Stev. 14
TRST, sobota 14. januvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
»wU to Mdtljah ia praznikih eb 5 , *b ponedeljkih ib 9. zjvtraf. Vwaniiie itev. M prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v aanogib »•bakarn&h ▼ Tratn in okolici, Gorici, Kranju, St Petr«, itoftojpi, Sežani, Nabreiini. St. Luciji, Tolminu, Ajdov-8»ini, Dornbergu itd. Zastarele fitoT. po 5 nT«. (10 stot.). OGLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t iirokoati 1 fcoione. CENE; Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, •emrtniee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 iL, vsaka nad bij na vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-saanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek nprave .EdinoatiV — Plačuje se izključno le upravi „Edinoati*. ===== Plačljivo In Mtožljivo * Trsta. =
&PIN0ST
Glasilo političnega društva „Kdinoaf« za Primorsko.
V tdimotti je mtoil
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 2« K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na na-
ro&be brez aloposlane naročnine, se uprava ne ozira. Mareialaa u nedeljsko izdUtnJ« „KDZVOSTZ" ataa*: «•1» loto Kron 5-ao, i« pol leto Kron a eO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma M ae sprejemajo ia rokopisi •• M vračajo
Naroinino, oglase ia reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: allca Giorgio Galatti 18 (Narodal dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorog lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulioa ===== Giorgio Galatti štev. 18.	—
Poltno-hranlinični račun It 841652. TELEFON St 11-57.
BRZOJAVNE UE5TI.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 13. Cesar je opoludne vsprejel v Schonbrunu italijanskega poslanika vojvodo d'Avarna, ki se je cesarju zahvalil za podeljeni mu veliki križec Leopoldovega reda. — Danes dopoludne je cesar vsprejel norega danskega odposlanca Grevenkop Castenskiolda, ki je izročil cesarju svoje peverilno pismo.
Granito di Belmonte na Dunaju.
DUNAJ 13. Listi poročajo,* da pride apostolski nuncij Granito di Belmonte, ki je bi! odsoten več mesecev, jutri iz Rima na Bvnaj. V nedeljo ob 2. uri popoludne pojde k cesarju v avdijenco.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 13. Zbornica je nadaljevala generalno debato o bančni predlogi. — Posl. Geza Bošnjak (Justhova stranim) je rekel, da dokler ne bo dežela razpolagala z lastno notno banko, ki bi urejevala njen redit, ne more biti samostojna ni gospodarski ni politiški. Razloge, radi katerih se Avstrijci proti ogrski banki je treba iskati v tem da imajo od skupne banke več koristi, nego bi jo imeli od lastne avstrijske banke, nadalje, da vidijo v skupni banki glavni steber ideje skupne monarhije. Go-vernik je predložil sklepni predlog, naj vlada uloži posebno predlogo o novčnem in vrednostnem zistemu.
Posl. Fran T h a 1 y (48ti izven strank) je v prvi vrsti zagovarjal samostojno banko z ozirom na svoje politično prepričanje. Ni res, da gre tu za čisto gospodarsko vprašanje. Tudi Avstrijci in dinastija so iz političnih razlogov proti ogrski samostojni banki, •grško banko treba ustanoviti tudi če bi bilo to združeno z zelo velikimi žrtvami. Govornik pa je prepričan, da ne bodo te žrtve tako velike. Sedanja predloga prinaša koristi le Avstrijcem.
Posl. Albert A p p o n j i (Košut ova siranka) je tudi izjavil, da predloga ni čisto gospodarska, marveč eminentno politična, kajti gospodarska samostojnost je neizogiben predpogoj narodne samostojnosti, radi ftesar spada bančno vprašanje med vprašanja, ki se jih ima urediti skupno.
Potem ko je govoril Še posl. Todos <Jnsthovec) je bila seja zaključena. Prihodnja je jutri.
Črnogorski kralj Nikolaj na Dunaju.
DUNAJ 13. Vaterland poroča iz Cetinj, a a pride kralj Nikolaj še tekom tega meseca, najkasneje pa prva dni februarja na ©■naju, da oficijelno poseti dunajski dvor,
ostane tri dni.
TURČIJA.
SOLUN 13. V okolici mesta Santi Qua-raata so čete zadele na grške ustaše. Štirje Črki so bili ubiti. Padel je en vojak, dva sta bila ranjena.
SOLON 13. Vojaški oddelek, ki je zasledoval neznano četo, je prišel med Kozano in Kajalarjem v zasedo. Vodja oddelka je ubit in en vojak smrtno ranjen. Četa je zbežala, ne da bi imela kakih izgub.
Program rumunske vlade.
BUKAREŠTA 13. Ministerski predsed-»ik Carp je razvijal pred eksekutivnim od-feerom konservativne stranke program vlade. 7a misli uvesti zavarovanje delavcev in rokodelcev proti bolezni in nezgodam, odpra-
PODLISTEK.
Nbvo slovansko kopališče ob /Idriji
(Grijan - Miramar)
Pod tem naslovom je izšel v praškem ^Ćasu" simpatično pisan podlistek o nastajajočem kopališču v Grijanu. Naj podamo tu glavne misli:
„V uvodu govori avtor o velikem Številu Cehov, ki vsako leto obiskujejo sinjo Adrijo. To dokazuje, da stalno raste zanimanje Cehov za krasote Jadranskega morja. Avtor je že pred leti priporočal svojim rojakom, naj bi si ustanovili na otoku Rabu lastno Kopališče, a našel povsod dvome in nezaupanje.
Vendar je češko zanimanje za krasote Jadranskega morja vzbudilo tudi pri Slovencih in Hrvatih zanimanje za veliko bogastvo, ki leži v prirodnih krasotah Jadranskega morja in njegovih bregov. Bil je skrajni čas, da bi se vzdramilo domače slovansko prebivalstvo k brambi svoje zemlje proti upadom nemškim in madjar-skim. Nemci, podpirani od vlade, že dve desetletji silijo na Jadransko obrežje, usta-
viti vse davke na kmetije, ki so manjše od 6 hektarov. Dalje namerava vlada reformirati kmetske pomožne blagajne, da se omogoči kmetom kupiti zemljišča od 25 hektarov. Na ta način se misli osnovati močan srednji stan. Z ozirom na splošne tožbe proti draginji bo vlada predlagala znižanje carine in železniških tarifov ter upeljala reformo uprave.
Kuga v Mandžuriji.
LODON 13. Iz Pekinga brzojavljajo : V Mandžuriji se bubonska kuga čim dalje bolj razširja in zahteva številne žrtve.
Volitve za finski deželni zbor. HELSINGFORS 13. Na volitvah za finski deželni zbor je bilo izvoljenih 87 soci-jalistov, 42 Starofincev, 28 Mladofincev, 26 Švedov, 16 agrarcev in en poslanec delavske krščanske stranke. Razmere strank ostanejo iste kakor one zadnjih volitev, samo socijalisti so pridobili en sedež, ki so ga izgubili agrarci.
Utrdbe panamskega kanala. 1
WASHINGTON 13. Predsednik Taft je naslovil na kongres posebno poročilo, v katerem pravi, da treba hitro utrditi panamski kanal. Predsednik prosi, da dovoli kongres še v tem zasedanju za začetna dela znesek 5 milj. dolarjev.
WASH1NGT0N 13. Utrdbe ob panamskem kanalu naj bi obstojale iz 8 petcolnih in 12 šestcolnih topov ter iz 24 dvanajst čolnih možnaijev. Garnizija naj bi v mirovnem času Štela 12 stotnij obrežnega topništva, štiri pešpolke, en bataljon poljskega topništva in en eskadron konjeništva.
Francoska zbornica.
PARIZ 13. Zbornica je nadaljevala debato o ministerstvu za unanje stvari. Prvi je govoril |aures, in se je v svojem govoru bavil z unanjo politiko Francoske.
PORTUGALSKA.
LIZBONA 13. Strajk železničarjev traja nespremenjeno dalje. Tu vlada popolen mir in red. Zveza železnic je v skupnosti odklonila zahteve štrajkovcev, ponudila jim je pa, da jim zboljša plačo za 10°/.. Strajkovci niso s temi pogoji zadovoljni, odklonili so tudi zahtevo ministra za notranje stvari, naj bi pustili pasirati južni ekspresni vlak.
PORTO 13. Odkar je bila proglašena republika, sta bila mestna zastopa v Lizboni in Oportu edna, ki so ju smatrali kakor republikanska in zato so ju pustili v službi. Danes je ves mestni zastop v Portu odstopil in to motiviral s tem, da ima premalo zaupanja od strani vladnega zastopnika v Portu. Odstopil je tudi guverner.
LIZBONA 13. V Štrajku železničarjev se ni ničesar spremenilo. Kolodvori so prazni. Velika mesta oskrbujejo z živili brez težave s pomočjo vozov in po morju.
LIZBONA 13. Tajnik upravnega sveta državnih železnic je odstopil. Njegov odstop so zahtevali štrajkujoči železničarji. Ministri so se danes zopet posvetovali o štrajku.
MADRID 13. Guverner iz Bajodosa brzojavlja: Neki potnik, ki prihaja iz Ge-voza (Portugalsko) pripoveduje, da je videl skupine vojakov in delavcev, ki so vprizar-jali hrupne demonstracije, zahtevajoč povišanje mezd. Toliko oni, kolikor drugi so brzojavili v Lisbono, ter zahtevali izpolnitev svojih zahtev. _
Dunaj 13. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Sigetvar" odplula da-
navljajoč hotele in cele kopališka mesta. Zato bi bila enaka češka podjetja največjega pomena. Ta podjetja bi tvorila mogočno trdnjavo proti prodiranju nemškega kapitala in proti prodiranju nemške ideje. Podpirali naj bi vsaj domača slovenska podjetja, ki skušajo ohraniti te bregove v slovanskih rokah.
K temu se prav sedaj nudi priložnost. Iz Trsta prihaja razveseljiva vest, da ustanavljajo trije tamkajšni slovenski in hrvatski denarni zavodi — »Tržaška posojilnica in hranilnica", Jadranska banka" in „Trgov-sko-obrtna zadruga* — v bližini Trsta veliko morsko kopališče Grijan-Miramar (Grignano-Miramare). To kopališče bo imelo ravnotako ugodne železniške zveze, kakor Opatija, da celo ugodnejše, zlasti za nas (Čehe). Med tem, ko je treba potovati v Opatijo črez Dunaj, bomo imeli s Trstom direktno in hitro zvezo, a od tu sta samo dve postaji do Grijana po južni železnici. Sicer vozijo iz Trsta sem potniki, podobno kakor iz Reke v Opatijo. A vse ugodne zveze bi ne pomagale ničesar, ako ne bi bilo tu naravnih pogojev za kopališče. A teh je v Grijanu v veliki meri. Grlian leži v malem zalivu, kjer leži tudi beli Miramar s prekrasnim parkom. Skalnat, a pogozdo-
nes iz Smirne v Klazomene, Dikili in Me-telin. V poslednjo luko dospe dne 16. ja-nuvarija.
Berolin 13. Državni zbor je nadaljeval razpravo o kazenskopravdni noveli.
Quito 13. Emilio Estrado je bil izvoljen predsednikom ekvartorske republike.
Batania (New-York) 13. Na newjor-ški centralni železnici je danes vlak trčil skup z drugim vlakom. Doslej so dobili Šest mrtvih, in osemnajst oseb je bilo ranjenih.
Kronstadt 13. (Petr. brz. ag.) Jutri bo tukaj odpravljeno obsedno stanje in nadomeščeno s pojačenim varstvom.
Avstrijska diplomacija.
Graška „Tagespost" prinaša pod naslovom „C. in kr. beligrajsko odposlanstvo", sledeči z Dunaja datirani članek:
„Nikakega dvoma ni, da je zadnja av-dijenca našega beligrajskega odposlanca grofa Forgacha pri cesarju veljala poročilu o VaŠiOevi aferi, ki jo misli Masaryk sprožiti v avstrijski delegaciji. Naj JEe mislimo mi o voditelju našega ministeraVa za vna-nje stvari tako ali tako, to pa je gotovo, da bo inozemstvo z velikim zanimanjem zasledovalo Masarykovo kampanjo; in naj se njegovi dokazi razvijejo tako ali tako, gotovo je, da mora naša monarhija imeti škodo od tega. Vendar se ne more reči, da bi bil Masaryk bolje storil, ako bi bil opustil javno razpravljanje o teh stvareh. Če je res, kakor trdi Masaryk, da so bili beli-grajski dokumenti falzificirani ob vednosti in po ukazu grofa Aehrenthala, potem zahteva korist vseh narodov te monarhije, da se javno ugotovi krivdo onih, ki so udeleženi na teh falzifikacijah. Kajti, ako se zdi iz državnih ozirov potrebno, da se danes Jugoslovane obdolžuje veleizdaje, bi se pa mogli isti državni oziri ob spremenjeni konstelaciji obrniti proti Nemcem. Saj smo kaj takega že doživeli v Avstriji. Ako so pa trditve prof. Masaryka — ki pa kljubu temu more delati v dobri veri — le posledica beligrajskih mahinacij, potem je ravno tako potrebno, da se neresničnost njegovih trditev dokaže javno in nedvomno. Način, kakor se je dosedaj vršila obramba pred Masary-kovimi napadi, ne more napraviti dobrega utiša v resnično svobodomiselnih krogih. Bilo je to umikanje korak za korakom In le sumničenje Masarykovih namenov. Stvar pa stoji tako, da tudi v slučaju, da tendenca Masarykove akcije ne bi bila prijazna Avstriji — s tem še vedno ne bi bila dokazana neresnica njegovih trditev.
In za to gre.
Eno je že danes povsem jasno, kar se je sicer pokazalo že v Friedjungovem procesu. Naše minlsterstvo za vnanje stvari je popolnoma krivo informirano o stvareh na Balkanu. To pa po eni strani zato, ker organi našega beligrajskega odposlanstva niso kos svoji nalogi, po drugi strani pa, ker so „več ali manje poklicani poročevalci", — kakor se je izrazil grof Aehrenthal — ki so se vsilili avstrijskemu odposlanstvu, vseskozi manje vredni intelektuvelno in mora-ličnof In vendar služijo njih informacije za podlago naši vnanji politiki! Vašićeva afera, zagrebški in dunajski veleizdajniški proces ter — last not least — za nas malo ugodni izid trgovinsko-politiškega boja s Srbijo^ — so eklatantni dokazi za to."
Člankar dokazuje potem, da je ne-
dvomno dokazano, da je bil tajnik odposlanstva v Belemgradu, bivši c. in kr. stotnik Svientohovski, v zvezi z Vasićem. Člankar pravi dalje, da bi bil že površni poznavatelj razmer v Belemgradu moral spoznati, da so dokumenti falzificirani in da je srbska vlada vedela za zvezo Vasica z avstrijskim odposlanstvom. Dalje pravi člankar, da je v Belemgradu javna tajnost ter da je bilo tam že mnogo smeha na ta račun, da je avstrijski vojaški atašej v Belemgradu za drag denar kupil dislokacijski načrt o srbskih četah, ki je bil napravljen od srbskega generalnega štaba z namenom, da vodi avstrijski generatni štab za — nos ! Potem navaja člankar slučajev v dokaz, da so naši beligrajski diplomatje najivni in nesposobni, ter nadaljuje :
„Vse pa izginja pred nesrečo, ki je bila provzročena s pomanjkljivo, dostikrat krivo informacijo, ki je imela dostikrat za posledico desorijentacijo v vprašanju naših trgovskih odnošajev s Srbijo. Stališče naših posredovalcev je bilo narekovano po fikciji, da mora Srbija gospodarski propasti, ako ne sklene z nami trgovinske pogodbe. Vidi se pa, da Srbija kljubu brezpogodbenemu stanju ni propadla. Ne le to: Srbija se je od trgovinsko-političnega konflikta z nami na občudovanja vreden način gospodarski razvila ter se — hvala zgrešeni avstrijski trgovinski politiki — gospodarski popolnoma emancipirala od Avstrije, pri čemer je nemška industrija popolnoma izrinila avstrijsko iz Srbije. Kdor ne veruje tega, naj čita poročilo, ki je je izdal meseca maja 1910 cesarski nemški konzul v Belemgradu in v katerem je rečeno med drugim: „Vsa vnanja trgovina, ki je znašala leta 190& 153-3 milijonov, je poskočila leta 1909 na 166.5 milijonov dinarov. Kljubu brezpogodbenemu stanju z Avstro-Ogrsko se je izvoz od 1. marca 1909 zopet dvignil ter dosegel najvišjo dosedanjo svoto 92.1 milijonov dinarov. Nemčija stoji zdaj na čelu izvoznih dežel. Pozicijo, ki si jo je priborila Nemčija, bo možno ne-le vzdržati, ampak jo celo še zboljšati v marsikakih strokah."
Tako piše nemško-svobodomiselni list o sposobnostih naše diplomacije!
K stvari se še povrnemo in hočemo še z nekaterimi podatki podkrepiti to, kar piše gori citirani nemški list o dejstvu, da nam naša ljuba zaveznica Nemčija zistematično in neizprosno odmika balkanski trg in s tem uničuje našo industrijo in s tem izpodkupuje gospodarsko blagostanje, čemur mora naravno slediti tudi padanje politične potence naše monarhije.
Ljudsko štetje.
Šola zafalzificiranje ali: Reci jim, da ti ne porečejo.
Glasili tržaških neodrešencev, Jndipen-dente" in „Piccolo", se neprestano trudita, kako bi bolje poučila svoje kreature v — falzificiranju pri ljudskem štetju in kako bi odvrnila odij lastnih falzifikacij na nas! „In-dipendente" trdi, da napenjamo mi vse sile v to, da bi pomnožili svoje vrste na nepoštene načine. Pravi, da v drugih državah ljudsko štetje služi le v statistične namene, med tem ko pri nas — po krivdi Slovanov — služi v politične svrhe.
V istem članku napada vse one Iiali-jane, ki so svoje uslužbence vpisali za Slovane češ, da so s tem falzificirali res-
van rtič, na katerem je sezidan grad nesrečnega Maksimilijana, varuje grljanski zaliv pred burjo, proti kateri tvori še močnejšo obrambo obrežje, ki se skoraj navpično vspenja proti znanemu Prošeku, ki leži že 250 m nad morjem. Vsled tega je Grijan nenavadno ugodno klimatično zavetje, v marsičem ugodnejše kakor Opatija. Ako pristavimo k temu še širno ravnino odprtega morja z njegovimi nestalnimi spremembami in poživljajočim duhom po sla-noti — evo sliko malega primorskega raja, ki je določen v to, da postane res pravi raj za one, ki iščejo zdravja in oporavljenja ob morju.
Ta krasni kotiček so si izbrali omenjeni denarni zavodi, da bi iz njega naredili slovansko kopališče. Kupili so že obstoječi hotel Grijan s pripadajočim zemljiščem v obsegu 45.000 m* za 500.000 kron — in prispevajo s tem zneskom k ustanovitvi kopališke delniške družbe z glavnico 1,000.000 kron. Razglasili so že subskrip-cijo 2500 delnic po 200 kron nom. vrednosti, katerih ne ponujajo samo Hrvatom in Slovencem, marveč tudi Čehom in hočejo tako s skupno jugoslovansko-češko akcijo ustanoviti slovansko kopališče v neposredni bližini Trsta.
K dosedanjemu hotelu se prizida še drugega, ki bo odgovarjal najmodernejšim zahtevam. Ni dvoma, da postane pod takimi pogoji Miramar-Grljan črez nekoliko let slično obiskovano kopališče, kakor Opatija. A kar je še več vredno, postal be važna pozicija slovanskega življa na tržaškem ozemlju.
Zato si dovoljujem opozarjati našo javnost na ustanavljajočo se hotelsko družb® Grljan-Miramar. Da ostane družba v slovanskih rokah, je zajamčeno s tem, da obdržijo polovico delnic omenjeni trije denarni zavodi. Priglasilna doba konča 15. januvarja. Pri priglasitvi je treba plačati v naprej 100 kron, a drugih 100 do 15. fe-bruvarja 1911. V naših krajih vsprejemajo prijave: Živnostenska banka, Ustredni banka, Češka prumyslova banka, Založni u verni ustav v Kral. Gradcu, Moravska agrarna in obrtna banka v Brnu in vse filialke teh zavodov.
| Je to podjetje nad vse razveseljivo. ; Pomislite: Italijani in Nemci nočejo v Trstu priznati Slovencev in Hrvatov — a glejte, sedaj naenkrat trije denarni zavodi tržaških Slovanov, ki ustanavljajo morsko kopališče. Kako to? Ni tam ne Slovencev, ne Hrvatov, a imajo v tem Trstu, kjer jih baje ni,
Itru H
► EDINOST < at. 14
nično jezikovno stanje ! Uslužbeno osobje da mora govoriti jezik svojih gospodarjev, to je : italijanski in nič druzega! S tem pa laško glasilo poživlja gospodarje in magi-stratne uslužence, naj faktično falzifikacijo že izpolnjene naznanilnice ter brišejo vsemu službujočemu osobju jezik, ako ta ni italijanski. Da se to zgodi, je skoraj gotovo ; a radovedni smo, kaj poreče vlada na ta falzificiranja!
,Piccolo' se je spravil na Škedenjce, ki jim nesramno-drno predbacuje razne falzifikacije. Ker smo gotovi, da je to le brezobrazno obrekovanje in da „Piccolo" predcaciva nam le to, kar so v obilni meri zagrešili njega somišljeniki, pričakujemo, da naši vrli Skedenjc: sami postavijo iredentiste na laž.
Teror brez konca in kraja.
Cerkovnik Urša, udova v Rocolu, si je dala slovensko izpolniti naznanilnico. Ko pa so doznali za to laški teroristi, so jo dali pozvati v mestno sirotišnico, kjer ima dva dečka, in so jej tam zažugali, da ako ne uniči prve in da napraviti druge naznanil, z italijanskim občevalnim jezikom, jej pošljejo oba dva dečka domov. In sirota je morala, hočeš, nočeš, udati se temu terorju. Pa naj še kdo govori o slovenski prepotenci in naj bo to ljudsko štetje priznano za pravilno! Ali niso to nebovpijoče krivice, ki kličejo maščevanje nad njih, ki jih zagrešajo ? !!
Hišnim posestnikom v gornji okolici.
Ker doslej ni še rešena prošnja za nove sekcije za ljudsko Štetje v gornji okolici, in ker bi se moralo oddati ovojne pole z naznanilnicami vred do 15. tega meseca (prihodnjo nedeljo), svetujemo hišnim gospodarjem v vsej gornji okolici od Sv. Križa do Bazovice naj pošljejo svoje pole čim prej na edino sekcijo za ljudsko štetje na Prošeku in sicer najbolje v večih kupih potom pošte. Prosimo vse one gospode, ki so šli ljudem na roko pri popisovanju, da urede skrbno in pravilno takoj tudi ta posel za vso njihovo vas.
Ljudsko štetje v Puli — ustavljeno!
V Puli so se državne oblasti vendar ojunačile, da so nastopile proti nezakonitemu in samovoljnemu postopanju laške kamore, ki je na najnesramneji način zlorabljala zaupanje c. kr. okrajnega glavarstva. Kamora ■— brezsramna in drzna kakor je —, je za mesto samo uvela dva načina popisovanja. Za notranja dva, pretvezno italijanska volilna okraja so popisovali z naznanilnicami, dostavljenimi hišnim gospodarjem ali najemnikom, dočim so za 3. volilni okraj, ki je po ogromni večini hrvatski, začeli popisovati potom komisarjev, ki so v Trstu — najzagrizeneji naši narodni sovražniki in ki bi najraje kar vse Slovane zapisali za Italijane. Nu, to pot so si sami prekrižali račune, ker so bili prepredrzni. Da so se vsaj navidezno držali zakona, težko bi se bila politična oblast odločila, za kar se je morala radi zakona, radi najelementarneje pravice, svojega ugleda in posebno radi svrhe ljudskega štetja: ustavila je namreč „štetje" na katerem je na vnebovpijoč način nezakonitost slavila svoje gnusne orgije.
Ni še znano, kako mislijo oblasti sedaj izvesti popis, ali Slovani v Puli zahtevajo odločno, da se v vseh okrajih mesta izvede ljudsko štetje potom naznanilnic, dostavljenih na dom. Zahtevajo to s tem večo pravico, ker bi bil vsaki popis, ki bi ga izveli Italijani — falzifikat, prevara. Zato bi bilo tudi edino prav, ako bi vlada s svojimi organi izvela ljudsko štetje v Puli.
Zanesljiva tvrdka.
Precejšen del krivde na velikanski zmešnjavi, ki vlada v Trstu radi ljudskega štetja, gre nekemu Lovventhalu, ki je osnoval v ulici Nuova št. 6 neki urad za izpolnjevanje po!.
Ta mož se je dogovoril z društvom hišnih posestnikov, ki je poslalo vsem hišnim administratorjem okrožnico, v kateri se naznanja, da je ta g. Lowenthal pripravljen izpolniti pole za celo hišo proti odškodnini JO kron. V omenjeni okrožnici je rečeno, da je g. Lovventhal veščak v zadevi izpol-
denarne zavode, ki ustanavljajo taka podjetja ?
Čudna reč to ! No, smo pač — v Avstriji!"
K temu podlistku dodajemo, da sprejemajo prijave za delnice v Trstu „Tržaška posojilnica in hranilnica", Jadranska banka* v Trstu in „Trgovsko-obrtna zadruga" v
Trstu.
Stara dojilja.
Napisal M. Bolucki. - Poslovenil RatiSkL
Medicinca je razveselila ta novica; bil je hvaležen, a v svojem odnašaju ni šel ne za korak bliže Ljucinki. To je zelo srdilo Kasijo. — „Čemu vendar še Čaka?" se je vpraševal jezno.
Ko ji je Ljucinka povedala, da hoče on najpreje napraviti izpite, jej je odgovorila: „Tudi brez izpitov se more ljubiti. Nihče ne zahteva, da se takoj poroči; vendar naj vas zasnubi, da se boste vsaj znali vesti. Ako noče on — pa naj vsaj ne dela napotja drugim. Će ga bodo videvali v naši hiši, ogibali se nas bodo drugi snubačL" Hočeš, nočeš, morali so čakati na iz-
njevanja pol. Mi smo dobili v roke par takih pol, ki so bile izpolnjene v uradu tega gospoda Lovventhala in moramo reči, da gospod Lowentha! nima nikakega povoda, da bi bil posebno ponosen na svoje „veščaštvo". Sicer si je pa napravil najslabše spričevalo že s ceno, katero je postavil. 10 krone je mož zahteval od hiše. Ako bo mož izpolnjeval naznanilnice po 10 kron za hišo, pri tem še slane vode ne bo zaslužil. Pa tudi celi način, kakor mož vodi svoje poslovanje, dokazuje, da nima niti pojma o celi stvari. Ko bi on bil otvoril urad, ter rekel, da je pripravljen izpolnjevati naznanilnice proti gotovi odškodnini za vsako družino, bi bila stvar povsem v redu. Ali mož se je obrnil na hišne posestnike, ki pri štetju nimajo druzega posla, kakor da razdele naznanilnice med najemnike in jih, ko so jih ti izpolnili z ovojnimi polarni vred nesejo magistratu. Le za one najemnike, ki ne znajo sami pisati in ki se y ta namen niso poslužili kake tretje osebe. Že sam obstoj te pisarne se opira na nezakonitost in tako je nezakonito tudi vse poslovanje iste.
Najlepša je pa z ljudmi, ki jih ta gospod pošilja okoli. Javili smo že par slučajev, ko so bili njegovi ljudje aretirani radi raznih deliktov. Javili smo slučaj, da je bil neki Podersai aretiran, ker je poleg popisovanja hotel izvrševati tudi drugi postranski zaslužek — tatvine !
Kakor se vidi, ima ta tvrdka Lowen-thal zelo zanesljive ljudi. Temu primerno je tudi tvrdka vsega priporočila uradna, po oni znani: kakoršen hlapec, tak gospodar !
Tudi tombola „Previdenze" mora pomagati.
Te dni se klatijo okoli tudi neki ljudje, ki prodajajo srečke za tombolo „Previdenze". Ta posel opravljati dve mladi ženski. S tema pa <hodita tudi dva moška, ki imata cel kup naznanilnic, s katerimi sta na uslugo strankam. — Pozor torej na agente „Previdenze" !
Kriza na Hrvatskem.
Ban na delu. — Razpust sabora.
Oferta frankofurtimašev.
Zagreb, 12. I. 1911.
—B.— TomaŠič se je povrnil iz Venecije in se takoj podal na delo. Poslal je to obvestilo „Parlamentarni korespondenci" in to banovo obvestilo so takoj prinesle uradne „Narodne Novine" v potrjen je.
Ban javlja koaliciji, naj se sporazumi žnjim za delavnost hrvatskega sabora. To je stara pesem bana Tomašića, ki jo je sedaj zopet zapel potom „Parlamentarne korespondence". Koalicija naj bi mu dala zdravilo za njegovo bolečino, ki je: dela— zmožnost hrvatskega sabora. Pri tem pa je seveda njegov namen, da bi vrgel koalicijo iz njene taktike, da bi jo mogel potem izigrati. Kakor pa posnemljemo iz današnjega izdanja njenega glavnega glasila „Pokreta", koalicija odklanja ta banov poziv. Ona ostaja zvesta svojim principom, da ostane v opoziciji proti Tomašićevi vladi tako dolgo, dokler ne bo rešeno vprašanje železniške pragmatike. Zato pa Tomašič žuga z raz-puščenjem sabora. S tem bi hotel koalicijo preplašiti, a je podal s tem zopet le en izgled svoje neustavnosti, češ, ako se mi sabor noče pokoriti in izvrševati mojih ukazov, pa ga razpustim! — To je deviza najustavnejšega" bana. To je v obče slika našega „ustavnega življenja" ki nam jasno pokazuje, da na Hrvatskem vlada absolutizem pod firmo „ustave".
Frankofurtimaši so se zopet — preko „Hrvatskega prava" — oferirali Tomašiču. Pri tem so se poslužili Radičevih tolmačenj. Domislili so se naenkrat „hrvatskih kmetov", ki gospodarski trpe vsled nedelavnosti sabora. „Hrvatski kmet" jim služi sedaj za masko, za firmo, pod katero bi podpirali bana — seveda za gotovo plačilo. Poslužiti se hočejo „hrvatskega kmeta" — tistega kmeta, ki je z velikimi žrtvami pomagal rušiti tisti Khuenov režim, ki mu je sedanji ban eksponent. Pod firmo teh „hrvatskih kmetov" bi hoteli sedaj sodelovati na ustvar-
janju novega madjaronskega režima na Hrvatskem. Frankofurtimaši so sposobni za
—	vse!
No, dosedaj ban Tomašič ni še vsprejel njihove „oferte". V sili hudič muhe žre — in tako hoče tudi ban le v sili — če ne bo drugače — zreti tako neprebavno jed, ka-koršnja so franko-furtimaši.
Godi se torej tako, kakor smo napovedovali v božični številki „Edinosti" : da se bo namreč hrvatska politika v letu 1911 vrtela v znamenju munkaško-radičevsko-frankofurtimaškem ! Začetek je že tu, nadaljevanje bo sledilo.
Politični položaj v Avstriji.
Nemci in ministerstvo Bienerth Kil.
Nemci niso nič prav zadovoljni s tretjim Bienerthovim ministerstvom. Državni posl. Giinther se je minulo sredo v nekem govoru hudoval, ker je železniško in delavno ministerstvo izročeno Poljakom, oziroma Čehom.
Nemško-narodno zvezo da se jepripo-ganjih za novo ministerstvo popolnoma prezrlo. To da je zahvala- za „pošteno" in „požrtvovalno" podporo, ki jo je Bienerth imel od strani nemških svobodomiselnih strank. Giinther je tudi prerokoval, da naleti vlada v državnem zboru na take težkoče, da njeno življenje ne bo trajalo dolgo. Zato da bo dobro in previdno, da se Nemci pripravijo na nove volitve, ker je od sedanjega državnega zbora težko pričakovati, da bi se našla v njem gotova delavna večina.
Novi Železniški minister Glombinski in Nemci.
Nemci niso nič posebno zadovoljni — kakor poročamo gori —, da je bil iPoljak Glombinski imenovan železniškim ministrom. Zato so ga od raznih nemških strani tako oblajali, kakor je to pač že nemška navada. Gospod Glombinski pa je takoj začutil potrebo, da je Nemce zagotovil, da nima ni-kakih slabih namenov proti njim. On da ne spremeni ničesar na narodnih razmerah v svojem uradnem delokrogu ...
Radi verujemo, tembolj, ker dosedaj ni še noben poljski minister skrivil Nemcem lasu. Da bi minister preganjal ali izpostavljal nemške uradnike, tega tudi ni nihče zahteval, pač pa bi si gospod Glombinski pridobil neprecenljivih zaslug, ako stori konec protekcijonizmu in korupciji, ki vlada pri državnih železnicah. Pred vsem bi bilo potrebno opozoriti, naj skrbi za to, da se bodo v bodoče pri železniškem ravnateljstvu v Trstu službe razpisavale in ne
—	kakor dosedaj — oddajale kar pod roko raznim nemškim Benjaminom in da se bo pri imenovanjih gledalo na kvalifikacije, da se ne bo kar očitno preziralo slovenske sposobne In zaslužne uradnike nesposobnim Nemcem v prilog, kakor se to dela dosedaj.
pite. Minolo je leto, a o izpitu ne duha, ne sluha. In Še več. Kasija je zvedela s pomočjo svoje tajne policije, da je medicinec, ker mu je vsega zmanjkalo, zapustil popolnoma univerzo, in da se preživlja s poučevanjem po hišah. Ta novica je jasno osvetila njegovo prejšnje vedenje. Sedaj je bilo očito, zakaj ni zasnubil Ljucinke. Revež, kako naj bi to storil, ko ni imel denarja, ne službe, ne nade na boljšo bodočnost... ?!
In Čudno; mesto da bi bila ta vest ohladila ljubezen Ljucinke in Kasije, jo je še bolj utrdila. Ženska zna poleg vseh napak in pogreškov ljubljenega možkega najti tudi dobre njegove strani. Ne eni, ne drugi ni padlo v glavo, da bi ga sumničile lenobe, nestanovitnosti, ali netrdne volje. Obe je ganila samo njegova možatost in plemenitost, česar je bilo polno njegovo srce, da je skrival pred njima svoj bedni položaj.
Od tedaj sta Ljucinka in Kasija podvojili svojo prijaznost o občevanju z medicin-cem, da bi mu zlajšali njegovo žalostno stanje. Pogosteje ste ga vabili na čaj ali na večerjo in postavljali predenj največjo čašo ali najlepše pogače. Kadar je Kasija spelda posebno slaščico — vsikdar sta zavijali kos t papir ter mu pošiljali, da je pokusil tudi on. A s tem ni se bila izčrpana Žeaska da-
velika slovenska dobrotnica.
122.000 kron za družbo sv. Cirila in Metoda!
Dne 11. t. m. je umrla v Šiški pri Ljubljani gospa Marija Vilhar roj. Škvarča, stara še le 55 let. Glasom svoje oporoke, ki je datirana z dne 6. t. m., je zapustila vse svoje premoženje, ki znaša 122.000 kron, družbi Sv. Cirila in Metoda.
Pokojnica je bila snaha slovenskega skladatelja Miroslava Vilharja in je do pred malo leti živela s svojim soprogom na gradiču Kalcu pri Knežaku. V zadnjih letih pa sta živela s svojim soprogom mirno in tiho v Šiški.
Blagopokojna gospa je bila znana kakor vrla narodna gospa, ki se v javnosti ni nikdar izticala. Poznana je bila širom Notranjske zbog svojega dobrega srca.
Skupno premoženje, ki ga je zapustila blaga pokojnica, znaša 122.412 K, ki je naloženo v treh hranilnih knjižicah. Dosmrtni vžitek obresti ima soprog.
režljivost. Prišli sta Še na boljšo misel. Po dolgem, tajnem posvetovanju sta se odloČili in Hipolit je prejel poštno nakaznico, glasečo se na 600 K. Pošiljatelj je bil neznan, a stalo je mesto podpisa: „Dolg na neoznačen čas, po dovršenih vseučiliščnih študijah."
Hipolit si je dolgo belil glavo; premišljal je, kdo bi neki mogel biti ta tajni dobrotnik ? Se mislil ni, da bi mogla to biti Ljucinka. Prvič zato ne, ker ona, kakor je bil prepričan, ni vedela za njegov žalostni položaj, ker on se je sramoval jej povedati to; a drugič, ker ni verjel, da bi si ona mogla toliko prislužiti s poučevanjem. Verjetnejše se mu je zdelo, da je mislil na udovo, svojo sosedo, ki je stanovala z njim pod eno streho in ki ga je večkrat, kadar ga je srečala na stopnicah ali na ulici, oŠi-njala s takim koketnim pogledom, da je zardel. Obadva, udova in on, sta imela isto služkinjo, a služkin sorodnik je bil njegov tovariš ; raditega se mu je zdelo verjetno, da je zvedela od tega poslednjega za njegov položaj ter mu hotela pomoči.
Hipolit je bil tako ponosen, da ne bi sprejel od nobenega miloščine, a podpore, ki mu je dana tako velikodušno, ni mogel odbiti. Okoristil se je ž njo in začet je štu-
V	Trstu, dne 14. januvarja 1911
Večna slava veliki slovenski rodo-Ijubkinji!
Dnevne novice.
—B— Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Črnogoro. Kakor poročajo z Dunaja, dovršeni so dogovori med Avstro-Ogrsko in Črnogoro in nova trgovinska pogodba bo za kratek čas popolnoma dokončana. V obmejnem prometu in sicer za Boko Kotorsko bo dovoljen Črnigori od carine prost uvozni kontingent 8000 volov in 20.000 svinj.
—B— Muslimansko ženske delavnico d. d. so osnovali v Sarajevu bosanski muslimani. Ta delavnica (tovarna) bo izdelovala nogavice in drugo razno pietea« blago. Osnovana je z namenom, da bo t podporo ubogim muslimanskim ženam in dekletom. Vlada je tozadevna pravila že potrdila.
—B— Gospodarska razstava v Pragi. —_ Osrednja poljedelska družba za kraljevino Češko prireja za dneve od 13. do 17. majnika gospodarsko razstavo v Pragi. Izloženi bodo razni gospodarski stroji in produkti. Prirejena bo tudi v zasebnem paviljonu izložba raznih znanstveni« in strokovnih kmetovalskih del.
Uzoren avstrijski diplomat. Poroča se, da misli v kratkem odstopiti avstrijski odposlanec v Argentiniji Robert plem. Schmuker. Baje je dobil migljaj, da mora odstopiti, ker se je izkazalo, da se ni nič brigal za povzdigo gospodarskega prometa med Avstrijo in Argentinijo. To se je izkazalo posebno, ko se je nedavno temu mudila v Argentiniji avstr. komisija, ki je imela študirati tamošnje gospodarske razmere, odposlanec se za komisijo sploh ni brigat ! Zato dobi mož sedaj modro polo.
Mislimo pa, da se godi gosp. Schmu-kerju velika krivica, ker on ni prav nič sjabši, kakor so drugi avstrijski diplomatje. Čemu bi moral ravno eden trpeti ? Potrebn« bi pač bila velika metla, ki bi razčistila Avgijev hlev, ki se imenuje avstrijska diplomacija !
x Trgovinske zveze z Bolgarijo. —
Trgovsko-obrtna zbornica v Sofiji je vstano-vila poseben oddelek, ki se bo pečal s pospeševanjem trgovskih zvez z Avstrif j. Omenjeni oddelek daja brezplačna pojasnila, tičoča se trgovine in obrti. Tozadevne vloge je pošiljati na Trgovinsko zboraiesa v Sofiji.	_______
Domače vesti.
Volitve v obrtno sodišče. — C. k.
namestništvo razglaša:
V	smislu ministerskega ukaza z dac novembra 1910, drž. zak. štv. 198 se iraaja za obrtno sodišče v Trstu, ki je s 1. junijem 19()8 stopilo v dejalnost, vršiti volitve nove volilne skupine v smislu §§ 1. in 2 gori navedenega ministerskega ukaza m $ 41. zakona z dne 16. januarija 1910 drž. zak. šiv. 20 (zakon o trgovinskih pomočnikih).
Te volitve se bodo vršile v drugi polovici meseca marca 1911, in natančaeji čas se naznani pozneje z razglasom, kakor je v kraju navada.
Število prisednikov obrtnega sodišča, ki jih je voliti, znaša 16, število nadomest-nikov, ki jih je voliti, 8, in število prisednikov, ki jih je voliti za v sklicno sodišče v obrtnih spornih stvareh, 8, od katerih volijo polovico službojemniki, polovico pa službo-dajniki.
Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, obratni vodje) novi volilni skupini pripadajočih opravilnih obratov se zato poživljajo, da v treh tednih po objavi tega razglasa v deželnem časniku pismeno naznanijo mestnemu magistratu v Trstu podatke, potrebne za sestavo imenikov volilcev obeh volilnih razredov, in da pri tetn"v gori označenem roku sestavijo in dopošljejo mestnemu magistratu popoien seznam na dan objave tega razglasa v njihovem opravilnem obratu zaposlenih moških in žeaskifi delavcev, ki so dovršili 20. leto svoje dobe
dirati. To ga pa ni motilo, da ne bi bil večkrat mislil na svojo dobrohotno pokroviteljico. Tajna zveza, ki ju je spajala, zdela se mu Je še lepša, nego do sedaj v njegovih očeh. Čeprav sta si bila tujca — vendar sta se dobro poznala. Za mladega možkega je bil tak odnoŠaj še bolj mamljiv, in njegovo srce se je pričelo razvnemati. Ko jo je zjutraj srečaval na hodniku, ko je bita v beli jutranji obleki, kar ji je posebno pristojalo — je zardel kakor deklica; in to je udovi ugajalo, ker odgovarjala je s posmehom na njegovo rdečico.
Ni bilo treba dolgo čakati, in spoznala sta se. Ko jo je nekoč srečal na ulici, pozdravil jo je; ona ga je nekaj vprašala in tako sta se seznanila.
Kmalo je to znanje postalo reelnejše, I h čez dva dni je že prestopil Hipolit prag svetišča, kjer se je skrivala njegova božan-sto-zapeljiva udova. Pri prvem sestanku je nekaj omenil o njeni dobroti in svoji hvaležnosti, a ga je takoj zavrnila, češ, da ne ljubi hvale, ker je to najhujše izmed vseh čustvov, ki jih more možki gojiti napram Ženski; da ima rajše sovražnikovo preganjanje, nego ljubezen iz hvaležnosti. Karmu je ona storila, ni tega učinila radi hvaležnosti.	(Pride še.)
f
V Trstu, dne 14. januvzrja 1911
»EDINOST« gt. 14
Stran lir
so že eno leto najmanj v tuzemstvu v delu in ki ne pripadajo stanu rokodelskih učencev.
Javne trgovske družbe, komanditske družbe, družbe na delnice, pridobitne in gospodarstvene zadruge, združbe, zavodi in društva morajo ob enem izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, imenovati eno ali največ dve, ki oddasta za nje glasovnice.
II. veliki shod državnih uradnikov. Iz uradniških krogov nam pišejo: Permanentni odbor državnih uradnikov in učiteljev sklicuje za nedeljo dne 22. t. m. ob 11. uri predpoiudne II. veliki shod državnih uradnikov v veliki dvorani gledališča „Eden". — Odbor bo namreč ta dan poročal svojim tovarišem o odgovoru merodajnih faktorjev na ' zahteve, ki jih je stavil I. toli burni shod v mesecu decembru na centralno vlado glede 20" , pristaniške doklade.
Ogromna vdeležba in burni prizori I. shoda nam jamčijo, da bo tudi II. shod 22. t. m. tako obiskan, da bo gledališče „Eden" pretesno. Sploh je v interesu vseh drž. uradnikov, da prihite tega dne v polnem številu na shod, kjer bomo čuli važno sporočilo, kaj se je, odnosno se namerava ukreniti glede toli opravičene naše zahteve in kjer se bo sklepalo o eventuelnih na-daljnih ukrepih in korakih.
Na vsak način je ta shod za vse državno uradništvo in učiteljstvo velevažen in bo gotovo tudi veleinteresanten.
„Krasna Lida" jutri, v nedeljo popo-ludne ob 4. uri.
„Jernej Turazer", sloveča delavska igra, jutri ob 8. uri zvečer.
„Krasna Uda" vabi posebno oddaljenejše občinstvo, ki mu je bolj prikladna popoludanska ura.
„Jernej Turazer" bo zanimal posebno1 delavce, radi česar pričakujemo polnega i gledališča.
Pa tudi predstava Jerneja Turazerja" konča še pred polenajsto, tako, da se oddajjenejši še lahko poslužijo tramvaja.
Žaljivo postopanje s potniki na drž. železnicah. Dne 8. januarija sem se vozil v Kanal. Medpotoma sem se seznanil z nekim gospodom, ki me je vspodbujal, naj si ogledam velikanski železniški most v Solkanu, to krasno delo stavbene umetnosti. In res sem na kolodvoru v Gorici izstopil v ta namen. Povrnivši se ob 7. uri zvečer na drž. kolodvor v Gorici sem zahteval v slovenskem jeziku vozni listek v Trst. Dobil sem listek in ga plačal pošteno ter odšel v eakalnico III. razreda. V moje presenečenje pa je prilomastila tjakaj dotična blagajni-carka (menda gospa Strel) in je, naprej po italijansko, potem po nemško zahtevala od mene, naj jej izročim legitimacijo. Na moje slovensko vprašanje, čemu da zahteva to, je odgovorila razburjeno in zopet po italijanski, da mi je dala listek nekega vojaka. Pokazal sem jej listek, ki mi ga je izročila pri blagajni, in jej dokazal, da je pri meni v redu. A mesto da bi se bila na to — kakor je dolžnost izobraženega človeka — uljudno opravičila, je viharno odhrumela, preklinjaje po italijanski. Oni gospej bodi povedano: če je že pozabila svoj materini jezik, ali se ga sramuje — pa vsaj s primerno uljudnostjo naj postopa s slovenskimi potniki.
N. D. O. sklicuje za nedeljo 15. t. m. ob 3. uri pop. sestanek v Gabrovici pri Komnu v svrho ustanovitve podružnice N. D. O. Vabljeni so tem potom vsi delavci iz G a b r o v i c e, naj se udeleže sestanka v polnem številu.
Javni shod N. D. O. v Skednju. V
soboto dne 14. t. m. se bo vršil v Skednju v prostorih gostilne „Gospodarskega društvo" javni shod. Začetek ob^ 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi tovariši iz Skednja in bližine, da se udeleže tega shoda, posebno so vabljeni delavci Skedenjci, da se istega udeleže polnoštevilno.
Zveza jugoslovanskih železničarjev
nas opozarja, da je včerajšnje vabilo na ustanovni shod krajne skupine „jugoslovanskih železničarjev" za soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu „Europa" — mistifikacija, ker rečenemu odboru ni nič zmno o ustanovitvi kake take skupine. Opozarjamo, da se je v naslov včerajšnje notice vrinila tiskovna pomota, ker v i okopi su je stalo: Zveza južnih železničarjev (in ne jugoslovanskih), ki je pa uradniško društvo.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 5* Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, zmerni vetrovi. Padavine.
SLOVENCI! Govorite na sekcijah za ljudsko štetje samo slovenski!
Naše gledališče.
V	nedeljo ob 4. uri popoludne
„KRASNI L1DA",
predpustna burleska s petjem, godbo in plesom. Prilomasti tudi velikanski slon, ki bo pel in plesal.
* * *
V	nedeljo ob 8. zvečer
„JERNEJ TURAZER".
sloveča drama iz delavskega življenja Ta izborna igra bo zanimala vsakega, ker je lepa, prikupna in jedrnata.
Vse uloge so v najboljših rokah. Nastopi tudi gospa Germekova in sicer v vlogi žene Turazerjeve. V nedeljo zvečer bo torej v našem gledališču časten večer, delavski praznik, proslava socialne pravice in resnice.
* * *
Danes, v soboto zvečer ob 8. pevska vaja za možki zbor „Dramatičnega društva".
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes, kakor častni večer gospe Ester Mazzoleni, repriza Spontinijeve opere „La Vestale". Izborna umetnica bo med akti zapela par arij. — V nedeljo Puccini-jeva opera „Manon Lescaut".
POLIT. ROSSETTI. Cirkus.
EDEN. Varijetetna predstava.
Tržaška mala kronika.
Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob eni uri je ognjegasca Henrika Oru zadela kap; bil je nekaj minut kasneje mrtev.
Nesreča na delu. — Karo! Gombač, star 14 let, ki dela pri gradnji nove hiše v ulici G. Vasari št. 6, je padel včeraj z odra, visokega štiri metre. Dobil je precej težke poškodbe. Spravili so ga v bolnišnico.
Goljuf v luknji. Včeraj smo poročali, kako sta dva lopova ogoljufala črnogorskega delavca Ivana Cukič za 150 K. Včeraj zjutraj je policija ujela enega izmed lopovov, namreč 35-letnega kuharja Mateja Mikulića. Deloma je isti priznal.
Koledar in vreme. Danes: Hilarij, -šk. — Jutri: II. ned. po sv. 3 kraljih. Ime Jezusovo.
Društvene vesti.
Ker je igra „Mutast muzikant" J.
Stoke, uprizorjena na Opčinah na „Silvestrov večer", razveselila vse občinstvo, je splošna želja, da bi to igro uprizorili še enkrat. Zato sta društvi „Zvon" in „Sokol" sklenili, da ponovita to igro v nedeljo 15. t. m ob 4. uri popoludne ob znižanih cenah.
Ob enem se tem potom iskeno zahvaljujemo g.u J. Stoki na brezpogojnem dovoljenju za uprizoritev njegove igre.
Pevsko društvo „Zvon" na Opčinah, bo imelo v torek 17. t. m. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Veselični odsek telovadnega društva „Sokol" v Trstu naznanja, da se vrši drevi ob 9. uri plesna vaja pod vodstvom brata prof. Umeka, pri kateri se poučuje „Moravska beseda", ki se bo plesala na Sokolski maškaradi. — Vsi prijatelji plesa dobrodošli!
Vaja za novi ples „Slovanska zveza"
se vrši jutri v Čitalnici pri Sv. Jakobu od 3. do 5. ure pop. Od 5. ure naprej do 9. se vrši ples kakor po navadi. Vabimo posebno šentjakobsko mladino, naj se vdeleži teh vaj polnoštevilo. Ob enem pa vabimo ljubitelje domače zabave, da se v velikem številu vdeleži jo plesa, ki se bo nadalje vršil vsako nedeljo in praznik v Čitalnici. V soboto 28. t. m. veliki društveni ples v dvorani „Trg. izobr. društva".
Zavarovalnica goveje živine za vasi Prosek-Kontovelj vabi svoje ude na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 15. t. m. ob 1. uri pop. v „Gospodarskem društvu" na Prošeku.
V nedeljo priredi N. D. O. javni shod v Dolini. Začetek ob 4. uri popol. Naznanja se tem potom vsem Dolinčanom, Borštanom in Ricmanjcem, da se udeleže tega važnega shoda.
Odbornike „Pogrebnega društva" pri Sv. Jakobu vabim na sejo, ki bo v danes ob 8. uri zvečer v prostorih „Konsumne zadruge" pred cerkvijo. Poživljam tudi vse člane, da poravnajo zaostalo mesečnino. Ker se imajo sklepati računi, prosim radi tega gotove udeležbe vsega odbora. Konečno vabim, da bi na novo vstopilo v to prepotrebno društvo čim več novih členov.	Predsednik.
Veliki kinematograf „B6LV6D6RE"
Sffl TRST - ulica Belvedero štev. 10 - TRST
Program: Sobota 14. in Nedelja 15. januvarja: 1) Boby riše (komično - fantastično). 2) Nova Mesina. 3) Sherlock Holmes (dramatična novost). 4) Pes, ki doji (zelo komično).
V soboto 21. in nedeljo 22. t. m. VELIK NOV PROGRAM.
W Odlikom pekoma In sladftlfarna
z zl»to kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi
t Londona leta 1909
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
trikrat n* dan svež kruh.
Frodajalnics je tudi dobro presKrbljena z vsakovrstnimi blškotl posebno za čaj. Ima razna fina Tina ln likerje v buteljkah In fine de$ertoe bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne ttiite, ki okate itd., kakor tudi vre predmete za speči. Ima tudi raj fine jšo moko Iz najboJjSib ulinoT S^F* po aajnižji ceni. ^ lir tip lat t s pcslrržtt ca <lcm. — Priporoči fllftLft fliftelf se slavnemu občinstvu z odličn. epe Stokanjem VlIlilU jfltlll
Veliko Izbera močnih hlač, 1 srnic Itd. za delavce. 1
Ali' Artisiano
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapone
Krojačnica__
Izdeluje po najveščem kroju In po zmernih cenah. Bogata izbera
tu- in inozemskega blaga.
Anton OroBser
TRST, CORSO 21, II. nad.
Y zeaujarni in slailčM
vogal uL Gbega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice.
CENE ZMERNE. =
E
3E
M
■ ■■
Aetl Spum&nte, Refoik, zagrebški Pelinkovac in SokoL Posebne vrste: Rose
po najzmernejših cenah.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur 4 v Ljubljani.
Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 3 kontoristi, 0 poslovodja, 5 pomočnikov me* šane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 0 pomočnik manufakturne stroke,
1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 0 blagajničarka, 0 kontoristinja, 5 prodajalk, 11 učencev, 0 učenka, 1 potnik, 0 korespondent, 0 skladiščnik.
Službe iščejo: 3 knjigovodja, 0 skladiščnik, 4 kontoristi, 2 poslovodja, 3 potniki, 21 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov Železninske stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 16 pomočnikov Špecerijske stroke, 5 pomočnik, modne
in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 13 blagajoičark, 15 prodajalk, 2 korespondenta,
4 učenci, 2 učenki.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Si Ivi o Borbes
Trst, ulica Caserma Ste v. 6, Trst
ima na prodaj
vsakovrstne konfekcije
kakor na primer: srajce, ovratnike, nogoviee, spodnje hlače, platno, bombaževioo in različne droge drobnarije. Vse to po najniijlli cen&h.
Trst, ulica Caserma štev. 6, Trst
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRIA".
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvo, dz sem odprl gori imenovano gostilno y BARKOVLJAH
na obrežju Štev. 132. Tcčim samo pristna domaČa vina ln prodajam: Belo pO 96 stot. liter Crno po 96, Drsheijevo pivo v stakli po 32 st.
Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica.
Mariala in vsakovrstni likeri. Kuhinja Jo vodno preskrbljen* z gorklml ln mrzlimi jedili
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom:
svoji k svojim ! Vtkoslav KKljaaflfc
Koncipijenta
če možno s substltudlsko pravico
sprejmem v svojo pisarno. Vstop, - plača in drugo po dogovoru. -
Ponudbe na: Dr. FRAN NOVAK
odvetnik v Ljubljani.
3E
ALEKS. FRANC MAYER - TRST
žgalniea ka^e
TELEFON 1743. STsJboUftl vir ze dobivanje peftene kave.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
izdiranje zobov brez SSS vsake bolečine
Dr. J. Cermak V. Tuscher
: zobozdravnik : koncesij, zobni ?elutt
- TRST -
ulioi. delle. Gaserm& 4t. 13« IX. n.
Čevljarska zadruga v jVfirnu
- —	= pri Gorici	s====
Prodalolnlco feolleo o Trsta ola Barrtera oeeehla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi-močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri ln tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje četlje tudi za c. fcr. tojno armado > popolno zadoioljstio.
Goljufija v blagu in izdelovanju Je izključena.
Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuk! iz klobučerine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
EmporJj kap za potovanje in za šport.

» EDINOST c št. 14.
V Trata, 14, januvarja 1911
Pevsko društvo ,Trst". — Društveni edsek priredi v nedeljo 15. celodneven peš-klet. Zbirališče kavarna Commercio ob 7. ki pol. Odhod ob 8. in pol zjutraj.
Mar. del. organizacija.
Grupistom iz svobodne luke ( Ne pozabite, da bijejo Vaši sotrpini premikati »kupen boj z upravo javnih skladišči Ne pozabite, da ste tudi Vi — izkoriščani delavci I Ne bodite — krumirji! 2
DAROVI.
— Za božićnico podružnice družbe CM. na Greti je nabrala g.ca Milka Katalanova ■ted gosti v gostilni „Konsum. društva" v Rojanu K 47 57. Darovali so sledeči gg.: dr. Anton Vagaja, Schrey, Peter Jelušič, Anton Bremec, Kjuder, Cegnar, vsi po 2 K. Vijan K 137, Pertot, Levak, Josip ZniderŠič, Pavel Čok, Skerjanc, D. Bandel, J. Ko-motar, Snidersich, Vončina, Svetličič F., A. Knafelc, Maurič, J. Bandel, Železnikar Joža, Zobec, Kovač J., Forcesin, Žagar, Maks Potreba, Rome, Udovič, Josip Ferluga, Cerny, Jenko Franc, Rupel, Sila, Branko, Žerjav, Matičič, vsi po 1 krono; A. LegiŠa 1 K 30 st., Ferluga L. 80 st., Okoren Josip •0 st., Cink Fran, Venutti Jernej, Gerbec po 40 st., N. N. 30 st.
Vesti iz Goriške.
Piva so popili v Gorici meseca decembra 622 hI.
x Nesreča v Podgori. Delavec Fran Fontei iz Krmina, zaposlen v podgorski papirnici, je nameraval skrajšati pot v tovarno tako, da je preskočil neki zid. Pri skoku je pa padel v neko turbino. Po dolgem trudu se je posrečilo potegniti ga iz ftarbine; pri tem je zadobit globoko rano ■a glavi in je bil nezavesten. Prenešen v bolnišnico je končno prišel nekoliko k zavesti, vendar se zdi, da si je pretresel ■ožgane.
x Mesa so povžili v Gorici tekom meseca decembra 1910 12.677 kg v nadrobni prodaji, razun tega v večjih partijah še 176 volov, 13 konj, 316 prašičev in m 273 telet.
x Argentinsko meso je došlo v Gorico v sredo z večernim vlakom. Meso se ■ahaja v prav dobrem stanju. Razlikuje se •d domačega mesa v tem, da ima jako »nogo loja. Pri 1030 kg je 117 kg loja.
Na Ribjem trgu je včeraj pričela prodaja argentinskega mesa ob 7. uri zjutraj. Maval je bil velik, a — druge mesnice pa prazne. Kdor le zmore, kupi že iz radovednosti nekaj tega mesa. Sprednji del stane K 1'40, zadnji del K 170 kg.
x Shodi radi ljudskega štetja se bodo vršili jutri 15. t. m., in sicer v Gorjan-*evi krčmi na Komu, v Batičevi gostilni bkzu „bajte" v Rožni dolini; v gostilni Petra Bitežnik, cesta Novi most. Vsi ti škodi bodo popoludne ob 4. uri.
V ponedeljek 16. t. m. bosta ob 8. uri zvečer dva shoda in sicer pri Volcu na Jlvinskem trgu in pri Moserju na Placuti.
Na teh shodih bo pred vsem govora o len, kako se je vesti Slovencem nasproti vagistratovim revizorjem.
Iz Gorice. Ozirom na namen uve-4enja novega urnika na sodiščih v Trstu tožijo prizadeti o krivici, ki se godi nižjim uslužbencq£ na sodniji že vsled nizkih plačil, a bi se še povečala po uvedenju novega urnika. — No, v Gorici je stvar še hujša.
Mesto Trst je pomaknjeno v prvo pla-dino vrsto, dočim je Gorica v drugi. Meščanstvo tega ne ve, a mi občutimo dobro, ker nam dajajo toliko vinarjev na dan ma-■je, nego onim v Trstu. In zakaj to? Zato, ker je v Trstu večja draginja nego v Gorici — pravijo. Mi pa pravimo, da je v Gorici draginja ravno taka, ali pa celo, razmeroma, Še huja.
To pa je res: nam ne prete s podaljšanjem uradnih ur! A to iz jednostavnega razloga : ker te ure trajajo itak že, od 8 — 12. dop. in popoludne od 2—6. Človek bi se res za potrebo ozrl po kakem postranskem zaslužku, če bi bilo to možno po 8-urnem delu — se Še pehati za kruh in si kvariti oči.
Poleg tega so ubogim oficijantom po-Ij&ali še po 1 uro na teden katere, ne popuste, pa naj bi se tudi prosilo celo na ministrstvo.
Tu pa tam vstopa v sodno službo človek, ki je bil rojen v srajci in prinesel seboj na svet kak stotak; tak navadno lahko »olči. Ali drugi so reveži, ki jih često niti na stanovanja nočejo, ker vedo, kakoršnega plačevalca bi dobili. Kadar pa je izpražnjeno tako mesto kancelista oglaša, se jih sto.
Bilo bi res skrajni čas, da bi odpo-■cgli tem kričečim razmeram.
Goričan.
Bralno in pevsko društvo „Zarja"
v Koprivi bo imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 15. t. m.
Gospodarstvo.
—B— Kartel producentov steklenih plošč. Kartel producentov staklenih plošč,
ki je koncem leta prenehal, je zopet obnovljen. Avstrijskim producentom so se pridružili tudi ogrski producenti. Cene v Avstriji ostanejo začasno enake, dočim bodo na Ogrskem zvišane.
—B— Zvišanje cen petroleja. Cene amerikanskega petrolja so poskočile od M. 620 na M. 650. Gališki petrolej P isto tako poskočil.
Ofl hlftl belega in 18 hktl. črnega prve vrate IIKila okoličanskega vina je na prodaj. — Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti.	65
lilo HI prašiči se vdobijo ▼ okolici. Naslov pove ITI I ali I Inseiatni oddelek Edinosti	64
Pol* vnlnv ml*dih za mesarja ali za vprego lai VUIUV bo proda. Naslov pove Inaeratni
PRODAJALNA
oddelek Edinosti.
tU Mali oglasi
po E 3 60 liter, pošiljam proti povzetju; večje množine po dogovoru. Za pristn >«i jamčim. — Leonhard Dal —Lin« Razdrto.	30
Brinjevec
Tamburice
bje eo na tamburati
prodaj? Kupijo jih r Sežani.	83
Pralnica in svetlolikalnica ..
F. SAMOKEZ. ulica Cecilia 14, pritličje. — Telefon Stav. 22—69. Per lo, obleke, bluzo, zastorji. Snažijo ae z n»j večjo skrbnostjo in varovanjem.	90
Upam postranski zaslužek za dopoldan. — Fo-IObbIII nuite pod .Uradnik" *	*
delek Edinosti.
Ioseratni cd-82
Antonso Alberti
zavod za izdelovanje in barvanje kožuhovine — Trst, ulica Ponziaaa 665, Telefon 23—55. Zaloga in in bognta izbera vsakovrstnih kožuh o vin. Pie vnema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrst kožnhovine.	j
Inoin Q+nlfa mizarski mojafcer, Trst, ulica! JUol|l O UJI I a Belvedere Stev. 8 izvršuje' vsakovrstna mizarska deia.
(i
Slovenci!
Obrnite ae do dobroznane trgovine z oblekami
ffALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst ulica Siosne Carfncci St. 40 mi Torrenle)
kjer dobite velik Izbor Oblek ia tnkenj za molk«t dedke Ia otroke sa nastopajočo sezono po sledečih cenah:
Obleke Iz poluvoloe ia Kaagarna za aieiks od K 15—52 Obtoke „ „ „ „ „ „ „ 10—30 Obleke „ „ ia etreke...... „ 4—16
Suknje, kožuhi z ovratnikom iz prave kožnhovine a dečke, pelerine iz Lodna po cenab, da ae ni bati nikako konknrenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. • Is vrtnje se delo tudi po meri.
Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : blače. srajce, pletenice itd. itd.	Postrežbe solidna.
ALU CflTA' DI TRIESTE
Trst, ulica Giosne Cartei Štev. <0 (prej Torrenie)
manufaktur. blaga
Izbera fuštanja, borgeta, perila In drobnarije za šivilje
_ FRAN KOC1JAN
hočete se oble« j Trst, ulica Molin a vento Štev. 17, Trst po ceni?
Pristni, dober brinjevec
Lovru Šibeniku v £iiki pri Ljubljani.
se vdobi
:::: pri 1681
z vodo, soba in kuhinja, se oddajo v najem z 20. t. m. v ulici Ponzianino (sv. Jakob) 5t. 9. - Renato dtolfa, II. nad.	22
Več stanovanj
rp redna deklica za vse, ki govori tudi nemško Nastop takoj. Natančnejše v zalogi piva Volpicb. ul. Oarradori 1._69
Išče
Novo hišo z vrtom
katero sem sezidal v obližju postaje sv. Luc'ja-'iolmin za-?e, prodam radi družinskih sprememb. Cena SG00 krcn. Hiša s 5 sobami, kuhinjo, kletjo in drugimi prostori nudi udobno letovišče, ali gosposko st: novanje, primerno za duhovnika ali uradnika v pokoj o. — Ignacij Bajt, e. kr. učitelj, Gradišče ob Soči. Pojasnila daje tudi g. Fran Bajt, nadoČitelj v Solkanu pri Oorici.	52
ŠOLA ZA JEZIKE
Polyglotte
Nora metod* za cacCenje m od srn i h jesikov.
Izvanredno ugodna prilika!! I
Nemško . 8 le'cclj Kron 4 f 0ye ... |ekcij, Fraeooske 8 lekcij Kr«. 6 aki . ted(HJ Angleško . 8 ekcJJ Kros 6 {
Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9L
BkTnatelj Uatnik Prof. Paole Marquardt.
Umetni: fotogiuEKnl ® atelje
pri sv. Jakobu - TRST.
ulioa Rivo itev. 42 (pritlifija)
Irrrtuje nas o fotujrmMao delo, kakor tudi razglede, pcaaetke, notranjost lokalov, porcelan«« j>io46a sa ▼takorntne ipomes'k« Itd. Ul. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Sadi adobno«tl F. N. naročnikov ■prejema naroć'oe In Jth levrlaj« na doma, eventuelno tudi aun»J mesta.
■ISHiBIBSCŠRi
ODLIKOVANA H
tržaška prodajaln. oM
ULICA GI08UČ CARDUCCI ŠT. 21
Baznn različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po n*Julijih cenah, se prodajajo tudi po izrednih cenah :
Usnje Bozeelf s trakovi . . . . po K 10*— Usnje Boscalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf oblika Derby . po K 10 50 Usnje Boxcalfzzaponaini Triuraph po K 10 50
Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrste
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
se
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu)
Priporoča trojo FSKABIO ln 8LAŠĆIOABSO Vtekrat na dan aveć kruh ln ilaiflce. Zaloga moke ▼make vrate la prvih mlinov. Likerji ln vino v »ie-klealcah. Poatrelba na dom. — Priporoča tndi stojo
staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo Št. 6 (vogal Concordia)
katero vodi gospodar aain.
---"
ia
Velika prilika!!!
Odprl sem v Trstu
v ulici Commerciale 3
svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami
za modke in ženske. Prodajal bom tudi maje ia »o-govice, perilo v^ake vrste in manufakturno blaga. Imam veliko zalogo črevljev za možke, ženske in •troke. Solidna postrežba. CENE JAKO NIZKE.
Priporoča se	HAMMlJK.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišče
cd- Salar
Marije
z
Ponte delta Fafcra 2 j el. Posie ftceve
:voaal Torrente)	Allj »tt:a di 1 oefira
Velik Szbor iz^otuvijcciii oblak za mi tke tc tiečk« k-: V.Liai ia olrote. Povržciti, močno jope, kakor tudi rjzuia palctotov. Oble-ire ss dom *a delo. Deiarski atIfkf. Tirelski loden. SepiemoČljivi pla^fit (pi-stnl ^DgkSkl). 8paoljaiitet&: tiago tu- hi inocemasih tovarn. Izgotovijajo se obleke po meri po najnovejli c;odi, točno, Rciidno in eieg&stno po nlzkifj «-nab
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TBIT — ULICA FASHETO ŠT. 13
Tovarna cementnih in glinastih izdelkov
v Ilirski Bistrici
priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne cevi, tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, ra-grobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnjice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost izdelkov je izborna.
Postrežba: točna.
CEHE ZMERNE.
Ep=	»
,1 TEODOR KORN
Trst, uL Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
£ PREJEMAJO SE TSAKOVESTNA DELA IK POPRATE *.- PO HIZKZK CEVAH.
:: Delo dobro in zajamčeno. Telci. 25-26. □ Poslovodja: Fran j t Jenko.
II
a i
Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo ln drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque it. 8, Trst
(Nasproti Cafle Centrale)
Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga
Ulderico BasEO
Zrst, nlica farneto 14
Blago vedno sveže
in cene zmerne.
'II
Hov Ml2l p"! ■ sy. lunno
Luigi BRAIDOTTI
Velik izbor /raseoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vio. Bordeaaz Burgunder, renskih vin, Moseila in Chianti. Huoi,
konjar, razna žganja ter p^ebni pristni Uopmovec, Via S. CilliaO Št H57 (Sv lV£n«) TfSt shvovec in bnnjevec. Izdelki I. vrate, aoaii iz do-	v
tičaih krajev. Vsaka narodba se takoj izvrSi Kazpo-
Biija se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.

Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
lsbor razne svinjine
n sira, kakor tudi piva, vina in likerjev a pcs:?ežbo
Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoči.
Pošilja se po pošti franko na dem. ::.»
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
— ulica Giulia it 25.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.
Mcnlca za civiliste in oolake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, H. n.
Priporoča ee slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blag* prve vrsti, dela solidne, eene zmerae.
m	—1
gsaKss&zsš
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št. 49 (vogal Piazza C. Goldoni) Telefon 1402
P" Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izrrčitev pm pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne ^ P voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate g Črno-srebrne. beto-zlate itd. Prevaža mrliče na vse W dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt JfS vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni svežih cvetlic, porcelane, perle, metala T8£ MRTVAgftE FBEDH£TE. - Cene ugodne.
j
2B5552S2SS® S KSS
•v
Cesky hostinec v Terstu
nila Meridionale
Via Belvedere
Češka gostilna v Trstu
I <Ne vi jamica ^Alla Sartorella", Trst
I ^__vu	v^nomi iT. it («a»fitx »lapćiOame oattd	_
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in ge^ cene
zmerne.
1