VRSTA PROBLEMOV ZAVIRA GRADNJO
Pot spominov in tovarištva - do leta 1981
Zamisel o gradnji Poti spo-minov in tovarištva - svoje-vrstnemu spomeniku juna-škemu boju Ljubljančanov med 2. svetovno vojno - se je porodila že pred dobrima dve-ma desetletjema. Nekaj let ka-sneje pa je prišlo do idejnega osnutka za trajno rešitev, po kateri naj bi pot v celoti meri-la okrog 34 kilometrov, sicer pa bo, ko bo zgrajena pope-skana pešpot, ob kateri bo ve-liko drevja ter klopi za oddih. Leta 1974 in 1975 so na pobu-do mladih mladinci (pred-vsem s sredstvi nekaterih de-lovnih organizacij, ki skrbijo za 102 spominska kamna ob trasi) zgradili prvi del poti prek Golovca. Od takrat se je precej spremenilo in pot se zdaj že kaže v jasnejših obri-sih.
Medtem se je na njej zvrsti-lo na stotine brigadirjev iz Ljubljane ter iz pobratnih mest in občin in iz vse Jugo-
i slavije. Letos se je akcija za izgradnjo Poti spominov in tovarištva nadaljevala tudi po končanem poletju. V eno-dnevnih   akcijah   je   tako   v
j enem .flriesecu delalo dobrih 2000 mladincev iz ljubljan-skih srednjih in strokovnih šol. S takšno usmeritvijo bo-do nadaljevali tudi prihodnje leto. Z izgradnjo bo treba na-mreč pohiteti, če hočemo, da bo pot vMresnici zgrajena do aprila .leta 1981, ko bomo praznovali 40-letnico usta-novitve Osvobodilne fronte. Doslej je zgrajenih 7 kilome-trov poti. Ob tem je treba reči, da se
Odbor za izgradnjo PST še ve-dno srečuje z marsikatero te-žavo, ki zavira gradnjo in da marsikje za akcijo ne kažejo pravega razumevanja. Najbolj pereče je vprašanje pridobi-vanja zemljišč, in sicer tistih, ki so v lasti zasebnikov. Tega vprašanja slej ko prej ne more reševati le nekaj prizadevnih posameznikov, pač pa druž-bene ustanove in organi. Za pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj bo treba najti najhitrejše in najbolj ra-cionalne postopke, saj so se doslej formalnosti včasih za-vlekle tudi po več mesecev. V zvezi s tem se bo treba s pred-stavniki občin dogovoriti o tem, kako bi celoten postopek (pridobivanje zemljišč in vseh potrebnih dovoljenj) pospešili.
Tudi Pot spominov in to-varištva se ne more izogniti podražitvam. Po cenah iz le-ta 1974 bi tekoči meter poti veljal okrog 1500 dinarjev. Ta znesek pa se je zdaj že dvignil na 4000 dinarjev. Ob tem velja poudariti, da je od-ziv delovnih organizacij gle-de pristopanja k samouprav-nemu sporazumu o združeva-nju sredstev še vedno pre-skromen.
Kar zadeva vzdrževanje Po-ti spominov in tovarištva, ki je prav tako pomembno kot izgradnja poti, so razmišlja-nja, da bi yzdrževanje posa-meznih odsekov zaupali 102 kolektivoma, ki že skrbijo za spominske kamne ob trasi. Tako bi dosegli, da bi bil od-nos   Ljubljančanov   do   poti
bolj neposreden. Kako poteka vzdrževanje, pa bi preverjali odbori podpisnikov družbe-nega dogovora o varstvu spo-menikov NOB. Seveda so možne tudi druge rešitve, vendar bi bile nekatere med njimi zelo drage.
Med sklepi, ki jih je sprejelo na nedavni seji tudi predsed-stvo mestne konference SZDL velja omeniti, naj Za-vod za družbeni razvoj Ljub-ljane, TOZD Urbanizem (lo-kacijski oddelek) dela v zvezi z gradnjo Poti spominov in to-varištva razume kot prednost-no nalogo (podobno kot ob-jekte samoprispevka) ter za-gotovi, da bo pot v čimvečji možni meri zgrajena v širini 20 metrov, kot predvidevata odlok in družbeni dogovor. Svoje obveznosti pa ima seve-da tudi mestna konferenca ZSMS, ki se bo morala pravo-časno organizirati tako, da bo-do vse akcije v zvezi z izgrad-njo Poti spominov in tovariš-tva v prihodnjem letu tekle nemoteno in brez neljubih za-pletov. Naloga družbenopoli-tičnih organizacij v občinah (zlasti občinskih sindikalnih svetov) pa je, da zagotovijo vsaj 90-odstoten pristop de-lovnih organizacij in skupno-sti k samoupravnim sporazu-mom o izgradnji Poti spomi-nov in tovarištva. Skratka, cel kup je vprašanj, ki jih bomo morali v mestu s široko druž-beno akcijo razrešiti, če hoče-mo, da bo spomenik Ljublja-ni-mestu heroju v resnici zgrajen do leta 1981.
Tanja Keršmanc