i7evem zapisu glasi: »U drugoj sjednici (pa= že tretji) odlu=ilo se je da se u=ini shodna (izjava) kako bi se združile sve slovenske i hrvatske sile i ujedinio celokupni slovenski i hrvatski narod pod žezlom Habsburga na slavu in mo= njihovu i cjele monarhije i na osiguranje opstoja i razvoja naroda samoga, i tako oživotvorilo glavnu to=ku klubskoga programa.« — Spin=i7, 487. — Dunajsko ministrstvo za notranje zadeve je zahtevalo dodatne informacije o sklepih sejo hrvatsko-slovenskega kluba od oblasti v Zadru, Gradcu, Trstu, Ljubljani in Celovcu — V Jcgli=evem dnevniku o seji kluba ni ni=esar. ,M Spin=i7, 548. m Spin=i7, 487. uMin »»Osobito obzirom na sabor istaknuti su razni na=ini: Nije dovoljno da dado izjavu pred-sjednik saborov, kako je to u=injeno 14. 6. 1915. Valja da bude zaklju=ak saborski, i to ne jednostavni, nego putem adrese. Dan nadovezati na reskript kojim bude sazvan sabor. Ta adresa bi se imala svakako prije kru- nisanja raspraviti i podneti.« — Tukaj Spin=i7 pripisuje med vrsticami: -Unio- niste bi za narodno sjedinjenje glasovali, ili se udaljili. Za Srbe može se biti mirno, i oni 7e glasovati. — Ujedinjenje bilo bi u korist oja7anja naroda i u interesu dinastije i monarhije.« 1,7 Spin=i7, 487—488. "" Höglinger, 111. '•• Victor S Mamatey The United States and the dissolution of Austria- Hungary, Journal of Central European Affairs, X, 1950, št. 3, 257—258; Paulova, Tajny vybor, 76—80; Dragoslav Jankovi7, Jugoslovensko pitanje I krfska dekla- racija 1917 godine, 15. — Nota je bila priob=ena v avstrijskem in tudi v slo- venskem tisku 13. januarja 1917. ,0° Po objavi londonskega pakta z dne 26. aprila 1915, se je videlo, da so takšni nameni v okviru njegovih dolo=il. Pakt ni govoril samo o tem, katera 281 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo ozemlja habsburške monarhije na vzhodni jadranski obali dobe Italija, Srbija in Crna gora, ampak tudi o teritorialni razmejitvi s »Hrvatsko«, =eprav v tem =asu take države ni bilo. MI Dragovan Scpi=, Hrvatska u koncepcijama F. Šupila o ujedinjenju, Fo- rum, VII, knj. XV, Zagreb 1968, 343—381. m Erjavec, 266—267. »» Korošec, 224. "4 Paulova, Tajny vybor, 83. »o» Slovenski narod, 10. januarja 1917, št. 7. «• Slovenski narod, 19. In 27. januar 1917, št. 15 in 22. *" Lorenz, 302. *" Slovenski narod, 22. Januar 1917, št. 17; Paulova, Tajny vybor, 83. »• Susterši=, 88—90. «"a Susterši=, 90. «'• Lorenz, 305. ni V tem smislu je gotovo odve= nehistori=no ogor=enje v delu Viktorja Novaka, Magnum crimen, Zagreb 1948, 59, ko Koroš=evo In Sušterši=evo pismo ozna=uje brez raz=lembe kar kot »izjave najogavnije servilnosti-. — L. Vallanl, 286—287, ugovarja mnenju, da bi protest Cehov proti antantni noti moral pomeniti, da so zares želeli ohranitev Avstroogrske in pravi, da naglica, ki so se z njo postavili na radikalno stališ=e za neodvisnost ob koncu leta, dokazuje, da jo njihova habsburška lojalnost bila zgolj takti=na. Deloma to dopuš=a tudi za drugo narode in opozarja na neka stališ=a slovenskih liberalcev, socialdemokra- tov in Krekovega krš=anskosocialnega krila v klerikalni stranki, ki zanje meni, da so bili kriti=ni do izjav privrženosti monarhiji. L. Valiani se pri tem skli- cuje na delo Radonje Yovanovitcha, Les eroates ct rAutrichc-Hongrie, Paris 1918, str. 137. — Paulova, Tajny vybor, 288, piše, da Jo klub zavzel v tem trenutku nepredvideno oportunisti=no stališ=e. V Istem delu Paulove, 321, Jo najti tudi Zarjavovo gledanje na to glasovanje. Izrazil ga Je =eškemu tajnemu odboru v Opombe 291 za=etku septembra 1917, ko je prišel v Prago. »2erjav Je sodil, da Jugoslovanski klub posebno s stališ=a Slovencev ni mogel neposredno odkloniti vstop v ustavni pododbor in ni bil gotov, kako bi sodil o glasovanju za državni prora=un; navajal je, da je potrebno ozirati so na miselnost klerikalcev na Štajerskem in Kranjskem, ki bi nenadne radikalne politike ne prenesli.« m Ilybaf jo o tem pisal v »Edinosti«, 5. julij 1917, št. 184: »Da pa so poklicani =initelji odlo=ijo za uresni=enje teh naših zahtev, je treba tudi z naše strani nekaj koncesij in to je bilo tudi povod, da smo se odlo=ili za to, da dovolimo prora=unski provizorij in potrebne kredite, ne vladi temve= državi.« "' Sten. zapisniki, XXII/I, 447—448. SM Kapidži7, 20G—212, Paulova, Tajny vybor, 298. "» Paulova, Tajny vybor, 290. "" Tresi7-Pavi=i7 je ob tem napadel v zagrebškem listu Jugoslovanski klub, zlasti Kreka in Korošca. Tresi7evo ravnanje je ostro obsodila tržaška »Edinost« in poudarila, da je sklep kluba bil soglasen in da je obvezoval tudi Tresl=a, ki na seji ni bil navzo=. »Edinost« jo Tresi=u o=itala, da sploh zanemarja svoje poslanske dolžnosti na Dunaju in da njegovo nastopanje proti klubu ni dejanje Marka kraljevi=a ampak izdajalca Vuka Brankovi7a. Vprašal ga je, ali more o=itati podlost in strahopctnost tudi Cingriji, Smodlaki, Vukoti=u ali Laginji, Bianchiniju in Spin=i=u? »O slovenskih poslancih mol=imo, ker znamo še iz prejšnjih =asov, da on dr. Tresi=, smatra ves slovenski narod za nekaj infe- riornegal« — »Edinost« 21. avgust 1917 št. 231. — Zadnje se nanaša na =lanke Trcsi7a Pavi=i7a v neki italijanski reviji leta 1905, ko je v duhu politike »novega kurza« na Hrvaškem, ki je iskala zavezništva s protiavstrijsko usmerjenimi Italijani, Slovence ne le prepuš=al njihovi usodi, italijanskemu iredentizmu, ampak se je o njih kot narodu izrazil z velikim zani=evanjem. w Sušterši= jo =estital klerikalnemu Madžaru grofu Zichyju ob imenovanju za hrvatskega ministra. Koroški »Mir« je opozarjal, da je Zichy v zvezi z unionisti in s tistimi, ki nasprotujejo majniški deklaraciji in štejejo Slovence za balast, ki ovira Hrvate v boju za združenje t. j. s frankovci. »Mir« je tedaj Sušterši=u o=ital, da je na mirovni konferenci katoliških zastopnikov v Ziirichu predlagal vdanostno izjavo nemškemu cesarju. Terjal je od Sušterši=a javno pojasnilo ali pa odstop kot na=elnika Vseslovenske ljudske stranke. — 6. Julij 1917, št. 27. — Spin=i7, 558—560. *"* Spin=i7, 561. — Dejansko se je koroški državni poslanec Franc Gra- fenauer, ki jo postal simbol obra=unavanja nemških nacionalistov s Slovenci kot politi=nim narodom, že tri dni pozneje, 6. julija, prikazal v državnem zboru. Vendar ne kot poslanec, saj mu njegov mandat ni bil vrnjen, na zahtevo po reviziji procesa pa jo višje deželno sodiš=e v Gradcu 29. septembra 1918 proti vsemu pri=akovanju v bistvu potrdilo prvotno obsodbo, le da je kazen znižalo na 16 mesecev. Tako je bil edini državnozborski mandat koroških Slovencev vse do konca vojne razveljavljen; ponovna obsodba je potrjevala, da nemška vladajo=a plast nikakor ne namerava niti zdaj, ko se je za=elo razsulo, odnehati od pritiska na Slovence na Koroškem. "» Kosnetter, 43--J5; glej op. 143. 800 Sepi7, Oktobar, 10. 801 Budisavljevi7, 35. — Budisavljevi= zmotno pLše, da srbska poslanca v državnem zboru Dušan Baljak in Božo Vukoti= nista podpisala majnlške dekla- racije. Glej op. 274. "' Erjavec, 270, Kermavner, Cankar, 13. 803 Leta 1937 je pisal o tem F. W. Foerster: Cesar je želel s federalizacijo ustvariti notranjepoliti=no podlago, da bi mogel dose=i ugoden mir pri antantl, ki monarhije ni hotela razbiti, ampak bi jo le rada odtrgala od Nem=ije. V ta namen jo hotel izro=iti vlado Lammaschu, ki naj bi skupaj s Foersterjem pripravljal federalizacijo avstrijske državne polovice. Toda odpor nemžkih nacionalcev In zunanjega ministra Czernina, ki se je bal, da bodo v tem primeru vkorakali Nemci na Obstajala Jo slcjkopToj velika razli=nost položaja glede razvoja jugo- slovanskega gibanja med slovenskimi deželami in pa Hrvatsko-Slavonijo. »Slo- venski narod«, ki si jo želel ustanovitve narodnega sveta vseh Jugoslovanov monarhije, je 13. avgusta 1917 to razli=nost takole ocenil: »Vendar ni prezreti, da so razmero v sestrskih deželah onkraj Sotlo premalo ustaljene. Tu pri nas jo vse dozorelo, izre=ena Je že takoreko= zadnja beseda in kakor Je Jugo- slovanski klub s svojo deklaracijo dal celokupni naši politiki prvi odlo=ilno pobudo, tako bo najbolj prakti=no, da se zopet pri nas ustvari jedro bodo=e skupno narodno eksekutive za vse naše pokrajine.- — »Slov. narod si Je za- mišljal, da bi Jugoslovanski klub priredil sestanek vseh jugoslovanskih držav- nih in deželnih poslancev v Ljubljani, Celju aH Mariboru. "* Narodni muzej, Ljubljana, fond J. E. Krek; prim. Ferdo Gestrin — Vasilij Melik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana I960, 334. M» »Zalibog so jo nekatere prav mogo=ne stranke v Avstriji in zunaj nje za=ele razlagati popolnoma krivo in Slovencem podtikati nepatrioti=ne, izda- jalske namene. — Zoper tako grdo po=enjanje sem se zares razsrdil, mislil sem, kako naj bi ga mogel odlo=no zavrniti. Zdelo se mi je, da bi bila uspešna jasna in sicer soglasna izjava naših strank za omenjeno deklaracijo, ki naglasujc Avstrijo in habsburško dinastijo. Hvala Bogu, namen sem dosegel. S tem korakom jo Izredno zadovoljna velika ve=ina Jugoslovanov in posebno ogromna ve=ina Slovencev. — Obenem smo se poklonili sv. O=etu in s svojim glasom pritrdili Njegovemu stanovitnemu in pogumnemu prizadevanju za mir.« — Cit. po Ude, Skup, 148. •^ »-Res, bil sem zvest Avstrijec in gabilo se mi je o=itno in posebno skrivno delovanje zoper Avstrijo. 2elel pa sem od nekdaj, da bi se Jugo- slovani združili v celoto. A vedel sem, da Je izvršitev te želje nemogo=a brez izredno hude prekucije. No, vojska pa Je vse to tako pretresla in preobrnila, da so mi je ta združitev zdela mogo=a. Ker je na to merila majniška deklaracija, mi jo bila draga. Ker pa se ljudje zanjo niso vnemali ali bolje re=eno, ker se niso znali prav razpoznati in se niso ganili, jaz pa sem =util, da bo vse iz- gubljeno in bomo ponem=eni, =e se v tem ugodnem =asu ne dvignemo, sem storil, da so podpisale vse stranke. Moj podpis je bil merodajen In za=elo se Je gibanje, ki jo omogo=ilo Jugoslavijo. Hvala Bogu, ki je vse te okolnosti tako vodil, da so bili moji koraki popolnoma zakoniti.« — Cit. po Ude, ZC, 192. "' »In deklaracija? Mislim, da sem prav storil. Bojim pa se, da naši delegati, zvezani s Cehi, zavozijo na kriva pota.« — Jegli=, 20. december 1917. M* 10. januarja 1918, 14. marca 1918 in kon=o njegov ugovor na poro=anje Reichsport dno 30. marca 1918. Ta ugovor jo sklenil: "To je moje zadnje pisa- nje. Gornjo vrste lahko uporabite ali ne, kakor vas jo volja. Vidim, da pri Nemcih no najdemo pravice.« — Jegli=, tega datuma. Prim. Mom=ilo Ze=evi7, 294 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo Slovenska ljudska stranka pred stvaranje Kraljevine SHS 1017—1918. Istorlja XX veka, Beograd 1958. M1 Ude, ZC, 192. ut 1. Podpisani zastopniki Slovencev izjavljamo, da se solidarno pridru- žujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja tega leta. Po našem živem prepri=anju jo bodo=nost habsburške monarhije mogo=a le na na=elu resni=ne svobode narodov, a bodo=nost našega naroda le na na=elu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monar- hiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti le samostojna in na na=elu samoodlo=be narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. Zato zahtevamo, da se =imprej izvede to edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na o=etovsko naklonjenost nosi- telja habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolikokrat po- svedo=il svojo pravi=nost nasproti svojim narodom. — 2. Prav tako se skupno pridružujemo mirovni želji papeža Benedikta XV. Co države sprejmejo za podlago mirovnih dogovorov misli, za=rtano v njegovi noti, tedaj smo prepri- =ani, da se bo skoraj med narode vrnil mir in da bo ta mir res trajen in blagonosen v sre=i narodov in držav. Vojska je pa tudi Jasno pokazala, da mora mesto sile stopiti pravica. Ideje o razoroženju, o svobodi morja, o razsodiš=ih, o pravi=nosti nasproti težnjam narodov, so zmožne zapo=eti novo dobo =lo- veštva, ko narodi ne bodo ve= tekmovali v politiki sovraštva in tehniki oboro- ževanja, marve= v mirnem delu za pravi kulturni napredek. Obenem hvaležno pozdravljamo resno prizadevanje našega vladarja, ki vse meri na to, da bi se =imprej kon=alo to strašno klanje in bi zopet zasijala narodom zlata zarja miru in lepše bodo=nosti.« Slši7, 102—103. M» Ude, ZC, 192. *** Jegli=, Dnevnik, 18. september 1917. MT 16. septembra je pisal Albert Kramer iz Trbovelj Vekoslavu Kukovcu: »Kakor vidite, se nisem poslužll Vašega pooblastila, ker stilizacija ne odgovarja dogovorjenemu na=elu. Prepri=an sem, da sem ravnal v Vašem smislu. Tudi Trst se ni oglasil. Dobro je, da ostane stvar lokalizirana — tudi po osebah. Dr. Podgornikovo pooblastilo je bilo konformno z Vašim, ostalo je torej tako (kot) Vaše neporabljeno. Seveda bi bili stari gg. Jako radi Imeli, da bi bil pod- pisal, toda skliceval sem se na Vaše naro=ilo.« — Kukovec. **» Edinost, 18. september 1917. u* Erjavec, 271; Kermavner, Cankar, 38. *"> Kermavner, Cankar, 39. Ul Poleg podatkov iz Jegll=evega dnevnika jo ohranjeno pismo Jegli=a dr. Karlu Trillerju z dne 14. septembra 1917 z dvema priloženima izvodoma koncepta izjave; v zapuš=ini F. Erjavca, NUK, rokopisni oddelek — V pismu pišo Jegli=: -V prvo izjavo smo dodali dva stavka, kakor sta v (majniški) dekla- raciji ...« Na priloženem tipkanem konceptu izjave so z roko pripisane besede »ki prebivajo v naši monarhiji« in »pod žezlom habsburško dinastije«. Pre=rtane so že omenjene besede v zadnjem stavku prve izjave, te pa so v dejansko sprejeti izjavi ostale. Tako je ostalo pri prvotni Jegli=cvi zamisli brez social- demokratov, krš=anski socialisti so med podpisniki bili edini predstavniki de- lavstva. Na ta na=in je dobila med podpisniki veliko števil=no premo= Krekova struja (z Andrejem Kalanom so bili štirje). M Slovenec, 18. september 1917; cit. po Ude, ZC, 192. ,M Ude, Skup in Ude, ZC: Kermavner, Cankar in obe njegovi predvojni izdaji Prepeluh in Turna. Po Udetu prevzemamo glavnino stvarnih podatkov o deklaracljskem gibanju. *** Delo navedeno v op. 184, 496. 154 Stenografski zapis v dnevniku predsednika talnega odbora dr. Samala se v prevodu glasi: »Dne 24, X. 1917 mi je sporo=il mlajši' (Giunio), da je h Korošcu prišel pretekli teden Lobkowitz v imenu cesarja in ga vprašal, kaj bi južni Slovani hoteli, naj tudi povedo, koga bi hoteli in mu je dal rok nekaj dni za odgovor. Korošec mu Je baje rekel, da so vse osebnosti v Avstriji enake in ni= ne delajo. Sklenjeno, da pojdeta Sylvester in Mlajši še danes h Kramaru, Opombe 295 potem pa se odpeljeta na Dunaj pogajat se s Korošcem, re=i mu, kako so se pogajali z nami in povabiti ga v Prago.« — Paulova, Tajny vybor, 565. **• Zapis v Samalovem dnevniku: »27. 10. Obisk Korošca, 2erjava in Mlajšega s Sylvestrom pri meni. Podana podrobna informacija in sklenjeno, da bomo v prihodnje postopali enako. Slovenci ne podajo pismene izjave na po- nudbo Lobkowitza. V parlamentu se bodo obra=ali na Franto, Kalino, Udržala.« *»' Paulova, Tajny vybor, 340. "» Budisavljevi7, 101. M> Hribar 270. — O Koroš=evem obisku v Pragi je Hribar gotovo bil obveš=en od Žerjava. — V podobno dobrem spominu je ohranil delovanje Ko- rošca v Jugoslovanskem klubu tudi dr. Melko Cingrija, hrvaški liberalni poslanec iz Dubrovnika, pozneje Korošcev spremljevalec na poti v 2enevo. V njegovih papirjih je najti slede=i zapis: »Korošec se je u Avstriji odli=no vladao. Izvanrednom aktivnoš7u i taktikom je provodio našu politiku lealno (prema nama). Njegovu re=, kad me je nastojao nagovoriti da glasujemo za budžet, jer da mu je to za njegove slovena7ke poslove potrebno, a da 7u pošlo raditi štogod ho7u, nije nikad porekao. Izvrsno rutiniran u parlamen- tarnim poslovima Još od Sušterši=eve saradnje, bio nam je od neizmerne koristi u parlamentarnom radu.« — Cingrijev zapis se nanaša na celotni =as delovanja Jugoslovanskega kluba. ,M AVA, 23C90/MI, 14234/MI, 16724/MI, 19384/MI, 21657/MI in 24953/MI ex 1917. *•' 10. oktober 1917: -V soboto 13. X. smo dr. Kreka pokopali... Listi vseh strank pijejo o Kreku izredno lepo in pohvalno. Priznavajo njegov talent, nje- govo delo in njegovo nesebi=nost. Seveda mnogo pretiravajo. Povzdiguje se njegovo politi=no in socialno delo: res, vse doti=no gibanje pri nas in sploh na jugu je on za=el; za narod je storil prav mnogo; toda za cerkev? Za versko življenje? O tem životopisi mol=e. Res, pri Mohorjevi družbi je dovršil posnetek sv. pisma, v=asih je pridigoval in spovedoval. V tem oziru je njegovo življenje bolj žalostno. Tudi svetih zakramentov za umirajo=e ni prejel... Zato sem Jaz žalosten in so mi nenavadno slavje kar zoprno zdi... Mislim, da ga je Bog o pravem =asu poklical iz sveta. Dogodki so se tako razvijali, da je bil v veliki nevarnosti nekorektnega mišljenja o izvoru državne oblasti in samo- odlo=bi narodov. RIP.« (Rcquiescat In Pace — Naj po=iva v miru!) M* ZA NARODNO UJEDINJENJE. »Za narodno ujedinjenje!- — Dio naroda, koji traii svojo ujedinjenje, jesmo takodjer mi Slovenci. Zato i mi srda=nom radoš7u i velikom nadom pozdravljamo ovaj list, koji ho=e da okupi svo nas, koji so krstimo imenima Hrvat, Slovenac ili Srbin oko ideje izražene deklaracijama Jugoslavenskoga kluba u Carevinskom vije7u i Star=evi7eve stranko prava u Hrvatskom Saboru. — Pamti Slovence, Hrvate i Srbine, da si sin jednoga slavenskoga naroda na jugu Evrope, i da ti osje7aja toga jedinstva ne7e uzeti nitko, ako si ga sam uzeti ne daš. Mnogo uspomena pružaju ti tužni krvlju i suzama pisani listovi tvoje povjesti, a medju njima mora da ti lebdi pred o=ima sinteza davnih i sadašnjih tvojih patnja l muka, jada i ropstva, da si rascijepan bio bez snage i bez =asti u o=ima drugih naroda i da rascijepan ostaješ i za budu7nost u sjeni — bez zraka, bez sunca. — Pamti: malen si; sepa- ratizmom pak =iniš so još manjim i on ti je zaprekom kulturnoga i ekonom- skoga razmaha u veliki bijeli svijet. — Pamti: narodni život bez državnosti jo nemogu7. Rije7 o ravnopravnosti jo stara. Njom se je varalo mnogo tvojih ljudi, a gola realnost pokazala je, da ravnopravnosti bez slobodnoga, samo- stalnoga državnoga razvoja nema. Narodnu autonomiju proglašaju sada kao lijek za narodne bolesti. Znaj i u7i se od Poljaka, koji stradaju usprkos svojoj takozvanoj autonomiji u sadašnjem ratu, da narodna autonomija bez državnosti nema životnoga sadržaja. — Zato pak: Ujedinjenje, i ujedinjenom narodu Jedinstvenu, samostalnu, slobodnu državu! — U obim deklaracija =itamo na- dodatak »pod Habsburško-Lorcnskom dinastijom«. Ovo nije samo priznanje, nego i apel u naj=iš7oj namjeri. Neka zna Dinastija, da samo u samostalnoj državi ujedinjeni, slovenski, hrvatski i srpski narod može da razvije svoju snagu, duševnu 1 materijalnu, podi7i svoju zemlju i iz nje dignuti nebrojeno blago, koje Je Bog u nju položio; da samo takav narod može da dade sjaj moderne ekonomske kulture, da pokaže sve bogate darove, kojim su nadareni 296 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo njegov um i srce, 1 s njima da bude velikom savezu država najve7i dragulj a plodom zemlje i mišica 1 duha da obogati svijet. — Imaš neprijatelja, ali tješi se time da su ti takovima samo oni, koji su svojim radom sretno postigli, da ih mrzi cijeli svijet. Samo oni! — Ho7e da te drže pocijepanim, da te uzdrže u ropstvu. Po oceanu se je sto i sto puta razlijegala tiha pjesma opro- snica tvoje dijece s domom, s bijednim i zaostalim domom. Stotino hiljada tvojih sinova i k7eri nijesu našli kod ku7e ni najbljednijo zaslužbe. Na Misissi- piju na obalama Atlantika gledaju sada sje7aju7 so svoje domovine i nestrp- ljivo o7ekuju7 ne svi7e li možda ve7 i njoj — a time i njima — zora slobode, ne7o 11 zaoritl mjesto dosadanje oprosne pjesme ostvarena i zaista "•l'JfPa naša domovina«. — Ne boj se! Težnja za slobodom, za pravednoš7u, za dobrobiti tvojom i =ovje=anstva nije veleizdajnika. Ropstvo je veleizdaja, — jer izdaje =ovjeka, obitelj, narod, a time i državu. Ne boj so vike, da vodiš ententinu poli- tiku time što tražiš ujedinjenu i slobodnu svoju državu. Tvoje težnje za slobo- dom i samostalnoš7u su starije, mnogo starije, nego li ententa. Glupo je i lažno umovanje tvojih protivnika. Glupo, jer svoje zahtjeve crpiš iz svoga života, iz svoga uma 1 srca, iz svoje stare posve7ene povjesti, iz potoka krvi nebrojenih grobova, iz nekultivirane zemlje, bez komunikacija, iz zapuštenosti i usamljenosti, iz prezira i progona, iz brazgotina od kopalja, bi=a i ma=eva. Nijesi dijete, nego dorasao muž i zato je glupo postupati s tobom kao s djecom, koju bilo tko može da ljulja i vodi. Lažno je umovanje tvojih protivnika, jer su tvoji zahtjevi pravedni i u nužnom skladu sa Idejom razvitoga, zdravoga naroda, bez obzira na Ikoga. Sto Je pravo i pošteno, pravo je i pošteno ne zato, jer to netko kaže, nego samo po sebi. Neprijatelj, koji se proti tebi poziva na ententu u tem pogledu, pokazuje samo da nije kadar shvatiti logi=ke i moralne nužde, da promijeni svoju politiku. Ne boj so ga, jer si mu duševno superi- joran! U intelektualnom pogledu pobijedl7e istina, a u moralnom pravednost sigurno i potpuno. Vjeruj to, narode! - A onda: ti ni Jesi sam kriv. da Je pitanje tvoga ujedinjenja dobilo mcdjunarodnl zna=aj. Volilo bi i svako dijete voje, da Je ve7 odavna postalo =inom, i rime da je postavljen Jak temelj evropskomc miru Sad kad Izmoreni svi skupa =eznemo uzalud za mirom, dopušteno nam c valjda držati da bi pravodobno ujedinjenje našega naroda bilo zaprije=ilo prolijevanje mnoge drage ljudske krvi. — Narodi jakih prsiju i jasnih pogleda održavaju se Gradja, 202. 302 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo 411 Ude, ZC, 202. 4W Poro=ilo deželnega predsedstva za Kranjsko št. 5347/Präs. z dne 21. sep- tembra 1918, Arhiv Instituta za zgodovino delavskega gibanja. Izvle=ek objav- ljen v »Slovencu-, 6. februar 1925. 4M Ude, ZC, 202. *u Ude, ZC, 203. 4M Ude, Skup, 153. 4M AS, 16C52/MI ex 1918. 4,7 Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. 459 Ze=evi=, delo navedeno v op. 342, 365. 439 Jegli=, 6. september 1918. — Ušeni=nikovo brošuro je odklonil »Glas SHS« kot »nesavremeno«, odklonila jo je star=evi7anska »Hrvatska država« kot »služni=ko« in »veleavstrijske papke« kažo=o, odklonilo pa jo je tudi glasilo krekovskih domagojcev: brošura Je »povsem odve= in neprimerna... Naša na=ela so: narodno edinstvo in samoodlo=ba!« Ušcni=niku so Domagoje! sveto- vali, naj se ne vmešava v nekaj, kar ni njegova stvar, temve= stvar Narodnega sveta SHS. — Prim. Ilesnlca, 14. september 1918. 444 Ude, ZC, 204, po E. Jarcu, 266. 441 AS, 7859/MI ex 1918. 445 »Slovenskemu prebivalstvu so zlasti dopovedovali, da je jugoslovanska misel prav posebnega pomena in da je od njene uresni=itve odvisna celotna bodo=nost slovenskega naroda. Z vsemi mo=mi je treba zato delati, da bo ves narod prevzel ta skupni cilj. Nikakor ne zadostju, da bi se za to idejo navduše- vala samo posvetna in duhovna inteligenca in drugi bolj izobraženi ljudje, ampak je potrebno ljudstvu to idejo vcepiti tako globoko, da Je nobena mo= na svetu ne bo ve= mogla iztrgati iz njegovega narodnega srca. Temeljne poteze jugoslovansko deklaracijo morajo postati duhovna lastnina vsega naroda, vsa- kega posameznega =loveka slovenske krvi, in zahteve, ki Jih je izrekla jugo- slovanska deklaracija, morajo postati cilj vsega politi=nega in narodnega strem- ljenja, poglavitni namen javnega delovanja, postati morajo misel, ki =loveka ne bo ve= zapustila. — Vsaka hiša, vsaka družina, vsak odrasli, vsak otrok mora poznati zahteve jugoslovanske deklaracije. In kakor =lovek ne pozablja o=enaša, tako mora tudi vsak Slovenec poznati nauk: v zedinjenju Jugoslovanov leži upanje naroda, od njega je odvisna vsa narodna, kulturna in gospodarska pri- hodnost. — Propaganda za idejo jugoslovanske deklaracije pa ne more biti dovolj u=inkovita, =o jo vodi samo tisk, pomagati mora vsak posameznik. Ne zadostuje, da ljudstvo samo verjame, ampak biti mora o pomenu in koristnosti zahtev deklaracije tudi prepri=ano. Vsak posameznik v vsaki vasi mora uvideti, kaj pomeni uresni=enje zahtev jugoslovanske deklaracije. Ko bo potem ves narod zajet od enotne misli in ko bo vsak posameznik imel isti cilj pred o=mi, potem bo to okrepilo vse narodne, politi=ine in gospodarske mo=i, tako da bodo sposobno kljubovati vsem odporom in tudi viharjem, =e bo potrebno.« 4U« »Široka množica slovenskega ljudstva, ki je globoko verno razpoloženo In vzgojeno, ki je konservativno lojalnega mišljenja, ni imela pravega razu- mevanja za visoka politi=na vprašanja ali si pa sploh ni predstavljala, kaj pravzaprav ho=ejo dose=i z majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Zedl- njenjo Hrvatov in Slovencev, kakor so ga sklenili katoliški shodi, je ljudstvo pozdravilo s simpatijo, =eprav si ga v resnici ni moglo prav predstavljati. Zedinjenje s Srbi pa je napravilo široko množico nezaupljivo, deloma zaradi razlo=ka v veri, deloma pa zaradi skrbi, Izvirajo=e iz dinasti=nlh =ustev. Pri- vržencem deklaracije je šlo zdaj za to, da si pridobe tudi široko ljudsko maso in da za=no agitacijo v velikem obsegu, da bi misel o zedinjenju zanesli tudi v zadnjo ko=o. Pot k temu je odprl knezoškof... Zdaj ni bil ve= samo tisk tisti, ki je v vseh oblikah in z veliko strastnostjo priporo=al dcklaracijski program in zanj agitiral, ampak se je za=el gibati tudi celotni škofov agitacijski aparat in =eprav so starejši in bolj mirno misle=i duhovniki grajali knezoškofov korak, so se mlajši popolnoma nacionalno radikalno misle=i duhovniki, zlasti kaplani, s tem ve=jo vnemo vrgli v agitacijsko gibanje. Vsi zaupniki obnovljene SLS so na delu in listi imajo posebno rubriko za sprejem in objavo izjav so- glasja z ljubljansko in dunajsko deklaracijo.« Opombe 303 443 »V svobodni Jugoslaviji ne bo ve= nobenih zatiralcev, tam bodo kmet, delavec, trgovec samostojni, ne bo ve7 nobene tuje narodne birokracije, indu- strija, trgovina in obrt, železnice, ladjarstvo, rudarstvo bodo narodna last in vir višjo socialne svobode in ve=je kulturne mo=i. Ce pa do nastanka Jugosla- vijo ne bi prišlo, potem ne bo mogo=e odstraniti vojne škode, preskrbeti osiro- telo in invalide in pla=ati vojnih dolgov.« 444 »Co pa upoštevamo, da so jugoslovanski državni poslanci v svojih govo- rih žo ponovno namigovali, da se bodo za dosego svojega cilja trudili z vsemi sredstvi, da jo poslanec dr. Lovrenc Poga=nik pred kratkim na sestanku zaup- nikov obnovljene SLS dejal, da bodo Habsburžani prespali zgodovinski trenutek, =o Jugoslovanom ne bodo dali samostojne države, nadalje, da so poslanci po- novno nakazali, da v primeru, =e ne bi bilo mogo=e dose=i mirne rešitve jugoslovanskega vprašanja po ustavni poti, bodo želje Jugoslovanov izpolnjene od zunaj, da je štajerski poslanec dr. Kukovec 3. februarja 1918 na sestanku zaupnikov Narodne stranke v Celju izjavil: »Morali bomo iti do skrajnih kon- sekvenc in vsakdo, ki se je odlo=il, da politi=no deluje, mora biti prepri=an, da je potrebno žrtvovati vse in biti pripravljen na vse«; da je kon=no tudi župan dr. Tav=ar v Ljubljani na shodu zaupnikov slovenske Narodno napredne stranke 2. februarja t. 1. izjavil, da jo nemogo=e od deklaracije še odstopiti, da ta pred- stavlja minimum zahtev Jugoslovanov, da jih nobena grožnja in nobeno pre- ganjanjo no more zastrašiti, niti ustrelitev, niti obešenje, »kajti sladko je, kot so pravi, za domovino umreti«, potem pridemo do sklepa, da ima deklaracijska propaganda pred o=mi kot zadnje sredstvo nasilje, revolucijo.« 444 »Dolgo trajanje vojne, težave v preskrbi, vse številne rekvizicije in vsa bremena ter pomanjkanje, ki jih je prinesla vojna, nemir v delavstvu, vse to je ustvarilo atmosfero, ki bi jo deklaracijska propaganda lahko izrabila na prav usoden na=in.« *** AS, 3808/MI ex 1918. 447 AVA, 5081/MI ex 1918. 448 AVA, 16232/MI ex 1918. "• AVA, 6046/MI ex 1918. M0 AVA 10761/MI ex 1918. 451 AVA 14825/MI ex 1918. *** Barac, 77. 4" AS, 13181/MI ex 1918. 454 V originalu: »war... nie etwas anderes als eine einstweilige takti=na poteza...« «5 AVA, 23327/MI ex 1918. 4M AVA, 11087/MI ex 1918. "' Barac, 75, 77. 4M AVA, 16920/MI ex 1918. 4" AS, 7859/MI ex 1918. 4M AS, 7859/MI ex 1918. 441 AVA, 10427/MI ex 1918. 4" Pleterski, 103. 443 AVA, 18617 ex 1918. 444 AVA, 23856/MI ex 1918. XIV. "5 Edvard Kardelj (Sperans), Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, III. izdaja Ljubljana 1970. To delo jemljemo kot vzorec pogleda uspešnega revolucionarnega družbenega subjekta na ravnanje svojega razrednega pred- hodnika v letih 1917-1918. Njegove poglede smo skušah strniti v gornjem odstavku. Seveda pa je potrebno poznanje celotnega Kardeljevega izvajanja, posebno tistega na straneh 403—410. 4M Kermavncr, Cankar; Prepeluh; Turna; ZAKJ. "' O tem govori Tumovo ravnanje v prvih letih po Priklju=itvi Juli.^ krajino Italiji, ko je skušal Slovencem najti reš.tve z ^slijo, _d a bi;i od italijansko vlado nekako odkupili kulturno avtonomijo »tem, da bi se odrekli vsakršno pomi=ne dejavnosti. Prim. Turna, 471 in polemiko D. Kermavnerja z 301 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo D. Gustin=l=em, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Vili—IX, 1968/69, 291—292. 488 »Enako se So danes varajo tisti nepoboljšljivi šovinisti o smeri in cilju ruske proletarske revolucijo in še vedno ne vedo, da Je ruski delavski in kmetski proletarec zgolj Cisto anaclonalcn, da jo ruska revolucija zgolj proti- državna, gospodarska in socialna, da je glavna mirovna formula boljševikov ,brez aneksij in kontribucij*, kar je predpogoj takojšnjega miru, da pa je za ruski proletariat samoodlo=ba narodov le neizbežna posledica zmage revolucije in polnega demokratlzma. To pa mora združeni proletariat celega sveta Izboje- vati sam, slede= zgledu ruske revolucije. Samoodlo=ba narodov je ruskim revo- luclonarcem naravna posledica pridobljene politi=ne svobodo na Ruskem kakor drugod. Ruski proletariat se ne bo niti en sam dan bil za ožlvotvorjenje jugo- slovanske ali =eške države.- — ZAKPJ, 310. «•• ZAKPJ, 319. 4,8 Zapisnik seje izvršilnega odbora JSDS, 7. april 1915, Bemot. 4,1 Zapisnik XI. zbora JSDS; Bcrnot. 471 ZAKPJ, 211. «'» -Ve=ina italijanskih socialistov v Trstu Je bila glede vojne in Trsta istega mnenja kakor Valentin Plttoni in jaz. Ra=unala sva, da bi le v primeru zmage centralnih držav ostal Trst glavno izhodiš=e ne le Avstrije, ampak tudi veliko Nem=ije preko Jadranskega morja v Orient. Morala bi se razviti ogromna trgovina... S Pittonijcm sva ra=unala, da bo Trst v desetih letih po vojni narasel gotovo na pol milijona prebivalcev. Ob razmahu velike trgovine in veliko industrijo bi se silno pomnožilo delavstvo, pa tudi tehni=ni uradniki, nameš=enci in mali obrtniki, ki so jell že pred vojno pristopati k socialno demokrati=ni stranki. Vso odve=ne delovne mo=i slovenskega in furlanskega kmeta bi zaposlil veliki Trst... Razen z razmahom gospodarstva in delavsko socialne demokrati=ne stranke sem za primer zmago centralnih držav ra=unal tudi s tem, da bodo zedinjeni vsi deli slovenskega ozemlja, ker bi Avstrija gotovo zasedla Beneško Slovenijo, za vladanje Gornje Italije strategi=no tako važno pokrajino.- Turna, 378—379. 474 Turna, 379. 471 Turna, 352. 478 Bernot. 477 Bernot. 478 Turna, 355. 478 ZAKPJ, 281—283. ^ Kermavncr, Cankar, 216. 481 Brugel, 291-^292. *** Bernot; prim. Kermavner, Cankar, 217. «•» Brügel, 294—295. 484 »Slovenski gospodar-, 7. junij 1917, št. 23. Na polemiko, ki jo Je v nem- ških listih vzbudila trditev Koroš=evcga lista, me Je opozoril g. Valtcr L/ukan z Dunaja, za kar se mu lepo zahvaljujem. 488 Turna, 448-^50. 488 Zapisnik IO JSDS 25. junij 1917, Bernot. 487 Turna, 447—448; Kermavner, Cankar, 233. *•* Zapisnik IO JSDS z dne 25. 6. 1917 v Trstu najprej omenja, da seja sprejema predlog deželne konference za Kranjsko z dne 17. t. m.: »Naj se od- pošljejo v Stockholm trljo delegatje in sicer sodrug Kristan, Kopa= In dr. Turna, s pristavkom, naj se udeleže konference le za slu=aj, da pridejo tudi delegacije ententnih sekcij, v nasprotnem slu=aju naj sestavijo posebno spomenico, katera so pošlje po zaupniku Internacionalnemu biro v Stockholm.« Bernot. 488 ZAKPJ, 285. 4*> Turna, 450. 4,1 Bernot. 4M ZAKPJ, 286—287. — D. Kermavner, Cankar, 30, prisoja avtorstvo uvod- nika Alojziji Stebijevi, zadnji poudarek, ki Je v nasprotju z nacionalnim unita- rizmom tivolske resolucije pa tolma=i, da Jo pri sestavi oklica pomagal tudi Albin Prepeluh. 4M ZAKPJ, 321. 484 Turna, 453—454. Opombe 30J 4,5 Slo je za =lanek Josipa Petejana. Zaradi njega je Turna 7. marca 1918 ošteval uredništvo »Napreja«: »Širši izvršni odbor sklenil je izrecno, da se postopanjo nemško socialne demokracije glede provizorija — državnega pro- ra=una — v listu .Naprej' ne sme o=itno grajati, marve= le konštantirati fakta. Sodrug Petejan pa jo zrušil disciplino in pisal =lanek, katerega ne odobrujem in ki je po mojem mnenju skrajno škodljiv. Petejan prestopa svoje meje. Kakor je spreten agitator med prostim delavstvom, tako ga ne smatram dovolj po- u=enega, da bi o težkih socialisti=nih problemih na ta na=in govoril. Glaso- vanje nemških socialdemokratov je tako zamotano vprašanje, da da meni dokaj misliti in prou=evati, dasi sem so bavil leta in leta s teorijo socializma. A kakor jo Petejan pri seji pokazal, da ne razume pomena revolucije, ravno tako je s =lankom pokazal, da ne razume bistva stališ=a nemške socialne demokracije gledo države in razrednega vprašanja. Tako stvar ne gre naprej!'« — Bernot. Isti dan jo pisal tudi Kristanu: »Sklenili smo vendar razlo=no v seji izvrše- valncga odbora, da se postopanje nemške socialne demokracije ne obsoja v listu, marve= se le konstatirajo dejstva, ter sem Petejanu obljubil, da pošljem =lanek o stvari. Petejan pa ne le skrajno obsoja nemško socialno demokracijo, marve= jemlje vsako samozavest in pokojnost našemu delavstvu, sedaj ko nas izpodriva narodna ideja povsod. Povej mu, da sem skrajno ogor=en na tej zlorabi in nedisciplini... Naše ideje in naš list morajo biti enotni, ah pa po=nite brez mene, kar ho=ete.« — Kermavner, Cankar, 141. 4M Kermavner, Cankar, 142. *" Rudolf Neck, Due österreichische Arbeiterbewegung vom Janner bis November 1918, zbornik Die Auflösung des Habsburgerreiches, Wien, 1970, 75. *» Samalov zapisek se glasi: -13. januar. Socialni demokrati, Daszynski, Jugoslovani, Nemci in Madžari. Poglavitne besede Adlerja: Ali naj se ob stavki napravi revolucija. Adler, da ni =as. Slovenski socialdemokrati, da bi šli z narodom. Ni se posre=ilo. Oni so prepri=ani, da jo socialna demokracija edina sposobna izvesti samoodlo=bo narodov tudi po vojni. Zdaj se ne da ni= storiti, le politi=no korake za demokratizacijo Avstrije. Cehi niso bili zastopani.« — Paulova, Tajny vybor, 388. *" ZAKPJ, 333. 800 Scpi7, Oktobar, 30—34. M1 AVA, 1479/MI in 2593/MI cx 1918. M1 Valiani, 389—391 in 444. MS ZAKPJ, 489. "* »Kot polnopraven =lan delavske internacionale stoji Jugoslovanska so- cialno demokrati=na stranka... na stališ=u samoodlo=be in samouprave svojega in s tem tudi vsakega naroda! Jasno je tudi vsled tega, da je njen tedaj naš politi=ni ideal v tem pogledu: demokrati=na, socialisti=na jugoslovanska država^ - Izjava je bila jasna in razlo=na. - Le željam, da bi bilo druga=e, je treba najbrž pripisati dejstvo, da Turna vzlic tem besedam m zaznal, da ne gre le za ozir do druš=ine, ki je o njej Kristan govoril, ampak za pravo spremembo usmeritve. — Kermavner, Cankar, 139—141. r,0J Kermavner, Cankar. "» »Mislili so da bi prav stranka novih ciljev in mladih idej, prav socialno demokraSastranka p£a stopila na fronto, da bi ona^^taavjt^ ljica in glasnica v boju za narodovo odrešenje in vstajenje M slih «w. =e so nam druce stranko s toliko lahkoto in deloma po naši lastni krivdi vzele krnita in8malomes=ana - naj stopi na plan krepko organizirano.slovensko delavstvo, ki Jo vajeno preiskušenj in trpljenja, va>ef° ^,'nIv* vc*£ v bojih.« Na isti problem je opozoril Ivan Regent v *•>^^"^^f^ v Trstu«, objavljenem v »Socialisti=ni ^sli- 1952—1953 -Cankar^>vi, da so tako mislili mladi socialisti, pa ni res. Se moti. Tako je mislil Cankar. Tako^so mislili tudi nekateri drugi maloštevilni socialisti. Toda .mladi so niso P/«•1-11 niti da bi stonkabüf poklicana voditeljica v boju za narodno odrešenje lavstvo'« - Regent omenja v tej zvezi dejstvo, da so »mladi« in »stari« 6. oktobra 1918 sklenili, naj stranka sodeluje v Narodnem, vlje=u^ da^i i^tranka s pridružitvijo koncentraciji zvezala roke. Regent pristavlja. »Ko sem pozno 20 Prva odlo=itev 306 Pleterskl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo poleti 1918 obiskal Cankarja na Rožniku, mi Jo dejal: ,T1 veš, da nisem tako mislil.'«« — Ivan Regent, Poglavja Iz boja za socializem, III, 67. 107 »Naprej« je ta del Kopa=evega govora podal: »-Delavci so pripravljeni iti tudi na ulico za pravi=no rešitev narodnega vprašanja. Vse krive insulte naših slovenskih listov glede tega vprašanja zavra=amo z ogor=enjem.« — ZAKPJ, 344—345, 485. m Bernot. *•• Bernot. •l0 ZAKPJ, 350. «» ZAKPJ, 354—355. •" Bernot. «>« ZAKPJ, 365—367. — I. Regent, Poglavja iz boja za socializem, III, 55. XV 114 Kermavner, Cankar, 27. ,1J Kermavner, Cankar, 27. ,u Od leta 1949, ko ga jo objavila avstrijska zgodovinarka Eva Priester, Je znan poziv, ki ga je 3. novembra 1918 natisnilo sovjetsko =asopisje s podpisi Lenina, Sverdlova in Kamenjeva, namenjen narodom in revolucionarjem Avstro- ogrske, naj to monarhijo spremene v zvezo svobodnih narodov in stopijo na pot socialisti=ne revolucije. Poziv pa se je bistveno razlikoval od avstro- marksisti=nega pojmovanja, kako ohranjevati veliko državno skupnost: »Trdno smo prepri=ani, da bodo nemški, =eški, hrvaški, madžarski, slovenski delavci, vojaki in kmetje, potem ko osvoje oblast In izpolnijo stvar svoje narodne osvoboditve, sklenili bratovsko zvezo svobodnih narodov in z zedlnjenimi mo=mi premagali kapitaliste.- — Rudolf Neck, Österreich im Jahre 1918, Wien 1968, 101—103. "* »Jugoslovan« Jo 9. marca 1918 (»Jugoslavija, Avstrija in Italija«) ta opozorila takolo zavra=al: »Nam Jugoslovanom ni treba, da nam dunajski koresponden=ni urad in za njim ostali dunajski šmokovski listi povejo, kaj imamo pri=akovati od drugih, kajti jasno vemo, da nam naše Jugoslavijo nih=e no bo zgradil, ampak da si jo moramo le sami izbojevati... Vemo, da nas Nemci in Italijani v enaki meri sovražijo in gledajo na vsako priložnost, kako bi nas uni=ili, a vedo naj, da bo poslednji Jugoslovan branil do zadnje kaplje krvi svojo domovino...« Vprašanje, kakšne možnosti ima Italija, da uresni=i londonski pakt pa Jo »Jugoslovan« 2. februarja 1918, po govorih Lloyda Georgea in Wilsona, takolo presodil: Italija jo primorana revidirati svoj aneksionisti=ni program. V primeru zmago antante bi so Italija zaradi ozlrov do Anglije in Francije, ki nasprotujeta preveliki italijanski krepitvi na Sredozemlju, »morala marsi=emu odre=i in biti zlasti pri tipanju po Jugoslovanskem ozemlju zelo previdna.« •" Kermavner, Cankar, 111. *" Kermavner, Cankar, 111. **• Izjava D. Dimovi=a. Paulova, Tajny vybor, 311. •" Gradja, 140. ,a Paulova, Tajny vybor, 79. *» Spln=i7, 464—465. *M Paulova, Tajny vybor, 186. "» Spln=i7, 518—523. •» Spln=i7, 564. '" Ce Nemci in Madžari ne pristanejo na lo=itev v nacionalne države na temelju na=ela o samoodlo=bi, potom Jo »sporazumna ustavna ureditev pred sklepom miru nemogo=a, potem devolvlra pogajanje in odlo=anjo ipso facto na mirovno konferenco... Nobene stvari na svetu ni, o kateri se ne bi moglo kompetentno odlo=ati na mirovni konferenci.« — »Die nationale Abgrenzung lm Süden«, 39. »» »Situacija glede mirovnih pogajanj za nas ni neugodna, =e znamo dobro uporabiti narodno samoodlo=bo.« Opombe 307 »»• Dragovan Sepi7, Jadranska dilema talijanske politike 1917 godine. Po- morski zbornik VII, Zadar 1969. Tudi drugi podatki v tem odstavku so iz te razprave. »'» »Jugoslovanski katoliki smo že dolgo =asa na poti k Jugoslaviji. Ta ideja jo vedno imela vnete branilce od Napoleona do Strossmayerja. V Pragi smo slišali besede, ki jim ni mogo=e oporekati in kakršne si želimo. Zatiranje nenemških narodov jo konkretno dejstvo... Naši gospodarji v cerkvi prisegajo na Kristusov evangelij, v politiki pa izvajajo teorijo Nietzscheja... Ali nam lahko o=itajo, da smo voditelji katoliškega gibanja na slovanskem jugu na uslugo Velikemu Orientu, ker so nekatere to=ke našega programa in programa srbskih pravoslavnih beguncev in krfske deklaracije ujemajo?« — Bulletin št. 30, september 1918. "l Turna, 3C0—362. »" Kermavner, Razkosanje 324—325. M» NUK, rokopisni oddelek. »" Edinost, 14. avgust, 1917. «" Edinost, 15. avgust 1917. 534 Sepi7, 227. «•" Krizman; Paulova, J. O., 350; Valiani, 312. »M Krizman, 219. ""a Edinost, 30. oktober 1917. "• Sepi7, 240. M° AVA, 10761/MI ex 1918. i" Kermavner, Cankar, 90. M* Turna, 448. MS Turna, 462. Kratko vsebino londonskega pakta je priob=il -Slovenski narod« 7. decembra 1917. M Sepi7, 261. *** Ivanov, 25 in 30. "• Siši7, 127; Valiani 401 in 443. 547 Kermavner, Cankar, 37. »«" -Prvi put što sam imao da mu (Korošcu) nešto zapazim bilo je kad smo prešli granicu. To je bilo prvi put, da on dolazi u dodir sa internacionalnim politi=kim elementima i u po=etku mu je falilo da niansira. To osetih neugodno odmah u po=etku osobito u pogledu Italije. On je u po=etku mislio, da može sa Talijanima, Francuzima, Amerikancima govoriti o neprikosnovenosti slovenstva Trsta, kao što je govorio u Austriji austrijskim Nemcima. Mislio je da može govoriti o njihovom kralju, da je makako, kao što su talijanski zarobljenici o njemu u Austriji govorili. Ve7 drugi dan =udo se napravilo. Dodje ml jedan talijanski novinar, vas pomamljen, da mu je Korošec nazvao kralja makakom. Istovremeno mi se drugi obra7ahu pitanjem, koje stanovište uzimljemo u pitanju Trsta, Jer stanovište Korošca ne mogu razumeti. — Shvatih odmah da 7emo se proigrati ako tim putem podje. Potražih ga te njega i Žerjava (koji je sve sastavljao note, koje za mene, dali pravom ili krivom, neznam, ali iskreno pri- znajem, nikada no zna=išo mnogo) proklinjah da zaboga napuste taj stav. Kazah ih da dolazimo u okolinu koja dobro i ne zna za nas. Da ako istupimo sa zahtevom za Trst, koji je za Italiju Strassburg, da 7emo tim ljudima izgledati neozbiljni. Da mi imamo da se branimo od londonskog pakta a da pitanje Trsta možemo samo isticati kao jednu žrtvu na koju smo pripravni, Jer po na=elu narodnosti i on bi bio prijeporan. Da poštujemo osetljivost, jer Talijani mogu imati najgore mišljenje o svom kralju, nu ne mogu voleti da im drugi to kažu. Ta moja lekcija imala je potpunog uspeha. Inteligentan kao što je bio sve je razumeo i ja nikad više nisam imao priliku da mu što zamerim.« — M. Cingrija, Odlomek rokopisa -Politi=ka mišljenja 1918«, Zgodovinski arhiv Dubrovnik. M' Kermavner, Cankar, 126. *•* -Mi tudi ne pri=akujemo vse rešitve od zgoraj, mi srno namre= pre- pri=ani, da premagajo nezlomljena in nezlomljiva mo= narodne ideje in iz te izvirajo=e razmere tudi najbolj odporne sile in nas dovedejo do narodne združitve in neodvisnosti.« »" L. Pivko, Proti Avstriji, 1. knj., Maribor 1924, 22. — Najbrž ni naklju=je, da 2erjavova brošura o državni razmejitvi na Jugu ne govori o meji nasproti 20« 308 Pletenici: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo Italiji oz. Italijanom, in tudi ne, da Brezigarjev »Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva«, objavljen 1018 še pred koncem vojne, iz svoje analize iz- klju=uje celotno Primorsko. 444 O tem obširno sam Pivko v »Proti Avstriji«, 5. knj. »»Tožltelji in branitelji«, Maribor 1924. 444 Gabrš=ek, C01—<502. XVI 454 Poleg uporov =eških vojakov v Humburku 21. maja, srbskih iz Vojvo- dino v Pe=uhu 20. maja in slovaških v Kragujevcu 2. Junija. — L. Ude, Delo, 11. maj 1968. 444 Plchllk, 7G. '" Pichlik, 31. "* Wassermair, 89—90. Povrnjene! so lahko odšli na dopust za 4 tedne šele potem, ko so prišli skozi ta •opravi=evalni« postopek. Neopravi=eni povrnjene! so bili postavljeni pred sodiš=e ali kaznovani disciplinsko. Bilo pa Je tudi veliko število povrnjencev, ki so zanje ugotovili, da so sumljivi. Te so pošiljali v posebna koncentracijska taboriš=a, tako imenovano »-Ubergangslager«, kjer naj bi jih znova vzgojili v patrioti=nem duhu. Dejansko so to bile podružnice divizijskih sodiš= na Dunaju, v Budimpešti in Sarajevu. Pozneje so ustanovili za takšno povrnjence posebna taboriš=a. In sicer v Kenyermczö in pa v Wieselburg/ Erlauf. "• Pichlik, 31. 444 Delo, 11. maj 1968. 441 D. Kermavner, Delo, 8. Junij 1968. 441 Kermavner, Cankar, 118. 444 Ude, ZC, 201. 444 Kermavner, Delo, 8. junij 1968. 444 Prof. Richard G. Plaschka. 644 Paulova, Tajny vybor, 447—448. 447 Prepeluh, 137. 448 Pichlik, 568. M» Pichlik, 49. H0 Prepeluh, 137. 471 Paulova, Tajny vybor, 445; U. Pichlik, Vzpoury navratflcu, Praha 1964. "» AVA, 11451/MI ex 1918. "» AVA, 11087/MI in 16262/MI ex 1910. 874 AVA, 19560/MI cx 1918. 474 AVA, 16812/MI ex 1918. 474 Kukovec. 477 Nekaj dokumentov v zvezi s tem dogodkom je izdal 1. 1919 v francoskem prevodu F. Barac, omenja ga Paulova, Ura, 121 In Pichlik, 20. "" AVA, 9614/MI, 10761/MI, 11737/MI, 13459/MI, 183G0/MI ex 1918. 474 Barac, 68—69. "« Pichlik, 28. 481 Pichlik, 46; Wassermair, 209. 40 Pichlik, 29. 444 Barac, 67. 444 AVA, 14227/MI ex 1918. 484 Barac, 75—76. 484 Kermavner, Delo, 8. junij 1968. 4,7 Wassermair, 318. •*• Barac, 77. 484 Pichlik, 49. 444 Kermavner, Delo, 8. junij 1908. 4,1 Wassermair, 210. 4« Wassermair, 337. 4" Spln=l7, 598—599; Potek tajne seje Je po zapiskih objavil tudi Brügel, 344—351. 444 Slovenci v desetletju 1918—1928, LJubljana 1928, 269. 444 Plchllk, 126—128. Opombe ^ «M Kermavner, Delo, 8. junij 1918. «•» Wasscrmalr, 210—212. «M AVA, 16040/MI, cx 1918. »•• AVA, 19560/MI ex 1918. •o« Gradja, 203. XVII •>' Siši7, 134—136. 401 Ravni har. „ •0> M Paulova, Kongres potla=enih naroda Austro-Ugarske u Pragu u svibnju 1918, zbornik Jugoslovenski odbor u Londonu, Zagreb 1966; Paulova, Tajny vybor, 454—456. •M Komjathy, 661—669. •o» Korošec prt cesarju, verjetno junija 1918, po neuspehu na Plavi. (Spln- =l7cv zapisek Korošcevcga poro=ila v parlamentarni komisiji Jugoslovanskega kluba 15 julija 1918). — Kralj pitao što mi zahtijevamo. — Korošec: 1. Oživo- tvorenjo našega programa, 2. Da prestanu progoni. — Kralj plteo samo, u =emu sastoje ti progoni? — Koroiic =itao: pojedinci, štampa itd.; te dodao da NJemcl rado što ho7e, pak da njim se ništa no dogadja. Korošec je nadalje rekao kako Njemci nemaju nikakva obzira ni prema kralju 1 kraljici, te što sve 0 njima prlpovjedaju. On da pije, da vodi raskošan život, i ktomu da = ni što 7e ona. A ona da Je prava veleizdajnica. Kriva da se je na Plavi onako zlo prošlo Telefonom bila je ona odnosno njezini pouzdanici spojena sa Talijanima i ovima sve izdala. (U istinu svim tim govoricama je kuhinja u Be=u: Friedjung, Pctzelt iz Be=a tajno u Berlin, a onda iz Berlina više manje Javno u Be= natrag, a pak su brezobrazni, te vele, da takove glasove širi entente.) — Kralj je pripovjedao Korošcu, što o njemu govore Njemci, naro=ito što su rekli -Štajerci«: da ima kod kraljice uvek otvorena vrata, da upliva na nju u smislu entente; da sili ljudo da podpisuju deklaraciju, =ak i tako da se ženske u izpovjedaonici nagovora da svojim muževima nedaju, ako ne7e da podpisu deklaraciju. I djeca da moraju podplsavatl deklaraciju. — Korolec Je nadalje iztakao kako Je primitak -Štajercev« u audijenciju zlo djelovao na slov. pu=anstvo, tako da su po=eli gubiti pouzdanje 1 u kralja. Ta »Štajerci« ne predstavljaju naroda, najgori su to individui, dezerteri svojega naroda Kralju su rekli i on je vzerovao, da Je to poštena slov. stranka. — O govoricama o njemu i kraljici nije kralj ništa znano, i bio Je Korošcu zahvalan. •w Itumplcr. *" Korošec In Spin=i7 pH bodo=em ministrskem predsedniku Hussareku 23. julija 1918. (Spin=i7ev zapisek): 23. 7. 1918 na poziv Hussarekov, pošto smo u klubu odlu=ili da nejmamo ni spominjati malenkostnih stvari, nego stejat na K deklaraciji ujedinjenja 1 samostojnosti, išli smo k nJemu dr. Korošec ia IhSl smo kod nJega pun sat, od 4-5. - Hussarek se nije predstavio niti &!ÄrXÄ nit kao predestiniranl minister predsjednik^ 1 Je .govorio kao ovaj poslednji. Govorio Je Jako ponizno. Rekao Je TežkaJe «ltuad a. Moramo izlaza na7i. Prva je stvar prora=un. Mi moramo iza7i^iz «J« stenja koje ve7 traje preko tri tjedna. Dalje o tom nije govorio nit nas nagovorao da budemo zanj-Znamenitija Je stvar, kako da se konsoHd ramo za podle rate. THOUZTU pitanje tri problema: 1. Poljsko-Rusinskl, 2 Budisavljevi7, 109. «a Grad ja, 265—267. Prim. Ivan Tomši=, NR, 1969. «» J. Jeri=, Narodni svet, Slovenci v desetletju 1918—1928; Hribar 275—276. Osnutek z vnesenimi spremembami je v fondu Bernot. nt numpler, 84—86. ,25 AVA, 19546/MI ex -Slawische Tagung in Laibach«. XVIII **• Helmut Rumpier, Das Völkermanifest Kaiser Karls vom 16. Oktober 1818, München, 1966, 15—16. •" Jegli=, 11. avgust 1918. m Jože Jagodic, Nadškof Jegli=, Celovec 1952, 223—225; izvle=ek pri Rumpler, 87; kopija originala v HHStA, Dunaj, Kabinettsarchiv, Korrespon- denzakten der Kabinettskanzlei 1917/1918. •*• Rumpler, 87. «M Jegli=, 29. september 1918. Mnenje Hussareka o Jegli=u iz leta 1927 navaja Janko Polec, Cas XXXII, 1937/38. *'» Paul Molisch, Briefe zur deutschen Politik in Österreich von 1848 bis 1918, Wien 1934, 394; cit. po J. Polec, delo v prejšnji op. *** Ravnikar: »Dne 11. oktobra je bil dr. Korošec na vabilo pri cesarju. To je bila njegova poslednja avdienca. Po mojih zapiskih je imela avdienca, kakor nam jo o njej poro=al dr. Korošec, tale potek: Cesar: Znano mi je, kaj ho=ete, želim šo nekoliko pojasnil. Skupni državi in s tem tudi Nemcem je dopustiti svoboden dohod do Trsta, nih=e naj ne ima odlo=ilne mo=i nad Trstom; enako je zagarantirati obe železnici, ki spajata Trst z državo. Dr. Ko- rošec: Trst je v naši sferi in mi bomo odlo=evali o njem. Cesar: Kaj pa Reka? Reko jo prepustiti Madžarom, ki morajo imeti ta izhod na morje.. Dr. Korošec: Reka Je na =uden na=in postala madžarska. Nih=e ne bo branil Madžarom in Nemcem dohoda do te luke. Cesar: Kaj pa narodne manjšine? Dr. Korošec: Tu pustimo veljati pravo Teciprocitete. Cesar: Kot katoliškemu duhovniku se Vam jo vendar bati Srbov. Oni so impetuozni, katoli=ani bodo na slabšem. Tudi hrvatski duhovniki imajo, kakor mi je znano, strah pred Srbi. Dr. Korošec: Tega strahu nimamo. Srbi so tolerantni v verskem oziru. V Bosni živijo pri- padniki vseh treh veroizpovedi mirno drug poleg drugega in nikdar ni prišlo med njimi do kakih spopadov zaradi verstva. Cesar: Srbi so dobri trgovci in v tem pogledu zelo agilni. Tudi tu boste na slabšem. Dr. Korošec: Mi bomo vsi enaki, enakopravnost na celi =rti, kdor bo bolj agilen, ta se bo uveljavljal. Slo- venci smo svojo trdoživost pokazali v svojem boju z Nemci, pa prav na gospo- darskem polju smo se osamosvojili. Cesar: Hrvati so v svoji adresi, ki jo je predložila hrvatsko-srbska koalicija, pokazali veliko mero lojalnosti. Dr. Koro- šec: Na adreso ni bilo odgovora, zdaj se ne =utijo ve= vezani nanjo. Cesar: 312 Pletenkl: Prva odlo=itev Slovencev za Jugoslavijo So pred osmimi dnevi so bili gospodje pri meni In so izjavili, da vztrajajo na adresi. Dr. Korošec: mogo=e, da so to izjavili ti, ki so bili pri Vas, toda morodajnl krogi bodo potrdili to, kar sem Jaz povedal. Cesar: Vse to me zelo žalosti. Jugo- slovane imam rad, bill so vedno lojalni, tudi midva sva se vedno dobro razumela. Dr. Korošec: Vse Vaše vlado so bilo proti Slovanom, zlasti še proti Jugoslovanom. Bilo so nezaslišane persekucije, prepovedi zborovanj, divjala je cenzura itd. Cesar: Priznati mi morate, da sem Jaz mnogo storil za Jugoslo- vane in marsikaj hudega prepre=il, kar se je nameravalo storiti. Dr. Korošec: To, kar se Je zgodilo, je dovolj za naše nezaupanje. Cesar: S Hussarckom ste vendar zadovoljni. Dr. Korošec: Ne, ni= so ni izboljšalo, ostal Je isti sitem. — Kakor nam je povedal dr. Korošec, jo bil cesar videti deprimiran tako, da jo žo mejilo na resignacljo. V prostem razgovoru Je cesar vprašal dr. Ko- rošca, =e pozna osebno regenta Aleksandra. Ko mu Je dr. Korošec zanikal vprašanje, jo cesar omenil, da so mu Je povedalo, da je srbski prestolonasled- nik resen In pameten, filozofski naobražen mož. Cesar se je poslovil z bese- dami: »Z božjo pomo=jo bo že šlo!« — Prlm.: Korošec, 223: »Apeliral Je — cesar — na nas Jugoslovane, da spremenimo svojo politiko. Kazal jo na to. kaj bi nastalo iz tega, =o pridemo s pravoslavnimi skupaj. Apeliral je na verski =ut. Povedal sem, da nas nikdar nI poslušal, posebno no takrat, ko smo sveto- vali, da naj so znebi Czcrnina. Priznal je, da smo imeli prav, ko smo ga opo- zarjali na Czcrnina. Vprašal nas je, ali je mogo=e, da bi ga zapustili. Rekel sem: .Kakor so vidi iz položaja, so tukaj ra=uni že =isti'. Cesar si Je potem zakril obraz in pri=el ihteti. Potem sem se polagoma odstranil, ker sem videl, da ne govori ve=. To je bil zadnji sestanek med menoj in cesar jem. « «" AVA, 10761/MI, cx 1918. «4 AVA, 22830/MI cx 1918 «" Predsednik ogrsko vlade Tisza jo v drugI polovici septembra 1918 odpoto- val v hrvaške dežele in pa v Bosno In Hercegovino, da bi dosegel pristanek hrvaških in srbskih politikov za madžarsko zamisel rešitve Jugoslovanskega vprašanja, v okviru dualizma in spoštovanja meja dežel svetoštefanske krone. Slovenci bi od te rešitve bili izklju=eni. Glavne poteze te zamisli so bile: priklju=itev Bosne In Hercegovine Ogrski kot posebno telo ogrske krone, zedi- njenje Dalmacije s Hrvatsko In šo druge variante. Tisza Je v Bosni naletel na popolnoma odklonilno stališ=e. Srbski In hrvaški politiki so mu Izro=ili memorandum, sestavljen v duhu Jugoslovanskega zedlnjcnja, zedinjenja tudi s Slovenci. 21. septembra 1918 je Tisza, =isto Iz sebe zaradi takšnega odklonil- nega odgovora, Izbruhnil In med drugim dejal: »Res ne morem re=i. kaj si naj o tem memorandumu mislim. To nI jezik patriotov... to je glas, ki nam žal žo nekaj =asa zveni Iz Prago In LJubljane, glas, ki zavedno ali nezavedno služi ciljem naših sovražnikov... Gospodje pravijo, da Jo Ideja nacionalno enot- nosti Hrvatov, Srbov In Slovencev postala dogma njihovega nacionalnega bistva. Kdor nosi v sebi dogmo politi=ne enotnosti s Slovenci, ta se postavlja v nepremostljivo nasprotje z življenjskimi Interesi monarhije...!« — Ob tej priložnosti jo Tisza tudi še zagrozil: »Morda bomo propadli, toda zagotavljam vam, da bomo šo pred tem Imeli mo= zdrobiti ljudi, ki so si v notranjosti naše države drznili Igrati Igro naših sovražnikov!- — Tisza svojega odgovora nI mogel dogovoriti, ker so se navzo=i srbski In hrvaški politiki v znak pro- testa odstranili, še preden jo kon=al. — Kapidžl=, 247—253. «• AVA, 23327/MI ex 1918. *" AVA, 23565/MI ex 1918. «M AVA, 23963/MI ex 1918. *" J. Jeri=, delo navedeno v op. 623, 147. *•* Jeri=, 148; Metod Mlkuž, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917—1941, 39. U1 Komjathyy, 695—703. *** Slši=, 176—177. *** H. Rumpler, delo nav. v op. 628, 39—40. «** AVA, 23856/MI ex 1918. Prlm. »Primorski dnevnik«, 15. januar 1969. *** S1ŠI6, 179—181. «• Prepeluh, 133. MT SIŠI6, 182. M Mlkuž, 42. Opombe 313 •" Mikuž, 42. •*• Korošce, 225. — Koroš=cvo vprašanje se jo nanašalo na državno obliko nove Avstrije, ne pa na obstoj habsburške monarhije v starih mejah. Paulova, Tajny vybor, 526, je ta podatek iz Koroš=evega predavanja napa=no raztolma- =ila in odgovor o reševanju glave mladega gospodarja zmotno položila v usta Korošcu. V resnici je bil to odgovor Lammascha. Ml Prepeluh, 139. •" Hribar, 290. MI Prepeluh, 138. ,M AVA, 23967/MI cx 1918. •" Hribar. 292. «• Hribar, 292. •" Mikuž, 45. Zapisnik seje predsedstva NS z dne 26. oktobra 1918 pravi: - AVA, 23967/MI ex 1918. *•* AVA, 24122/MI ex 1918. ,u AS, fond Narodni svet. «•« Hribar, 297. 4,7 Prepeluh, 143. — So dosti drugih, a podobnih gesel sporo=ata »Slovence« in »Naprej- z dne 30. oktobra 1918. «M Hribar, 301. ««• Hribar, 303. •7° Jegli=, 29. oktober 1918, o tem sklepu: »Sklenili so, da spodaj izmed ljudstva ne sme nikdo govoriti, tudi v konventlkelne se ne smejo ljudje shajati, da ne bo nerodnih govorov.« «» Mihajlo Rostohar, NR, 1971, št. 23. *n Prepeluh, 150. •71 Jegli=, 29. oktober 1918. •74 Jeri=, delo nav. v op. 623, 153. ,T* O. Regele, delo nav. v op. 661, 166. "• Janko Brejc, Od prevrata do ustave, zbornik Slovenci v desetletju 1918—1928, LJubljana 1928, 163. IMENSKO KAZALO Adler Viktor 78, 104, 131, 200, 305 Akacl7 Cezar 64, 70, 82, 86, 123, 282 Aleksander I. Karadjordjevic 312 Alexy Ludwig 27, 274, 275 Andrejka Viktor 141, 239 Attems Henrik 60, 94, 136, 141, 161, 178, 180, 181, 182, 183, 201, 219, 233, 234, 236, 253, 254, 255, 256, 260, 261, 266, 268 BadaJ Aleksandar 82, 96, 97 Bacrenreither Josef Maria 101 Bajec 296 Balfour Arthur James 212 Baljak Dušan 90, 110, 113, 291 Barac Fran 52, 69, 70, 151, 218, 296, 282, 297, 303, 308 Bastai7 Konstantin 57, 280, 285 Battisti Cesare 28 Bauer Antun 54, 69 Bauer Otto 200, 297 Beck Jözef 281 Belcredi Uihard 67 Beli7 A. 45, 279, 282 Bcneä Eduard 93, 104, 285, 289 Benkovi7 Ivan 120, 124, 125, 158, 177, 239 Berchtold Leopold 68, 282 Benedikt Heinrich 292 Benedikt XV., papež 51, 52, 53, 54, 55, 142, 143, 294 Bernot Zvonimir 269, 304, 305, 306, 310 Bianchini Juraj 89, 288, 289, 291 Bienerth Uihard 281 Bilinski Leon 152 Birsa Josip 48 Bintcki Fran 53, 54, 280 Borojevi7 Svetozar 256, 267, 268 Borštnik Božo 46, 48 Borštnik Vladimir 48 Boštjancic 46 Boži= Anton 112 Brejc Janko 15, 58, 73, 268, 313 Brenco Janez (Ivan) 23, 275 Brezigar Emil (Milko) 28, 34, 48, 112, 260, 264, 308 Brezigar Jožef 28 Brügel Ludwig 32, 269, 276, 304, 308 Brumen Vinko 279 Budisavljevic Srdjan 129, 147, 157, 163, 166, 174, 247, 248, 249, 250, 269, 271, 291, 295, 300, 301, 311 Bugatto Giuseppe 28, 275 Buli7 Franjo 49, 53 Burian Istvan 68, 79, 163 Cadorna Luigi 38 Cankar Ivan 20, 21, 186, 202, 203, 204, 253, 269, 272, 274, 291, 292, 294, 297, 303, 304, 305, 306, 307, 308 Cankar Izidor 166, 171, 179, 182, 253, 254, 260, 264 Cankar Kari 253 Carcius (psevd.) 43 Ccncl= Vinko 182 Clam-Martinic Henrik 85, 87, 89, 91, 94, 95, 100, 101, 105, 106, 113, 115, 117, 118, 122, 123, 213, 269, 285, 286, 287, 290 Clary-Aldringen Manfred 17, 25, 26, 27, 89, 91, 174, 231, 297 Commandlni Ubaldo 214 Csoklich F. 78, 283 Cwiklinski Ludwik 141 Czapp 235 Czernin Ottokar 89, 91, 02, 94, 101, 115, 121, 127, 154, 171, 172, 174, 176, 245, 291, 299, 300, 301, 312 Cermelj Lavo 39, 277 Cl=crin Georgij Vasiljevlc 280 Clngrija Melko 89, 114, 116, 125, 221, 286, 288, 290, 295, 307 Cobal Melhijor 203 Cok Ivan 43 Cubrilovi7 Vaša 292 Cullc 274 Danzcr Kari 107, 108, 109, 286 Daszyriski Ignacy 127 Dedljer Vladimir 272 Degaspori Alcide 28 Dežman Milivoj-Ivanov 107, 109, 163, 269, 286, 300, 307 Dimnik 142 Dlmitrtjevl7 Mita 279, 280 Dlmovic Danilo 126, 135, 169, 171, 212, 306 DJordJovlc Milan 52, 53, 279 Dobering Josef Wolfgang 30 Imensko kazalo 315 Dolence Ivan 49, 110, 111, 269, 278, 282, 283, 287 Dostojevski Fjodor Mihajlovlc 19 Došen Marko 123 Drinkovi7 Mato 169, 300 Draskovic Drago 279 Dulibi7 Anto 50, 52, 89, 153, 163, 239, 298 Eckert Rudolf 53 Ellenbogen Wilhelm 104 Eisner Adolf 267 Endlicher Ivan 20, 272 Erjavec Fran 12, 58, 73, 76, 84, 89, 137, 144, 229, 269, 273, 274, 279, 280, 282, 283, 284, 287, 291, 292, 293, 294 Evgen Habsburški, nadvojvoda 18 Faidutti Luigi 80, 92 Ferrari Ettoro 214 Fcrfolja Josip 37, 277 Ferjan Janez 233 Foerstcr F. W. 291 Fon Josip 50, 85, 298 Franc Ferdinand, prestolonaslednik 9, 10, 11, 12, 24, 58, 78, 87, 110, 111, 272, 273, 281, 286, 287 Franc Jožef I., cesar 23, 60, 61, 63, 68, 79, 80, 87, 110, 190, 281, 287 Franko Alojzij 21 Franta Bohuslav 295 Friedjung Heinrich 309 Fuchs 83 Führ Christoph 269 Fussck A. 78, 269, 282, 283 Gabrš=ek Andrej 21, 28, 47, 222, 269, 275, 279, 308 Galen Avgust 24 Galli Carlo 38, 39, 40, 41, 47, 270, 277 Gaufjsch 256 Gessmann 83 Gestrin Ferdo 293 Giunio Rudolf 147, 167, 294 GJabiriski Stanislav 247 Golia Gustav 178 Golouh Rudolf 205, 271 Gostincar Josip 68, 178 Gradnik Alojz 21 Grafenauer Franc 12, 50, 116, 127, 290, 291 Grge= Petar 73, 74, 282, 296 Gregori= Vinko 85 Gregorin Gustav 34, 37, 39, 42, 43, 44, 74, 85, 116 Glivec Fran 13 Gross Adolf 115 Gross Mirjana 285 Gruden Josip 143 Gruji7 S. 171 Gubec Matija