Slovansko slovstvo.
* „Slavjanski Jug" — je naslov novemu beletri-stičnemu časniku, kteri bode izhajal vsaki mesec enkrat in kteremu je vrednik in izdajatelj Gjuro Klarič v Karlovcu. Prvi zvezek te poduČno-zabavne knjige je že prišel na svitlo , je velikosti „Novic" in obsega na 36 straneh sledeče: „Slavjanski jug", uvodna pesem;   „Kmet",   roman po L. Muhlbachovi od Ljubice
H.....va (začetek); „Mihael Miloš Obrenovic III.
knez srbski" životopis (pisan s cirilico) s sliko; „Sizbija od kosovske bitke pa do dana s" od Milo-dara Vukiča; „Josip Juri Strossmajer", životopis s podobo; „Belolaska", izvirna (slovenska) nove-lica od Ljud. Tomšiča; „dr. Janez Bleiweis (slovenski) životopis s podobo, spisal L. Viniški; „Troje dni ca", melodrama od G. Klariča; povestne slike: 1. Dolazak Hrvata u današnju našu domovini s podobo; „Supruga nesrečnika", povest od Marije žl. Roskovske (začetek); „Slike iz jugo-slavjanskoga naroda: 1. Hrvatske nošnjes podobo; Karlovec, slika s popisom; „Pjesništvo: Umjetne pjesme: „S krvi raste rodu spas!" (Bud-nica od G. Klariča); „Kosovu" od M. Paviča; „Na noge!" (slovenski) sonet od Mir. Turka; narodne pjesme: 13og brani ljepotu; Ljuta kletva; Tri golobice (slovenski); Razgled po Jugoslaviji: Karlovec, zemljepisna črtica s podobami: mesta Kar-lovca,  grada Dubrovca in prvega hrvaškega mlina na
*) Kdor hoče še druzih dokazov za to, da so Panoni bili Slovani, naj prebira razun mojih spisov: T i m on a: Im. Hung. Bie-lowski Monum. hist. Polon. I. 338. 553. 889. Čevapovic': Recensio, str. 54. 259. 375; časopis: Slovesnost, leta 1863. članek: Staro-žitnost Slovanov.                                                                            Pis.
Korani blizo Karlovca. Konča se prvi vezek z različnimi naznanili iz književnosti in umetnosti srbsko-hrvaško-slovenske.
Kakor že to kaže, nimamo Jugoslovani enakega lista in vsaki bralec se bode lahko prepričal, da je to rodoljubno podvzetje velike hvale vredno, ter da vstreza Hrvatom, Srbom in Slovencem, ker ber6 se spisi v srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Prvi zvezek nam kaže, da se je vrednik vrlo potrudil, bralcem in bralkam ponuditi v maternem jeziku to, kar so do zdaj mogli le v drugih jezikih najti. Pomnožila se bo toraj tudi na tem polju naša literatura. Da se bo pa to delo zdržalo, da se bode ta list lahko meril z enakimi v ptujih jezikih pisanimi listi, da bode svojim namenom mogel zadostiti, treba je, da ga tudi naš narod zdatno podpira. Priporočamo toraj ta izvrstni list prav gorko in ne dvomimo, da si bo z odličnimi spisi in obilnimi podobami kmalu privabil mnogo naročnikov in si pridobil prijateljev tudi pri nas. — Razdajal se bode „Slavjanski jug" le naročnikom zvezek po 50 kr. Vsak naročnik dobi z vsakim vezkom brez plačila še posebej tri slike, na leto tedaj okoli trideset slik slavnih možakov in visocih dostajanstvenikov iz jugoslovanskega naroda, ktere se bodo vvrstevale v to knjigo. Naroči se pri odpravništvu „Slav. juga" v Karlovcu in tudi pri vredništvu „Novic." Naročnina se plača ali naprej za več mesecev, ali pa, kedar se prejme zvezek.
* Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanji. Spisal J. Mam. V. leto. V Ljubljani natisnil in založil J. Rudolf Milic.
Jezičniki sicer niso priljubljeni svetu; al tega „Je-zičnika" so „Novice" še vsako leto hvalile, in tako, in to prav po pravici, hvalijo tudi tega, ki je s 5. tečajem zagledal beli dan. 5. zvezek pa se veliko več druzega blaga obsega, kakor mu je na čelo napisano, kajti jezikoslovnega tudi mnogo zgodovinske, narodopisne tvarine itd. V obče je ta 5. tečaj tako bogat mnogovrstnih reči, ki so vsakemu omikanemu Slovencu vedeti potrebne, da z dobro vestjo moremo reči: Rojaci, le kar brž sezite po „Jezičniku", ki obsega lepih 5 pol pa velja le 50 nov. kraje.
* Dva nova časnika imamo naznaniti, ki začneta izhajati po novem letu in utegneta zanimiva biti tudi avstrijskim Slovanom: eden francozki v Benetkah, drugi nemški na Dunaji. Unemu bode ime „Revue Orientale" pod vredništvom g. Lud. Rigondaud- a, kterega je, kakor je našim bralcem znano, magjarska sila na Hrvaškem zel6 preganjala. Glavna naloga temu časniku bode ozir na Slovane na Turškem, kjer se utegnejo prihodnje leto rešiti važna vprašanja in se velike reči goditi. Cena temu časniku, ki bode tudi obdelaval slovstvo, znanstvo, lepoznanstvo itd. Slovanov avstrijskih in druzih narodov, bode za celo leto 36 frankov, za pol leta 18 frankov; naročila se pošiljajo v Benetke na vredništvo „Revue orientale" (Sestiere S. Marco a S. Gallo Corte S. Giorgio). — Drug časnik bode kot te-denik izhajal na Dunaji pod naslovom: „Der Osten" pod vredništvom gosp. H. Bresnitz-a, ki hoče biti organ vsem narodom avstrijskim, ki stojč zunaj nem-ško-magjarskega dvalizma, tedaj zastopati tudi interese slovanske, ozirati se na njih slovstvo itd.
419