•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ
Koroška I, tel, 04/280 16 00
- ■ ■ ■__,_____..__....................
GBD	Koroška 33, 4000 Kranj tet.: 041 2H0 10 40, 2S0 10 17, 2,SO JO W faks: 041280 1012 www.fihd.si, inJbUi gbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	vattutst i straktiviiitsl i donosnost
menjalnice - exchange
tel. 04 I 23 60 260
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE"
Gorenlska^Bank«
titinkit .i iio.iliihom
http://www.gbkr.si
Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 75 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 25. septembra 2001
Svetovni prvak - 21-letni Škofjeločan Damjan Sofronievski, balinar z jeklenimi živci, se je takoj po sobotni zmagi v natančnem zbijanju na balinarskem svetovnem prvenstvu v Kranju znašel na ramenih navijačev, oče Sašo ga je oblil z zmagovalnim šampanjcem. • Foto: T. Doki
Poljanci naj se izkažejo
Vrsta prireditev ob 150. obletnici rojstva slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja, ki so jih pripravili v njegovih rodnih Poljanah, pa tudi širše v občini Gorenja vas - Poljane, je seveda večkrat pogrela vprašanje žalostne usode Tavčarjevega dvorca na Visokem, ki sameva zaprt že dve desetletji. Nekdanja občina Škotja Loka je sicer poskrbela, da je bil dvorec in gospodarsko poslopje ob njem popravljen vsaj do te mere, da ne propada naprej, da ni celo ogrožen njegov obstoj, vendar nujne oživitve ni dočakal. Prav toliko časa se namreč že neuspešno išče način, kako ga odpreti z dolžnim spominom na velikega moža. Neuspešno je bilo vodstvo nekdanje velike občine Škotja Loka, pravzaprav žalostni pa so poskusi tudi vodstva nove - manjše občine Skofja Loka. Ideja o duhovnem središču ljubljanske nadškofije se je umaknila streznitvi, da tako središče le ne spada v nekdanji dom liberalnega prvaka, ideja o šoli za ravnatelje je propadla tudi kot politična "revanša" za odstop od prve. Nobena skrivnost namreč ni, daje bilo prostorsko in lokacijsko urejanje Visokega, ki je v pristojnosti občine, vse prej kot naklonjeno uresničitvi ideje o šoli. Tudi ponudba domačina, ki je ponudil velik vložek tujega kapitala, ni bila niti resno proučena. Ob premisleku o tem, zakaj se danes morajo pred zaprtimi vrati Visoške domačije obračati stotine, če ne tisoči otrok na šolskih ekskurzijah, se marsikdo vpraša, ali ni bil storjen izviren greh pri oblikovanju novih občin, ko je Visoko pripadlo občini Škotja Loka v nasprotju z vsemi merili, logiko in zgodovinskimi dejstvi. Spoštovana ni bila celo meja župnije. Greh zato, ker so letošnje prireditve potrdile in dokazale, da Ivana Tavčarja primerno spoštujejo le Poljanci, saj se na njegovo obletnico niso spomnili niti Škoijeločani niti Slovenci. Občina Škotja Loka je s svojo nedejavnostjo in neprimernim odnosom dokazala, da si Visokega ne zasluži, in ponižujoče za Slovenstvo in njegovo kulturo je sedanje prerekanje in pritlehno govoričenje o lastniških deležih na Visokem. Vse, kar je bilo storjenega, smo plačali vsi, zato lahko zahtevamo, da se kaj napravi. Naj se izkažejo Poljanci!  • Štefan Žargi
Rožančeva nagrada Iztoku Geistru
Volčji Grad pri Komnu - V soboto so na Rožančevi kraški domačiji v Volčjem Gradu podelili letošnjo nagrado Marjana Rožanca. Sklad, imenovan po njem, jo podeljuje najboljšemu izvirnemu esejističnemu delu, izdanemu v zadnjih dveh letih. Komisija, ki ji je predsedoval Aleš Berger, je izbrala esejistično zbirko Iztoka Geistra Levitve. Iztok Gei-ster je sicer po stroki naravoslovec, strokovnjak za ptice, a tudi plodo-vit pesnik, med drugim je v šestdesetih sodeloval s skupino OHO. V zbirki literarno filozofskih esejev Levitve domiselno združuje obe področji. Geister je po rodu iz Kranja, več let pa živi na Krasu. • I.K.
Priložnost za slovenska podjetja
Kranj - "Jugoslovanski trg je za Slovenijo velika perspektiva," je na včerajšnjem poslovnem srečanju gorenjskih gospodarstvenikov z direktorji petnajstih podjetij iz subotiške regije v Kranju dejal Roman Veras, samostojni svetovalec Gospodarske zbornice Slovenije za območje Jugloslavije, in poudaril, da gospodarstvo stopica pred politiko ln da ni nobenih zavor za sodelovanje z gospodarstvom Jugoslavije oz. Srbije. Razmere v Jugoslaviji se normalizirajo, predlog zakona o lastninjenju družbenega premoženja v Srbiji pa domačim in tujim podjetjem in posameznikom omogoča, da lahko kupijo kar 70 odstotkov vrednosti podjetij, torej tudi kontrolni paket. Medtem ko se prodaja slovenskih podjetij na trge nekdanje Jugoslavije in tudi na območje subotiške regije povečuje, bo za nadaljnje gospodarsko sodelovanje med ^lovenijo in ZRJ pomembna sklenitev številnih sporazumov, med ka-enmi je po Verasovem mnenju na prvem mestu dogovor o vračanju
°venskega premoženja v Srbiji in srbskega v Sloveniji. • CZ.
Nova cesta tudi spomenik devetnajstim mrtvim
Kranj, 25. septembra - Pred dobrima dvema desetletjema so mediji poldrugi kilometer dolgo Jezersko cesto, ki vodi skozi Primskovo in Gorenje, poimenovali "cesta smrti". Na njej je doslej umrlo devetnajst ljudi, večinoma pešcev, nemočnih v boju z motornimi vozili. Nekoliko redkeje je smrt kosila šele odtlej, ko je bila mimo Kranja in Primskovega do Bri-tofa speljana nova državna cesta. Res samo redkeje, saj je pred slabimi štirimi leti na Jezerski cesti v Gorenjah padla zadnja žrtev, komaj sedemnajstletno dekle.
Razširjena Jezerska cesta z obojestranskima pločnikoma, ki so jo po osmih mesecih gradnje za promet uradno odprli v petek popoldne, je tako za voznike kot pešce zato res velika pridobitev. Gradnja je stala 685 milijonov tolarjev, od tega občino 429 milijonov, s čimer je največja občinska naložba v treh letih župano-vanja Mohorja Bogataja. • H. J.
Odprta vrata
Mobitel
Vabimo vas, da nas v sredo, 26. septembra, in v četrtek, 27. septembra,
med 8. in 19. uro obiščete in ob pomoči naših prijaznih svetovalcev spoznate nove storitve in izdelke mobilne telefonije ter razrešite morebitne zanke in uganke svojega mobilnika.
Deležni boste tudi posebnih ugodnosti: 25 odstotkov popusta pri nakupu kateregakoli mobilnika iz naše redne ponudbe ter dodatno Moblkartlco pri nakupu kateregakoli Moblpaketa. Za povrh pa vsi kupci dobite še Mobimajlco.
Veseli bomo vašega obiska!
Kranj Koroška 27
04 20 15 000     041 700 208
@
SVOBODEN     KOT PTICA
WWW.MOBITCU.SI
Lokalno in globalno.
9770352666018
IZ POLITIČNIH STRANK
Afganistanska vprašanja
Branko Grims, državni svetnik SDS
Angleški igralec Peter O'Toole je nekoč o Murphyju ("Če gre kaj lahko narobe, bo tudi šlo.") dejal: "Ta človek je bil optimist!"
Kar deset dni je potrebovalo slovensko zunanje ministrstvo, preden je oblikovalo pozitivno stališče, po katerem bo tudi naša država aktivno sodelovala v protiteroristični koaliciji. To priča o zakulisni borbi v vrhovih slovenske politike, katere odsev je tudi poplava kvazi-znanstvenih prispevkov, v katerih raznorazni "strokovnjakarji" sproščajo negativni naboj do vsega, kar počne sedanji ameriški predsednik; prizadevanja mednarodne skupnosti za odstranitev metastaz terorizma pa izkoriščajo za propagando proti zvezi NATO. Njihova sprevržena ideološka manipulacija: "Pod Clintonom se to ne bi zgodilo, kriv je Bush... ". V resnici se demokratični svet lahko le zahvali Bogu, da je prišlo do menjave v ZDA in da so danes v Beli hiši republikanci z g. Bushom na čelu. Clinton je namreč ob terorističnih napadih reagiral skrajno površno ter se zadovoljeval z izstrelitvijo nekaj raket na Kabul in Sudan. In kdor seje veter, žanje vihar. Priprave na takšno operacijo, kot so jo izvedli teroristi, trajajo nekaj let, zato je očitno, da je bila sprejeta odločitev teroristov o napadu še za časa Clintona... Republikanci ravnajo bistveno drugače, saj namesto lahkomiselnega Clintonovega "raketaškega sobranja ZDA" uveljavljajo odgovorno politiko povezovanja mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu, kar je edina pot, ki dolgoročno lahko prinese uspeh, seveda ob pogoju, da se uporabo vojaških kombinira z drugimi, predvsem političnimi in gospodarskimi sredstvi, ter začne odpravljati tudi vzroke za nastanek terorizma.
Proces boja proti terorizmu bo dolgotrajen in kaj lahko se zalomi že na prvem koraku - v Afganistanu. Cilj teroristov (žal ponekod že dosežen) je namreč zasejati sovraštvo med ljudmi, ki spoštujejo krščanske vrednote in ljudmi islamske vere. Ljudje, ki svoj bes slepo uperijo proti drugače verujočim (na primer islamu kot veri), zato storijo teroristom največjo uslugo! Islam uči, da kdor ubije enega nedolžnega, je ubil vse ljudi; vse drugo je njegova zloraba. Smešno je, kako velik del novinarjev ugiba, kdo je še za Osamo bin Ladnom. Odgovor: denar. Voditelji terorizma so namreč svoj zločin izkoristili tudi za ustvarjanje profita. To so storili preko obsežnih rezervacij delnic podjetij, katerih vrednost se je po terorističnem napadu na ZDA bistveno spremenila. S tem je postalo očitno, da glavni strategi mednarodnega terorizma zgolj izkoriščajo fanatične vernike za svoje osebne, povsem posvetne cilje - oblast in denar. Teroriste, ki gredo v svoji ideološki zaslepljenosti brez pomislekov v smrt (prepričani, da je to bližnjica med gole "huriske", ki jim bodo služile vso večnost), bi spoznanje o tem, da nekdo, ki mu zaupajo, "sveti boj" izkorišča za pridobivanje navadnih (kapitalističnih) osebnih koristi, najbrž zelo ohladilo v njihovi vnemi. Tdfla demokratični svet nima prave možnosti, da bi jih s temi dejstvi seznanil, saj s sovraštvom prepojeni ljudje še tako prepričljivim materialnim dokazom ne bi hoteli verjeti. Tudi Osama bin Laden manipulira z islamom. Na čelo talibanov, katerih pohod na oblast je sam financiral, je postavil mulo Mohameda Omarja in se poročil z njegovo hčerko. Sedaj ima status sorodnika in gosta obenem, zato so ga verni Afganistanci dolžni braniti z lastnim življenjem...
Nekaj dni pred zločinskim napadom v ZDA so privrženci Osame bin Ladna v samomorilskem bombnem atentatu ubili legendarnega Ahme-da Šah Massuda, ki je bil nekoč vojaški poveljnik Afganistancev v vojni proti Rusom. To dokazuje, da so predvideli naslednji korak in da so hoteli preprečiti, da bi ZDA znotraj Afganistana imele zaveznika, na katerega bi se lahko oprle. Ker je šlo očitno za dolgoročno načrtovanje, se odpira vprašanje, kaj so predvideli kot svoj naslednji korak. Tudi najbolj srhljivi scenariji niso izključeni, na primer uporaba kemičnega orožja ali pa, da bi se aretirani teroristi tik pred zajetjem sami okužili z biološkim orožjem, ker bodo domnevali, da jih bodo (takoj) odpeljali na sojenje v ZDA... Posredovanje mednarodne skupnosti proti teroristom je tvegano, toda nujno, saj se s časom nevarnost le še povečuje in skrivanje za domačim plotom ne pomaga prav nič. Odstranitev režimov, ki podpirajo mednarodni terorizem, je le prvi neizogibni korak v procesu vzpostavljanja varnosti in miru. Sicer se bo ves svet dolgoročno soočil s stanjem, v katerem bo Murphy resnično optimist. Mednarodni terorizem se namreč že po definiciji za meje držav ne (z)meni.
Proračun za dve leti
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in minister za finance Anton Rop poudarjata, da bomo med redkimi državami s proračunom za dve leti, kar bo zagotovilo tudi večjo preglednost javnih financ. Vlada napoveduje spremembe pri
dohodnini in davku na dodano vrednost.
Ljubljana, 25. septembra -Ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek in minister za finance Anton Rop sta poudarila, da nas bo sprejem proračuna za dve leti uvrstil med redke države, ki so to že uvedle. Dveletni proračun je skladen s priporočili Evropske unije in bo bistveno prispeval k večji preglednosti javnih financ.
dve leti načrtuje vlada okrog 1300 milijard prihodkov in za odstotek več odhodkov.
Za privatizacijo 76,5 milijarde
Vlada je pretekli teden sprejela odlok, s katerim je določila za 76,5 milijarde tolarjev državnega premoženja, ki ga bo ponudi-
za 8 milijard dolga prvemu pokojninskemu skladu. Denar bo zagotovljen v treh mesecih. Med premoženjem, ki ga je ponudila vlada, so državni deleži v termo in hidro elektrarnah, in deleži v elektrodistribucijskih in cestnih podjetjih. Med promoženjem so kapitalske naložbe Republike Slovenije, na primer v Banki Ce-
Proračunski primanjkljaj, razen njega uvaja vlada še tako imenovani izravnalni primanjkljaj, se bo v prihodnjih dveh letih še naprej gibal okrog odstotka BDP, nato pa se bo zmanjševal. Za prihodnji
la investicijskim družbam v zameno za lastniške certifikate. Če bodo pooblaščene investicijske družbe predlog vlade sprejele, bo tako imenovana privatizacijska vrzel zapolnjena. Ostalo pa bo še
lje, v Cimosu, v Gorenjski banki, v Telekomu, Revozu in Radeče papirju. Na seznamu so deleži v podjetjih Slovenske razvojne družbe, med njimi tudi v Adriji Airways, Hotelih Bernardin, Ela-
Trije hočejo na svoje
Za svoje občine se ogrevajo v Selcih, v Poljanah, v Gorjah, v Kamniški Bistrici in v Spodnji Idriji. Zadnjo besedo bo imel državni zbor.
Kranj, 25. septembra - V državnem zboru je potekel rok, ko so morali predlagatelji ustanovitve novih občin ali sprememb območij in imen na zahtevo odbora za notranjo politiko, če je bilo to potrebno, dopolniti svoje vloge. Državni zbor bo moral nadaljevati postopke zelo kmalu, da bodo najmanj pol leta pred lokalnimi volitvami na jesen prihodnje leto ustanovljene morebitne nove občine ali uveljavljene spremembe.
»IM11M©IEIIGLAS Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri
mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki
se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
naročam <mm
Ime in priimek:_
GLAS za najmanj eno leto
Naslov:
Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR.
Povsod bo treba razpisati referendume. V Sloveniji je predlogov za nove občine ali spremembe sedanjih kar precej, še posebej na Celjskem, v Podravju in na Dolenjskem. V večini primerov je argument za samostojno občino zapostavljenost v sedanji občini, pričakovanja, da bo v primeru samostojne občine več denarja in bo omogočen hitrejši razvoj, kdaj pa so v ospredju osebne ambicije lokalnih politikov v krajevnih skupnostih ali delih občine. So primeri, ko nekateri politiki vztrajno zahtevajo svoje občine, krajani pa so zoper nove drobitve. Veliko je tudi izgovarjanj na ljudsko voljo, ki jo je treba spoštovati. Združenje krajevnih skupnosti Slovenije poudarja, da je treba najprej spoštovati ustavo in voljo ljudi, šele nato pa merila za ustanovitev občine, od katerih so nekatera, zlasti število prebivalcev, neživljenjska. Državnemu zboru in javnosti so posredovali posebno peticijo.
Na Gorenjskem so trije predlogi za ustanovitev nove občine. Svoja občina želijo biti Selca. Občinski
svet sedanje občine Železniki njihovo zahtevo zavrača. Na svoje hočejo v Gorjah, ki so sedaj del občine Bled. Tretja zahteva za svojo občino prihaja iz Poljan, ki hočejo na svoje iz sedanje občine Poljane - Gorenja vas. Vodstvo občine priznava nekatere upravičene pripombe Poljancev in upa, da se bodo dogovorili in da bodo v Poljanah svojo zahtevo opustili. Razpravo o tem so prenesli na občinski svet. Na svoje hočejo kraji severno od središča Kamnika, ki jih obsegajo krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, Črna in Go-dič. Nastala naj bi nova občina Kamniška Bistrica. Tudi v primeru izločitve tega dela bi bila kamniška občina še vedno med največjimi v Sloveniji. Nekaj časa so o svoji občini razmišljali tudi v Tuhinjski dolini. Povsem aktualna pa je zahteva, da naj bi postal Kamnik mestna občina. Delitev grozi tudi Idriji. Na svoje hočeta tako Spodnja Idrija kot krajevna skupnost Idrija. Občinski svet je obe pobudi zavrnil.
• J. Košnjek
Napovedi novih dajatev
Za zapolnitev načrtovanega proračuna načrtuje vlada prihodnje leto in leta 2003 nekatere nove obremenitve. Tako naj bi za odstotek povišali davek na dodano vrednost, spremembe pa so napovedane tudi pri dohodnini. Povečale naj bi se trošarine za vino in za zdravju škodljive izdelke, zlasti za žgane pijače in cigarete. Povišana trošarina bo namenjena zdravstvu in zdravju ljudi. Vlada tudi napoveduje možnost povečanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje.
nu, Tamu in še v nekaterih. Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin je na konferenci za novinarje zagotovila, da bo podjetje, ki bi se v tem času znašlo v težavah, umaknjeno s seznama.
Vlada je obravnavala problematiko skladnega regionalnega razvoja in policentrizma. Tako mora ministrstvo za notranje zadeve v 14 dneh pripraviti oceno, če bodo do ustanovitve pokrajin pri prenosu pristojnosti z države na nižjo raven potrebni prehodni ukrepi. Ministrstvo za gospodarstvo pa mora v enakem roku pripraviti poročilo o uresničevanju Strategije o regionalnem razvoju. Na seji pretekli četrtek so obravnavali lansko poročilo o delu Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in finančni načrt za prihodnje leto. Letos bo center dobil 1,4 milijarde tolarjev, ki jih bodo zagotovila ministrstva in drugi partnerji. Pospeševalni center je osrednja vladna ustanova na tem področju.
Nižje sodne takse
Vlada je v četrtek predlagala spremembo zakona o sodnih taksah. Ministrstvo za pravosodje je ocenilo, da je v nekaterih primerih utemeljeno znižanje, prilagoditev ali celo oprostitev plačila sodnih taks. Tudi hitre spremembe v gospodarskih družbah terjajo take spremembe. Vlada med drugim podpira širšo oprostitev sodnih taks v primeru umika ali zavr-ženja tožbe, oprostitev v primeru sklenjene poravnave in oprostitev v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Za poravnavo je predlagana popolna odprava sodne takse. Vlada meni, daje to prispevek k višanju ravni pravne zavesti. Upoštevano je tudi najnovejše priporočilo Sveta Evrope o širši dostopnosti do sodišč in sodnega varstva. Vlada je sprejela tudi predlog zakona o plačilnem prometu. Državni zbor ga bo obravnaval v drugem branju. Z njegovim sprejemom bo plačilni promet v celoti zadeva bank. Banka Slovenije bo odgovorna za nemoten potek plačilnega prometa v državi, v katerem ne bo več Agencije za plačilni promet. Predlog zakona bo določil pogoje za poslovanje z elektronskim denarjem.
• J. Košnjek
Vojaško letalstvo ima novega poveljnika
Kranj, 25. septembra - Minuli petek je bila v vojašnici Kranj slovesna predaja dolžnosti poveljnika 1. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske. Novi poveljnik je postal polkovnik Jože Konda, ki je bil do imenovanja načelnik odseka zračne obrambe pri Generalštabu SV, zadnja leta pa namestnik načelnika Verifikacijskega centra SV. Več let je vodil razvoj zračne obrambe in povezovanje nadzora zračnega prostora s članicami Severno atlantske zveze. Bil je tudi aktiven član odbora za zračno obrambo pri NATU in raz-
ličnih delovnih telesih OVSE. Dosedanji poveljnik brigadir Jožef Žunkovič je odšel na mesto svetovalca načelnika Generalštaba SV
za področje vojaškega letalstva in zračne obrambe. Slovesnosti se je udeležil tudi načelnik GŠSV brigadir Ladislav Lipič. • S. Saje
Škotja Loka ima nov športni park s sodobno atletsko stezo
Atleti bodo lahko vadili doma
Domači atleti na čelu z olimpijci Brigito Langerholc, Maticem Osovnikarjem in Romanom Kejžarjem so se razveselili nove pridobitve, še bolj pa so veseli športni pedagogi in
učenci, ki so športna igrišča že začeli uporabljati, minuli petek pa so na njih pripravili tudi dan atletike
Skofja Loka, 25. septembra - "Z današnjim odprtjem sodobnega športnega parka z 200-metrsko atletsko stezo se izpolnjuje pred kratkim še skrita želja številnih Ločanov," je v priložnostnem nagovoru številnim Ločanom in gostom na slovesnosti ob petkovem uradnem odprtju prenovljenega športnega parka dejal ravnatelj Osnovne šole Skofja Loka - mesto Marko Primožič.
Športna igrišča so namreč na prostoru med loško osnovno šolo ter nekdanjo Gimnazijo in mestnim pokopališčem zrasla že skopaj pred tridesetimi leti na pobudo Franceta Kalana in Ivana Križnarja. Kasneje so igrišča in atletsko stezo uporabljali številni športniki in šolarji, pred leti pa je
pa so s svojimi varovanci vse redkeje prihajali na dotrajana in tudi že nevarna igrišča.
"V začetku leta 1999 smo se predstavniki Atletske /veze Slovenije, vodstva občine Skofja Loka in naše šole dogovorili, da mesto in šola rabita sodobno urejeno atletsko stezo. Slabo stanje
Mladi Ločani so že v petek preizkusili moderno atletsko stezo v novem športnem parku.
športni park začel izgubljati svojo vlogo. Brez pravega upravljal-ca, ki bi skrbel za vzdrževanje in Prenovo, je sledilo postopno propadanje, stadion je postal zbirališče huliganov in celo parkirišče, športni pedagogi in trenerji
___"•>(.•»>lOfj i'
prejšnje steze, pomanjkanje prostorov za športno vzgojo na šoli in pa tudi odlični uspehi škofjeloških atletov, ki so se morali na treninge voziti v Kranj ali Ljubljano, ter vrsto odličnih športnih klubov, ki za svoje delo rabijo
primerne pogoje, so bili glavni razlogi, da smo se lotili del na tej lokaciji," pravi ravnatelj Marko Primožič, tudi sam športni pedagog in športni delavec.
Tako so še isto leto naročili projekt prenove pri preizkušenem atletskem strokovnjaku in arhitektu Jožetu Kopitarju, ki mu je pri zamislih pomagal Tone Gajšek. Konec julija so se začela prva
Čeprav novi športni park za Osnovno šolo Skofja Loka -mesto zaenkrat nima imena, pa so se udeleženci petkovega srečanja ob odprtju štadiona strinjali, da bi ga bilo prav poimenovati po nekdanjem škofjeloškem športnem delavcu in pobudniku za njegovo gradnjo, pokojnemu Francetu Kalanu.
dela, letos junija pa je atletska steza s preplastitvijo z umetno maso dobila končno podobo. Seveda je bilo treba opraviti vsa dela na igriščih, obnoviti zaščitne mreže, tribune, obdati športni park z ograjo, na koncu pa so opravili še vsa dela za elektronsko merjenje časov.
Za izvajalca gradbenih del so izbrali domače gradbeno podjetje Tehnik, ki je s svojimi podizva-jalci in ostalimi manjšimi podjetji dobro opravil svoje delo. "Pomagali so tudi številni ostali od domače krajevne skupnosti in gasilcev, seveda pa brez denarja ne bi šlo. Zato se zahvaljujem Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Fundaciji za financiranje športnih organizacij in občini Skofja Loka, ki so sofinancirali ta objekt. Trdno sem prepričan, da bo naša nova pridobitev pripo-
V družbi loškega župana Igorja Drakslerja in ravnatelja OŠ Skofja Loka novem igrišču prerezal najboljši škofjeloški atlet Matic Osovnikar.
mogla k temu, da se bo atletika v Škot ji Loki še močneje razvijala, da bodo tekmovalci lahko večino treningov - vsaj do mladinskih vrst - opravili na tej stezi. Prav tako je športni park na voljo vsem šolam, Športnim klubom in društvom ter seveda vse občanom, ki ga želijo uporabljati v rekreativne namene. Želim si, da bi nova pridobitev pripomogla tudi k temu, da bomo v našem mestu lahko gostili še več športnih pri-
reditev kot doslej," je ob petkovi slovesnosti ob odprtju športnega parka tudi poudaril Marko Primožič.
Sicer pa je naložba v prenovo športnega parka vredna okoli 60 milijonov tolarjev, škofjeloški šport pa je tako po dolgih letih bogatejši za pomembno pridobitev. "Podobnega športnega objekta v Škof j i Loki ni, njegova obnova pa je bila zato še bolj potrebna in pomembna. Da pa se bo
Odcepitev za čiste račune
V Poljanah so prepričani, da njihov kraj občina Gorenja vas - Poljane razvojno zanemarja, zato zahtevajo, da občina pokaže čiste račune o tem, koliko je bilo vloženega glede na delež, "ki jim pripada". Občinski svet ni sprejel o tem nobenega sklepa.
Mesto Marka Primožiča je trak na
šport še lahko razvijal in dosegal uspehe, pa bo potrebno postoriti še marsikaj. Za nas Ločane je trenutno pomembno predvsem to, da se dokončno uredr financiranje športne dvorane Poden, kar naj bi se po vseh zagotovilih zgodilo do konca letošnjega leta. Vse to bo potem pomenilo, da je Škotja Loka športno mesto, za kar so že sedaj zagotovilo naši športniki," je ob novem loškem športnem prazniku poudaril škofjeloški župan Igor Draksler, ki je športnikom tudi zaželel, da bi se v novem športnem parku dobro počutili. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič
)r Mrak Ime dveh
Jože Bogataj naselij v imenu obči-
porenja vas, Poljane, 24. septembra - Ni naključje, pravgo v Po-uanah, da sta v imenu občine Gorenja vas - Poljane omenjeni dve naselji. V petek so poskušali na seji občinskega sveta razčistiti nekatere nesporazume, ki so najpogosteje omenjani ob predlogu sveta Krajevne skupnosti Poljane, da postane to območje samostojna občina. Pri tem niso bili posebno uspešni, saj manjka vrsta podatkov, ki bi ovrgli nakopičeno nezaupanje. Svet KS Poljane in gorenjevaško-poljanski župan ostajajo vsak na svojem bregu.
ni dobili z gradivom za sejo, kaže, da bi po deležu prebivalstva KS Poljane letos pripadalo 162 milijonov tolarjev, po veljavnem občinskem proračunu pa naj bi dobili 204 milijone, če se upošteva tudi za gradnjo telovadnice rezervirana sredstva, oz. 158 milijonov brez tega. Za pretekla leta pa so prepričani, da takega ujemanja ni bilo, zato so prizadete številne investicije KS Poljane: gradnja ka-naiizacije traja že deset let, nič se ne premakne z nadvse nujno rešitvijo problema mostu v Hotovlji, odlaša se z gradnjo telovadnice pri osnovni šoli, občina ne poskrbi za sofinanciranje poljanskih investicij iz države, občina je brezbrižna do problema Tavčarjevega dvorca na Visokem, ki Poljance zelo boli. Le po zaslugi Turističnega društva Poljane in delavcev na javnih delih v Poljanah, ki so očistili grobnico in okolico na Visokem, to stanje ni postalo prava sramota. Po izračunih, ki so jih pripravili v Poljanah, pri čemer priznavajo, da morda zaradi pomanjkanja podatkov lahko tudi niso točni, so bili v šestih letih obstoja občine Gorenja vas -Poljane prikrajšani za nekaj manj kot 170 milijonov tolarjev. Nenazadnje, je še dejal predsednik sveta KS Poljane, bi bilo vsaj načelno za enakopravnejši položaj Poljan glede na Gorenjo vas dobro, da bi imeli podžupana iz Poljan.
Seveda se s takimi trditvami župan Jože Bogataj ni strinjal. Na osnovi letošnjega izračuna, ki
kaže, da v Poljanah niso prikrajšani, je namreč prepričan, da je temu tako tudi v preteklih letih, pa tudi za vse naštete probleme je svetnikom poslal že z gradivom svoj pogled in razlago. Celo več: pri naštevanju, kaj je občina vložila v KS Poljane, omenja tudi ceste, urejevanje naselja Dobenska
leto ne more biti, saj večje investicije zahtevajo tudi združevanje denarja, prav tako pa bi morali Poljanci po županovem mnenju razumeti, od kod in kje se zbere največ sredstev za "mestno zemljišče". Za odlaganje gradnje telovadnice je kriva država, ki letos ni zagotovila svojega deleža, obljub-
ne* po mnenju Poljancev pomeni, da sta v občini dve enakovredni naselji, ki bi morali enakopravno sodelovati pri vodenju občine, Predvsem pa se tudi enakovredno razvijati. Danes temu ni tako, saj da so Poljane razvojno zapostavljene, in to je tudi osnovni vzrok za pobudo sveta Krajevne skupnosti Poljane, da se njihova krajevna skupnost preoblikuje v samostojno občino. Na petkovi seji gorenjevaško - poljanskega občinskega sveta je sodeloval tudi predsednik sveta KS Poljane Izidor Mrak, ki je želel pojasniti svetnikom glavne očitke iz Poljan, saj da poročanje o tem doslej ni bilo korektno. Glavna zahteva poljanskega sveta KS je, da se razčistijo doslej dana oz. vložena sredstva la KS Poljane, glede na to, koliko teh sredstev dobi po deležu prebivalstva občina. Z zadovoljstvom je pohvalil občinske službe, da so lak izračun za letošnje leto pripravile in zagotovil, da bodo vztrajali, da se izračun napravi tudi za vsa leta obstoja nove občine. Le-lošnji izračun, ki so ga vsi vablje-
Ko so se v Poljanah odločili, da v Kulturnem domu uredijo prostore za pošto, je bilo potrebno dozidati tudi nov vhod v dvorano. Prizidek za garderobe in knjižnico, ki je še v surovem stanju, je stal več kot 10 milijonov tolarjev, pri čemer je občina prispevala polovico.
Amerika in nenazadnje tudi vložek občine v dograditev Kulturnega doma v Poljanah, ki je bil na dnevnem redu prav te seje občinskega sveta. Prepričan pa je, da sprotne delitve sredstev med KS, glede na delež prebivalstva, vsako
ljen pa je za prihodnje leto. Prav pridobivanje dodatnih sredstev i/, države je po županovem mnenju najpomembnejše delo za uspešno izvajanje investicij. Zavrnil je zahtevo po županu i/. Poljan z besedami, da naj se ne vtikajo v njego-
vo delo, opozoril na to, da mora imeti pooblastila in zaupanje, ter da bi nova občina pomenila samo velike dodatne stroške za upravo. Predvsem pa ga boli, da o razvoju gospodarstva na katerega na občini mislijo s pripravami obrtnih con, v KS ne razmišljajo, hkrati pa se pogrevajo stara sovraštva še izpred druge svetovne vojne.
V več kot enoumi zagreti razpravi je bilo ugotovljeno, da bi resnično bilo dobro, če bi pripravili pregled delitve sredstev za vse KS, za vsa leta obstoja občine, kar je predlagal Mrak kot osnovni razlog za pobudo o "odcepitvi" Poljan. Vsi so namreč prepričani, da dobijo premalo, pa naj se pokaže, kdo "pobira smetano". Zelo verjetno se bo pokazalo, da je delitev precej ustrezna, problem pa je v razkoraku med potrebami in možnostmi. K odpravljanju nesporazumov bi veliki) prispevalo usklajevanje še pred nastankom predloga občinskega proračuna, župana pa so opomnili, da mora, ne glede na vloženo pobudo za novo občino izvajati sprejeti proračun. Če je razumljivo prizadevanje Poljancev za čiste račune, pa je bila vložitev pobude za samostojno občino prav z vidika investicij po mnenju nekaterih ob zelo nepravem času, saj očitno niso pomislili, kako bo mala občina Poljane, če bi nastala, zbrala 200 milijonov za gradnjo telovadnice, ki bo stala 350 milijonov tolarjev. Čeprav se je iz razprave ponujalo kar nekaj zaključkov, jo je župan zaključil brez sklepov. Izidor Mrak je le dodal, da bodo o vsem tem razpravljali na svetu KS, ocenil pa je, da imajo zaenkrat premalo argumentov, da bi ljudi na zborih krajanov prepričali, da "osamosvojitev" Poljan ne bi bila tudi koristna.
• Š. Žargi
(OTE^l^milGLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je GG-revija. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Za Bled gori rdeča luč
'Zaradi vse gostejšega prometa tik mimo hotela je poslovanje že vrsto let moteno, omejene so možnosti prodaje sob z okni na cesto, saj sta hrup in smrad nevzdržna," pravi Zvone Špec, direktor GH Toplice.
Blejci v Brixnu
Bled, 24. septembra - Južnotirolski Brixen v Italiji, prijateljsko mesto Bleda, je sredi meseca praznovalo 1100-letnico. Štiridnevnih praznovanj so se udeležili tudi predstavniki Bleda, med njimi tudi župan Boris Malej in predsednica zgodovinskega društva Metka Znidar.
Bled, 24. septembra - Hrup avtomobilov in smrad izpušnih plinov pod okni hotelskih sob, zastoji tik ob jezeru, onesnaževanje jezera - to je vsakodnevna prometna podoba Bleda. Podoba, ki naj bi jo spremenila južna blejska obvoznica, o kateri se na Bledu pogovarjajo že skoraj dvajset let. Kot kaže, bo zdaj vendarle narejen odločilen korak naprej, saj bodo blejski občinski svetniki na jutrišnji seji sprejemali lokacijski načrt za južno razbremenilno cesto.
Obvoznica naj bi razbremenila predvsem tranzitni promet v smeri proti Bohinju in ga peljala mimo središča Bleda. Načrt predvideva krožišče Ljubljanske ceste Z južno obvoznico in gradnjo predora pod Stražo. Osnutek lokacijskega načrta je bil na Bledu javno razgrnjen spomladi, sredi marca je potekala tudi javna obravnava, kjer so občani podajali svoje pripombe. Po podatkih Irene Cerni-goj Rus z blejske občine so preje-
li 49 pisnih pripomb, nekaj pripomb in predlogov pa so dobili tudi na javni obravnavi, ki se jo je udeležilo 66 krajanov. Osnutek lokacijskega načrta in stališča do omenjenih pripomb so občinski svetniki obravnavali na majski seji. Zatem je izdelovalec dopolnil osnutek, pridobil še nekatera soglasja in pripravil druge potrebne tehnične rešitve. Tako dopolnjen dokument bodo obravnavali občinski svetniki na seji prihodnji
teden. Če ga bodo potrdili, bo sledil nov zahteven korak - odkup zemljišč in plačilo odškodnin. Z gradnjo bi po načrtih lahko začeli jeseni leta 2003, po nekaterih ocenah pa bi prvi avtomobili mimo Bleda lahko zapeljali leta 2005. Vendar pa bo vse odvisno od denarja, kajti projekt je zelo drag, vreden je kar štiri milijarde tolarjev. Od tega naj bi občina prispevala petino, torej skoraj milijardo tolarjev. Ker bo občina težko zbrala toliko denarja, so se že pojavila mnenja, da naj bi del sredstev prispevalo turistično gospodarstvo oziroma hoteli, ki obvoznico tudi najbolj glasno zahtevajo. V Grand hotelu Toplice, ki je 'stisnjen' med obalo in cesto in je zato tudi najbolj prizadet zaradi
Na Planici nov asfalt
Trak pred asfaltirano potjo, ki s Planice vodi proti Križni gori, je na četrtkovi slovesnosti prestrigel najstarejši domačin Jurij Valančič.
Planica, 25. septembra - Dela na razširitvi in asfaltiranju pol kilometra dolge poti od Planice do meje s sosednjo Križno goro so v krajevni skupnosti Jošt, ki jo vodi Franc Fojkar, sklenili že poleti, svečano odprtje pa pripravili v četrtek popoldne. Slovesnosti sta se udeležila tudi kranjski župan Mohor Bogataj in podžupan Janez Osojnik.
Nekoliko širša in asfaltirana pot, pod katero je na novo speljan tudi vodovod - voda i/, zbiralnika je v vas pritekla januarja, zgradili pa
so ga tudi za sosednji Lavtarski vrh - je pomembna tako za petnaj-sterico krajanov Planice kot tudi za številne druge, zlasti vikendaše
in turiste, ki gredo z avti ali peš do bližnje cerkvice sv. Gabrijela ali do sosednje Križne gore.
Gradnja poti je stala 3,6 milijona tolarjev, od katerih je mestna občina Kranj prek natečajev prispevala 2,5 milijona, ostalo pa so prispevali krajevna skupnost Jošt, maloštevilni krajani in osmerica vikendašev. Planica, ki je z dolino sicer povezana z razmeroma dobro cesto, je namreč majhna, čeprav lepo urejena vas. Žive so le tri domačije, dve hiši sta prazni, posebej znana pa je Hribcrnikova kmetija odprtih vrat Pr' Brčn'k.
Na četrtkovi slovesnosti je kranjski župan Mohor Bogataj posebej poudaril, da je pot nov dokaz, da mestna občina ne skrbi le za razvoj mesta, pač pa namenja denar tudi za razvoj bolj odmaknjenih, hribovskih naselij, kjer domačini poleg kmetovanja iščejo zaslužke tudi v dopolnilnih dejavnostih. Na Planici, denimo, v turizmu. Da goste znajo postre-či z izvrstnimi dobrotami, so doka/ali tudi v četrtek popoldne.
• H. J., foto: T. Doki
Prispevali so 20 milijonov tolarjev
Za asfalt je 24 vaščanov Tehovca prispevalo skoraj polovico denarja.
Tehovec, 25. septembra - Za samoprispevek se je 24 prebivalcev vasi Tehovec v občini Medvode odločilo pred petimi leti. Takrat so se v vaški skupnosti namreč odločili, da bodo na ta način na skoraj poltretjem kilometru ceste skozi vas dobili tudi asfalt in zaščitno ograjo. Asfalt so položili že pred časom, uresničitev programa, ko so cesto zavarovali tudi z okrog 400 metri odbojne ograje, pa so proslavili pred nedavnim.
Za asfaltiranje so s samoprispevkom in odločitve izpred petih let zbrali pet milijonov tolarjev, z. deli in različnimi akcijami ter soglasji pa so sami prispevali za asfaltirano cesto in celotno ureditev kar 20 milijonov tolarjev. Uredi-
tev te občinske ceste je bila ob odprtju tudi za občino Medvode velika pridobitev, saj je celoten projekt v občinski programih veljal okrog 50 milijonov tolarjev. Prebivalci vaške skupnosti Tehovec pa so dobrovoljno prispevali 20
OBČINA SKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Skofja Loka tel.: 04 51 12 300, fax: 04 51 12 318
VABILO
Vse zainteresirane občane in občanke vabimo na javno razgrnitev osnutka lokacijske dokumentacije št. 54/01 /MZ podjetja Lo-cus, d.o.o., iz Domžal za rušitev obstoječih objektov Bandag ter graditev bencinskega servisa s podzemnimi cisternami do 150 m3 prostornine, avtopralnice, objekta vulkanizerja in gostinskega objekta, s komunalno in zunanjo ureditvijo, na parcelah št. 117/1, 117/2, 117/3, 117/5, 117/6, 117/7, 117/8, 120, 119, 1031/1 in 622 k.o. Skofja Loka. Javna razgrnitev bo potekala od 26. 09. 2001 do 09. 10. 2001 v prostorih Občine Skofja Loka, Mestni trg 15, Skofja Loka. Javna razprava bo dne 03. 09. 2001 ob 15.00 uri v sejni dvorani občine Skofja Loka, Poljanska cesta 2, Skofja Loka.
Vabljeni!
Župan Občine Skofja Loka: Igor DRAKSLER
milijonov in tako pripomogli za občino lažjo in predvsem hitrejšo uresničitev občinskega programa le za skoraj samo polovico denarja iz občinskega proračuna.
Ureditev ceste in skoraj polovični prispevek zanjo pa v današnji vaški skupnosti Tehovec ni bila prva tovrstna akcija. Podobno so krajani z lastnim delom in prispevkom že zgradili tudi kabelsko televizijo in telefonijo, ko so bili še v nekdanji krajevni skupnosti Trnovec Topol.
Cesto je pred nedavnim na prazničnem srečanju vaščanov Tehovca odprl župan občine Medvode Stanislav Žagar, blagoslovila pa sta jo sorski župnik Jožko Čuk in bivši župnik navKatarini Slavko Kimovcc. • A. Zalar
prometa, pravijo, daje blejsko turistično gospodarstvo vsekakor najbolj zainteresirano, da bi Bled obvoznico vendarle dobil. Zvone Špec, direktor: "Za Bled gori rdeča luč, tako nujna je'obvoznica. Zaradi vse gostejšega prometa tik mimo hotela je poslovanje že vrsto let moteno, omejene so možnosti prodaje sob z okni na cesto, saj sta hrup in smrad nevzdržna. Ob skorajšnji prenovi hotela je zato izgradnja obvoznice eden od osnovnih pogojev." Toda sofinanciranje gradnje? "Že na občini sem povedal: ni najbolj prav, da država potiska občino, ta pa hotele v sofinanciranje državne ceste. Državne ceste je pač dolžna graditi država," odgovarja Špec.
Čeprav se večina blejskih hotelov letos lahko pohvali z dobro sezono, pa je prav, tako Špec, da zasluženi denar porabijo za svoj razvoj in prepotrebno obnovo. Vsekakor pa je, kot še dodaja, gradnja južne obvoznice najboljša naložba v blejski turizem.
• Urša Peternel
Župan Bleda Boris Malej je podaril sliko Bleda županu mesta Brixen Klausu Seebacherju.
Kot sta povedala po vrnitvi domov, so se praznovanja udeležili predstavniki povabljenih mest. Bled se je predstavil z nastopom godbe iz Gorij, župan Boris Malej pa je županu Brixna izročil Bregantovo sliko Bleda. V štirih dneh praznovanj so gostitelji pripravili sprejem v stari gotski mestni hiši, zgodovinski sprevod po ulicah, ki je prikazoval tisočletno zgodovino Brixna, ognjemet ob spremljavi klasične glasbe, ogled muzeja. Obisk Blejcev je bil zlasti zanimiv zato, ker se bliža praznovanje tisočletnice Bleda in v Brixnu so dobili mnogo idej, kako bi lahko na Bledu na zanimiv način obeležili tisočletnico. • U. P.
Vrtci so polni in dražji
Kljub temu da so bili prostori za vrtca v Gorenji vasi in Poljanah sezidani pred kratkim, pa sta oba vrtca polna, zato so morali nekatere otroke odkloniti. Ker poslujejo z izgubo, so cene povečali skoraj za petino.
Gorenja vas, 24. septembra - Če odštejemo razpravo o odnosih in investicijah v Poljanah, ki jim je bila v petek namenjena glavna pozornost svetnikov, je med pomembnejšimi sklepi tudi podražitev vrtcev v občini Gorenja vas - Poljane. Svetnikom je bila predstavljena bogata dejavnost te zavodov in tudi dejstvo, da so cene, v primerjavi z ostalimi na Gorenjskem, močno zaostale.
Čeprav so vsi, ki so bili vabljeni na petkovo sejo občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane, že z gradivom za sejo dobili tudi poročila o delu obeh vrtcev v občini: Vrtca Zala, ki deluje v okviru Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, ter Vrtca Agata pri Osnovni Šoli Poljane, pa sta se vodji teh enot Marinka Vidovič ter Metka Debeljak potrudili svetnikom predstaviti dejavnosti teh enot. V Gorenji vasi deluje 6 oddelkov, kar je, zaradi prehoda osnovne šole na devetletni program, eden manj kot lani, v Poljanah pa 5 oddelkov, skupaj pa je vključenih 220 otrok. Oba vrtca sta polno zasedena, tako da so morali letos v Gorenji vasi celo odkloniti osem prošenj, skupaj pa se Z otroki ukvarja 25 vzgojiteljic in njihovih pomočnic. Program dela je resnično bogat, saj posebno pozornost namenjajo tudi zelo številnim dodatnim in obogatitve -nim dejavnostim, tečajem, letovanjem, obiskom predstav, prireditev in posebej poudarjenemu sodelovanju s starši.
V novih prostorih so pogoji ugodni, kader primerno usposobljen le sredstev za nakupe igrač in druge materialne stroške jim občutno primanjkuje. Stroški poslovanja vrtčevskih enot so se tako povečali, da poslujejo z izgubo, in po zbranih podatkih za 12 občin na Gorenjskem kažejo na to, da so vrtci v občin Gorenja vas - Poljane resnično najcenejši. Zato so predlagali, občinski svetniki pa sprejeli, da se cene v vrt-
cih v tej občini s 1. septembrom podražijo za 18 odstotkov.
Sicer pa so imeli na tokratni seji gorenjevaško - poljanskega občinskega sveta kar 16 točk dnevnega reda in zaključili sejo ob polnoči. Obravnavali so polletno poročilo
o izvajanju občinskega proračuna, sprejeli dopolnitve občinskega statuta in poslovnika in se dogovorili za nadaljnja prizadevanja za pripravo energetske zasnove občine ter pogajanja o uporabi zemljišča za raziskave nahajališč termalne vode pri "Topličarju". Imenovali so tudi uredniški odbor novega občinskega glasila in za urednico imenovali diplomirano komunikologinjo in študentko novinarstva Milko Bozovičar.
• Š. Žargi
Prostori za 50 mehurčkov
V Komendi so odprli nove prostore za varstvo najmlajših.
Komenda, 25. septembra - V občini Komenda, ki je med najmlaj' širni občinami na Gorenjskem, imajo danes urejeno varstvo i* najmlajše občane. To jim je uspelo zagotoviti z odprtjem dveh novih oddelkov za petdeset predšolskih otrok, ki ju je župan občine Komenda Tomaž Drolec z ravnateljico osnovne šole Marijo Pepelnak Arnerič odprl v petek popoldne pri osnovni šoli v Komendi.
V dveh novih oddelkih Vrtca Mehurčki Komenda je 48 najmlajših iz občine Komenda že od 3. septembra naprej. Minulo soboto je bila tako le formalna slovesnost z odprtjem prostorov, ki se je je udeležil poleg domačinov in svetnikov občine Komenda tudi župan sosednje občine Cerklje in
rejanju pa so sodelovala predvsem podjetja oziroma izvajalci iz občin Komenda in Kamnik. S to investicijo pa so v občini Komenda rešili vse potrebe za varstvo. Tako imajo zdaj v občini v varstvu » vrtcu Mehurčki 150 predšolskih otrok, petdeset pa jih je v drugih občinah. Ureditev otroškega var-
OBČINA BLED
OBČINSKA UPRAVA
Cesta Svobode 13, 4260 Bled
tel: 04-575-0100, fax: 04-574-12-43
Občina Bled objavlja poizvedovalni razpis za opravljanje kinooperaterske dejavnosti v Kinu Bled
Rok za prijavo je do 15. oktobra 2001.
Za informacije pokličite Občino Bled, tel. 04-575-01-29 - ga. Marjano Burja.
mag. BORIS MALEJ Župan občine Bled
V Komendi so v vrtcu Mehurčki odprli dva nova oddelka za 50 otrok-
poslanec državnega zbora Franc Cebulj.
Dva nova oddelka za varstvo predšolskih otrok so v občini pridobili z ukinitvijo dveh učilnic v stari šoli. Preuredili so ju čez poletje po koncu šolskega leta. Za ureditev dveh novih oddelkov je občina zagotovila 16 milijonov tolarjev skupaj z opremo, pri preu-
stva je bila v občini Komenda 'e' tos največja investicija na podr° čju družbenih dejavnosti. Posp^ šeno pa se v občini pripravljajo z na novo investicijo. Pridobivaj namreč projekte za devetletk^ Upajo, da bodo morda še let°. pridobili gradbeno dovoljenje J da bodo tako že prihodnje leto W čeli z gradnjo. • A. Zalar
Torek, 25. septembra 2001
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS -1-
• 5. STRAN
Jezerska cesta spet odprta
Širšo, lepšo, predvsem pa varnejšo je po osmih mesecih gradnje v petek popoldne odprla najstarejša Primskovljanka, 101-letna Ivana Novak.
Kranj, 25. septembra - Primskovljani pravijo, da letošnjega 21. septembra ne bodo pozabili. Da bo v njihovi krajevni kroniki zapisan z zlatimi črkami, še dodajajo. Upravičeno. Uresničila se jim je namreč več desetletij stara želja, da skozi Primskovo in Gorenje vodi širša in predvsem varnejša Jezerska cesta. Na njej je namreč umrlo kar devetnajst domačinov in mediji so jo pred desetletjema utemeljeno poimenovali "cesta smrti".
Zadnja žrtev je bila komaj sedemnajstletno dekle in po tisti tragični nesreči v Gorenjah je vodstvo krajevne skupnosti decembra 1997 sklicalo zbor krajanov. Prišlo je več kot 600 ljudi, ki so zahtevali varnejšo cesto, njihovi glasovi pa so se na žalost odbili od občinske hiše. Primskovljani so upali, da bodo imeli z novim županom več sreče. Mohor Bogataj je obljubo držal, mestni svet je rekonstrukcijo Jezerske ceste postavil na vrh prednostne liste občinskih investicij in letošnjega januarja so gradbeni stroji naposled cesto res zasedli.
Otvoritev Jezerske ceste, ki je nedvomno eden največjih zalogajev mestnega proračuna v tem mandatu, če že ne prav največji, je posrečeno sovpadla s praznovanjem krajevnega praznika na Primskovem. Petkovi slovesnosti pred Cestnim podjetjem, glavnim izvajalcem gradnje, je bilo naklonjeno celo sonce, na njej pa so se zbrali številni domačini in gostje.
Slavnostni govor je pripadel
predsedniku sveta krajevne skupnosti Primskovo Tonetu Zupanu, ki si je, tako kot že veliko predsednikov pred njim, iskreno prizadeval za varnejšo Jezersko cesto. "Danes se nam uresničujejo desetletne sanje," je med drugim dejal. "Žal se niso izpolnile vsem tistim, ki so morali na tej cesti
„ Hotelske sobe na Šmarjetni obnovljene
V obnovo osemnajstih sob s 33 ležišči je lastnica hotela Bellevue Anica Jekovec Praprotnik vložila blizu 60 milijonov tolarjev. Zadovoljni prvi gostje.
Smarjetna gora, 25. septembra - V četrtek popoldne je kranjski Župan Mohor Bogataj slovesno odprl trakt hotela Bellevue z osemnajstimi sodobno urejenimi in lepo opremljenimi sobami, ki so že sprejele prve goste. Obnovljene sobe sta blagoslovila tudi šmartin-ski župnik Ciril Berglez in kaplan Pavle Juhant. Velik dogodek, tudi za Kranj, sta popestrila Trobilni kvintet Simfonikov RTV Slovenija in pevka Helena Blagne.
Časov, ko je hotel na Šmarjetni gori žalostno propadal ob najemnikih, ki mu niso uspeli dati Želene vsebine, in si je kranjska oblast belila glave z vprašanjem, kaj z
zgubašem" storiti, se je na simpatičen način, spominjal takratni Predsednik občinskega izvršnega sveta Henrik Peternelj. Sredi osemdesetih let se je pojavila kranjska družina Jekovec, ki je bila pripravljena hotel odkupiti in 8a postaviti na noge. Rečeno, storjeno. Kajpak ne prek noči. Leta 1986, ko je občina Bellevue pro-
nja v zaključenih družbah, poslovna srečanja, zlasti ob lepih prostih dnevih pa je na veliko teraso z igrali privabljal tudi številne okoličane.
Obnove hotelskih sob se je Anica Jekovec Praprotnik lotila v začetku lanskega leta. Zamenjali so vse inštalacije, vsaka soba je dobila kopalnico s tušem in straniščem, obnovili so tlake, zamenjali okna in sobe lepo opremili. Imajo tri enoposteljne in petnajst dvoposteljnih sob, v vseh so televizorji, ISDN telefonske linije in miniba-
3 ELLEVUE
Zadovoljni: Henrik Peternelj, Anica roka, oče Franc Jekovec.
dala, je bil hotel dobesedno na "en; stavba zanemarjena, restav-
2?a&!?đ dišala več p° nekda-
njem blišču, na današnjem vrtu je nilo parkirišče, sobe s po eno kopalnico v nadstropju so dosegale nivo slabega počitniškega doma, piižnja cerkvica sv. Marjete pa je oda v razvalinah. Prva leta je Anica Jekovec Praprotnik vlagala Predvsem v zunanjo ureditev hotela, v parkirišče, restavracijo, kuhinjo in druge gostinske prostore, »rud se je obrestoval. Hotel Belle-ue Je postajal vse bolj privlačen Poročne slovesnosti, praznova-
umreti. Nova cesta je varnejša za voznike, ki pa naj je ne izkoriščajo za merjenje moči in hitrosti svojih avtomobilov, pa tudi za pešce, ki so končno dobili svoj prostor, obojestranska pločnika."
Po besedah Toneta Zupana je nova cesta prinesla tudi lepši, prijaznejši izgled v ta del kranjskega primestja. Prinesla pa je tudi vso komunalno infrastrukturo, od kanalizacije, vodovoda, plinovoda do obnovljenega električnega, telefonskega in kabelskega omrežja, ki ga bo zdaj treba večinoma še razpeljati po ulicah.
Župan Mohor Bogataj je povedal, da je z odprtjem obnovljene Jezerske ceste rešen zadnji večji (podedovani) cestni problem v občini. Obnova poldrugega kilometra ceste je stala 685 milijonov tolarjev, od tega občino 429 milijonov tolarjev. Veliko so vanjo vložila tudi podjetja, Komunala, denimo, kar enoinpoletno amortizacijo.
"Vozišče je zdaj široko šest metrov, s pločnikoma 9,2 metra, ima šest novih avtobusnih po-
je kove c Praprotnik in njena desna
ri. Obnova je stala blizu 60 milijonov tolarjev. V sobah, ki so jih za goste odprli že teden pred uradno otvoritvijo, pričakujejo zlasti poslovneže. Kot je na slovesnosti dejal župan Mohor Bogataj, je 33 novih postelj velik dogodek tudi za Kranj, saj v mestu manjka sob za zahtevnejše goste. Dogodek pa je tudi dokaz, da se je takratna občinska oblast odločila prav, ko je hotel zaupala Jekovčevim. Ti že gledajo naprej, snujejo obnovo restavracije in drugih gostinskih prostorov ter kletne dvorane. • H. Jelovčan, foto: G. Kavčič
stajališč, nova je tudi vsa komunalna infrastruktura. Nekatera še ne končana dela ob cesti bodo sklenjena do konca septembra,"
je obljubil župan Bogataj ter voznikom zaželel varno in udobno vožnjo, pešcem pa varen korak po novih pločnikih.
Tonetu Zupanu je za prispevek k razvoju krajevne skupnosti Primskovo izročil Malo plaketo mestne občine Kranj, nato pa 101-letno Ivano Novak povabil, naj prestriže
trak in tako cesto tudi uradno odpre.
Na slovesnosti so sodelovali pihalna godba mestne občine Kranj z mažoretkami, konjeniki, kočija-žarji, oldtimerji, otroci s skiroji, policisti, gasilci, domača folklorna skupina Ozara in obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleivveis. Veličastnemu sprevodu po novi Jezerski cesti se je pridružil tudi Alpetourov avtobus, ki je potnike brezplačno popeljal na ogled. Pet-
kovi otvoritvi ceste, ki je bila osrednji dogodek letošnjega krajevnega praznika, so Primskovljani dodali še nekatere. Tako je bil že dan pred tem v domu krajanov tradicionalni šahovski turnir, v petek, po otvoritvi ceste, srečanje krajanov z ansamblom Jevšek, v soboto pa so v obnovljeni veliki dvorani (povečan oder, nove zavese) pripravili še slavnostno akademijo, v mali dvorani doma krajanov pa zanimivo razstavo Primskovo skozi čas, ki bo odprta do 30. septembra, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Razstava podrži časovno ogledalo Jezerski cesti, hišam in ljudem, ki ob njej živijo. Gledalec stopi na Jezersko cesto v Gorenjah, kjer si ogleda najstarejšo Katarinekovo hišo, nato pa sprehod nadaljuje vse do Prestorja, nekdanje šole in nato mimo Čanča po desni strani nazaj do Gorenj z zadnjo, podrto Benkovo hišo. Avtor razstave Janez Košnik je starim domačijam ob cesti dodal še tri pomembne krajevne dejavnosti: gasilstvo, župnijo in osnovno šolo.
• H. Jelovčan, foto: T. Doki
w Slovesnost ob občinskem prazniku v Cerkljah
Četrti v spominskem parku je Janez Mežan
Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku v Cerkljah so v spominskem parku odkrili doprsni kip slikarja Janeza Mežana. Podelili malo občinsko plaketo in
dvoje županovih priznanj.
Cerklje, 25. septembra - V nedeljo dopoldne so v Cerkljah počastili letošnji občinski praznik. 23. septembra slavijo v čast rojaku, dramskemu umetniku Ignaciju Borštniku, ki je umrl na ta dan pred 82 leti. Predlani so mu v spominskem parku odkrili doprsni kip, lani so odkrili še kipa Janeza Čebulja in Franceta Barleta, letos pa so se oddolžili spominu slikarja Janeza Mežana, čigar stoletnico rojstva so proslavili pred štirimi leti. Rojen je bil namreč leta 1897 na Spodnjem Brniku, kjer je tudi pokopan. Sicer pa se letos v Cerkljah spominjajo še treh znamenitih osebnosti, ki so živeli in delovali v teh krajih: sto let je od smrti pesnika slovenske moderne Josipa Murna, sto petdeset pa od rojstva pesnika in pripovednika Antona Kodra ter politika in dolgoletnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
Skupaj s sodobniki (Olaf Glo-bočnik, Miha Maleš, Nikolaj Pir-nat in Mira Pregelj) je Janez Mežan pripadal tako imenovani "četrti generaciji". Bilje zelo ploden ustvarjalec, saj je ohranjenih okoli šest tisoč njegovih slik, grafik in risb. Motivika njegovih del sega od portretov do krajin. Najpomembnejša njegova sakralna dela so v Plečnikovi cerkvi v Bo-
gojini: oltarna podoba in križev pot. Sploh so njegovi križevi poti pomemben prispevek slovenskemu povojnemu cerkvenemu slikarstvu. Tudi v domači fari je zapustil fresko sv. Martina z gosko v cerkvi v Šmartnem. Na svoj rodni kraj je bil zelo navezan. Vsako leto ob počitnicah se je z družino vračal na Brnik in v Cerklje ter s papirjem in barvami iskal zanimi-
ve motive ter tako mnoge otel pozabi. Naslikal je novo cerkljansko šolo, portret rojaka Davorina Jenka krasi šolsko avlo. Njegov nagrobnik v obliki kapelice nas spominja na njegov priljubljeni mo-
Obnovili bodo bazen v Kropi
Bazen doslej ni imel ogrevane vode. A mnogim starejšim Kroparjem, ki so se bili navajeni kopati v mrzli Kroparici, se je tudi 22 stopinj zdelo skoraj preveč...
Kropa, 24. septembra - Ta teden bo gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke začelo z obnovitvenimi deli v kroparskem letnem bazenu. Minuli petek sta župan Radovljice Janko S. Stušek in predsednik KS Kropa Stane Fabjan položila tudi temeljili kamen za začetek gradnje.
Obnovili bodo celotno školjko velikega bazena (meri 25-krat 12,5 metra), uredili filtrirne naprave, obnovili in povečali pa bodo tudi mali otroški bazen. Po besedah direktorja občinske uprave Jožeta Rebca je naložba vredna 65,5 milijona tolarjev, večino denarja bo zagotovila občina iz proračuna, medtem ko je ministrstvo za šolstvo in šport doslej prispevalo šest milijonov tolarjev.
Bazen, ki je v lasti občine, upravljalec pa je športno društvo Kropa, je zelo priljubljen med domačini, obiskujejo pa ga tudi kopalci iz Kranja, Tržiča, Radovljice... Kot je povedal Peter Pet-ernel, ki v imenu športnega društva skrbi za bazen, vsako sezono naštejejo med 3500 in 4000 obiskovalcev, zlasti mladine in upokojencev. Ker je bazen star že
,i 3;
S «ar—
skoraj petdeset let - zgradili so ga leta 1953 z udarniškim delom, je bil že močno dotrajan. Že lani so mu inšpektorji grozili z zaprtjem zaradi zastarele čistilne naprave, mnogi kopalci pa so se pritoževali tudi zaradi mrzle vode. Voda v bazenu namreč ni bila ogrevana, kljub temu pa je dosegla 22 ali 23 stopinj.
Zanimivo pa je, da je nekatere kopalce privabila prav hladnejša voda, saj se mnogim 25 stopinj, kolikor jih ima voda v drugih gorenjskih bazenih, zdi pretopio. Peter Peternel v šali celo pravi, da so se bili zlasti starejši Kro-parji navajeni kopati v mrzli Kroparici, tako da je bila zanje voda v kroparskem bazenu še celo pre-topla... Kljub temu v športnem društvu pričakujejo, da bodo v okviru obnove v bazenu uredili tudi ogrevanje. Kot načrtujejo, naj bi bila dela končana do konca aprila prihodnje leto, tako da bodo novo kopalno sezono v začetku junija začeli s povsem prenovljenimi objekti. • U. P.
tiv. Slovesnosti ob odkritju njegovega doprsnega kipa so se poleg ostalih udeležili tudi njegovi sorodniki, hčerka Ivanka Mežan, gledališka igralka, pa je skupaj z umetnikovim sinom Janezom Županom odkrila spomenik. O slovitem rojaku je govoril Janez Močnik, prireditev pa so s pesmijo poživile pevke Učiteljskega pevskega zbora Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj z zborovodjo Damijano Božič Močnik, zaplesali so otroci iz šolske fol-. klorne skupine. Ob občinskem prazniku vsako leto podeljujejo občinske nagrade. Letos je edino dobil Franc Kern iz Lahovč, in sicer malo plaketo občine Cerklje za zavzeto delo v krajevni skupnosti, avto-moto društvu in športu ter za svoje glasbeno ustvarjanje. Dve nagradi pa je dodal še župan Franc Cebulj. Dobila sta ju Jure Bobna, predsednik organizacijskega odbora letošnjega Evropskega prvenstva v gorskih tekih na Krvavec, in upokojena medicinska sestra Ana Žura za humano delo.
Prazničen dan pa je bil tudi za domače gasilce. Po slovesnosti v spominskem parku so namreč pred osnovno šolo slovesno prevzeli povsem novo gasilsko vozilo. Zatem so se izkazali tudi člani Likovnega društva Cerklje, ki so v mali šolski dvorani odprli likovno razstavo. Na družabnem srečanju, ki je zaokrožilo slovesnosti ob letošnjem prazniku, pa sta za pogostitev poskrbela aktiv kmečkih žena in čebelarsko društvo.
• D. Z. Žlebir, foto: Tina Doki
Vzgojen pes, nobenih težav
za ljudi v naseljih
Tega dejstva se dobro zavedajo člani Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev Škotja Loka, ki so pripravili že tretje srečanje lastnikov in prijateljev psov.
Crngrob, 25. septembra - Ljubitelji psov so se v soboto zbrali na društvenem igrišču, kjer so prikazali znanje šolanih živali. Najbolj ponosen je bil Marjan Kuhar, ki je s psico Ulo zmagal v izboru najlepšega psa. Kot je povedal predsednik kluba Ludvik Bernik, je vzgojen pes v veselje lastniku in okolici.
Peščica nekdanjih članov Kinološkega društva Skofja Loka je leta 1994 ustanovila Klub ljubiteljev nemških ovčarjev. Ime izdaja, da je njegova posebnost vzreja
Sodnik Vladimir Drol je prikazal ocenjevanje psov na razstavah.
ene same pasme psov. Na Gorenjskem je edini tak klub, v državi pa jih je dvanajst. Vsi so povezani v Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Slovenije. "Sedaj imamo okrog 35 stalnih članov, med katerimi so Gorenjci in prebivalci z ljubljanskega območja. Ob tečajih se to število precej poveča. Klub namreč skrbi za vzgojo in šolanje psov različnih pasem. Vsako pomlad in jesen prirejamo tečaje osnovnega in višjega šolanja, ki potekajo na vadišču v Crngrobu. Od ministrstva za obrambo smo dobili v najem prostor, ki smo ga ogradili in na njem že leta 1995 postavili kočo. Tukaj se zbiramo pri delu in razvedrilu. V enoti za reševanje, ki jo vodi Marko Nah-tigal, je do sedem članov. Danes so na izpitih v Postojni, zato jih ni z nami. Letos smo že tretjič pripravili srečanje lastnikov in prijateljev psov, da bi tudi nečlane seznanili z našo dejavnostjo. Veseli bomo, če se nam bo pridružil kakšen nov član. Zavedamo se, da v naseljih ni težav, če so psi vzgojeni in njihovi lastniki osveščeni. Zato smo obiskovalcem podarili vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov," je povedal Ludvik Bernik, predsednik kluba.
Odprta vrata za ljubitelje cvetja
Hortikulturno društvo Kranj je v soboto omogočilo ogled botaničnega vrta, obiskovalcem pa je podarilo
sadike manj znanih trajnic.
Kranj, 25. septembra - Društvo že več kot štiri desetletja povezuje ljubitelje cvetja z Gorenjskega in od drugod. Kot je povedala predsednica Anka Bernard, urejanje botaničnega vrta ni njihovo edino veselje. Srečujejo se na poučnih izletih in predavanjih, doslej pa so veliko storili za lepši izgled mesta in okolice.
Pred 42 leti se je zbralo okrog trideset ljubiteljev cvetja, ki so ustanovili Hortikulturno društvo Kranj. Po dveh desetletjih sd se veselili pomembne pridobitve. Ob Prešernovem gaju v Kranju so odprli društvene prostore in lep vrt, v katerem je več kot sto listnatih dreves in grmov, 14 iglavcev in kar okrog 150 raznih vrst trajnic ter čebulnic. "Na majhnem prostoru smo nasadili rastline, ki so primerne za različne pogoje rasti; sonce ali senco, suho ali vlažno rastišče in celo za vodo. Ker želimo ljudem prikazati manj znane rastline, vsako jesen povabimo na ogled vrta tudi nečlane. Še pred tem smo ob pomoči dijakov srednje biotehniške šole iz Kranja, ki
Anka Bernard
se šolajo za vrtnarske tehnike, poskrbeli za ureditev nasadov. Odvečne rastline smo sklenili pokloniti obiskovalcem, da bodo z njimi okrasili svoje vrtove. Pripravljeni smo tudi za nasvete o urejanju vrta, obenem pa jih povabimo v naše vrste. V društvo se lahko včlanijo vsak ponedeljek od 16. do 18. ure," je povedala Anka Bernard, predsednica Hortilkul-turnega društva Kranj.
V najboljših letih so imeli tudi do 400 članov. Sedaj jih je približno pol manj, a so poleg Go-
Pri urejanju vrta so pomagale dijakinje srednje biotehniške šole.
Tekmovanje gasilcev v Škofji Loki
m    in.....   ■ ':
>
renjcev in prebivalcev z ljubljanskega območja med njimi ljudje iz bolj oddaljenih krajev. Eden takih je priznani agronom dr. Vremec iz Trsta. Letos jih je povabila nekdanja Kranjčanka Milka Semič, da so si med izletom na Goriško ogledali njen vrt v Erzelju nad Ajdovščino. Zanimiv je bil tudi ogled vrta, ki ga ima Mihael To-man v Kamni Gorici. Na izletu v Idrijo so obiskali dva zasebna vrtova, 6. oktobra pa jih bo gostila predsednica v Šenčurju. Prihodnji
mesec se bo začela sezona predavanj. Na prvem se bodo seznanili Z urejanjem grobov. Novembra bodo pripravili tečaj za vezavo zimskih aranžmajev in uredili razstavo izdelkov. Kogar to zanima, se lahko pridruži društvu, kjer počnejo veliko koristnega. Kot je ugotovila predsednica, brez njih ne bi bil očiščen kanjon Kokre in še kakšen neurejen del mesta. Ker ne želijo, da bi jih imeli za smetarje, se bodo v prihodnje bolj posvetili urejanju zelenic. • S. Saje
Skofja Loka, 25. septembra - Gasilska zveza Skofja Loka je z občinskimi poveljstvi Gorenja vas - Poljane, Škotja Loka, Železniki in Žiri pripravila tekmovanje, na katerem je v soboto sodelovalo v nekdanji loški vojašnici več kot 140 ekip. Med več kot 1400 gasilci so manjkali le člani dveh od petih industrijskih društev, večina od 25 društev iz raznih krajev pa je imela po več ekip. Letošnje tekmovanje je bilo posebej zahtevno, saj je bila po daljšem premoru spet na vrsti mokra vaja. Zmago so si priborile te ekipe: Bukovica pri pionirjih, Gorenja vas pri pionirkah. Poljane V pri mladincih, Poljane I pri mladinkah in članicah A, Poljane II pri članih A, Trcbija III pri članicah B, Dobračeva II pri članih B in Dobračeva pri veterankah ter veteranih. V mlajših in starejših kategorijah sta osvojili pokala za najboljše uvrstitve ekipi iz Poljan. • S. Saje
Skofja Loka, 25. septembra - V organizaciji Gostilne Pr" Starman je v petek potekalo prvo srečanje mladih glasbenikov iz štirih občin, ki igrajo na diatonično harmoniko. Vsak od nastopajočih je zaigral po dve skladbi, poslušalce pa je razvedril tudi voditelj programa Jure Svoljšak. Na sliki: Tone Štibelj, Žiga Avguštin, Matej Markelj, Tina Štibelj, Jan Miklavč in Ana Potočnik (od leve); manjka David Tavčar.
• J. S., foto: J. Tavčar
Ludvik Bernik, predsednik Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev Skofja Loka.
Izbor najlepšega psa in prikaz veščin
Klub je doslej pripravil osem mednarodnih razstav nemških ovčarjev v Škofji Loki, njegovi člani pa se udeležujejo tudi teh prireditev drugod. Kako poteka ocenjevanje psa in razstavljanje, je pokazal sodnik Vladimir Drol. Tokrat so razstavni krog obhodili najprej nemški ovčarji, nato pa še psi drugih pasem. Izmed 17 živali so sodnik in otroci največ točk prisodili nemški ovčarki Uli.
"Pred tremi leti sem kupil mladiča pri rejcu Justinu v Škofji Loki. Psica je zelo uspešna na razstavah; v Sloveniji je enkrat celo zmagala v svojem razredu. Ima šest lepih potomcev iz prvega legla, ki so v raznih slovenskih krajih. Domaje to edini pes, kateremu se posveča vsa petčlanska družina. Ponosni smo na Ulo, vesel pa sem, daje bila najbolj všeč
tudi otrokom," je izjavil Marjan Kuhar iz Škofje Loke, ki je pozneje sodeloval tudi v prikazu vaj poslušnosti.
Predsednik komisije za šolanje Rado Pokorn je gledalcem pojasnil, kako lahko šolan pes obrani človeka pred napadalcem. To nehvaležno vlogo je prevzel Marko Rupar, veščine obrambe pa sta poleg Kuharja prikazala vodnika Rudi Kern in Dane Kokalj ter nemška ovčarja Pan in Vik. Nato so razglasili rezultate dopoldanskega tekmovanja, kjer sta si pokala priborila Krištof Bokal s psičko Kajo v programu B in Rudi Kern s Panom v programu višje stopnje. Ker je po delu potrebna sprostitev, so druženje
Marjan Kuhar je ponosen, da je njegova Ula zmagala v izboru najlepšega psa.
sklenili s piknikom. V klubu so poskrbeli, da se je našlo kaj dišečega za lastnike psov in njihove štirinožne ljubljence. • S. Saje
Memorialno tekmovanje gasilcev v Sori
Medvode, 25. septembra - Gasilski zvezi Medvode ii\Vodice, ki že vrsto let sodelujeta pri organizaciji tekmovanj in preverjanj praktičnega znanja gasilcev v svojih prostovoljnih gasilskih društvih, sta v soboto v Sori pri Medvodah pripravili memorialno tekmovanje za pokal Matevža Haceta. Tekmovanja se je udeležilo 36 ekip in sicer dvanajst iz Gasilske zveze Medvode in 24 iz Gasilske zveze Vodice. Vse ekipe so prikazale dobro strokovno usposobljenost, pri doseganju rezultatov pa je odločala tudi tekmovalna sreča.
Na prostoru pred Hišo kulinarike Jezeršek v Sori se je v soboto pome" rilo 36 ekip iz Gasilskih zvez Medvode in Vodice.
Iz Gasilske zveze Medvode je bila pri članih A najboljša ekipa Sora 2, pri članih B ekipa PGD Zbilje, pri starejših članih ekipa iz Smlednika, pri članicah B pa ekipa PGD Spodnje Pirniče, Vikrče, Zavrh. Ob predsedniku tekmovalnega odbora Rajku Jenku je pokale najboljšim podelil svetovalec župana Leopold Knez.
Še posebej zanimivo pa je bilo tekmovanje ekip iz Gasilske zveze Vodice. Pokale najboljšim je ob poveljniku Gasilske zveze Vodice Lojzetu Koscu podelil župan
občine Vodice Anton Kokalj. Najboljši pa so se uvrstili takole: Pr1 članicah A je bila najboljša ekip3 iz PGD Polje, pri članicah B ekipa iz Šinkovega Turna, pri starejših članicah ekipa Polje; pri čla; nih A ekipa Šinkovega Turna, p1") članih B ekipa Bukovice-Utik, pn starejših članih pa ekipa iz PGV Polje. Prehodni pokal občine s° tokrat osvojile ekipe iz PGD Sinkov Turn, na drugo mesto so se uvrstile ekipe PGD Polje, na tretje pa ekipe iz PGD Bukovih' Utik. • A. Žalar
V Mavčičah zidajo župnijski dom
V nedeljo je ljubljanski škof Jože Kvas blagoslovil temeljni kamen in skupaj z domačim župnikom Janezom Šavsom podpisal temeljno listino. Župnijski dom bo obogatitev vasi in vse župnije.
Župnik Janez Šavs in škof Jožef Kvas vzidujeta temeljni kamen.
Mavčiče,  25.  septembra -
Nedelja je bila za župnijo Spreobrnitev svetega Pavla v Mavčičah, ki obsega razen Mavčič še Praše, Jamo, Podrečo in Mejo z okrog 1400 prebivalci, velik praznik. Po slovesnosti v cerkvi sta ljubljanski škof Jožef Kvas, rojak iz okolice Cerkelj, in domači župnik Janez Šavs podpisala temeljno listino, nato pa je škof po predstavitvi gradnje blagoslovil temeljni kamen in vgradil temeljno listino.
Župnik Janez Šavs, doma iz Tržiča, ki je 15. avgusta leta 1998 prišel v mavčiško faro, je že naslednje leto oznanil faranom, da bo
začel zbirati prispevke v denarju in materialu za gradnjo novega župnišča. Poslopje starega žup-nišča je bilo staro nad 200 let in neprimerno za opravljanje pastoralnega dela kot tudi za bivanje župnika. Rešitev je bila novogradnja, kije zelo zahtevna, pri tem pa župnik Janez Šavs poudarja dobro sodelovanjem z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in drugim dejavniki, pomembnimi za gradnjo. Staro župnišče je bilo treba najprej porušiti in primerno zavarovati del cerkve, na katero je bilo župnišče naslonjeno. Zazijala je velika gradbena
jama, ki so jo delavci gradbenega podjetja Primorje kmalu zapolnili s temelji in kletnim delom župnijskega doma. Prva plošča je narejena in sredi preteklega tedna se je že začela zidava pritličja. Žup-
tudi v prihodnje, računa pa tudi na sodelovanje tistih, ki jih na sedanjih seznamih darovalcev še ni. Nov župnijski dom bo ostal v fari in bo njena trajna pridobitev. Še posebej je vesel, daje les, ki so ga
Sto let župnije Besnica
Proslavili so jo na prireditvi, ki jo je ob semanjem dnevu pripravilo Turistično društvo Besnica.
Besnica, 25. septembra - Na tradicionalni vsakoletni prireditvi je Turistično društvo Besnica v začetku meseca tudi letos pripravilo posebno prireditev za semanji dan. Vsako leto namreč v župniji Besnica v Mestni občini Kranj proslavijo semenj. Takrat gospodinje še posebno skrbno pripravijo različne dobrote, s katerimi potem pogostijo povabljene in vse, ki se običajno takrat iz različnih krajev, kamor jih je zanesla življenjska pot, dobijo s svojci na domu.
Na letošnjem semanjem dnevu pa so proslavili tudi stoletnico župnije Besnica. Pred tem je namreč župnija Besnica spadala pod župnijo Smartin. Da pa imajo zdaj že sto let svojo, so Besničani dolžni zahvalo Frančišku Pokornu, ki je bil po ustanovitvi imenovan tudi za prvega župnika v Desnici. Frančišek Pokom, ki je bil mož trdne, odločne in izredno delavne narave, je začel vsestransko razvojno spreminjanje v Besnici. Sicer pa je med razlogi za samostojno župnijo navedel zadostno število duš, oddaljenost od Šmar-tina, slabo pot, še posebno pozimi ob zametih in dežju, preskrblje-nost z vsem za župnijo potrebnim, kot so matice, krstni kamen, pokopališče, pripravna cerkev itd. Na samostojno župnijo so bili do-
mačini v Spodnji in Zgornji Besnici, Nemiljah in Njivici vedno ponosni. Skrbeli so za urejenost in za reševanje vsakdanjih problemov. Bilo je obdobje, ko so posebno skrb namenjali komunalni urejenosti.
V zadnjih dvajsetih letih pa so z župnikom Alojzom Grebencem in sedanjim Romanom Poljakom obnovili obe cerkvi; župnijsko Sv. Tilna v Zgornji Besnici in cerkev Sv. Janeza Krstnika v Spodnji Besnici. V župnijski cerkvi so zamenjali zvonove, nabavili nove orgle, uredili centralno ogrevanje, pri cerkvi zgradili župnišče. Obnovili so tudi vsa znamenja v župniji: Videmce pri šoli, Štihelnovo, znamenje pri žegnanem studencu, Kraljevo, Šemnovo kapelico in kapelico srca Jezusovega, zname-
kar štiri pevske zbore: Mešani pevski zbor Janez Kozjek, ki ga vodi Ivan Gorenc, Mladinski mešani pevski zbor Sv. Tilna pod vodstvom Janeza Fabijana in otroška pevska zbora Mlada srca pod vodstvom Vanje Roškar in Tilnovi slavčki pod vodstvom Špele Božnar.
Ob stoletnici župnije, ko je prireditev pripravilo Turistično društvo pa sta mašo darovala upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko in domači župnik Roman Poljak. • A. Žalar
Podiranje starega župnišča
nik, ki precej časa preživi na gradbišču, hvali prizadevnost graditeljev. Pravi, da bo nov župnijski dom nekaj lepega za kraj, za Slovenijo in za Cerkev. Poslopje se bo harmonično ujemalo s cerkvijo (Mavčiče bodo redek primer neposredne povezave župnišča in cerkve) in z značilnostmi vasi in ne bo moteče za okolje, ampak njegova obogatitev. Gradnja župnijskega domaje zahtevna naloga za župljane. Župnik je hvaležen vsem, ki so že prispevali za gradnjo in upa na njihovo razumevanje
darovali farani. na kupu in čaka na uporabo. V novem župnijskem domu bo dovolj prostora za pastoralno dejavnost. Razen učilnic bo tudi dvorana (v starem župnišču je bila, vendar je bila med vojno porušena), primerna zajirireditve. srečanja in razstave. Župnik bo dobil primernejše prostore za svoje delovanje v fari, prav tako pa tudi za bivanje.
Poslopje novega doma leze iz tal in do zime naj bi bilo pod streho.
• J. Košnjek, sliki J.Š. in Tina Doki
Mašo sta darovala župnik Roman Poljak (na levi) in upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko.
nje v Nemiljah pa križ na Logu itd. Ob skrbi za urejenost in ohranjanje obeležij in etnografsko kulturne, sakralne dediščine pa imajo danes v župniji tudi bogato kulturno dejavnost. Imajo na primer
Župnijska slovesnost v Ratečah
Vsak zvon ima slovenski grb
Rateška župnijska cerkev Sv. Duha je dobila štiri nove bronaste zvonove in nov daritveni oltar. Zvonove je posvetil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, vsi so okrašeni s slovenskim grbom.
Svetniki in godovi
Mihael, Gabrijel in Rafael
Danes goduje Sergu Radoneš-ki, menih. Živel je v Zagorski, severno od Moskve. Pred razpadom Sovjetske zveze je bil eden redkih krajev, kjer so lahko ljudje sodelovali pri bogoslužju.
Jutri, 26. septembra, godujeta mučenca Kozma in Damijan. Omenjata se kot edina svetnika vzhodne cerkve. Umrla naj bi med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov, ko sta prestajala mnogo mučenj, vendar sta z božjo pomočjo ostala nepoškodovana. Zato soju obglavili. Njuna domovina naj bi bila Arabija, spoznala sta se na zdravstvo in ozdravila mnogo bolnikov, ki so jih drugi zdravniki imeli za neozdravljivi. Damijan (krotilec) je pri nas pogostejše ime kot Kozma (urejeni). V četrtek, 27. septembra, goduje Vincency Pavelski. Bil je kmečki sin, rojen aprila 1581 v Franciji. Z 19 leti je postal duhovnik. Leta 1625 je ustanovil Misijonsko družbo, ki jo danes poznamo pod imenom lazaristi. Po srečanju z Ludoviko Marillac, plemkinjo, je leta 1629 ustanovil Družbo usmiljenih sester. Leta 1648 so šli prvi misijonarji na Madagaskar. Umrl je 27. septembra leta 1600. Lazaristi so prišli v Slovenijo na Slomškovo pobudo leta 1852, usmiljenke pa leta 1843. V petek je praznik Venčes-lava, češkega kneza in mučenca, ustanovitelja Prage in zavetnika Češke. Bil je moder in miroljuben vladar. Nekaterim velikašem to ni bilo všeč in zato so naščuvali njegovega mlajšega brata Boleslava, da ga ubije. To je storil 28. sep-
tembra 929 in zavzel Prago. Bo-leslav je obžaloval bratomor in dal Venčeslalovo truplo prepeljati v Prago in pokopati v cerkvi Sv. Vida. Na Vaclavovem trgu v Pragi stoji kip Venčeslava. Pri nas so najpogostejša imena Vencelj, Vencek, Venček, Venko, Veno in Slavko.
V soboto, 29. septembra, godu-jejo nadangeli Mihael, Gabrijel in Rafael. Nadangeli so imeli posebno nalogo. Mihaela označujejo kot "velikega kneza", kot voditelja angelov, ki v boju s satanom zmagujejo, kot zaveznika vesoljne Cerkve v boju s hudimi duhovi. Zato ga upodabljajo z mečem in sulico. Gabriel je po hebrejsko "božji mož" ali "božji junak". Gabrijel naj bi oznanil rojstvo Janeza Krstnika in Jezusa. Zato ga imajo za zavetnika radijci, sli, poštni uradniki in raznašalci časopisov. Rafael je "božje zdravilo" ali "Bog je ozdravil" pomaga človeku dosegati zdravje in spremlja ljudi na potovanjih. Zato ga slikajo s popotno palico in bučko ali včasih z ribo. Pri nas so ta imena razširjena. Naša imena so Mihael, Gabrijel in nekoliko manj Rafael.
V nedeljo, 30. septembra, ko bo Slomškova nedelja, je praznik Hi-eronima, cerkvenega učitelja. Težko je reči, kje je bil Stridon, njegov rojstni kraj. Nekateri omenjajo okolico Pivke, Hrvati pa Istro ali Severno Dalmacijo. Bil je znameniti prevajalec Svetega pisma v latinščino, ki je leta 1546 postal uraden za zahodno cerkev.
V ponedeljek, 1. oktobra, pa bo godovala Terezija deteta Jezusa.
Rodila se je v številni družini v Normandiji. Štiri od petih hčera so šle v samostan. Bila je deveti otrok in rekli so ji Mala Terezija. S 15 leti je šla med karmeličanke. Potem je hudo zbolela za jetiko in umrla leta 1897, stara 24 let. Slavni so njeni zapisi Povest duše. Leta 1923 je bila razglašena za blaženo, dve leti kasneje pa za svetnico. Je zavetnica misijonov.
•J.K.
Rateče, 25. septembra - Minulo soboto je župnija Rateče dobila štiri nove bronaste zvonove, ki so jih kupili ob desetletnici samostojne države Slovenije. Ob posvetitvi zvonov je bila slovesnost, posvetil jih je nadškof in metropolit dr. Franc Rode, po posvetitvi in dvigu zvonov v zvonik je bila maša v cerkvi Sv. Duha, kjer je nadškof blagoslovil nov daritveni oltar.
Župnijska cerkev Sv. Duha je druga najstarejša stavba v Ratečah - prva je cerkev Sv. Tomaža na pokopališču. Cerkev Sv. Duha je bila pozidana leta 1520. V njej je glavni oltar, delo mojstra Janeza Vurnika iz Radovljice ter stranska oltarja, ki sta danes posvečena Sv. Mariji in Sv. Jožefu in imata v nišah kipa zavetnikov iz leta 1892. Daritveni oltar z relikviarijem Sv. Križa pa je avgusta letos izdelal
ga bronastega velikega zvona: Sveti Duh, napolni naša srca z ognjem in ljubeznijo. Drugi zvon je posvečen Materi Božji inje težak 708 kilogramov, napis na njem pa se glasi: Pod tvojim varstvom, o
Mormoni na Slovenskem trgu
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je posvetil štiri bronaste zvonove pred župnijsko cerkvijo Sv. Duha v Ratečah.
Kranj, 25. septembra - Med verskimi skupnostmi, ki so prijavile svoje delovanje v Sloveniji, je tudi Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, bolj znana kot mormonska cerkev. V Sloveniji deluje od leta 1991 dalje, najbolj v Ljubljani, v Kranju, v Celju in Mariboru, v sosednjih državah pa zlasti v Celovcu. Največ jih je v Združenih državah Amerike. Mormoni oziroma misijonarji Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so se pretekli teden predstavljali tudi na Slovenskem trgu v Kranju. V Sloveniji jih je od 200 do 250, še posebej pa častijo Boga očeta in spoštujejo družino, so povedali starešini Holm in Swensen ter sestri Bahr in Session. • J.K.
rezbar Miha Legan iz Žužemberka, minulo soboto pa blagoslovil nadškof dr. Franc Rode.
Župljani Rateč so se kljub majhnemu številu - 580 katoličanov -odločili, da po 84 letih kupijo nove bronaste zvonove. Stare je vzela prva svetovna vojna leta 1917. V zvoniku so bili od leta 1922 trije jekleni. Po zasnovi ko-lavdatorja mag. Matjaža Amb-rožiča jih je ulil mojster Rudolf Perner i/. Passaua na Bavarskem.
Zato, ker letos praznujemo desetletnico osamosvojitve Slovenije, so se v Ratečah odločili, da bodo zvonovi spomin na ta veliki dogodek. Zato so vsi zvonovi okrašeni s slovenskim grbom.
Veliki zvon je posvečen Sv. Duhu in je težak 1455 kilogramov, ima napis, kije vzet iz stare-
Marija, bodi rateška župnija. Tretji zvon je posvečen Sv. Florijanu in je težak 457 kilogramov, napis na njem pravi: Sv. Florijan, varuj ljudi in živino in vso slovensko domovino. Mali zvon je posvečen Sv. Jožefu inje težak 340 kilogramov, na njem pa je napis: Mrtvim v spomin in živim v opomin.
Za zvonove so prispevali dobrotniki doma in po svetu, vsak zvon ima svojega botra. Ratečani so jih sprejeli s prisrčno slovesnostjo, odeti v narodne noše in s sprevodom skozi vas od gasilskega doma do župnijske cerkve.
Na slovesnosti so bili številni gostje, predstavniki občine in predstavniki strank slovenske pomladi, med njimi tudi Lojze Peterle.
• D. Sedej
FORMA VIVA v kamnu bogati mestno jedro in okolico Tržiča
Duhovna hrana, brez katere ni ravnovesja v človeku
Zaenkrat so postavili umetnine v kamnu štirih slovenskih kiparjev, dve že izdelani plastiki pa bosta krasili bodoči šolski športni center.
Tržič, 25. septembra • Želja po dobrem obmejnem sodelovanju je povezala občine Sele na Koroškem, Tržič in Škofje Loko v skupnem projektu Prostor umetnosti Koroška - Slovenija. Na tej osnovi so uresničili tudi zamisel o FORMA VIVI v Tržiču, pri čemer je sodelovalo šest priznanih kiparjev. Kot je ocenil Janez Lenassi, gre za pomembno kulturno pridobitev in novo vez med sosedi.
Občina Sele na Koroškem, ki je pobratena z občino Skofja Loka, je povabila k sodelovanju v skupnem projektu INTERREG III. A "Prostor umetnosti Koroška - Slovenija" občino Tržič. V enem letu se je zvrstila vrsta odmevnih prireditev, izdali pa so tudi barvno brošuro o znamenitostih krajev tostran in onstran Karavank, so
ocenili župani Engelbert Wass-ner iz Sel, Igor Draksler iz Škofje Loke in Pavel Rupar iz Tržiča med petkovim srečanjem v Tržiču. Na tiskovni konferenci so največ pozornosti namenili uresničevanju zamisli o FORMA VIVI v Tržiču, ki je plod omenjenega sodelovanja.
"Po uspešni predstavitvi na razpisu so nam dodelili iz programa PHARE okrog 10 milijonov SIT nepovratnih sredstev, s katerimi smo postavili umetnine v kamnu. Sami nismo imeli izkušenj s kiparji in deli v prostoru, zato smo prosili pobudnika portoroške FORMA VIVE Janeza Lenassija za pomoč pri izboru umetnikov. Junija letos je šest kiparjev predstavilo v Kurnikovi hiši svoje predloge bodočih plastik, po treh mesecih pa so že izdelane. Mi
smo izbrali pomenljive lokacije za postavitev, kjer so zaenkrat na ogled štiri umetnine," je povedal Ignac Primožič, vodja projekta tržiške FORMA VIVE.
Bližje ljudem, večji učinek
"Moja plastika predstavlja valovanje vode in kroženje v prostoru, zato je postavitev nad rečno strugo ob krožišču pri stolpnici kar primerna. S projektom voda in kipi se ukvarjam že vrsto let. Prvo javno postavitev je doživela Fontana v Domžalah, Aqua viva v Tržiču pa je drugo tako delo," je zaupal kipar Drago Vit Rozman, ki živi v Žejah pri Naklem.
"V kamnu ustvarjam že dve desetletji. Zanimajo me fragmenti, ki določajo celotno figuro. Odtod ime Fragment za del stopala pred Tržiškim muzejem. Sam sem že-
lel postaviti nogo v reko, kot da prihaja z gora, a tehnično ni bilo možno. Po naključju se je tako ujela z vsebino muzeja," je ugotovil ljubljanski likovnik Jirži Bez-laj, čigar vozla iz kamna krasita Sečovlje in Velenje.
"Mojemu lesenemu Florjanu, bronastemu Mihaelu in Kurniko-vem portretu v Tržiču se je sedaj pridružil še Zmajevec v Podlju-belju. Pripovedka o nastanku Tržiča me je stalno spremljala, zato sem to idejo prelil v kamen in bron. Z livarjem sva se lepo ujela, a ni bilo dovolj denarja za večjega zmaja po prvotnem načrtu", je izrazil obžalovanje kipar Vinko Ribnikar iz Tržiča.
Ob farni cerkvi v Tržiču že stoji plastika z naslovom Delni pogled, ki jo je izdelal kipar Metod Frlic z Malenskega vrha nad Po-
Študentska folklora
se predstavlja
Kranj - Zelo izvirno povabilo novim članom v svoje vrste so si domislili v Študentski folklorni skupini, ki deluje v okviru KD Ozara Primskovo. V prihodnjih dneh bodo po kranjskih srednjih šolah, na fakulteti in na še nekaterih mestih nanizali 13 predstavitvenih nastopov.
Študentska folklorna skupina Ozara bo s petnajstminutnimi nastopi, mešanico plesa in animacije na kratek in intenziven način predstavila svojo dejavnost ali kot je povedala folkloristka Petra Po-
lak: "Mladim želimo pokazati, da se motijo, kadar ob folklori najprej pomislijo na "govejo muzi-ko"." Sicer študentska folklorna skupina deluje šele drugo leto, domicil pa je našla pri FS Ozara s
Študentska folklorna skupina bo v prihodnjih dneh nastopila: 25. 9. - Gimnazija, 26. 9. -Srednja mlekarska in kmetijska šola, 27. 9. - enako (v učilnicah v mestu), 28. 9. - Srednja elektro in strojna šola, zvečer John Doe bar, 29. 9. - Glavni trg, 1. 10. Srednja trgovska šola, 2. 10. Srednja ekonomska in upravno - administrativna šola, 3. 10. Srednja elektro in strojna šola, 4. 10. - Študentski žur v John Doe baru, 8. 10. na Fakulteti za organizacijske vede.
Primskovega, ki bo prihodnje leto praznovala 50 let obstoja. Poleg obeh folklornih skupin v KD Ozara delujeta še ženska pevska skupina Bodeče neže in skupina godcev Kranjski furmani. Kot je povedal eden pobudnikov Študentske folklorne skupine Matej Rozman, so v njej mladi od 15 do 25 let, na članskem spisku pa jih je trenutno okrog 40. V prihodnje želijo postati tudi Akademska
folklorna skupina in upajo, da jim bo ob sodelovanju ŠOU FOV tak status uspelo potrditi prihodnje leto. Njihovo folklorno skupino poleg tega podpirajo še Center mladih, KŠK, ŠOU Ljubljana in Zavarovalnica Triglav.
Njihova mentorica je Katja Borovnica, ki jih je z Matejevo pomočjo v zelo kratkem času naučila tudi nekaj spletov, ki jih sicer pleše članska skupina. FS Ozara je mladim folkloristom na voljo ponudila tudi noše ter prostore v Zadružnem domu, kjer imajo vaje vsak ponedeljek in sredo ob 19.30 uri. Odkar obstajajo so nanizali 13 nastopov, gostovali so v Splitu, v prihodnjem letu pa jih čaka celo Mehika. Pravtako v KD Ozara vabijo v goste prijatelje, folklorne skupine iz drugih držav, tako bodo to soboto v Kranju nastopali gostje iz Češke. V zadnjem času se učijo novih spletov, intenzivno pa se pripravljajo tudi na jubilej v prihodnjem letu. FS Ozara lahko pišete na elektronski naslov fso-zara@hotmail.com.
• Igor K.
Klavdij Tutta v desetih galerijah
Godba Gorje v Brixnu
Brixen - Na praznovanju 1100-letnice obstoja južnotirolskega mesta Brixen v Italiji, 15. septembra, je nastopila tudi Godba Gorje, ki je bila na obletnico vabljena skupaj z županom Bleda mag. Borisom Malejem in člani Zgodovinskega društva Bled. Mesti Bri-xen in Bled sta zgodovinsko povezani že od leta 1004.
Kranj - Obsežen likovni projekt, ki se je porodil v glavi akademskega slikarja Klavdija Tutte, zadnje septembrske dni dobiva še zadnjo razsežnost. V desetih dneh, prvič jutri zvečer pa do petka, 5. oktobra, bo odprtih deset razstav v desetih galerijah, tako rekoč vseh na območju MO Kranj. V različnih galerijah se bo predstavil z različnimi likovnimi izzivi, ki so mu bili umetniški navdih v zadnjih petih letih, tako bomo imeli priložnost videti njegove slike in akvarele, lesene objekte, keramiko, likovna srečanja z vzorniki, male formate, kolaže, skulpto slike... Tako bo jutri odprtje koncepta "brsteče točke" v Galeriji Pun-gert, v četrtek pa "srečanje z vzorniki" v Avli Zavarovalnice Triglav. V petek bodo sledila odprtja razstav v Galeriji Mestne hiše, v Galeriji Prešernove hiše, v kleti Prešernove hiše in v Mali galeriji, naslednji teden pa še v Galeriji MO Kranj, Bolnišnici Golnik, Galeriji Desetnica, zadnjo razstavo pa bomo pospremili na ogled v Razstavnem paviljonu Jugovic v Bitnjah pri Kranju. Več o tem izjemnem likovnem dogodku za Kranj v petkovem Gorenjskem glasu. • I.K., foto: Gorazd Kavčič
Gorjanskim godbenikom mesto Brixen ni neznano, saj so tam gostovali že pred sedmimi leti, na zaključku konference Evropskih narodnih parkov, tokrat pa so se predstavili z dopoldanskim koncertom na osrednjem mestnem trgu. Godbeniki pod taktirko namestnika dirigenta prof. Matjaža Šurca, so takoj "razgreli" publiko z venčki Avsenikovih in slovenskih narodnih skladb, za dodatek pa so zaigrali obvezni "Anton aus Tirol". Na osrednji paradi ob 1100-letnici so nastopile odlične tirolske in dolomitske pihalne godbe, na čelu z Mestno godbo Brixen, ki letos praznuje 200-let-nico delovanja. Godba Gorje je nastopila v delu parade, kjer so bile delegacije pobratenih mest. Vseslfozi so Gorjanske godbenike navdušeno pozdravljali obiskovalci parade, "Gorjanci" pa so častno tribuno pozdravili s skladbo "Gorjanski zvonovi". Skoraj triurno parado je v živo prenašala južno tirolska televizija, lahko pa si
jo bodo ogledali tudi gledalci Gorenjskega turističnega vodnika na blejski kabelski televiziji, saj je bil z Gorjansko godbo snemalec Jože Hausman. Nad nastopom Godbe Gorje je bil zelo navdušen direktor organizacijskega odbora prireditev ob 1100-letnici mesta Helmuth Kerer, vodja turizma v brixenski mestni hiši inje Gorjanske godbenike krstil kar za "Original Oberkreiner Blasmusik" ter Godbo Gorje povabil, da pride tudi naslednje leto.
Obiska delegacije Bleda in nastopa Godbe Gorje na praznovanju 1100-letnice mesta Brixen, bi bil zagotovo najbolj vesel pokojni blejski župnik Franc Gornik, ki je v svoji knjigi "Bled v fevdalni dobi" (izdal zavod za napredek turizma-Bled, leto izdaje 1967 op. avtorja) najpopolneje obdelal zgodovinske povezave med Bledom in Brixnom in s tem bogato prispeval k jasnejši podobi domače blejske zgodovine.
•I.K.
Drago Vit Rozman (na desni) je izdelal plastiko Aqua viva; ob njem stojijo Jirži Bezlaj, Peter Abram in Vinko Ribnikar (proti levi).
ljanami. Pri bodoči tržiški šoli bo stal kamniti Varuh, katerega avtor je kipar Jure Smole. Kot je povedal Peter Abram s Pedrove-ga pri Braniku, mu je to okolje dalo navdih za Kamen, na katerem cvetova simbolizirata odnos med učiteljem in učencem.
"Podpiram akcije, kjer se ustvarja konkretne simbole duhovnih vrednosti. Za ravnovesje v človeku je namreč potrebna tudi duhovna hrana. Umetnine imajo
večji učinek, če so čim bližje ljudem. Zato so pomembna kulturna pridobitev za Tržič in širši prostor, obenem pa tudi nova vez med sosedi," je ocenil Janez Lenassi pred odprtjem razstave o nastajanju kiparskih del. Večerno slovesnost pred Kurnikovo hišo so pospremili člani škofjeloške plesne skupine Pavana, razstava v Tržiču pa bo na ogled do 14. oktobra letos.
• Stojan Saje
Z novimi močmi v novo sezono
Kranj - Za Komornim zborom De profundis je še ena uspešnih sezon, saj je poleti izšla nova zgoščenka "Magnum Mysterium" s sakralno glasbo 19. in 20. stoletja, na Naši pesmi 2001 v Mariboru je še tretjič osvojil zlato plaketo, uspešno sezono pa je zbor zaključil s slavnostnim koncertom ob 10. letnici delovanja. K sodelovanju vabijo nove pevce in pevke.
Izredno uspešna zadnja sezona seveda ne zmanjšuje uspehov, ki so jih beležili v preteklih letih. Od ustanovitve leta 1990 pa do danes seje pod vodstvom Branke Potočnik zbor iz skupine mladih pevcev iz Kranja in širše okolice povzpel med najboljše v državi in zelo cenjene tudi v tujini.
Že leta 1995 je na Naši pesmi v Mariboru De profundis nase opozoril s srebrno plaketo mesta Maribor, ki jo je kasneje še trikrat pozlatil, zadnjič letošnjo pomlad. Priznanja na "domačem terenu" so v zadnjih letih bogatili tudi na festivalih in tekmovanjih v tujini. Prva nagrada leta 1997 v Spittalu, tretje mesto v nemškem Miten-bergu naslednje leto pa uspešna udeležba na tekmovanju serije
Grand prix v španski Tolosi, leta 1999, nedvomno najuspešnejše gostovanje pa je zbor zabeležil pred letom dni v kanadskem mestu Powell River, kjer so odnesli kar tri nagrade. Zbor pa ne druži le ljubezen do zborovske glasbe, ampak tudi tesno prijateljstvo med pevci in pevkami, kar je bržkone danes tudi ena od magičnih formul za uspeh.
Te dni v zboru že sestavljajo nov program, ki ga bodo izvajali na mnogih koncertih v prihajajoči sezoni, hkrati pa k sodelovanju vabijo tudi nove pevke in pevce. Do konca meseca vas pričakujejo na telefonski št. 041/970-317. Člani zbora pravijo, da velja poskusiti, saj se v De profundisu poje zares.
Obetavni Anjini začetki
Bled - V hotelu Krim na Bledu je bila v septembru odprta ena prvih razstav študijskih del Anje Tolar iz Lesc. Študentka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani je razstavila risbe, portrete, ki jih je narisala pod mentorstvom prof. Metke Krašovec, ter moški akt pod mentorstvom prof. Hermana Gvardjančiča. Slikarka poskuša poleg skoraj naturalistične upodobitve portretiranca ujeti tudi njegove značajske lastnosti ali trenutno razpoloženje. Glede na mladost, končala je 1. letnik ALU, in na odlične mentorje, gre pričakovati, da bo v teh poskusih vse bolj uspešna in zato lahko z zanimanjem čakamo njeno naslednjo razstavo. • Elizabeta Gradnik
PREJELI SMO
Javni poziv VURS Ljubljana
V skladu s 146. čl. ZKP /Ur. 1. RS št. 63/94/ in 25. čl., 3. odst. Zakona o zaščiti živali, pozivam pristojni veterinarski organ, da posreduje v primerih, ko gre za mučenje živali ob obrednem klanju le-teh, brez omamitve, kar utemeljujem z naslednjim:
Izjava direktorja MIR Gornja Radgona, g. Branka Križana na POP TV, dne 17.7.2001, izrečena ob odkritju, da je v svoji klavinci dovolil klanje bikov na nedovoljen obredni način iranskim gostom -nogometašem po naročilu Zdravilišča Moravske Toplice, da za tako klanje niso imeli dovoljenja, da pa upa, da bo veterinarska inšpekcija imela do njih dovolj posluha, kajti nič drugače se ne dogaja kje drugje in da se lahko o tem prepričajo, če le pogledajo malo na kmečka dvorišča, naloga pristojnim veterinarskim inšpekcijskim službam, da ugotovijo dejansko stanje na terenu in storilce kaznivega dejanja po 25. čl. Zakon o zaščiti živali, kaznujejo.
Kot drugo pa terja prav tako resen pristop k delu veterinarskih inšpekcijskih služb ob nedavnih izjavah v medijih, kjer mnogi obe-lodanjujejo, da se tako kolje širom po naši Sloveniji, predvsem na vaseh (vpogled v pismo pisca Fahirja Gutiča iz Preserij, Kamnik pod Krimom 1, objavljeno v Delu, dne 27.7.2001).
Glede na to, ker se je v zadnjem času zvrstilo veliko nepravilnosti na področju varstva živali, ki dajo vedeti, da je pri nas z zakoni nekaj hudo narobe, mi prosim dovolite, da spregovorim še o naslednjem:
Kot varstvenica živali se čudim, da o tem "ničesar" ne veste in da je šele nedavna afera okrog brutalnega klanja živali v klavnici v Gornji Radgoni doprinesla k temu, da je javnost zvedela, da se to že ves čas dogaja okrog nas, po vaseh. To pa pomeni, da pristojne veterinarske inšpekcijske službe -kljub Zakonu o zaščiti živali - svojega dela ne opravljajo zadovoljivo. Le mi varstveniki živali vas nenehno opozarjamo na kršitve tega zakona. Država in DZ sta kriva, da še vedno ijnamo v tem zakonu dvoumnost, ki po eni strani prepoveduje obredno klanje, po drugi strani pa mu daje potuho, ko le-to dovoljuje v "izjemnih"primerih. Želimo vedeti, kaj je to "izjemni" primer? Njegove definicije ne poznamo, zato prosimo, da nas o tem javno seznanite v medijih. Država in DZ sta kriva, da so poslanci od 28 predlaganih naših amandmajev sprejeli le enega! Potemtakem to ni Zakon o zaščiti živali, ampak Zakon, ki podpi-ra mučenje živali. Država je tudi kriva, da se danes varstveniki živali bojujemo s preživelo versko ^ttgijo muslimanov pri nas (da ne bo pomote, le v tistem delu, ko obredno koljejo živali brez oma-mitve). Dolžnost države je, da to Uredi in tako kruto klanje v naši Clvilizirani državi v celoti prepo-Ve- Tako pa se varstveniki živali
soočamo s krutimi klavci živali, ki nam po telefonu grozijo in nas žalijo ter nam pošiljajo na dom zastrašujoča pisma s hitlerjanskimi pozdravi, kljukastimi križi in podobno. Imajo nas torej za gestapo in SS, predvsem pa za diskrimi-natorje in ksenofobiste. Ali država vse to odobrava in bo še naprej ščitila njihovo nekulturo? Šele, ko se bo nam varstvenikom živali zgodilo kaj hudega, boste morda ukrepali, vendar bo takrat že prepozno. V medijih so po nas, ki smo se v skladu z našim legalnim poslanstvom in z našim Zakonom o zaščiti živali zavzeli za mučenje živali, kreko "udarili" vsi ti kruti klavci in občutek imam, da jih je že skoraj več kot nas Slovencev. Gredo že tako daleč, da nam zapovedujejo, da se nimamo kaj vmešavati v njihovo religiozno klanje?! Kdo je potem brutalen in nesramen do koga, mi ali oni? V svojih pismih odločno izražajo svoj absolutizem po tisočletni tradiciji kurban bajram klanju živali. Upam, da berete časopise, tako da ste na tekočem, kaj se dogaja okrog nas. Uredništvo Dnevnika bo v svojem časopisu seznanilo bralce o kulturi islama, pri čemer bo podprlo kruto klanje živali. So mar naši časopsi samo •politični?! Vprašujemo se, ali je to sploh mogoče, da se kaj takega dogaja pri nas? Zato še enkrat poudarjam, da je za tak režim kriva samo drŽava, ki ima mačehovski odnos do Živali.
%Na kraju prosim, da v skladu z zgoraj navedenim preverite, kje v Sloveniji koljejo na obredni način Živali in kršitelje 25. čl. Zakona o zaščiti živali kaznujete in o tem obvestite javnost, ki je kot davkoplačevalec vaših storitev, upravičena do povratne informacije. Po izjavah sodeč mnogih, da se tako kolje pri nas širom po Sloveniji, menim, da boste imeli veliko dela.
Lepo Vas pozdravljam!
Varstvenica živali: Kristina Ferlic, Maribor, Medvedova 5
Golf - šport bogatih snobov
V Gorenjskem glasu, z dne 11. septembra, sem na prvi strani, prebral krajši prispevek, z naslovom "Golf postaja slovenski šport". Takole bom rekel. Odkar imamo samostojno državo, so pri nas nekateri na hitro obogateli, nemalokrat na račun kraje naše skupne imovine. Radi se primerjajo z bogataši v tujini in jih skušajo v vsem posnemati. Nabavili so si drage avtomobile, jahte in tako dalje. Ker pa je v tujini golf šport bogatih, tudi na tem področju nočejo zaostajati. Seveda pa je v teh golf klubih včlanjena izključno slovenska "smetana ". Zakaj, ni težko uganiti. Že samo članarina znaša verjetno nekaj sto tisočakov na leto! V prispevku piše, da bodo v Kranju organizirali prvi tečaj golfa. Kolikšna bo cena tega tečaja, ne piše. Koliko stane oprema, saj je potreben voziček z ducatom palic. Imeti je treba tudi
pomočnika, ki ta voziček vozi za igralcem in mu podaja palice. Vse to pa je treba seveda krepko plačati. Res je, da nekateri "ta mali", le s težavo zmorejo vse te stroške, vendar je pomembno, da se s tem lahko pohvalijo pred prijatelji in znanci. Zato golf nikoli ne bo množičen slovenski šport, pač pa le šport peščice slovenskih snobov. Na igranje golfa se ne bo nihče pripeljal v stari stoenki in v zguljenih hlačah! Če pa golf ni več šport snobov, kot piše v tem prispevku, potem naj mi kdo odgovori sledeče. Koliko stane članarina v klubu, tečaj golfa, oprema, pomočnik in uporaba igrišča? Milijon tolarjev je verjetno premalo! Kdo si to potem pri nas lahko privošči? Delavec s plačo šestdeset tisočakov na mesec?! Kaj pa položnice, obleka, obutev in "brezplačna" šola za otroke? Slovenski šport so lahko kvečjemu izleti v naravo in poleti kopanje v jezerih in rekah. Najbolj množičen slovenski šport pa je hoja! Mislim, da je zato nesmiselno govoriti, da golf postaja slovenski šport. Ob vsej revščini večine našega naroda, je to popoln nesmisel. Danes so ljudje zadovoljni že s tem, če imajo ob koncu meseca za kruh in mleko! Seveda pa s takšnimi golf klubi, nekateri pri nas hočejo dokazati sebi in svetu, da tudi Slovenci živimo na "veliki nogi", odkar pri nas ni več komunizma. Resnica pa je, na žalost povsem drugačna, saj imamo že prve kuhinje za siromake in reveže, katerih je v naši deželici na sončni strani Alp, iz dneva v dan vse več!
Janko Fon, Cesta maršala Tita 2, Jesenice
Spoštovani občani, zlasti uporabniki Cankarjeve ceste!
Skrb župana, strokovnih služb občinske uprave kot tudi vseh ostalih akterjev je nedvomno storiti vse potrebno za čim boljšo varnost. Še zlasti je pomembno zagotoviti največjo možno varnost najmlajšim udeležene cm v prometu.
Prizadevanje vseh občinskih struktur je usmerjeno v zboljšanje cestnoprometnih komun ik a cij. Nedvomno bosta obe obvoznici tako južna kot severna, dodatno pripomogli k še boljšim promet-novarnostnim razmeram.
Vsak udeleženec v cestnem prometu se je dolžan ravnati po dolo-
čilih predpisov in cestnoprometni signalizaciji. Pristojnost nadzora nad mirujočim prometom ima sicer občinska redarska služba, ki na tem območju ni sporen. Nadzor nad mobilnim prometom izvajajo policisti Policijskega oddelka Bled, ki smo jih tudi zaprosili za nadzor in poročanje. Iz poročila policistov je razvidno, da so v času od začetka leta, do 15. septembra, na tem območju 159-krat represivno ukrepali zaradi cestno prometnih kršitev, večino od teh zaradi neupoštevanja določil omejitve hitrosti. Obravnavali pa so tudi tri prometne nesreče z materialno škodo. Prav prisotnost policistov na tem območju mora doseči učinke generalne prevencije in pripomoči k še boljšim razmeram v prometu. Stanje v prometu. Po zagotovilu komandirja Policijskega oddelka Bled pa omenjeno območje ne odstopa od drugih predelov v občini.
Nadzor nad varstvom okolja izvaja, ali bi moral učinkoviteje izvajati Inšpektorat za varstvo okolja in prostora, ki smo mu poleg ostalih številnih poročil in prijav, dne 06.04.2001 posredovali tudi anonimno prijavo s fotografskimi prilogami, ki se nanaša na deponije gradbenega materiala na Cankarjevi ceste. Na izpostavo Radovljica, kot tudi glavnemu republiškemu inšpektorju je bila poslana urgenca.
Strokovne službe občine v sodelovanju s predstavniki podjetja Projekta nizke zgradbe iz Ljubljane, izdelujemo študijo: "Idejna ureditev prometa na Bledu. " Ta projekt smo zagotovili državna finančna sredstva, ko smo kandidirali na javnem razpisu.
Prav tako bomo do zime uredili in asfaltirali Selsko cesto, kjer so sedaj dejansko moteči jaški. Potrebno je bilo leto dni časa, da so dosežena vsa soglasja z lastniki zemljišč. Upamo, da novo ureditev vozišča ne bo botrovala povečana hitrost voznikov motornih vozil.
V prizadevanjih za najboljšo prometno ureditev in optinudno prometno varnost prosim vse voznike, da zlasti na Cankarjevi cesti, kot tudi na ostalih prometnih površinah vozijo v skladu s prometnimi omejitvami in skrbijo za varnost ostalih udeležencev v prometu, še zlasti vseh najmlajših.
S spoštovanjem!
Župan občine Bled mag. Boris MALEJ
OBČINA CERKLJE na Gorenjskem URAD ŽUPANA
Ulica Franca Barleta 23, 4207 CERKLJE e-mail: obcinacerklje@siol.net
Vse kmete, ki so na območju Občine Cerklje na Gorenjskem utrpeli škodo zaradi suše, katerih stopnja poškodovanih kmetijskih pridelkov znaša več kot 30 %, vabimo, da škodo prijavijo na sedežu Občine Cerklje na Gorenjskem. Rok za oddajo vlog je do 28. 9. 2001. Vlogo lahko oddate vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure.
S seboj prinesite vse podatke, ki ste jih potrebovali ob oddaji vlog za državne subvencije.
ŽUPAN Franc ČEBULJ
HONDA ZIBERTsp
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Britof 173, 4000 Kranj
V petek, 28. 9., in soboto, 29. 9. 2001
NOVE HONDE CMC (4 in 5 vrat) in
HONDE STREAM
Vabljeni!
Informacije tudi po tel. 04 2343 1 QO
OBČINA NAKLO Glavna c. 24 4202 Naklo
Na podlagi sklepa Odbora za družbene zadeve pri občinskem svetu občine Naklo z dne 20.09.2001 Občine Naklo objavlja
JAVNI RAZPIS
1. Predmet razpisa je izdelava osnutka idejne zasnove rekreacijsko - športnega centra Strahinj, uporabnega za občane in ostale uporabnike vseh starosti, na zemljišču parcelne številke 179/3 k.o. Strahinj v skupni izmeri 8000 m2.
2. Osnutek naj vsebuje skico rekreacijsko - športnih objektov s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in površinami, ki bi jih na navedenem zemljišču lahko zgradili, ter kratko pisno obrazložitev vsakega posameznega objekta, oziroma površine.
3. Mapno kopijo navedenega zemljišča in dodatne informacije zainteresirani lahko pridobijo v času uradnih ur na Občinskem uradu občine Naklo, Glavna cesta 24, Naklo.
4. Osnutek idejne zasnove v zaprti kuverti s pripisom "Rekreacijsko - športni center Strahinj" pošljite do 30.10.2001 na naslov Občina Naklo, Glavna cesta 24, 4202 Naklo.
5. Komisija ki jo sestavljajo člani Odbora za družbene zadeve bo za prvi in drugi najboljši osnutek idejne zasnove podelila nagrado v višini 50.000,00 sit oziroma 25.000,00 sit. Komisija si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli in razpis ponovi. Osnutkov idejne zasnove, ki kandidirajo na razpisu ne vračamo.
Številka: 13/47-145 Datum: 24.09.2001
Župan občine Naklo: Ivan Štular l.r.
OBČINA
GORENJA VAS - POLJANE Poljanska c. 87 4224 Gorenja vas
OBČINA ŽIRI Trg svobode 2 4226 Žiri
OBVESTILO!
Vsa kmetijska gospodarstva, ki so utrpela škodo, oz. izpad pridelka zaradi suše v letu 2001, obveščamo, da se je z 20. 9. 2001 z osnutkom navodil državne komisije, začel postopek ocenjevanja škode in zbiranja individualnih prijav, ki bo trajal do 3. 10. 2001.
POSTOPEK PRIJAVE ŠKODE BO POTEKAL TAKOLE: Upravičenci na sedežu občine dvignejo vloge za prijavo, ki jih izpolnjene vrnejo nazaj na občine in sicer do 3. 10. 2001, do 17. ure. Po tem datumu vlog ne bomo več sprejemali. Upravičenci, ki bodo izpolnjevali "Vlogo... zaradi suše v letu 2001" in so v letu 2001 oddali vlogo za subvencije v kmetijstvu, naj za površine in kmetijske rastline, za katere uveljavljajo škodo, podatke prepišejo iz kopij subvencijskih vlog 2001, ki jih hranijo doma. Na podlagi individualne vloge pa se škoda ocenjuje komisijsko. Naloga komisije, ki jo v ta namen imenuje župan občine, je preveriti podatke o površinah in pridelkih, ter določiti relno stopnjo poškodovanosti, ter na osnovi vlog individualnih oškodovancev pripraviti končno poročilo občine o oceni škode. Ker je rok za oddajo tako individaualnih vlog, kot za pripravo tega poročila izredno kratek, prosimo upravičence, da izpad pridelka ocenjujejo realno in dosledno upoštevajo rok za oddajo individualne vloge -3. 10. 2001, do 17. ure.
Občina Gorenja vas - Poljane, župan Jože Bogataj, l.r.
Občina Žiri, župan Bojan Starman, l.r.
p'še Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
Terenski ogledi
za Gorenjski biografski leksikon
Tavčarjeva dunajska leta
Ivan Tavčar je prišel na Dunaj jeseni 1871, študirat pravo. Običajne težave, ki so jih imeli naši študenti v stari prestolnici s stanovanjem in hrano, so ™uJ>ile že na samem začetku prihranjene. Hkrati s studijem je namreč nastopil obvezno službo enoletnega vojaškega prostovoljca in kot tak stanoval kar v dunajski kadetnici. Težje je bilo v tretjem seme-rur>Ve odvisen le od podpore strica in domačin. Od začetka maja 1973 pa vse do konca študij pa je prejemal Knafljevo štipendijo v znesku 240 goldinarjev, pomagal sije tudi s priložnostnimi zaposlitvami. Ni mu bilo hudo, prelepo pa tudi ne, posebno v primerjavi s študenti gosposkega porekla. Temu se HZe smeje nasproti lepa hofmajstrovska služba, oznja v prater, obiskovanje gledišč, medtem ko metske glave stare pentametre pri branjevcih na L"i.UpujeJ°< s ^bočnim dimom sobe kurijo, domo-
irm°1879dUŠenJe PU ^ VrČU V°de Srkaj°
(Biro-
Tavčar je kmalu postal tudi eden najbolj dejavnih sotrudnikov Slovenije, društva slovenskih visokošol-cev na Dunaju, bil odbornik in nekaj časa tudi tajnik. Ohranjeni so njegovi zapisniki živahnih sej, drugi člani so si ga že takrat zapomnili kot izjemnega govornika, ki se je znal v pravem trenutku odločno postaviti za neko stvar in obrniti tok razprave v svojo smer. To je lastnost, ki jo je pozneje tolikokrat izkazal v politiki. Hkrati pa se je dogajalo, da je v trenutkih osamljenosti zapadal v svetobolna, nekoliko morbidna razpoloženja. Enega takih se je sam spomnil v šaljivi črtici Melanija (1897), v podobi junaka S raka rja. "Na Silvestrov večer je sedel Ivan Srakar, medicinec v prvem letu, čmeren in togoten v svojem mrzlem kabinetu, kar pomeni na Dunaju ozko celico, kjer človek še udov pregibati ne more, posebno če ima tako dolge in sloke kakor naš junak. Sedel je pred zastarelo nemško knjigo sentimental-no-romantične smeri. Kot slovenski visokošolec štel se je Srakar namreč med ono vrsto Zemljanov, ki goje pristransko, a iskreno simpatijo za prvo polovico vsakega meseca nasproti drugi. Toda že žalostno dejstvo, da presedeva doma zadnji večer leta, ki mu je prineslo toliko novega, vpeljalo ga iz gimnazijske omejenosti v svobodno velikomestno življenje, nam spričuje jasno, da mu je izpodletel zadnji obupni poskus, opomoči hudi suši in puščobi, ki mu je, izvirajoč v desnem žepiču modnih širokih hlač, napolnila glavo in srce. Bil je torej v položaju, ugodnem z.a filozofsko vzvišeno presojevanje človeške bede in nesreče... "
Ivan Tavčar po maturi
Pravo nasprotje dunajskim tegobam so bile počitnice v domovini, zlasti tiste pri stricu na Dolenjskem, kjer je na Raki ie pisal svoja prva dela. Zadnje daljše bivanje doma v Poljanah pa je bilo v zadnjem šolskem letu, od božiča 1874 do pozne pomladi 1875. Takrat se je pripravljal za zadnje izpite. Družil se je takrat najraje z živinozdravnikom Andrejem Perkom, deset let starejšim bratrancem po materini strani. Najraje je zahajal v gostilno k Po-lonovcu, "kjer je pri svojem stricu služila in se učila domačih del hči volbenškega mizarja Nežika Pet-ernel. Bila je lepo kmečko dekle dvajsetih let in je slovela za eno prvih krasotic v dolini. Med njo in Kosmovim študentom se je menda razvila običajna študentovska ljubezen...
Ljubezen se je seveda končala, ko se je Nežikin oče, ki je bil skoraj grunta/; menda uprl, da Tavčarju hčerke ne da. ker nima grunta... " (dr. Berčič) Nesojeni ženin je (najbrž tudi zato, ker so se doma začela kmečka dela) pozno spomladi odšel k stricu na Rako in nadaljeval s študijem. Na Dunaj se je vrnil šele julija 1875, opravil zadnje izpite in prejel abso-lutorij dunajske univerze.
Na prvi dan septembra je v Ljubljani nastopil svojo prvo službo. Na Dunaj je šel potem Še večkrat: v letih 1876 in 1877 je opravil rigoroze in bil promoviran za doktorja prava, v letih 1901-07je bil poslanec dunajskega državnega zbora, nazadnje je bil tu verjetno 1917, kot član delegacije Vojvodine Kranjske, ki se je šla poklonit novemu cesarju Karlu in cesarici C iti.
Evropa ne bo dopuščala malomarnosti,
Evropa bo drago kaznovala
Mag. Bernarda Podlipnik: "Ko bomo v Evropski uniji, bodo samo pogledali, kako so urejene deponije in ravnanje z odpadki. Če ne bo tako, kot velevajo predpisi, bo država plačala velike kazni. Presenečeni smo, da se Kranj, ki proizvede največ odpadkov na Gorenjskem, o deponiji in o nadaljnjem ravnanju z odpadki sploh še ni odločil."
Kranj, 25. septembra - Ministrstvo za okolje in prostor se je z zakonodajo na področju ravnanja z odpadki v celoti že prilagodilo zakonodaji Evropske unije. Pravni red na tem področju je znan, predpisi o vrstah odpadkov, predelavi in odstranjevanju odpadkov jasni. Znano je, da bomo odpadke morali dražje plačevati, saj je država uvedla takso oziroma davek, po katerem bo povprečni Slovenec za ravnanje z odpadki naslednje leto plačal skupaj 1.800 tolarjev več ali 150 tolarjev več na mesec.
lahko prispevajo k temu, da ljudje povzročajo manj odpadkov. Takse torej spodbujajo odlaganje čim manjših količin odpadkov in predvsem zmanjševanje količin neobdelanih odpadkov ter povečevanje odlaganja okolju neškodljivih odpadkov. Tako takse posredno vplivajo na zmanjšanje količine deleža biološko razgradljivih odpadkov, pospeševanje ločenega zbiranja posameznih frakcij komunalnih odpadkov in postopno povečevanje obsega obdelave in izrabe odpadkov."
Kranjska deponija - po gorenjskih občinah so se večinoma že opredelili, kako bo z deponijami, v Kranju se še niso... Foto: Gorazd Kavčič
Pogovarjali smo se z mag. Bernardo Podlipnik z Ministrstva za okolje in prostor predvsem o tem, kaj to pomeni za upravljavce deponij, kakšno je stanje na tem področju, še posebej na Gorenjskem in kaj se nam kot članici Evropske unije obeta, če bomo to področje zanemarili.
Investitorji bodo takse oproščeni
Kuj pomenijo novi predpisi in taksa za upravljavce deponij?
"Ti predpisi pomenijo izgradnjo ustreznih omrežij in objektov za ravnanje z odpadki, tudi v smislu razvoja regionalnih centrov. Eden od pomembnih finančnih virov je tudi taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uvaja. Takse so predvsem pomemben mehanizem za zmanjšanje količin odpadkov na izvoru oziroma izkazalo se je, da takse
Kdo bo takse oproščen?
"Oprostitev ali zmanjšanje plačila takse lahko uveljavljajo tisti upravljavci odlagališč oziroma občine, ki zaradi sanacijskih ali drugih del v istem letu poskrbijo za zmanjšanje obremenjevanja tal ali /raka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču v istem letu. Oprostitev ali zmanjšanje plačila se uveljavlja posebej za odlaganje komunalnih odpadkov in posebej za odlaganje odpadkov, ki se jih ne razvršča kot komunalne odpadke."
Koliko denarja se bo zbralo iz takse?
"Višina takse je odvisna od količin in vrste odpadkov ter količin in vrste emisij odlagališčnih plinov v zrak. Tako je cena za kilogram odloženih inertnih odpadkov pol tolarja, za kilogram odloženih nevarnih odpadkov brez emisij odlagališčnih plinov 5 tolarjev. V primeru odlaganja meša-
nih odpadkov je cena za kilogram
4.5 tolarja. Pri povprečnih količinah odpadkov - približno 400 kilogramov letno na prebivalca - bo povprečni Slovenec letno plačal 1.800 tolarjev ali 150 tolarjev mesečno. Iz taks se bo letno zbralo
3.6 milijarde tolarjev zaradi odlaganja komunalnih odpadkov in okrog 1,4 milijarde tolarjev zaradi odlaganja odpadkov i/ industrije in energetike. To pomeni okoli 60 odstotkov od 8,6 milijarde tolarjev, ki jih je treba zagotoviti v prihodnjem letu za programske in zakonske obveznosti."
Brez dokumentov ne bo nič
V prvem letu se bo skupaj zbralo 5 milijard tolarjev. Ali bodo imela komunalna in druga javna podjetja, ki skrbijo za odlaganje, možnost ta sredstva izkoristiti za investicije?
"Predvidoma bo v prihodnjem letu za zmanjšanje obremenjevanja okolja iz takse namenjeno približno 1,3 mlijarde tolarjev, v letu 2003 pa 4,1 milijarda tolarjev. Koliko pa bo investirano, pa je odvisno od pripravljenosti programov ravnanja z odpadki in ustrezne projektne dokumentacije zavezancev. Predvsem to je izjemno pomembno - čimprejšnja pridobitev dokumentacije, to je gradbeno dovljenje za izgradnjo objektov."
Kako je na Gorenjskem? Koliko odpadkov odložimo in koliko takse se bo zbralo?
"V letu 2000 je bilo na gorenjskih deponijah odloženih okoli 180 tisoč ton komunalnih odpadkov. To pomeni, da se bo v letu dni na Gorenjskem zbralo okoli 810 milijonov tolarjev."
Kakšne so po vašem mnenju razmere na tem področju?
"Vsi se bomo morali zavedati, da bo čimprej treba povsod uvesti ločeno zbiranje odpadkov: na ulici, z eko otoki, v naselju z okoli 8000 prebivalci naj bi bila zbiralnica odpadkov v objektu, ki bi bil pokrit in varovan, v regiji pa naj bi se zgradili regijski centri, sor-tirnice in deponija. Vse to je naloga'občin, država mora poskrbeti za termično obdelavo in koordinacijo z regijo. Roki že tečejo."
Kako se odzivajo občine?
"Na žalost občine zamujajo, zlasti pri opremljanju deponij, saj ni
Deponija na Mali Mežakli, kamor vozijo odpadke zgornje Gorenjske.
bilo sistemskega denarja ali taks. Projektno so to zahtevne stvari, saj je za leto 2008 zahtevano, da morajo biti vse deponije take, kot bi bile na novo zgrajene."
Na Gorenjskem le ena ali dve deponiji
Kaj morajo občine letos storiti?
"Urediti ločeno zbiranje ne eko otokih in določiti zbirne centre. V majhnih občinah naj bi bil po en center, v večjih dva do tri. Sklep konzorcija CERO je bil, da se poskrbi za ustrezno službo, ki bo poskrbela za prevzem ločenih odpadkov - to mora biti urejeno do leta 2003. Nekatere občine bodo eko otoke dopolnile, v Kranju in Tržiču, denimo, pa se morajo uvesti čisto na novo."
Bernarda Podlipnik
Planinska zveza Slovenije ugotavlja:
Za nesrečo na Jalovcu niso krivi planinci
Posebna strokovna komisija je proučila vzroke hude gorske nesreče, ki se je avgusta zgodila pod severno steno Jalovca, ko je umrl kranjski planinec Kari Bajt. Skupini sta bili strokovno vodeni in tudi po nesreči
so planinci ustrezno ukrepali.
Kranj, 25. septembra - Predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar je ob tragični nesreči, ki seje zgodila 11. avgusta letos na Jalovcu, ko je planinska skupina sprožila skalo, ki je zadela planinca v skupini, ki se je na Jalovec vzpenjala nižje in je tragično preminul planinec iz Kranja Kari Bajt, planinka Božena Perko pa je bila ranjena, imenoval strokovno skupino. Proučila naj bi vzroke te hude gorske nesreče in pripomogla k preprečevanju takih in podobnih nesreč v naših gorah.
Predsedstvo upravnega odbora Planinske zveze Slovenije je obravnavalo analizo strokovne skupine in med drugim sklenilo, da se o tem obvesti tudi javnost.
"Nesreča seje zgodila 11. avgusta ob 14. uri, približno sto metrov pod vrhom Jalovca na severni strani," je ugotovila komisija, ki jo je vodil Tone Škarja. "Pri srečevanju planinskih skupin pod mestom nesreče se je sprožilo kamenje, ki je zadelo dva udeleženca, enega izmed njiju smrtno.
V skupini je bilo poleg ponesrečenih  iz  Planinskega društva
Do koče pod Špičkom gre lahko, na Jalovec je pa zahtevna tura.
Kranj 25 udeležencev, 14 udeležencev pa je bilo iz Planinskega društva Ptuj. Vsi so imeli s seboj vodnike in pomočnike. Tura na Jalovec velja za zahtevno oziroma zelo zahtevno turo, zanjo so zahtevani kvalificirani vodniki.
Komisija je ugotovila, da je bil ta pogoj izpolnjen v obeh skupinah. Za zahtevne oziroma zelo za-
htevne ture, kakršna je tudi gorska tura na Jalovec, se predvideva naslednje: kadar so udeleženci ture čisti začetniki, pride en vodnik na dva planinska začetnika, en vodnik lahko vodi pet planincev, ki že imajo nekaj izkušenj oziroma osem planincev, če so zelo izkušeni gorniki. V primeru gorske nesreče na Jalovec pa so bili v
obeh skupinah vsi zahtevani pogoji izpolnjeni; po število vodenih na enega vodnika jih je bilo pri Planinskem društvu Kranj sedem, v Planinskem društvu Ptuj pa štiri.
Komisija je ugotovila, da je bila planinska pot na mestu nesreče objektivno nevarna, pred mestom nesreče in za mestom nesreče je bila delno varovana, v celoti pa je označena kot zelo zahtevna in torej objektivno nevarna. Skupinama planincev je pri srečanju z drugo skupino pozornost nekoliko upadla - umikanje ob rob poti. Tam, kjer se je sprožilo kamenje, ni bilo mogoče videti planincev na ogroženem mestu niti oni niso mogli videti dogajanja nad seboj zaradi visokega praga. Pravočasen umik bi bil mogoč le ob skrajni vnaprejšnji pozornosti ogroženih planincev.
Komisija je ugotovila, daje bilo tudi ravnanje planincev in vodnikov po nesreči ustrezno.
Komisija še v končni oceni pravi, da je na zahtevnih poteh pri srečevanju velikih skupin možnost nesreče večja." • D.S.
Katere gorenjske deponije naj bi po vašem mnenju v naslednjih letih sploh še obratovale, če ministrstvo predvideva, da bo v Sloveniji po letu 2008 obratovalo le še 12 odlagališč odpadkov v regijskih centrih?
"Mala Mežakla na Jesenicah naj bi po letu 2008 še obratovala, Domžale, kjer so se odločili za razširitev in rekonstrukcijo. Kovor bo obratoval po letu 2008, Škotja Loka do 2008. Presenečeni pa smo, da se občina Kranj, ki proizvede največjo količino odpadkov v gorenjski regiji, še ni z ničimer opredelila do ravnanja z odpadki. Pričakovati je, da bo po letu 2008 Gorenjska imela eno do dve deponiji. To je seveda sedanje stanje, kako bo, pa je odvisno od občin."
Celjani in Novomeščani so se znali domeniti o odlagališču in dobili ustrezna sredstva. Na Gorenjskem pa se župani na noben način ne morejo domeniti o skupni lokaciji, čas pa teče. Kaj bo, če bodo občinski sveti po občinah še naprej mencali, svetniki
županom solili pamet, eden drugemu zaračunavali za dodatno degradacijo okolja in se zato to-žarili po sodiščih. Kaj bo, ko bomo v Evropski uniji?
"Res je, da nekatere članice Konzorcija CERO ne kažejo nikakršne pripravljenosti za reševanje problematike ravnanja z odpadki v tej regiji in da na ta način ne more priti do dogovora o skupni lokaciji regijskega centra za ravnanje z odpadki, kar nekateri prebivalci, ki takšnemu centru nasprotujejo tudi zelo spretno izkoriščajo. Pomoč iz PHARE sredstev pa bo pritekala samo toliko časa, dokler bomo pridružena članica. Ko bomo v Evropski uniji, pa bodo samo pregledali, ali je urejeno ali ni. In če ne bo, se bo plačala ogromna globa. TU ni nobenega izmikanja, kar se je že pokazalo, ko so nekatere članice EU, ki predpisov niso spoštovale, plačale res visoke globe."
Koliko, menite, bi povprečna družina mesečno plačala za komunalo, če bi bile pri nas evropske norme in cene?
"Če bi pogledali evropske norme, bi bil ta znesek približno 13 tisoč tolarjev mesečno. Če bi bile pa take cene, bi se pa že dalo investirati."
In za konec: kaj osebno menite o tem, da se koncesije za investicije v komunalno dejavnost pri nas podeljujejo tudi tujcem?
"Povedala bom primer: na Dunaju se dosleflno držijo tega, da koncesije dobijo izključno domača javna podjetja in nihče drug. Naš nacionalni interese mora biti, da to sami uredimo in poskrbimo tudi na tem področju za nov gospodarski zagon in večje število zaposlenih."
• D. Sedej
V Sloveniji je 200 črnih gradenj
Ljubljana, 25. septembra - Inšpektorat RS za okolje in prostor je za zadnje tri mesece zbral podatke o nadzoru nad nedovoljenimi posegi v prostor, nelegalnim odvzemanjem mineralnih surovin in nedovoljenimi priklopi na električno omrežje.
Urbanistični inšpektorji in inšpektorji za graditev so od junija letos opravili 7953 inšpekcijskih pregledov in izdali 893 odločb, 262 predlogov pa so poslali sodniku za prekrške. Večina odločb odreja zavezancem odstranitev nedovoljenih posegov v prostor in vzpostavitev v prejšnje stanje oziroma sanacijo posega v prostor, skladno s zakonom.
Urbanistični inšpektorji ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji okoli 200 nelegalno zgrajenih objektov. V zadnjem trimesečju je v postopku osem izvršb, štiri izvršbe je inšpektorat za okolje in prostor v tem času že zaključil, dva črnograditelja pa sta od junija letos svoja objekta sama porušila.
V postopkih urbanistične inšpekcije je v obravnavi 290 nelegalnih peskokopov in kamnolomov. V zadnjih treh mesecih je bil
ZELENA PIKA
nadzor poostren na 60 lokacijah peskokopov, v katerih so inšpektorji opravili 415 inšpekcijskih pregledov. V primerih, ko so inšpektorji ugotovili novo izkopavanje ali odlaganje odpadnih materialov, so podali ustrezne predloge za kaznovanje kršiteljev.
Rudarski inšpektorji so na podlagi zakona o rudarstvu zaradi nedovoljenega izkoriščanja mineralnih surovin podali 22 predlogov sodnikom za prekrške. Kazen za pravno osebo je pet milijonov tolarjev.
Elektroenergetski inšpektorji so od junija opravili 27 pregledov zaradi domnevno nedovoljenih priključkov na električno omrežje. Črnograditeljem je bilo na tej podlagi odrejenih 20 odklopov, 12 so jih opravile stranke same, osem pa pristojni distributer.
• D.S.
Asfaltni rezkanec na makadamu
Ali ste se že kdaj vprašali, kam vozijo tisti asfalt, ki ostane ob raznih rekonstrukcijah in preplastitvah? Tisti odvečni asfalt, rezkanec mu pravijo, ki se posname in strojno zdrobi?
Ne?
No, nekateri med nami pa pomislijo. Tako nas je domačin iz Mojstrane opozoril, da se mu ne zdi primerno, da s tem rezkancem posipajo makadamske poti v okolici. Asfalt, ki so ga posneli ob rekonstrukciji avtoceste mimo Jesenic, so naložili na tovornjake in ga nalagali na kupe v bližini savskega mostu na Hrušici. Nato so ga razvozili po makadamu blizu Save.
Ali je to primerno?
Poklicali smo nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s tem. Dejali so nam, da se to res dela in da niso pomislili, da bi bilo ekološko sporno, saj tudi asfalt na cesti ni. Ta rezkanec pa je za makadam zelo primeren, saj se ne praši in tudi makadam dlje časa zdrži. • D.S.
Zdravnik ni bil malomaren
Le z zdravilom prostin 15 M je imel verjetno premalo izkušenj. Tako se na kratko, v preprostih besedah glasi povzetek ocene dela ovadenega dr. Branislava Franjiča, ki jo je
izdelal razširjeni strokovni kolegih za ginekologijo in perinatologijo.
Jesenice, 25. septembra - V zvezi s smrtjo bohinjskega novorojenčka, ki se je v jeseniški bolnišnici rodil 25. aprila letos, 30. aprila pa umrl v ljubljanski kliniki, je urad kriminalistične policije iz Kranja dežurnega zdravnika, pogodbeno zaposlenega v jeseniški porodnišnici, dr. Branislava Franjiča iz Ljubljane, ovadil kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Glede na to, da je bil po nedonošenki Mami to že drug črn madež, ki je padel na to ustanovo, je dogodek glasno odjeknil tudi v javnosti. Včeraj pa je strokovno mnenje o ravnanju osumljenega dežurnega zdravnika predstavil prof. dr. Božo Kralj iz razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in perinatologijo pri ministrstvu za zdravstvo.
Prof. dr. Božo Kralj je na novinarski konferenci v jeseniški bolnišnici s strokovnimi besedami podrobno predstavil izsledke kolegija. Uvodoma je povedal, da sta mnenje kolegija, ki je najvišji neodvisni strokovni organ, zahtevala tako direktor jeseniške bol-
NESREČE
nišnice dr. Janez Remškar, kot bolnišnična komisija za interni nadzor, ki jo vodi dr. Majda Med-vešček. "S tem, ko strokovno mnenje kolegija posredujem javnosti prej kot sodišču, delam izjemo, ki pa je potrebna zaradi odmevnosti dogodka, ki nika-
Pri Trnovcu eksplodiral kotel
Zgornje Duplje - V soboto ob sedmih zjutraj je na turistični kmetiji Trnovec v Zgornjih Dupljah eksplodiral kotel za vodo centralne kurjave. Eksplozija je povzročila za okrog tri milijone tolarjev škode. Uničila je zid v garaži, ki je bil postavljen okrog kotla in peči za centralno ogrevanje. Zidake razmetala na vse strani, prebila kovinska vrata in poškodovala osebni avto R clio, ki je bil parkiran v garaži, ter več aparatov bele tehnike.
Kot je ugotovila komisija urada kriminalistične policije, kije skupaj s požarnim inšpektorjem opravila ogled, je do eksplozije prišlo zaradi pregretja vode v kotlu. Zatajil je termostat, ki ni izklopil grelca, tako da se je voda v kotlu segrela do vrelišča. Kotel je kljub nameščenemu varnostnemu ventilu eksplodiral. • H. J.
Požar ogrozil šolarje in učitelje
kor ni samo črn ali bel, kot se je skušalo prikazati doslej," je dejal prof. dr. Božo Kralj.
Povedal je, da so oceno izdelali trije strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju, ki so pridobili obsežno dokumentacijo tako od jeseniške bolnišnice kot tudi od zunanjih institucij. Analiza med drugim pravi, da že prvi porod S. L. leta 1997 ni minil brez zapletov in so morali otroka premestiti v Ljubljano, rizična pa je bila tudi njena druga nosečnost. Rodila naj bi 22. maja, vendar so jo v jeseniški porodnišnici sprejeli že 25. aprila ob 3.40, potem ko ji je že doma odtekla voda. Porod ni napredoval, zato se je dežurni zdravnik dr. Branislav Franjič ob šestih zjutraj odločil, da ga pospeši s pomočjo ameriškega zdravila
KRIMINAL
prostin 15 M, ki pospeši popadke in odpiranje materničnega vratu, hkrati pa povzroča tudi krčenje maternice. Ta se je dejansko preveč skrčila, otrokov srčni utrip je zaradi pomanjkanja kisika postal počasen in nereden, podoben utripu pred smrtjo. Koje zdravnik ob sedmih ugotovil hipertonijo maternice, je pravilno reagiral z bo-skopanom, ki jo blaži. Za carski rez je bilo takrat že prepozno, zato seje ob 7.35 opravil t.i. vakuumski porod, ki za nosečnico ni tvegan. Dečka, težkega 2600 gra-ov, so takoj oživljali in nato premestili na oddelek za intenzivno terapijo ljubljanske klinike, kjer pa je 30. aprila umrl. Sodna obdukcija je med drugim pokazala krvavitve v možganskih votlinah in pljučnico.
Umaknjena tožba proti kriminalistom
Radovljica - Predstavnik kranjske policijske uprave za stike z javnostmi Zdenko Guzzi je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, daje okrajno sodišče v Radovljici 10. septembra ustavilo kazenski postopek proti štirim kriminalistom. Kot je v marca 1999. leta vloženem obtožnem predlogu trdil zasebni tožnik, naj bi namreč kriminalisti zagrešili kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja.
Zadeva se nanaša na razvpito zgodbo o krivolovu v Triglavskem narodnem parku, v katero naj bi bili poleg nadzornika v parku in radovljiškega notarja vpleteni tudi nekateri vplivni slovenski gospodarstveniki. Kazenske ovadbe, ki so jih proti osumljencem vložili kriminalisti, niso našle potrditve bodisi na državnem sodišču ali na preiskovalnem sodišču v Kranju. Preiskovalni sodnik je februarja letos tudi formalno, s sklepom, zaradi pomanjkanja dokazov ustavil proti zadnjim štirim osumljencem.
Mož, ki je v zasebni tožbi štiri kranjske kriminaliste tožil kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, je obtožni predlog proti četverici umaknil tik pred začetkom glavne obravnave na radovljiškem sodišču, zaradi cesarje sodišče kazenski postopek ustavilo.
Eden od štirih kriminalistov, ki so nedokazani krivolov v Triglavskem narodnem parku preiskovali, Pavel Jamnik, zdaj načelnik urada kriminalistične policije v Kranju, je umik tožbe komentiral z besedami: "Zasebni tožilec je očitno spoznal, da njegov obtožni predlog ne bi vzdržal na sodišču, obenem pa nadaljevanje kazenskega postopka ni bilo več v interesu udeležencev lovske afere." • H. J.
Prestara šolska avtobusa
Prva dva tedna pouka je nad gorenjskimi šolarji vsak dan bedelo tudi po 66 policistov.
Podljubelj, 25. septembra - Na srečo v osnovni šoli Podljubelj ni zagorelo zares, ampak so v petek popoldan le vadili reševanje, če bi se to primerilo. Zaradi domneve, daje požar izbruhnil v pritličju in uničil stopnice v nadstropje, seje učiteljica s 24 otroki zatekla na podstrešje. V prvem nadstropju je ostala ob dveh poškodovanih učencih druga učiteljica. Na pomoč je prihitelo 40 gasilcev iz P1GD Tokos in PGD Bistrica, Križe ter Podljubelj. Četverica gasilcev z zaščitno opremo je na nosilih odnesla skozi zasilni izhod oba poškodovanca. Ostali so pripravili vse za spust otrok in učiteljic po drči na prosto in se lotili gašenja požara. Kot je po vaji povedal predsednik domačega društva Franci Jane, bi potrebovali le 10 do 15 minut za prihod na kraj požara, v reševanje pa«bi se verjetno vključili tudi poklicni gasilci in zdravstvena služba. Učiteljici Dominika Pirjevec in Maja Ahačič sta se strinjali, da je bila kljub nelagodju in morda celo strahu prva taka izkušnja za vse koristna. • S. Saje
Kranj, 25. septembra - Policisti so v tem času vzeli v precej kar 1200 voznikov in pešcev, med drugim so preverili 76 avtobusov in kombijev, ki prevažajo šolarje. Trije kršitelji so zreli za sodnika za prekrške, je povedal prometni inšpektor Tone Hribar, enega prevoznika otrok so policisti kaznovali na kraju, na prometni inšpektorat pa poslali pet poročil.
"Policisti so ugotovili, da sta dva šolska avtobusa že presegla dvanajstletno zakonsko starostno mejo, po kateri otrok ne bi
Imaš le tisto, kar zaslužiš
Kriminalistična policija opozarja na nov val kreditnih goljufij, ki med slovenske naivneže prihaja iz Avstrije. Na Gorenjskem prijav (še) ni.
Kn»nj, 25. septembra - Kako na čim lažji način Pnti do čim več denarja, se vsaj kdajpakdaj vpraša vsak, večina pa se sprijazni, da imaš le toliko, kolikor uspeš zaslužiti s svojim delom. Naivneži, ki jim resnica ni všeč, se podajajo v različne igre na srečo, med katerimi so trenutno spet a .u,a'n' *ui' "krediti pod izjemno ugodnimi pogoji . Kriminalistična policija ima že nekaj prijav ogoljufancev, ki so vložili depozit in ostali praznih rok.
S podobnimi goljufijami smo se v Sloveniji že srečevali, pravi predstavnik policije za stike z javnostmi Miran Koren. Praviloma temeljijo na piramidnem sistemu, za katerega so značilni dokaj visoki zneski kreditov. Ponudniki so običajno tuja podjetja, posredniki pa domače družbe ali posamezniki. Denar potuje prek državne meje v gotovini, dobi (če) pa se ga relativno dolgo po sklenjeni pogodbi. Značilni so ludi visoki stroški odobritve, zavarovanja in posredovanja kredita. Pogoji vračanja niso jasni, prav tako ni jamstva, da bo kreditojemalec vplačani depozit dobil nazaj.
Miran Koren za ponazoritev kreditnih goljufij navaja zelo poučen primer, ki gaje obravnavala slovenja kriminalistična policija. Avstrijsko podjetje je v Sloveniji prek posrednikov ponujalo kredit", najnižja
vsota je bila 100.000 nemških mark. Za pridobitev kredita je bilo treba vplačati 20-odstotni predujem. Posojilo je bilo v skladu s pogodbo izplačano v 30 bančnih dnevih, zavarovano pa z bančno garancijo banke, ki je imela poslovalnico v Nemčiji, sedež pa na enem od tihomorskih otokov. Bančno garancijo je dobil posojilojemalec po vplačilu predujma in sklenitvi pogodbe. V primeru neizplačanega kredita od podjetja v Avstriji bi posojilojemalec lahko bančno garancijo vnovčil v banki, ki jo je izdala.
Za tovrstne kredite seje odločilo več slovenskih in hrvaških državljanov, saj kreditodajalec ni zahteval nobene garancije za zavarovanje vračila kredita. Posojilojemalci, ki so v sistem vstopili prvi, so denar dobili iz vplačanih predujmov drugih posojilojemalcev. Zamik od podpisa pogodbe do izplačila je nekaj časa takšen način poslovanja dopuščal, ko bi se število plačnikov predujma zmanjšalo, pa bi se piramidni sistem zrušil, saj je bilo za najnižji kredit 100.000 mark potrebnih pet novih vplačnikov predujma.
V tem primeru je piramido pretrgala avstrijska policija z aretacijo nemškega državljana, ki je bil direktor in lastnik podjetja, ki je posojila ponujalo. Oškodovanci bančnih garancij niso mogli vnovčiti ne pri banki izdajateljici - ker sploh ni obstajala, ne pri kateri drugi banki. Tudi vplačnih predujmov jim nihče ni vrnil. • H. J.
smela več prevažati. O tem smo obvestili šole in prometni inšpektorat. V drugih primerih gre za vozniške kršitve cestno-prometnih predpisov; en voznik, denimo, ni bil pripet z varnostnim pasom, vsa vozila pa tudi niso bila označena za prevoz otrok," je povedal Tone Hribar.
Sicer pa so gorenjski policisti v prvih dveh tednih novega šolskesga leta denarno kaznovali kar 969 voznikov in napisali 153 predlogov za sodnike za prekrške. Obravnavali so tudi 47 pešcev. "Zadovoljni smo, da ni bilo prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen šolar. Z nadzorom šolskih poti bomo v nekoliko skrčenem obsegu nadaljevali tudi naslednji mesec."
Policisti so med šolske začetnike razdelili tudi pobarvanko Varno na poti v šolo in domov. Med reševalce bodo na koncu akcije razdelili deset zaščitnih kolesarskih čelad. • H. J.
Prof. dr. Božo Kralj in dr. Janez Remškar.
"Strokovni kolegij ocenjuje, da nikakor ne gre za malomarno, nevestno ali nepravilno ravnanje dežurnega zdravnika v jeseniški porodnišnici, očitali bi mu morda lahko le premalo izkušenj s prostinom 15 M, o katerem pa so tudi v strokovnih krogih, tako domačih kot tujih, mnenja dokaj različna," je dejal
prof. dr. Božo Kralj. Direktor jeseniške bolnišnice dr. Janez Remškar pa je povedal, da dr. Branislav Franjič v porodnišnici še vedno pogodbeno dela. saj mu krivda ni dokazana. "Prepričan sem, da mu je tudi sodišče ne bo moglo dokazati, v nasprotnem primeru bom ponudil svoj odstop."
• H. J., foto: T. Doki
Brez avta ne gre
Kranj - V soboto, 22. septembra, je bil Evropski dan brez avtomobila. V akciji, ko naj bi (vsaj) na ta dan jeklene konjičke zamenjale noge, kolesa ali avtobusi, je letos prvič sodeloval tudi Kranj.
Komunalni redarji so bedeli predvsem nad mestnim jedrom in kritično ugotavljali, da se Kranjčani z avti najraje pripeljejo prav do vrat trgovin, na Slovenskem trgu pa je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil triurno vzgojno zabavo, z ansamblom Yuhubanda in čarovnikom Grego.
Na Slovenskem trgu je bil tudi poligon, na katerem so se predvsem mlajši otroci preizkušali v spretnostni vožnji s kolesi, rolerji in celo skiroji. Nagrada je bila varnostna čelada.
Med Kranjčani, ki so se v soboto dopoldne v mesto pripeljali s kolesi, je bil redka izjema predsednik občinskega SPV Brane Lotrič, kije po prometnih razmerah na Evropski dan brez avtomobila v Kranju malce razočaran ugotovil, da člane sveta tudi na področju vzgoje voznikov čaka še precej dela. • H. J.
Iz brniške cerkvice izginile dragocenosti
Škoda, ki jo je v noči s petka na soboto povzročil neznani vlomilec, še ni ocenjena, nedvomno pa je velika. Tatvino opazila ključarjeva žena.
Spodnji Brnik, 25. septembra - Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, ki osamljena stoji na Spodnjem Brniku, sodi v cerkljansko župnijo. Domačinka A. P., sicer ključarjeva žena, je v soboto ob devetih dopoldne opazila, da je v cerkev nekdo vlomil, in brž poklicala na policijo.
Prizorišče vloma si je ogledala komisija urada kriminalistične policije iz Policijske uprave Kranj. Vlomilskega orodja, s katerim je neznanec odvil zgornje vijake na kovinski mreži ter nato mrežo ukrivil navzdol, daje prišel do odprtega okna zakristije, niso našli. Vlomilec je vstopil skozi
okno zakristije in v njej nasilno odprl omaro. I/ nje je ukradel dva keliha in relikviarij.
Očitno pa neznani skrunilec posvečenega prostora z dobitkom še ni bil zadovoljen. Iz zakristije je odšel še v cerkveni prezbiterij. Na glavnem oltarju je vlomil v taber-nakelj, vzel eiborij in s police mize
za maševanje srebrn čolniček. Na levem stranskem oltarju cerkve je vzel kip Terezije Deteta Jezusa ter odlomil dva kipca angelov, na desnem stranskem oltarju pa kip Luške Matere Božje in prav tako dva kipca angelov. Vse skupaj je odnesel v zakristijo, kjer je odklenil vrata, v katerih je bil / notranje strani ključ.
Škode v uradu kriminalistične policije še niso ocenili. Nedvomno je visoka, tudi zaradi spomeniške vrednosti ukradenih predmetov. • H. J.
Svetovno prvenstvo v balinanju v Kranju se je končalo tudi s slovenskim zmagoslavjem
Zlati Sofronievski rešil čast
21-letni Škofjeločan Damjan Sofronievski je izkoristil zadnjo slovensko priložnost za odličje in postal svetovni prvak v natančnem zbijanju. V petih disciplinah si je odličja
razdelila tretjina nastopajočih reprezentanc.
Najboljši v natančnem zbijanju: drugi Monačan Eric Lorto (levo), zmagovalec Damjan Sofronievski v mavrični majici svetovnega prvaka (v sredi) in tretji Hrvat Sandro Gulja (desno).
Kranj, 25. septembra - Balinarsko svetovno prvenstvo v Kranju seje v nedeljo končalo, po zaslugi zlatega Damjana Sofroni-evskega pa je med devetimi dobitnicami odličij tudi Slovenija. In to najžlahtnejšega leska! Po brodolomu naših v klasičnih igrah so bila vsa pričakovanja usmerjena v tehnični disciplini. Bojanu Novaku se je v hitrostnem zbijanju
uspeh izmuznil za las, medtem ko je 21-letni Škofjeločan naslovu sredozemskega prvaka v natančnem zbijanju dodal še najdragocenejšo lovoriko svetovnega prvaka.
"Znova se je pokazalo, kako nepredvidljivo je natančno zbijanje. Potem ko sem se v polfinalu z obilo sreče in z le dvanajstimi točkami pretihotapil v finale, sem upal na medaljo, končalo pa se je
z zmago," je med objemanjem navdušenih gledalcev, ki so v sobotnem finalu pripravili neverjetno vzdušje, podobno največjim športnim spektaklom, hitel pripovedovati presrečni zmagovalec. "V finalu sem se povsem osredotočil na svojo igro. Vzdušje v dvorani je bilo neverjetno, publika je bila fantastična. Iz vsega srca gre zahvala gledalcem, saj
sem tudi zaradi njihove bučne spodbude zdržal do konca. Z igro v posameznem nisem zadovoljen, a dvomim, da bi v primeru zmage v osmini finala uspel zbrati toliko moči, da bi uspešno nastopil v natančnem zbijanju," je po prespani noči še dejal Softy. Selektor Darko Guštin je že napovedal, da Damjan ostaja steber slovenske reprezentance, ki bo na prihodnjih velikih tekmovanjih zagotovo doživela spremembe v postavi.
V senci Softvjevega zmagoslavja so minili nastopi ostalih Slovencev, čeprav Bojan Novak z nehvaležnim četrtim mestom v hitrostnem zbijanju ni razočaral. Kranjčana se je smola držala tudi v igri v krog, saj ga je že v pred-tekmovanju izločil favorizirani Francoz Emmanuel Bilon. Splošni vtis je pokvaril le z nešportno potezo po porazu v repesažu, ko Bilonu ni želel dati roke. "V krogu nisem igral tako slabo, a sem naletel na predobrega nasprotnika. S hitrostnim zbijanjem sem zadovoljen, očitno pa je 40 točk dobro le še v Sloveniji. V finalu se je na žalost prebudil še čudežni Ziraldo," je svoje nastope ocenil 29-letni Kranjčan.
Branilca naslova svetovnih prvakov Aleš Škoberne in Uroš Vehar sta s porazom v osmini finala proti bosanski dvojici Vekič -Maric razočarala. "Za naju se je prvenstvo končalo, kakor ni nihče pričakoval. A Bosanca sta igrala
V Škofji Loki so pripravili 2. duatlon v spomin Saša Juraja
Na prijatelja niso pozabili
"Že ob organizaciji prvega duatlona v spomin na prijatelja Saša Juraja sem se odločil, da bom na njem tekmoval vsakokrat, ko bo le mogoče, tudi ko bom prekinil športno kariero. Kljub temu, da čez dva dni potujem na Havaje, sem tako prišel tudi letos in vesel sem, da sem zmagal," je v Škofji Loki dejal Uroš Velepec.
Skofja Loka, 25. septembra - Druga prireditev v spomin nekdanjega državnega prvaka v duatlonu ter tudi sicer odličnega športnika in športnega pedagoga seveda ni bila zgolj tekmovanje za prestižni naslov zmagovalcev v absolutni in posamični uvrstitvi, ampak je tekmovanje tudi srečanje mnogih Sašovih prijateljev, sodelavcev in znancev, med gledalci pa so bili tudi Sašovi domači. Tako so se nekateri med njimi pomerili že pred glavno tekmo na krajši duat-lonski (tek, kolo) rekreativni preizkušnji. Ta je hkrati štela tudi za državno prvenstvo kadetov in kadetinj. Med fanti je zmagal Simon Pogorelec, med dekleti pa Maša Tramte (oba TK Ribnica). Nastopili sta tudi dve štafeti škofjeloške Gimnazije, kjer je Sašo Juraja poučeval telovadbo, med rekreativci pa se je na progo pogumno podal tudi ravnatelj Gimnazije Marjan Luževič in uspešno zaključil preizkušnjo. Med rekreativci je zmagal Boris Podpečan (Živko team), med rekreativkami pa Ana Trnkocvv.
Daljša preizkušnja (5 kilometrov teka, 20 kilometrov kolesarjenja, 3 kilometre teka) je čakala udeležence glavne tekme, najhitreje pa je bil po teku, kolesarjenju in znova teku v cilju Uroš Velepec (Novice Ekstrem) s časom 0:54:14. "Proga tukaj v Škofji Loki je res težka, toda za športnike, kot sem jaz, je seveda pisana na kožo, saj je na težki progi lažje narediti veliko razliko pred ostalimi tek-
HOKEJ
Zmagovalec duatlona Uroš Velepec.
movalci," je bil zadovoljen Uroš Velepec.
Slabo minuto za njim je bil v cilju še Hrvat Dražen Dinjar, s časom 55:11 pa je tretje mesto osvojil Erik Močnik. Med ženskami je bila najhitrejša Mateja Šimic (1:06:58), med štafetami pa ekipa TK Bohinj (0:56:13). Sicer pa je na glavni tekmi nastopilo kar 52 posameznikov in šest štafet.  • V. Stanovnik
VATERPOLO__
Igor Štirn trener Olimpije
Kranj, 25. septembra - Kot kaže bo letošnja slovenska vaterpolska liga bolj izenačena od dosedanjih, saj so moštva že doživela nekaj sprememb, nekatere pa se še obetajo.
Tako sta barve ekipe kranjskega Triglava za barve francoskega Marseilla že zamenjala reprezentanta Erik Bukovac in Teo Galič. Nekdanji trener kranjskih prvakov in državne reprezentance Igor Štirn bo v novi sezoni vodil ekipo ljubljanske Olimpije, precej možnosti pa je tudi, da bi v Olimpijo prestopil reprezentant Boban Antonijevič. Zelo dobrodošla sprememba je tudi v Kopru, kjer imajo nov bazen in tako veliko boljše pogoje za delo. Prav te dni pa so v Kranju vse resnejši pogovori, da klop prvakov Triglava Živil zapušča glavni trener Ozren Bonačič.
• J. Marinček
ATLETIKA
Jeseničani najboljši na Madžarskem
Hokejisti iz Podmežakle so v prvem krogu celinskega pokala v Dunaujvarosu na Madžarskem zmagali na vseh treh srečenjih in se kot najboljši v skupini
uvrstili v četrtfinale.
Jesenice, 25. septembra - Jeseniškim hokejistom je po zmagi v pokalu Pivovarne Union v začetku prejšnjega tedna, konec tedna uspel še en dober letošnji rezultat. V 1. krogu celinskega pokala IIHF v madžarskem Dunaujvarosu so po vrsti premagali vse nasportnike in si s prvim mestom v skupini zagotovili četrtfinale. V petek so namreč v derbiju tekmovanja premagali domače moštvo Dunaferja 2:3 (0:0, 0:1, 2:2), v soboto so bili s 6:1 (1:1, 3:0, 2:0) boljši od ekipe Zagreba, v nedeljo pa so s 6:2 (1:0,3:1, 2:1) premagali še ekipo romonskega mošt-
va Miercurea. Četrtfinale bo na sporedu od 19. do 21. oktobra v Proštojevu na Češkem, naši podprvaki pa se bodo tam pomerili z ekipami domačega Prošptejova, poljskega moštva Katovvice in ukrajinske ekipe Berkut Kijev.
Žal podoben rezultat ni uspel drugemu slovenskemu predstavniku v celinskem pokalu, saj je ekipa Slavije, ki je igrala na turnirju v Bukarešti osvojila drugo mesto in izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. V tej skupini seje v četrtfinale uvrstilo moštvo Vojvodine. »V.S.
Tina Čarman zmagala v Italiji
Kranj, 25. septembra - Atletinja kranjskega Triglava Tina Čarman se je udeležila močnega mednarodnega atletskega mitinga v Riese Pio X blizu Trevisa v Italiji. Kljub slabemu vremenu, saj je miting potekal v dežju, je v skoku v daljino z rezulatom 591 centimetrov osvojila prvo mesto in ob koncu letošnje sezone premagala vse konkurentke. • V.S.
www gorenjskaonline <.'>tu
tako dobro, kot verjetno ne bosta nikoli več. V zadnjih minutah tekme sva storila tudi taktično napako. Hvala bogu, da je Damjan zmagal in rešil našo čast," je dejal Uroš Vehar.
Svetovno prvenstvo so prireditelji izvrstno izpeljali, zato s pohvalami ni skoparilo niti svojevoljno vodstvo F.I.B. niti 92 igralcev iz 27 držav in preko 4000 gledalcev, ki so si minuli teden ogledali boje na osmih dobro pripravljenih igriščih, za kar je poskrbela ekipa pod vodstvom Srečka Lapanje.
REZULTATI - natančno, finale: 1. Sofronievski, Slo 23, 2. Lot-
NOGOMET
to, Mon 20, 3. Gulja, Hrv 14; hitrostno, finale: za 1. mesto: Grail, Fra : Papak, Hrv 44:42, za 3. mesto: Ziraldo, Ita : Novak, Slo 45:40; posamezno, za 1. mesto: Perras, Fra : Dahmani, Alž 13:11; (1/8-finala: Sofronievski, Slo : Papak, Hrv 8:13); dvojice, za 1. mesto: Ballabene - Amerio (Ita): Gulja - Maglič (Hrv) 13:4, (1/8-finala: Vehar - Škoberne (Slo) : Maric - Vekič (BiH) 9:10); krog, za 1. mesto: Hassissi, Mar: Ros-sello, Mon 24:23, (predtekmova-nje, repesaž: Novak, Slo : Bilon, Fra 24:29)
• S. Šubic, foto: T. Doki
Gorenjski derbi neodločen
Kranj, 25. septembra - Nogometaši v ligi Si.mobil so konec tedna odigrali 9. krog. V Kranju je bil tokrat na sporedu gorenjski obračun, saj sta se na mestnem stadionu pomerili domača ekipa Živil Triglava in ekipa Domžal. Triglavani so v 43. minuti povedli z golom Dejana Robnika, v 81. minuti pa je za Domžale iz enajstmetrovke izenačil Protega. Domačini, ki so imeli več priložnosti in so se bolje izkazali od gostov, so tako ostali brez dragocene zmage in osvojili le eno točko. Tako so na lestvici lige Si.mobil sedaj z 8 točkami na desetem mestu, Domžale pa so z dvema točkama manj na enajstem mestu. V nedeljo Kranjčani gostujejo pri Primorju, Domžalčani pa doma gostijo HIT Gorico.
V 3.SNL - center je ekipa Slaščičarne Bled z 0:2 izgubila s Svobodo, ekipa Šenčurja Protect GL je z 2:3 premagala Litijo, Kamnik in Britof sta se razšla z rezultatom 2:2, Zarica pa je z 1:3 izgubila z Vrhniko Blagomix. Na lestvici vodi ekipa GPG Grosuplje s 16 točkami.
V 1. gorski ligi so največje presenečenje pripravili Ločani, ki so doma izgubili z ekipo Alpine. Rezultati: Kranjska Gora - Lesce 2:0, Visoko - Železniki 0:6, Naklo - Velesovo 2:1, Polet - Sava 1:1, Ločan
- Alpina 0:3. Na lestvici še vedno vodi Ločan s 15 točkami. Rezultati v 2. gorenjski ligi: Bitnje - Kondor 3:2, Hrastje - Jesenice 2:2, Bohinj
- Preddvor 0:0, Podgorje - Podbrezje 8:0. Na lestvici vodi ekipa Jesenic z 9 točkami.
Že jutri, v sredo ob 16.30 uri bodo na sporedu tekme 1. kroga za NZS na Gorenjskem. Pari v članski konkurenci so: Polet - Preddvor, Visoko
- Lesce, Bitnje - Ločan, Velesovo - Kr. Gora, Trboje - Sava, Naklo -Jesenice in Kondor - Alpina. • V.S., F.P.
GORSKI TEK
Šolarji na Starem gradu
Smlednik, 25. septembra - Bronasta mladinska ekipna četverica gorskih tekačev dijakov Mitja Kosovelj, Peter Kastelic, Peter Lamo-vec in edini študent Matic Mlinar, slednja dva sta doma v Žireh, sta na 2. državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v gorskih tekih v Smledniku ponosno razkazovala priznanje izpred tedna dni s svetovnega pokala v Italiji.
Med 170 mladimi gorskimi tekači, kar 60 več kot lani na preimernem prvenstvu, so med osnovnošolci prevladovali mladi izpod Grintovca, iz OŠ Stranje (pri Kamniku), ki so bili tudi ekipni zmagovalci med osnovnošolci, izpod Nanosa (OŠ Draga Bajca Vipava), Lisce (OŠ Sevnica) in domačini, tudi prireditelji iz OŠ Smlednik. Najboljši čas na 2,2 kilometra dolgem krogu okoli Starega gradu sta dosegla Mateja Kosovelj, učenka 7. razreda iz Nove Gorice in v "derbiju" bronastih mladincev hitri Peter Kastelic iz Ljubljane. Peter Lamovec je bil tretji, med mlajšimi mladinci je zmagal Matjaž Kosmač, med mlajšimi mladinkami pa sta Nela Mlinar in Petra Draksler, dijakinji Gimnazije iz Škofje Loke pritekli drugo in tretje mesto. • M. Močnik
Štajerc najhitreje na Kališče
Preddvor, 25. septembra - Klub Trmastih je bil minulo soboto organizator 10. gorskega teka na Kališče. Udeležilo se gaje 53 tekmovalcev in tekmovalk, pot na Kališče pa je nahitreje premagal Mariborčan Igor Šalamun, ki je 6,7 kilometra pretekel v času 43:00,90. Na drugo mesto se je uvsrtil Matej Krebs, na tretje pa Sebastjan Zamik. Med mlajšimi veterani je bil najboljši Lado Urh, v ostalih dveh veteranskih kategorijah pa Peter Bertoncelj in Bine Lenaršič. Med članicami je bila najhitrejša Mateja Šuštaršič, med veterankami pa Sergeja Lipuš-ček. • V.S.
Markov tek na Javorč
Žiri, 25. septembra - V spomin na prezgodaj primenulega žirovskega alpinista Marka Čara bo Planinsko društvo Žiri to soboto, 29. septembra, organiziralo Markov tek na Javorč. Start bo pred blagovnico v Žireh ob 10. uri, prijave pa bodo zbirali med 8.45 in 9.45 uro. Proga je za odrasle dolga 4,6 kilometra, za otroke in veterane pa 3 kilometre. • V.S.
AVTO MOTO SPORT__
V nedeljo GHD Sorica 2001
Železniki, 25. septembra - Prizadevni člani avto kluba Bencin Adrenalin iz Železnikov bodo v soboto, 30. septembra, organizirali gorsko hitrostno dirko za avtomobiliste Sorica 2001. Dirka bo štela za državno prvenstvo in pokal 1.4, zato bodo na startu vsi najboljši vozniki. Dodaten izziv bo prav gotovo nova nekaj več kot 4 kilometre dolga proga med Sorico in Podbrdom, dirka pa bo po dolgih letih oživila avto-moto šport na Gorenjskem. V nedeljo dopoldne bodo na sporedu neuradni in uradni treningi, popoldne pa bodo sledile še tekmovalne vožnje. Organizatorji bodo poskrbeli za varnost gledalcev in tudi za vse ostalo, kar je potrebno za nemoteno izpeljavo dirke. • M.G.
Blejski odbojkarji bodo letos nosili ime Merkurja in Lip Bleda
Mlada ekipa z velikimi ambicijami
"Tudi v tej sezoni si želimo s pomlajeno moško ekipo poseči med najboljše v Sloveniji, pri ženskih klubskih ekipah pa je v ospredju množičnost," slab mesec pred začetkom
nove sezone pravi direktor blejskega odbojkarskega kluba Gregor Humerca.
Bled, 25. septembra - V marsikaterem športnem kolektivu bi si pred začetkom nove sezone želeli takšnega srečanja, kot so ga minuli petek v Okarini na Bledu pripravili člani Odbojkarskega kluba Bled. Ob priložnostni tiskovni konferenci so namreč podpisali sponzorski pogodbi s podjetjema Merkur in Lip Bled, tako da bo moška ekipa državnih podprva-kov v novi sezoni nastopala z imenom "OK Merkur Lip Bled".
"Že dlje časa smo premišljevali, kako in v kateri športni kolektiv naj se vključi naše podjetje, po tehtnem premisleku pa je bila letos odločitev precej lahka, saj blejski odbojkarji pomenijo cvet slovenske odbojke, všeč pa nam je, da se v domačem kraju dobro dela z mladimi. Tako ima klub lepo prihodnost," je v imenu novega sponzorja, Lip-a Bled povedal Janez Erčulj.
Pred še lažjo odločitvijo so bili pri Merkurju, kjer z blejskimi odbojkarji sodelujejo že dlje časa, glavni sponzor pa so bili že lani. "Vso sezono smo spremljali vaše boje in kljub temu, da se vam je na koncu za las izmuznil nov naslov državnih prvakov, smo bili ponosni na vaš uspeh. Merkur namreč rad sodeluje s športnimi kolektivi v krajih, kjer je prisoten s svojimi centri," je v imenu Merkurja poudaril Viktor Vauhtnik in odbojkarjem pred novo sezono zaželel veliko uspehov.
Dobra igra in nato seveda tudi dobri rezultati pa so seveda letošnji glavni cilj blejske moške ekipe, ki je prek poletja doživela kar nekaj igralskih sprememb, trenerja Nurka Čauševiča pa je zamenjal Iztok Kšcla. Ekipo je zapustil tudi Dragan Pezelj, kije odšel igrat v Nico, Matjaž Šiftar pa se je odločil prekiniti igralsko kariero.
Novinci v moštvu so Edin Bako-vič, Andrej Flajs in Sebastjan Mikša, še več priložnosti pa bo za mlade, saj sta se iz druge ekipe v prvo moštvo "preselila" dvajsetletna Jernej Potočnik in Primož Pretnar. Poleg omenjenih bodo v moštvu igrali še J are Lakota, Blaž Markelj, Rasto Oderlap, Andrej Pogačar, Rok Satler in Boris Znidar. Občasno bo ekipi pomagal še najizkušenejši in hkrati predsednik kluba Aleš Je-rala. "Zelo sem zadovoljen z delom ekipe, pripravami na sezono in motivacijo vseh igralcev," pravi novi trener Iztok Kšela, ki skupaj z igralci že vabi na prvo tekmo letošnjega državnega prvenstva, ki bo v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici 20. oktobra. Ekipa OK Merkur Lip Bled se bo pomerila z ekipo Stav-barja Maribor.
• V. Stanovnik, foto: T. Doki
Sponzorsko pogodbo sta, v prisotnosti direktorja OK Bled Gregorja Humerce in člana upravnega odbora Sandija Larisija podpisala Viktor Vauhtnik v imenu Merkurja in Janez Erčulj v imenu Lip Bleda.
SMUČARSKI SKOKI
Prvenstvo Triglavanom
Velenje, 25. septembra - Na ekipnem državnem prvenstvu mladincev do 18 let je nastopilo 12 štiričlanskih ekip iz 8 slovenskih klubov, ki so se pomerili na skakalnici K - 85 metrov. V zelo neizenačenem tekmovanju so daleč največ uspeha imeli skakalci Triglava iz Kranja, ki so popolnoma pometli s konkurenco. Osvojili so vsa tri odličja, še najbližje so se jim približali skakalci Alpine iz Žirov, ki so za ostali za tretjo ekipo Triglavaza 43 točk. Zmaga prve ekipe ni bila ogrožena, slavili so s prednostjo 76,5 točke.
Rezultati: 1. Triglav I 866,5 točk (Andraž Kern, Jan Tomazin, Jure Bogataj in Bine Zupan), 2. Triglav II 790 točk (Rok Urbane, Marcel Klemcnčič, Branko Iskra in Boštjan Burgar), 3. Triglav III 749 točk (Primož Zupan, Rok Rozman, Matevž Šparovec in Matic Zelnik),4. Alpina Žiri 705, 5 točk, 5. Velenje 699,5 točk, 6. Dolomiti 633 točk.
Janezu in Petri zmagi
Adergas, 25. septembra" - Na petem Škerjančevem memorialu, Pokalu Slovenije in za prehodni pokal občine Cerklje so se na 28-metrski skakalnici pomerili dečki do 12 let in deklice do 14 let. Nastopilo je 88 skakalcev iz 17 slovenskih klubov. Žal je zanimivo tekmovanje motilo deževno vreme. Tekmovanje so organizirali športni delavci Adergasa ob pomoči Triglavanov.
Med posamezniki sta zmagala Zagorjan Janez Guna Močnik med dečki in Petra Benedik (Triglav) med deklicami ter ekipa Zagorja med ekipami, ki ji je predal prehodni pokal župan občine Cerklje Franc Če-bulji V tej kategoriji gorenjski predstavniki niso bili najboljši.
Tržičani najboljši
Mostec, 25. septembra - V skakalnem centru na Mostecu je bilo Pokalno tekmovanje dečkov do 14 let ekipo. Največ uspeha so imeli mladi Tržičani z zmago in šestim mestom. Na 55-metrski skakalnici je nastopilo 11 ekip iz 7 klubov.
Rezultati: 1. Trifix Tržič I 886,1 točke (Mitja Mežnar, Ncjc Košnjek, Jernej Krinar in Luka Jezeršek), 2. Zagorje I 846,1 točke (Janez Guna Močnik, Luka Grobljar, Miran Zupančič in Primož Roglič), 3. Triglav ' 822,5 točke (Tadej Mestek, Erik Penič, Domen Košir in Žiga Pelko), 4- Ilirija I 814,8 točke, 5. Velenje 758,1 točk, 6. Trifix Tržič 697,7 točk.
• J. Bešter
a    Tr*'^an' najboljši - Prejšnji teden se je s tekmo v bližini VVelasa
Avstriji končala turneja treh skakalnic za otroke do 11 let. Na njej so ^aiicno nastopali tudi mladi tržiški smučarji skakalci iz ekipe Trifixa, ki
• ^k0™urer,ci 25 klubov osvojili ekipno prvo mesto. Skupno zmago Pri dečkih do 7 let je slavil Urban Sušnik, tretji skupno pa je bil Mitja
nnovec. V skupini dečkov do 8 let je bil šesti Anže Semenič, v skupi-
kih d  in        bi' drUQi Luka Leban' tretji pa Žiga Tomazin- Pri deč" let ie bil dru9' Matej Drinovec, v najsterejši kategoriji pa je četrto mesto osvojil Matic Godejša. • B.T.
BASEBALL
Lisjaki povedli
lipe0*?3 u°ira' 25< seRtembra - Potem ko so v finalu letošnje Inter so so i l Ckipe Cetrta Pot Kranjski lisjaki osvojili drugo mesto, Goren • tCdna ZaČei' od,očilni ROJ' za naslov državnih prvakov. zmaoJii -i8? na ,gnSČU v škofJi Loki gostili ekipo Lamonta Jezice in /rnagah 3:1 ter povedli v zmagah 1:(). • S.A.
Barbara najhitrejša med dekleti
Kljub manjši konkurenci je kranjski tekaški klub Merkur uspešno pripravil 7. mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah.
VESLANJE
Cerkve, Šenturška gora, 25. septembra - Prireditelji 7. mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah za pokal gostišča Češnar so imeli zaradi priprav tekaških in biatlonskih repre/.entantov na snegu za zimske olimpijske igre v Salt Lake Cityu nemalo smole z udeležbo zvezdnikov, toda nadomestili so jih mlajši, ki šele prihajajo na površje medijev. Največji košček slave sta med 110 tekači iz Slovenije in Hrvaške pritekla mladinca Darjan Brus (Valkarton Logatec) in Barbara Jezeršek (Merkur Kranj). "Nisem pričakoval, da bom najhitrejši. Morda potihem, kdaj v prihodnje, saj se trudim, da bom nekoč zmagoval," se je s 30.000 tolarji v žepu, drugega največjega domačega tekmovanja, veselil Brus. Pol minute je bil hitrejši od starejših Roka Bremca (Gorje), zmagovalca med mlajšimi člani, in
TENIS
Igorja Jesenovca iz Medvod (Olimpija), drugo-uvrščenega starejšega mladinca. Najhitrejši član, izkušeni Roland Turšič je bil peti. Potem ko si je tudi obetavna Vesna Fabjan (Merkur) zaradi poškodbe rame le ogledovala, je bila v ženski konkurenci od Cerkelj na Šenturško goro najhitrejša njena vrstnica Barbara Jezeršek, sestra našega najboljšega klasičnega kombinatorca. Med članicami je zmago pobrala Jera Rakovec (Merkur), med mlajšimi članicami Renata Podviz (Olimpija), med starejšimi mladinkami pa Lea Pergovnik. Med mlajšimi mladinci je zmagal Sašo Gorjanc (Merkur). Tekači prireditelja so bili tudi najboljši v ekipni razvrstitvi za pokal gostišča Češnar. Z 270 točkami so prehiteli Olimpijo (245) in logaški Valkarton (147).
• M. Močnik
Blejcem kopica naslovov prvakov
Bled, 25. septembra - Minulo soboto se je z državnim prvenstvom na Blejskem jezeru zgodilo predzadnje dejanje letošnje veslaške sezone. Na tekmovanju je nastopila večina najboljših, največ naslovov državnih prvakov pa je po pričakovanjih ostalo na Bledu. V skifu je zmagal Luka Špik, v lahkem skifu Grega Peskar, v dvojcu brez krmarja Jani Kle-menčič in Milan Janša, v dvojnem dvojcu Luka Špik in Iztok Čop, v dvojnem četvercu Anže Poljanec, Tomaž Pirih, Iztok Čop in Žiga Galičič. Med mlajšimi mladinkami je v enojcu zmagala Špela Rakuš, med pionirkami Rebeka Babic, med najmlajšimi pa je bil v enojcu najboljši Andraž Jenko.
V soboto bo za zaključek sezone še tradicionalna šprinterska regata na Ljubljanici. • V.S.
ROKOMET
Triglavu in Mojstrani naslov državnih prvakov
Kranj, 25. septembra - Fantje kranjskega Triglava in dekleta Mojstrane (Top Ten) so osvojili naslov državnih ekipnih prvakov v konkurenci pionirjev / pionirk do 14 let. Triglavani (Iztok Kukec, Luka Jakopin, Gal Brzin, Žiga Kristan, Primož Kuhar) so v polfinalu ugnali Šport Plus z rezultatom 4:1, v finalu pa še Branik Maribor s 3:1.
Dekleta iz Mojstrane so bila najprej uspešnejša od Šport Plusa iz Ljubljane (4:0), v finalu pa so s 3:1 ugnala še dekleta iz Litije. • B. M.
KEGLJANJE____
V Kranju spet prek vseh meja
Kranj, 25. septembra - V novi sezoni ima Gorenjska v l.A ligi po dva predstavnika tako v moški kot v ženski konkurenci. ISKRAEME-CO je spet postavil nov ekipni rekord lige, prav vseh šest nastopajočih pa je preseglo mejo 1000 podrtih kegljev. LOG-Steinel je na gostovanju v Dravogradu uspel osvojiti veliko točko, junak gostov pa je bil prav gotovo Anton Šemrl, ki je v zadnjem paru postavil najboljši rezultat srečanja. REZULTATI 1. krog: ISKRAEMECO Kranj (Hafnar D. 1067, Benedik Bo. 1063) : SI. Konjice 8:0 (6261:5900); Prosol-Stiking Ljubljana : Konstruktor Maribor 1:7 (5040:5213); Elektrarna Dravograd : LOG-Steinel Kranj (Šemrl 972, Benedik Br. 939) 4:4 (5563:5567); Proteus - LIV Postojna : Calcit Kamnik-Domžale 6:2 (5518:5381); Litija 2001 : Rudar Trbovlje 1:7 (5349:5635).
Kegljavke Triglava so v letošnji sezoni odločene vsaj ponoviti lanske uspehe. Proti Izoli so podrle neverjetnih 2844 kegljev, Silva Mrav-ljak (507) pa je nova članice "Kluba 500". Novinke v ligi, kegljavke SHP Ljubelja iz Tržiča proti državnim prvakinjam niso imele možnosti za zmago in bodo svojo priložnost iskale v naslednjih krogih. REZULTATI 1. krog: Triglav Kranj (Silva Mravljak 507, Silvana Belci-jan 499, Silva Fleischman 497): Izola 8:0 (2844:2528); SHP LjubeU Tržič (Schoffmann 455, Zaje 450) : Miroteks Celje 0:8 (2554:2757); Prosol-Stiking Ljubljana : Gorica Nova Gorica 3:5 (2331:2362); Proteus Postojna : Adria Ankaran 4:4 (2461:2440); Brest Cerknica : Gradnje k]EM SI. Gradec 6:2 (2638:2513).
Konec tedna so začeli s prvenstvi tudi v nižjih državnih ligah. V l.B ligi je ekipa SHP Ljublej gostila drugo ekipo Rudarja iz Trbovelj in igrala neodločeno 4:4 (5495:5418). Jeseničani so gostovali v Novi Gorici in izgubili 6:2 (5533:5269). V 2. ligi - zahod je ekipa Triglava s 7:1 (5585:5251) premagala Rudar, ekipa S. Jenko pa je na gostovanju pri Iskri Transmission izgubila s 5:3 (5326:5202). V 3. slovenski keglja-ški ligi so nastopila tri gorenjska moštva. Ekipa Železnikov je 6:2 (5026:5001) premagala Izolo, ekipa Termo Poleta je bila 3:5 (4917:4932) na gostovanju boljša od Portoroža, ekipa Jesenice II pa je doma igrala izenačeno 4:4 (5202:5114 ) z ekipo Šentjurja. • V.O., V.S.
Sezono začenjajo tudi rokometaši
Kranj, 25. septembra - Ta konec tedna so s tekmovaaji začeli tudi rokometaši. Nova sezona se je začela s pokalnim tekmovanjem, v nedeljo pa so kot prve začele s prvenstvom ženske v l.B ligi. Gorenjci imamo letos novega prvo B ligaša, saj so se v RK Planina letos odločili, da prvič poizkusijo tudi s člansko ekipo.
Po odstopu rokometašev iz Ba-kovcev se je izpraznilo eno mesto v l.B moški ligi. Na RZS so se odločili, da bodo v kvalifikacijah igrali rokometaši CHIO Kranja (lani izpadli iz lige) in Ajdovščina (tretja ekipa v drugi ligi zahod). Tekma bo jutri (sreda, 26. 9.), v dvorani Slovana na Kodeljevem ob 16.30. Favoriti so Ajdovci, k so se pred prvenstvom močno okrepili, saj bi se radi spet vrnili v l.B ligo. V Kranju pravijo, da je ta tekma zanje prišla ob nepravem času, saj so nekateri ključni igralci odšli (Bitežnik, Leskovec, Duič, Rebolj), ki bi zanesljivo ostali v klubu, če bi vedeli /a kvalifikacije. Zaradi kvalifikacij pa bo sproščeno tudi eno mesto v enotni drugi ligi in tudi to je priložnost za Gorenjce.
Kot prve so s prvenstvom začele l.B ligašice. Novinke v ligi so igralke Planine Kranj. Želja vodstva je, da se v prvi sezoni uvrstijo na šesto mesto. Odločitvi o igranju s člansko ekipo je botrovalo tudi dobro sodelovanje z RK Savo, saj so skupaj ugotovili, da za napredek rokometa v Kranju potrebujejo tudi ekipo v l.B ligi. Zato, da bodo mlade igralke imele možnost kaljenja, dovolj pa imajo v klubu tudi svojega igralskega kadra, ki ga vzgajajo že vrsto let.
Z novo sezono so začeli tudi slovenski sodniki. Za začetek so imeli seminar v Ljubljani, ki je dobro uspel. V letošnji sezoni je v sojenju kar nekaj novosti, tako da se bomo vsi morali navaditi nanje. Pohvaliti je potrebno tudi vse gorenjske sodnike, saj so vsi opravili tako teorijo kot Cooperjev test fizične pripravljenosti.
Za konec še rezultati prvega kroga v l.B ženski ligi: PUV Nivo Celje - Celea Celje 23-39; Tenzor Ptuj - Vegrad Velenje 28-20; Keting - Planina Kranj 26-21; Branik - Jadran Hrpelje 27-17; Zagorje - N. mesto 33- 13.
• M. Dolanc
Križnarjev memorial ekipi Jezerskega
Preddvor, 25. septembra - V nedeljo je Rokometni klub Preddvor kljub hladnemu in deževnemu vremenu zelo uspešno organiziral 17. memorialni rokometni turnir v spomin na mnogo prezgodaj umrlega športnika in rokometaša, Jožeta Križnarja. Nastopile so ekipe Jezerskega ter ekipi veteranov Preddvora in Cerkelj. V prvem srečanju so Jezerjani premagali ekipo Cerkelj z rezultatom 27:8 ter nato še Pred-dvorčane z rezultatom 19:18, Preddvorčani pa Cerkljane z rezultatom 30:20. Prvi so bili s štirimi točkami rokometaši Jezerskega, ki so osvojili dragocen memorialni pokal, drugi so bili veterani Preddvora in tretji veterani Cerkelj. Vsa srečanja je sodil David Komovec, pokale pa so najboljšim podelili mama pokojnega Jožeta, Urška Križnar, hčerki pokojnega Jožeta Renata in Tadeja ter žena Blaži. • J.K.
••••••
POGOVOR / info@g-glas.si
Obiskovalcem so stisnili mošt
V Sorici so minulo nedeljo že tretjič pripravili etnografsko prireditev Sadovi sadovnjaka. Organizator prireditve je Turistično društvo Sorica, ki je pripravilo kulturni program, prikaz stiskanja mošta in pokušino mošta ter drugih domačih dobrot. Žal pa jim je znova zagodlo vreme, na vseh treh dosedanjih prireditvah jih je namreč
v Kulturni dom pregnal dež.
Sorica - Včasih je imela skoraj vsaka domačija v Sorici svojo sušilnico sadja, ki pa so do danes propadle. Edino danes delujočo ima Lojze Pintar z družino, ki je prikazala tudi stiskanje mošta. Sušilnico so obnovili pred štirimi leti. Takrat so jo prvič odprli za javnost, ta dogodek pa je bil osnova za kasnejšo tradicionalno prireditev Sadovi sadovnjaka.
Med kulturnim programom so obiskovalci izvedeli več o sušenju in prešanju sadja, o Mihelovem -začetku kmečke jeseni (začne se 29. septembra), o spravljanju oko-pavin ter o zgodovini sadjarstva. Vmes so bile razne glasbene točke, o življenju na kmetih je pripovedovala Marija Frelih - Jernače-va Micka, France Kalan pa je recitiral pesmi.
Sušenje sadja, predvsem jabolk in hrušk, je bilo še pred štirimi desetletji precej v navadi. Še prej, med obema vojnama so gospodinje nasušile polne skrinje hrušk in krhljev. Sušilnico na Gorenjskem imenujemo tudi "pajštuba" ali "paštva", ki jo danes vidimo zelo
redko. Sicer je to samostojno gospodarsko poslopje, ki stoji samostojno blizu domačije. Narezano sadje se naloži na "lese", ki se po dolžini prilegajo notranjosti sušilnice. Včasih so bile lese pletene, navadno iz leskovih viter, nekaj desetletij nazaj pa so bile iz smrekovih letev. Lese so bile naložene druga nad drugo, pod njimi pa je bilo kurišče. Seveda v primerni razdalji, tako da se lese niso vžgale. Kjer niso premogli sušilnice, so krhlje sušili kar v peči, manjše količine pa tudi v vdrtih pečnih kahlah.
Marsikje je sušenje sadja izpodrivalo predelovanje sadja v mošt in žganje. Sadni mošt so pridobivali na več načinov. Na prehodu v 20. stoletje so nanosili sadje v podolgovata lesena korita, kjer so ga tolkli z lesenimi kiji, bati in kladi-
Mošt je obiskovalcem zelo prijal.
vi. Razen tolkanja je bilo vsaj še vse 19. stoletje v navadi tudi stiskanje oziroma drobljenje sadja. Sadje so mečkali v lesenem, nekoliko ukrivljenem koritu, po katerem so valili na drogu pritrjen kamen, običajno je bilo to kar obrabljeno mlinsko kolo. Kamen, ki
V kurišču se v času sušenja, traja približno tri tedne, pokuri 6 kubičnih metrov drva.
je bil nataknjen na lesen drog, sta ponavadi poganjala dva moža. Danes poznamo več vrst stiskalnic. Mošt teče v podstavljen škaf, iz katerega ga precedijo v sod, kjer vre. Med vrenjem ga zalivajo z drugim moštom, da se ne skisa. Ko je goden%ga precedijo v steklenice in sode.
Obiskovalci so nato lahko prisluhnili o začetku kmečke jeseni -Mihelovo, ki ga bodo praznovali 29. septembra. S tem praznikom je povezanih kar nekaj šeg. Tako so še pred sto leti otroci pobirali "kržeje", okrogle hlebčke, ki so jih večer prej spekle gospodinje. Ti otroci so bili neke vrste koled-niki. V Nadiški dolini je na Mihelovo fant dal bodoči nevesti prstan, če sta se mislila vzeti pred adventom. Svojo šego imajo tudi na slovenskem Koroškem. Na dan sv. Mihela po strniščih zakurijo kresove, v katere fantje mečejo mah in zelenje. Vendar pa ogenj ne
sme goreti s plamenom, pač pa le tleti. Cim večje pri tem dima, tem boljša prihodnost se obeta.
Na koncu so na odru Kulturnega doma v Sorici spregovorili še o sadjarstvu, ki je žal že v prvih letih po drugi svetovni vojni začel
Družina Lojzeta Pintarja je prikazala stiskanje mošta.
Sadje so sušili na "lesah", pod lesami pa je kurišče, katerega zakurijo vsaj dva dni prej. Ko se ogreje na primerno temperaturo sadje sušijo vsaj dva do tri dneve.
zamirati. Prej pa je sadjarstvo sodilo med vsakdanje gospodarske panoge kmetij, ki so imele zelo dolgo tradicijo. Zanimivo je, daje uprava v času vladavine Jožefa II. z raznimi ukrepi, nagradami in odlikovanji doseči, da bi se pod-ložniki bolj intenzivno oprijeli gojenja sadnega drevja. Tako iz konca 18. stoletja izvira tudi zahteva, da kmečki ženini zasadijo nekaj sadnih dreves.
Na prireditvi so nastopili ansambel Kar Tok, družina Štibelj je zapela venček domačih pesmi, Gregor Gasser in Rudi Prezelj sta s svojo glasbo ogrela roke obiskovalcev, saj so jima dajali ritem. Nastopil je tudi ansambel Jaz pa ti. Na koncu so nastopili vsi godci skupaj, povsem spontano in brez poprejšnjih vaj.
Ta gesta je obiskovalce, dvorana je bila polna, spravilo na noge in navdušeno so zahtevali ponovitev. Ponovitev te etnografske prireditve pa se obeta tudi naslednje leto, organizatorji upajo le, da takrat ne bo deževalo.
• Boštjan Bogataj
^     VLr ,............
y '"'^ •SmP^
lij. c. m
(PRSA /l'S^^fe^
if w
SODOBNA ELEKTRONIKA
48. MEDNARODNA RAZSTAVA PROFESIONALNE ELEKTRONIKE, TELEKOMUNIKACIJ, KOMPONENT, AVDIO- IN VIDCO ELEKTRONIKE, ELEKTROMATERIALA, PISARNIŠKE AVTOMATIZACIJE IN ZABAVNE ELEKTRONIKE
1. — 5. OKTOBER 2001
9.30 — 18.00      GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
Iz bogatega programa spremljajočega dogajanja:
• 2. TO. 2001: strokovni posvet Sistem inteligentne zgradbe (SIZ), v organizaciji Združenja za inženiring pri GZS
• 4. 10. 2001: 9. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu ISEP 2001, v organizaciji Elektrotehniške zveze Slovenije
• retrospektivna razstava radia
Več o programu sejma in razstavljavcih na:
WWW.UUBUANSKI-SUEM.SI
S Slovenskimi železnicami no sejem cenejel
J1 UUBUANSKI SEJEM
Sadne kisline kot vrelec mladosti
elovanje AHA sadnih kislin na kožo
Kdo bi ne želel zajemati iz vrelca mladosti in večno ohraniti lepega mladostnega videza? V kozmetičnih salonih poznajo prijeme, ki nam ohranijo mlado in napeto kožo, ter presegajo na sadne kisline "AHA", ki s svojimi lastnostmi delujejo pomlajevalno:
ZA KOGA - KOMU SO NAMENJENE?
- za vse tipe kož (mastna, normalna, nečista - aknasta, suha)
CILJI:
- pospešujejo luščenje in odstranjevanje odmrlih celic (organskih piling)
- posledica tega nežnega organskega pilinga je, da koža izgleda sveža in mladostna, še posebej tudi zato, ker so se zmanjšale oziroma znižale gube, ki so sedaj tudi čiste
- ta učinek lahko še stopnjuje vgrajena citronska kislina, ki kožo rahlo izbeljuje
- odpravlja pigmentne madeže ter starostne pege
- izčiščuje in zmanjšuje razširjene pore
- posebej pomembna pa je ugotovitev, da AHA kisline dvigujejo elastičnost kože ter njeno sposobnost vezave vode. Posledica je napeta, sveža, mladostna koža, saj gubice, ki smo jih obravnavali ob efektu organskega pilinga, sedaj še bolj izginjajo zaradi napenjanja in navlaženja kože.
- ob redni in pravilni uporabi postane koža gladka, čista, prožna in mladostno sveža
Pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENIJA
Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 04/ 2352-570
Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija
poklanja presenečenje B0DY VVRAPPING - 3.900.-sit
Solarij ERGOLINE do 20 minut samo 990 sit
Pri uporabi izdelkov z višjim cone. Hy-droxy-kislin dosežemo tudi odlične rezultate v terapiji aken ozirom mozoljev. Pri profesionalnih negovalnih izdelkih z AHA kislino so rezultati vidni že po nekaj aplikacijah. Aplikacije morajo biti s strani kozmetičarke nadzorovane! Kot nadaljnja nega doma sledi ustrezna negovalna krema!
VSE TE LASTNOSTI SADNIH KISLIN "AHA" PA PRINESEJO OPTIMISTIČNI
VZDEVEK POMIRJEVALNI!!!
Čestitalo mi je veliko ljudi, s tržiške občine nihče
Tržiško podjetje Saxonia-Franke je bilo razglašeno za najhitrejšo gazelo letošnjega leta na Gorenjskem. Kandidira za slovensko najhitrejše rastoče podjetje.
Tržič - Za gorenjsko gazelo leta oziroma najhitreje rastoče podjetje na Gorenjskem je revija Gospodarski vestnik minulo sredo razglasila slovensko-nemško podjetje Saxonia-Franke iz Tržiča, čigar polovični lastnik in direktor je Franc Snedic. Izdelujejo plastične in kovinske sestavine za avtomobile Audi, Opel in Daimler-Chrvsler, ravnokar končujejo prvo naročilo za Mercedes. Vse izdelke izvozijo. Promet je lani znašal 640 milijonov tolarjev, v zadnjih štirih letih so ga povečali za 5,2-krat. Kapitalski donos je bil lani 55,5-odstoten, dodana vrednost na zaposlenega je presegla 5 milijonov tolarjev. Osupljivo dobri podatki za podjetje, ki se nahaja v tržiški občini, kjer se velike tovarne ne morejo 'pobrati', zato je gospodarska kriza še vedno huda. Podjetje Saxonia-Franke se nahaja izven mesta, streljaj od ceste na Ljubelj, v idiličnem okolju, ob bistrem potoku Mošenik. Tovarna je domiselno vključena v okolje in na prvi pogled spominja na večjo gostilno, kakršnih je na poti do avstrijske meje kar nekaj. Domačini temu kraju pravijo Čegleše, Franc Snedic je domačin, rojen je malce višje, na Cimpru. Pogovarjala sva se v soboto dopoldne, ko je imel na mizi še pokal, ki ga je v petek prejel za zmago na turnirju za golf, priredilo ga je podjetje Vogt Electronic z Blejske Dobrave, ki se je prav tako uvrstilo med gorenjske finaliste izbora letošnje gazele.
"Kaj vam pomeni golf, ki je tudi med našimi poslovneži vse bolj popularen ? "
"Popularen je zadnji dve leti. Igrati sem ga začel leta 1995, ko sem zbolel za angino pectoris. Preveč sem delal, prijatelji so me spravili h golfu in kar dober sem že, moj handicap je 12. Golf je stvar koncentracije, to je edini šport, pri katerem za tri, štiri ure pozabim na probleme. Za vupije, ki sedaj prihajajo tja, je druženje poslovno res pomembno. Zame ni, saj vse izdelke izvozimo. Tudi kar izdelamo za Vogt Electronic, gre v izvoz."
"Podjetnik ste že skoraj tri desetletja?"
"Začel sem 1. aprila 1974, na Smešen datum. Iskro Commerce, kjer sem delal v izvoznem oddelku za Ameriko, Kanado in Mehiko, sem zapustil, ker nisem bil zadovoljen z delom in odnosom predpostavljenega. Šel sem na svoje, začel sem s ponvekspresom in s torbo orodja, popravljal sem avtomatiko, instalacije."
"Pogumno odločitev, pustili ste lepo službo in šli v negotovost?"
"Zame to ni bilo težko, ker sem že od desetega leta moral skrbeti sam zase. Ko sem bil star tri leta, mi je umrla mati, oče ni skrbel najboljše..."
"Kako hitro ste obrt razširili?"
"Prelomno je bilo leto 1982, ko sem začel s proizvodnjo konek-torjev, ki so se tedaj uvažali, bili smo eden redkih izdelovalcev. Po-
nekdanji Jugoslaviji vojska zelo zahtevna. Zato smo imeli prednost pred cenejšimi Čehi."
"V utemeljitvi priznanja so zapisali, da kar petino prometa vlagate nazaj v proizvodnjo, kar je zelo veliko?"
"Za slovenske razmere je to res veliko. Ročno vodene stroje sedaj zamenjamo z računalniško vodenimi, vsi oddelki bodo povezani z glavnim računalnikom."
"Kako pa se ljudje navajajo na to?"
"Najpomembnejši so kadri, na srečo imam zelo dobre sodelavce, posebej bi rad omenil vodjo kontrole Borisa Perka, vodjo proiz-žbdnie Marjana D,olžana, račun-vodkinjo Loro Lušina, vodjo splošnega sektorja Jožeta Benedi-čiča, ki sedaj uvaja standarde kakovosti ISO 9001 ter konstrukter-ja Mira Rakovca in Miloša Jocifa in vse druge dobre sodelavce."
"Jih dobro plačate?"
"Mislim, da imajo zadovoljive plače. Dobre tako nikoli niso. Lani sem naredil poskus v orodjarni, kjer so dobri kadri, nikoli pa niso zadovoljni s plačami. Dvema sem zelo dvignil plačo, kaj mislite, kako dolgo sta bila zadovoljna?"
"Dva meseca?"
"Natančno tako. Mislim, da denar ni vse. Pomembni so odnosi, zanesljivo delo. Sicer pa naši ljudje dobijo potne stroške, božičnico, vsako leto imamo dva piknika, novoletno zabavo itd."
knvah smo celoten jugoslovanski lrg: veliko delali za vojsko, Ener-goinvest itd. Z osamosvojitvijo Slovenije se nam je trg porušil, te-aaj sem imel že dvajset zaposlenih, zato je bil to velik problem. Nikoli v življenju nisem tako delal kot takrat."
"Kakšen je bil takrat Vaš delovni dan?"
"Ob štirih zjutraj sem se usedel
v 2!SJ? oC 0dpdjal na ugovore v BMW, Saxonia-Franke opolnoči sem bil doma. Naslednji dan sem šel na Dunaj. Tisto leto sem naredil 120 tisoč kilometrov, danes tega ne bi zmogel več." , 'Kako so vas zahodnjaki sprejemali?" "
.."V začetku skeptično. Nato smo J!n prepričali s kvaliteto, ki je bila 2e Prej naše vodilo, saj je bila v
"Koliko jih je?" "Več kot šestdeset." "Pravzaprav imate dve podjetji?"
"Saxonio-Franke, ki je dobila nagrado in Mikro.S. Drugo podjetje je orodjarna, ki je povsem ostala v moji lasti in predstavlja ozadje našega uspeha."
"Kako je prišlo do mešanega lastništva?"
"Jorg Franke je videl, da znamo delati. Predlagal sem mu, da sami naredimo orodje in če izdelki ne bodo dobri, mu jih ne bo treba plačati, če bodo dobri, bomo začeli s proizvodnjo v Sloveniji. Predlog je bil nenavaden, vendar gaje sprejel. Tako smo začeli."
"Podjetje vodite sami?"
"Vse vodim sam, gospoda Fran-keta zanimajo le rezultati poslo-
Franc Snedic z bivšo ženo Mirjam, še vedno poslovno sodelujeta.
vanja. Vse odločitve so moje, čisto vse, po finančni, tehnični, razvojni plati. Njega zanima donos, kapital. Vsak kvartal pride na obisk, sicer pa pripravljamo mesečna poročila, iz katerih je razvidno vse. Na začetku sva se odločila, da bova prvih pet let reinvestirala celotni dobiček, kar se je tudi zgodilo, kako bo letos, še nisva dogovorjena."
"Vam je čestital za priznanje?"
"Ne še, ker ta teden ni bil dosegljiv. Zelo veseli so bili njegovi sodelavci, povezujejo nas tudi prijateljski stiki, skupaj igramo golf, sprejeli so me za svojega, zelo dobre odaase imamo."
"Izdelujete sestavne dele za najbolj zahtevno, nemško avtomobilsko industrijo, predvsem plastične izdelke, to niso običajne 'štance'?"
"Ja, to res niso pokrovčki za steklenice. Vsi naši izdelki so tehnični, kar pomeni, da morajo ustrezati vsem tehničnih zahtevah, ki so v avtomobilski industriji zelo visoke. Mesečno jih izdelamo več kot 15 milijonov kosov."
"Se vam je že kdaj pripetila kakšna napaka?"
"Že, vendar so hvala bogu zelo redke. Naši fantje so šli na tekoči trak v Nemčijo in odpravili napake. Najhujše je, če se tekoči trak ustavi, takrat svoje podjetje lahko kar zapreš."
"Napovedali ste ustanovitev lastnega razvojnega oddelka?"
"Brez lastnega razvoja ni prihodnosti. Pri nas je delovna sila draga, zato moramo izdelovati zahtevne izdelke. Začeli bomo z dvema inženirjema."
"Vam je država že kdaj pomagala s kakšnim razvojnim tolarjem?"
"Nikoli."
"Gospodarske razmere v tržiški občini so slabe, zato je Vaše podjetje prava zvezda na tržiškem nebu. So bili Vašega priznanja veseli?"
"Čestitalo mi je veliko prijateljev, znancev, s tržiške občine pa nihče. Na podelitev je sicer prišel podžupan <Perne, vendar kot moj prijatelj."
"Trtiška nevoščljivost?"
"Ne vem, o tem ne razmišljam. Pred leti me je to bolelo, sedaj ne več. Zelo malo se zadržujem v Tržiču, prijatelje.in znance imam drugod."
"Menda ste pred liti skušali izkoristiti BPT-jevo elektriko?"
"Pa ni šlo, Tržičanom je bolje, če voda teče mimo."
"Na podelitvi priznanja so povedali, da Vam uspešno poslovanje greni tržiška občina, saj se zapleta pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za širitev tovarne?"
"Pred dvema letoma sem od občine kupil in plačal, poudarjam plačal zemljišče. Vendar so občinske službe, natančneje pravnica sestavila nično pogodbo in občina zemljišča ne more vključiti v mojo last. Zato ne morem graditi in na tem območju zaključiti proizvodnje."
"Kakšna je rešitev?"
"Ne vem več. Že nekajkrat sem bil na razgovoru pri županu, veliko je obljubil in nič ni naredil. Pred kratkim sva se srečala na odprtju obrtne razstave ob šuštarski nedelji in se dogovorila da se bova dobila v torek med osmo in deveto uro. Pa ni bilo nič, ko sem poklical, meje tajnica zasliševala, ni
S sodelavcem Borisom Perkom, ki pri Francu Snedicu dela že petindvajset let.
me pustila naprej. Prosil sem, naj med župan pokliče nazaj, vendar me ni. Niti do njega nisem mogel priti, sedaj ne bom več šel."
"Na začetku Vam življenje ni prizanašalo, danes ste uspešen podjetnik, ste zadovoljni s svojim življenjem?"
"Seveda. V zasebnem življenju bi morda nekatere stvari spremenil, sicer pa ne. Veliko hudega sem doživel, zato uspeh znam ceniti."
"Kaj Vam pomenijo materialen dobrine, lahko si kupite karkoli?"
"Kar si želim, imam.Rad potujem, letos sem bil v Španiji, na Škotskem."
"Saj potujejo tudi drugi, to ni nič takšnega. Ixihko bi si denimo kupili najboljši avto, razkošno jahto?"
"Saj imam dober avto, ker ga potrebujem za posel. Sicer pa mi materialne dobrine ne pomenijo toliko kot nekaterim."
"Kako otroci sprejemajo Vaš uspeh?"
"Vprašanje je, kako ga bodo cenili, živijo svoje življenje, nove generacije s tem niso tako obremenjene. Moram reči, da sem kar ponosen na otroke. Najstarejša hči Alja je letos z odliko maturirala, študirala bo pravo. Z ženo Mirjam, je sedaj že bivša žena, poslovno pa še vedno sodelujeva, imava dva otroka, 15-letnega Tev-ža in sedeminpolletno Manco, ki je seveda moja ljubljenka. Mirjam ima še dvajsetletnega sina Sama in enaindvajsetletnega Mitjo, ki že dela v našem podjetju, izredno je priden."
• Marija Volčjak
Koliko bo stalo smučanje
Žičničarji si po lanski izjemno slabi zimi za letošnjo želijo dovolj snega ali vsaj nizke temperature, ob katerih bi lahko delali umetni sneg. Največji letošnji pridobitvi sta nova dostopna žičnica na Vogel in posodobitev nihalke na Golteh.
Ljubljana - Ko so slovenski žičničarji, organizirani v gospodarsko interesno združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije, na četrtkovi novinarski konferenci predstavljali pomoč države po lanski zeleni zimi in priprave na novo smučarsko sezono, so z veseljem pripovedovali, da je na višje ležečih smučiščih že malo snega in da bi se celo že dalo narediti nekaj zavojev. Za septembrskim snegom ne bodo pretirano žalovali, če jim ga bo odjuga pobrala, bolj si želijo, da bi bilo zadosti snega v zimskih mesecih ali vsaj dovolj hladno za umetno zasneževanje smučišč.
Le težko bi preživeli še eno zimo, kot je bila lanska, ki je bila ena najslabših v zadnjih desetih letih. Smučišča so obratovala polovico manj od povprečja zadnjih treh let, obisk je bil manjši za 45 odstotkov, ^čničarji pa so beležili poldrugo milijardo tolarjev izpada prihodka. Država jim je po katastrofalni zimi sicer pomagala, vendar ne toliko, kot so pričakovali. Državni zbor je s spremembo zakona o trošarini možnost 50-odstotnega povračila trošarine za mineralna olja razširil tudi na stroje in naprave za urejanje smučišč. Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve je pripravilo javni razpis za finančno pomoč pri ohranjanju delovnih mest redno zaposlenih delavcev na žičnicah, vendar so bili razpisni pogoji takšni, da bo pomoč manjša, kot je bilo zamišljeno. Ministrstvo za promet in zveze naj bi upravljavcem žičnic povrnilo stroške tehničnih pregledov žičniških naprav, začelo pa bo tudi s postopkom za uskladitev slovenske žič-niške zakonodaje z evropsko. Mačehovski odnos države do razvoja turizma se po oceni združenja kaže predvsem v tem, daje ministrstvo za gospodarstvo letos za sofinanciranje naložb v turistično infrastrukturo namenilo polovico
manj denarja kot prejšnja leta. GTP Cerkno je na razpisu kandidiral za državno pomoč pri izgradnji vodnega zbiralnika in ostale infrastrukture, potrebne za povečanje zmogljivosti za umetno zasneževanje, Kobla ŽTG za dograjevanje sistema za zasneževanje, Športni center Rateče - Planina za izgradnjo smučarskega središča Lom, RTC Kranjska Gora za razširitev sistema zasneževanja in žičnice Vogel za obnovo smučarskih naprav in ureditev smučišč. Največji letošnji pridobitvi na slovenskih smučiščih sta izgradnja nove dostopne žičnice na Vogel in posodobitev nihalke na Golteh, marsikaj novega pa je
Enotne karte še ne bo
Na vprašanje, kdaj smučarji lahko pričakujejo karto, ki bo veljala na vseh slovenskih smučiščih, je predsednik združenja žičničarjev Gorazd Bedrač odgovoril, da bo to možno šele potlej, ko bodo v smučarskih centrih poenotili sisteme za karte. To je povezano s stroški, v centrih pa zadnja leta pri naložbah dajejo prednost vlaganjem v sisteme za umetno zasneževanje, saj bi si brez snega tudi z enotno karto ne bi mogli pomagati.
tudi v ostalih smučarskih centrih. V Cerknem so ob spoznanju, da je treba zgraditi tak sistem, ki bo omogočil umetno zasnežitev celotnega smučišča v treh ali štirih dneh, zgradili vodni zbiralnik in na delu smučišča avtomatski sistem zasneževanja. Na Soriški planini so za izgradnjo novega sanitarnega bloka investirali v kanalizacijo, vodovod in čistilno napravo, ob vstopni postaji žičnice pa so postavili nov gostinski objekt. Na Starem vrhu, kjer lani zaradi pomanjkanja snega smučišče niti en dan ni bilo odprto v celoti, bodo smučarji šele letos lahko
Cene smučarskih kart
V smučarskih središčih na Pohorju, v Kranjski Gori in na Krvavcu bodo odrasli v letošnji zimi za dnevno smučarsko vozovnico odšteli 4.600 tolarjev, kar preračunano v evro pomeni približno toliko kot lani. Na Voglu bo karta stala 4.500 tolarjev, na Kobli 3.500, na Soriški planini 3.300, na Straži 2.200, na Starem vrhu do konca letošnjega leta 3.200 tolarjev, nato pa 10 odstotkov več. Analize zadnjih let kažejo, da je povprečna cena smučanja v večjih lovenskih središčih znašala le od deset do enajst evrov na dan, kar je glede na ponudbo konkurenčno z enakovrednimi smučišči preko meje. Smučarji bodo tudi letos informacije o razmerah na smučišču lahko dobili na snežnem telefonu, to storitev pa bo namesto Simobila opravljal Mobitel.
preskusili predlanske novosti, letos pa so med drugim razširili instalacije za umetno zasneževanje. Na Straži letos ne bo bistvenih novosti, saj upravljavec, občinsko podjetje Infrastruktura, pri naložbah daje prednost obnovi športne dvorane, v kateri bo šahovska olimpiada. Na Voglu, kjer za razliko od ostalih smučišč "zagovarjajo" smučanje na naravnem snegu, bodo uredili novo teraso za sončenje, dogovarjajo pa se tudi o nakupu novega teptalnega stroja. Krvavec in Kranjska Gora uvajata za stacionarne goste skupne, od 4- do 7-dnevne terminske vozovnice, na Krvavcu pa bodo pri nakupu sezonske karte nagrajevali zvestobo. Popust bo iz leta v leto večji, karta pa bo omogočala tudi popuste pri nekaterih nakupih. Medtem ko v smučarskih središčih zadnja leta vlagajo predvsem v žičnice in naprave za umetno zasneževanje, bodo po besedah predsednika združenja Gorazda Bedrača v prihodnje nujne tudi naložbe v nastanitvene zmogljivosti ob smučiščih, za katera je še vedno značilna gneča ob koncu tedna in dokaj slab obisk med tednom.
• C. Zaplotnik
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
.si			Torek, 25. septembra 2001		
•					
KOLIKO JE VREDEN TOLAR					
KRANJ, 25. 9. 2001					
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni	nakupni/prodajni	
MENJALNICA	1 dem		1 ats	ioo m	
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice)		NISO POSREDOVALI PODATKOV			
GORENJSKA BANKA (vse enote)		NISO POSREDOVALI PODATKOV			
HRANILNICA LON, d.d. Kranj	112,00	112,35	15,90 15,96	11,25	11,35
HIDA - tržnica Ljubljana	112,18	112,30	15,94 15,07	11,35	11,37
HRAM ROZCE Mengeš	112,20	112,45	15,93 16,00	11,33	11,38
ILIRIKA Jesenice	112,10	112.40	15,92 16,00	11,33	11,38
ILIRIKA Kranj	112,10	112,45	15,921 16,00	11,33	11,38
ILIRIKA Medvode	112,10	112,49	15,93 15,98	11,33	11,38
INVEST Skofja Loka	112,30	112,70	15,96 16,02	11,33	11,39
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka	112/12	112,84	15,90 16,09	11,30	11,44
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	•112,15	112,55	15,93 16,00	11,32	11,38
ŠUM Kranj			236 26 00		
VOLKSBANK-LJUO. BANKAd.d.Kranj	112,12	112,65	15,91 16,04	11,30	11,40
PBS D.D. (na vseh poštah)	111,00	112,35	14,95 15,95	11,00	11,34
SZKB Blag. mesto Žiri	112,22	113,01	15,90 16,09	11,30	11,43
TALON Skofja Loka	112,10	112,50	15,90 15,99	11,32	11,39
VVILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 96		
VVILFAN Kranj			236 02 60		
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor		530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h)			
VVILFAN Tržič			596 38 16		
povprečni tečaj	112,05	112,54	15,82 16,01	11,29	11,39
Izvoz narašča hitreje kot uvoz
Gorenjska odstopa od državnega povprečja. V letošnjih prvih sedmih mesecih je izvozila več kot uvozila, pri tem
pa sta izvoz in uvoz narasla bolj kot na državni ravni.
Kranj - Po začasnih podatkih državnega urada za statistiko je Slovenija v letošnjih prvih sedmih mesecih izvozila za 5,5 milijarde dolarjev in uvozila za dobrih 6 milijard dolarjev blaga. Medtem ko je izvoz v tem času v primerjavi z enakim lanskim obdobjem narasel za dobrih šest odstotkov, je bil uvoz skorajda enak kot lani, temu primerno bistveno nižji pa je bil tudi primanjkljaj v blagovni menjavi, ki je znašal 525 milijonov dolarjev in je bil za 321 milijonov dolarjev manjši kot lani.
Letošnji julijski primanjkljaj (53,5 milijona dolarjev) je bil ob 3,8 odstotka višjem izvo/.u in 3,9 odstotka nižjem izvo/.u najnižji v letošnjem letu in je bil kar za 64 milijonov dolarjev manjši kot julija lani. Slovenija je tako ugodne rezultate v blagovni menjavi s tujino dosegla kljub temu, da je izvoz v države Evropske unije, Cef-te, Efte in v Združene države Amerike zaostajal za rastjo skupnega izvoza. Razliko je nadoknadila z zelo ugodnimi rezultati na nekaterih drugih tudi zelo pomembnih trgih. Izvoz v države na
območju nekdanje Jugoslavije je v letošnjih prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala skoraj za sedmino, v države na območju nekdanje Sovjetske zveze pa kar za 59 odstotkov (v Rusko federacijo, na primer, skoraj za 65 odstotkov).
Gorenjska odstopa od državnega povprečja. Medtem ko ima država primanjkljaj v blagovni menjavi, je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih prvih sedmih mesecih izvozilo za 125 milijonov dolarjev blaga več, kot gaje uvozilo. Izvoz je na-
raščal hitreje kot na državni ravni, še bolj pa to velja za uvoz. Po začasnih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v tem obdobju na tuje trge izvozilo za 650 milijonov dolarjev blaga ali za osem odstotkov več kot v enakem obdobju, Slovenija pa je v tem času, kot smo že zapisali, izvoz povečala za 6,1 odstotka. Še večje odstopanje je pri uvozu. Medtem koje bil na državni ravni v letošnjih prvih sedmih mesecih enak kot v ena-
kem lanskem obdobju, je bil na Gorenjskem višji za 6,2 odstotka.
Izvoz se je povečal v vseh občinah, razen v občinah Bled, Bohinj, Cerklje, Jesenice, Naklo, Radovljica in Žirovnica. V kranjski, ki prispeva k skupnemu gorenjskemu izvozu skoraj polovico, je porasel za 14 odstotkov, v škofjeloški za dobrih pet odstotkov, v tržiški skoraj za devet odstotkov, v železnikarski za 15 odstotkov, v žirovski za slabe tri odstotke - in tako dalje.  • CZ.
Porast Unionove delnice
Mercator prodaja tri trgovine
Skofja Loka - Mercator Gorenjska prodaja tri trgovine na Gorenjskem, tri poslovne prostore pa želi oddati v najem.
V Kranju prodaja trgovino Delikatesa v nebotičniku na Bleiwei-sovi cesti. Izhodiščna cena za trgovino skupne površine 47 kvadratnih metrov je 16 milijonov tolarjev, pogoj pa je tudi, da kupec prevzame tri delavke in jih zaposli za nedoločen čas. V Škofji Loki sta naprodaj trgovini Moda na Cankarjevem trgu in Ciciban na Mestnem trgu. Za trgovino Moda skupne površine 130 kvadratnih metrov je izhodiščna cena 31 milijonov tolarjev, za trgovino Ciciban skupne površine 83 kvadratnih metrov pa 25 milijonov tolarjev. O odkupu opreme in zalog tekstilnega trgovskega blaga naj bi se dogovorili posebej, v obeh trgovinah pa je kupec dolžan prevzeti tudi po tri delavke in jih zaposliti za nedoločen čas.
Mercator Gorenjska želi poleg tega oddati za nedoločen čas v najem tudi restavracijo Podlubnik v Škofji Loki ter bar na Cesti maršala Tita in na Cesti Otmarja No-
vaka na Jesenicah. Pri restavraciji Podlubnik, ki obsega 350 kvadratnih metrov, bo najemnina okoli 20 mark za kvadratni meter, sicer pa bo odvisna od velikosti najetega prostora in vrste dejavnosti. Prednost bodo dali ponudnikom s storitvenimi dejavnostmi. Bar na Cesti maršala Tita na Jesenicah skupne površine 70 kvadratnih metrov so pripravljeni oddati v najem za opravljanje gostinske dejavnosti za mesečno najemnino 20 mark za kvadratni meter in za plačilo obratovalnih stroškov, pogoj pa je tudi, da najemnik prevzame dve delavki in jih zaposli za nedoločen čas. Bar na Cesti Otmarja Novaka je v poslovni stavbi, kjer sta še samopostrežna trgovina in mesnica, ima 105 kvadratnih metrov skupne površine, mesečna najemnina, je 20 mark za kvadratni meter, najemnik pa bo moral prevzeti in za nedoločen čas zaposliti tri delavke. • CZ.
Po padcu tečajev v začetku tedna, ko je v ponedeljek slovenski borzni indeks izgubil 47 točk ter zaključil pri "vrednosti 1934 točk, smo bili v nadaljevanju preteklega tedna priče zmernemu naraščanju tečajev. Tako je vrednost indeksa SBI20 do konca tedna porastla do 1956 točk. Tudi indeks PIX je v preteklem tednu porastel in sicer s 1466 na 1489 točk.
V tednu, ki je za nami, so od večjih podjetij najbolj porastli tečaji Kolinske (5,8 odstotka), Pivovarne Union (4,8 odstotka) in Pivovarne Laško (3,3 odstotka). Največja znižanja pa smo opazili pri Leku (-7,05 odstotka), Krki (-5,7 odstotka), Intereuropi (-4,7 odstotka). V času, ko se je vrednost večine delnic na ljubljanski in ostalih svetovnih borzah zniževala, se je tečaj delnice Pivovarne Union zviševal. V sredo, 19. septembra 2001, pa je Jjubljanska borza začasno zaustavila trgovanje z omenjenimi delnicami, zaradi varstva interesov investitorjev. Pivovarna Union je namreč ljubljansko borzo obvestila, da je družba začela z dogovori z Inter-brevv S.A. /N.V., ki bi lahko pripeljali do ponudbe za odkup vseh delnic Pivovarne Union. Ker izdajatelj ni zagotovil javne objave navedenih informacij, je borza z namenom zagotovitve enakomerne obveščenosti investitorjev sprejela odločbo o začasni zaustavitvi trgovanja z zadevnimi delnicami. Belgijska pivovarna Interbrew ima pivovarne v 22 državah in prodaja okoli 120 znamk piva v
iskra _ , .
vzdrževanje
Na podlagi 6.4 člena statuta delniške družbe Iskra VZDRŽEVANJE, d.d., in na podlagi 66. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97) uprava sklicuje
6. skupščino delničarjev,
ki bo v sejni sobi na sedežu družbe v Kranju, Savska loka 4, v petek, 26. oktobra 2001, ob 12. uri.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine in izvolitev delovnih teles skupščine;
Predlog sklepa:
Izvoli se naslednje delovne organe skupščine: Za predsednika skupščine se izvoli Kern Marijo
Verifikacijska komisija: Rezman Brane in Hribar Peter.
Za sestavo notarskega zapisnika se imenuje notarja
Vojka Pintarja iz Kranja
2. Ugotovitev sklepčnosti Predlog sklepa:
Na podlagi poročila verifikacijske komisije predsednik ugotovi sklepčnost skupščine.
3. Obravnava poročila uprave o poslovnih rezultatih za leto 2000 in poročila o revidiranju računovodskih izkazov družbe za leto 2000.
Predlog sklepa:
Sprejme se revidirano letno poročilo za leto 2000.
4. Delitev dobička za leto 2000 Predlog sklepa:
Sprejme se sklep o delitvi dobička za leto 2000 in delitev dela nerazporejenega dobička iz preteklih let po predlogu uprave in nadzornega sveta. Dobiček iz leta 2000 v višini 10.450.471,86 SIT, ostanek nerazporejenega dobička iz preteklih let v višini 20.239.825,20 SIT ter revalorizacija nerazdeljenega dobička iz preteklih let v višini 3.904.004,13 SIT, to je v skupni vrednosti 34.594.301,19 SIT ostane nerazporejen.
5. Imenovanje revizorja Predlog sklepa:
Za poslovno leto 2001 se za revizorja imenuje družbo Euro-ln & Partners, revizija in svetovanje, d.o.o., Skofja Loka.
6. Ustanovitev sklada lastnih delnic. Predlog sklepa:
Na predlog uprave se ustanovi sklad lastnih delnic v višini 10% vrednosti kapitala.
7. Vprašanja in pobude delničarjev.
Čas zasedanja: Skupščina je sklicana za 26. 10. 2001 ob 12. uri. Če ob prvem sklicu ni dosežena sklepčnost, se ponovno zasedanje skupščine določi za isti dan, to je 26. 10. 2001, ob 13. uri. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
Pogoji udeležbe: Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, skladno s statutom, oziroma njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki svojo udeležbo pisno prijavijo 3 dni pred zasedanjem skupščine. Skupščinski prostor bo odprt eno uro pred začetkom zasedanja. Delničarji glasujejo osebno, po pooblaščencu ali zastopniku na skupščini, ko svojo udeležbo potrdijo s podpisom na seznamu prisotnih udeležencev. Pooblaščenec mora k prijavi udeležbe priložiti pisna pooblastila.
Delničarji lahko sporočijo svoje nasprotne predloge družbi v 7 dneh po objavi sklica skupščine. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in posredovani na sedež družbe.
Gradivo: Gradivo s predlogi sklepov k posameznim točkam dnevnega reda je zainteresiranim delničarjem na vpogled v času od 25. septembra 2001 dalje na sedežu družbe v Kranju, Savska loka 4, vsak delovni dan med 10. in 12. uro.
Iskra VZDRŽEVANJE, d.d., Kranj Uprava družbe
več kot sto državah. Glavna dejavnost družbe je varjenje piva, proizvajajo pa tudi brezalkoholne pijače in mineralno vodo. Njihova strategija je prevzeti vodilno vlogo na trgu, na katerega se odpravijo, pri čemer so ta cilj izpolnili v 17 državah, med drugim tudi na Hrvaškem in Črni gori. I/. Pivovarne Laško prihajajo informacije, da se bodo borili proti prevzemu Pivovarne Union s strani In-tcrbrevva. Trenutno so skupaj z odvisno družbo Radenska skoraj četrtinski lastnik Pivovarne Union. Družba Sava iz Kranja je objavila, da je kupila 4,8-odstotni delež Gorenjske banke in postala njena 26,43-odstotna lastnica. Že pred enim letom je namreč Sava dobila dovoljenje Banke Slovenije za povečanje lastninskega deleža. Delnice je prodala Slovenska razvojna družba.
Po neuradnih informacijah naj bi se v ožji izbor kandidatk za Novo Kreditno banko Maribor uvrstili Bank Austria in italijanska banka Unicredito. Zanimivo je, da sta bili Unicredito in Bank Austria tekmeca že na vsaj dveh ožjih seznamih, pri Češki Ko-merčni banki in slovaški banki Slovenska Sporitelna, a nobena ni bila izbrana. Šestdeset odstotkov Komerčne banke je namreč zaradi najugodnejše ponudbe pristalo v rokah francoske banke Societe Generale, 67-odstotni delež slovaške banke pa je kupila avstrijska Erste Bank.
Boštjan Pliberšek, Ilirika BPH, d.d., Analitski oddelek
jr
ILIRIKA
ODKUPUJEMO
DELNICE:
TELEKOM, ALPINA, ODEJA, ETIKETA, ALPET0UR BANDAG, C0R0NA, SGP TEHNIK SKOPJA LOKA JESENICE Titova 7, Tel 04/58 M 203 KRANJ Koroška 5 Tel 04/202 1722
MEDVODE
PC Mercator Gorery»k»
Tel 01/36 lt 100 ^Si
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
Država prodaja delnice Peka
Tržič - Ministrstvo za gospodarstvo je v petek objavilo javni razpis, s katerim želi zbrati ponudbe za nakup delnic družbe Peko.
Kot je razvidno iz razpisa, je naprodaj 3.044.177 navadnih delnic in 1.547.891 bodočih navadnih delnic, kijih bo država pridobila s povečanjem osnovnega kapitala družbe v postopku prisilne poravnave, kar vse skupaj predstavlja 81,3 odstotka osnovnega kapitala družbe. Nominalna vrednost vsake Pekove delnice je 1.000 tolarjev. Ministrstvo bo sprejemalo ponudbe do 22. oktobra, ponudniki pa morajo za resnost ponudb pred oddajo vplačati še varščino v znesku 25 milijonov tolarjev. Na razpis se lahko prijavijo domača in
tuja podjetja in posamezniki, ponudba pa mora vsebovati ceno za nakup delnic, način in rok plačila kupnine, poslovni načrt Peka za naslednjih pet let, vključno z načrtom zaposlovanja, naložb in uveljavitve na domačem in tujem trgu, zagotovila za uresničitev načrta in dodatni denar za financiranje poslovanja ter dosedanje izkušnje v čevljarski industriji. Na gospodarskem ministrstvu so zaprosili Peko, naj o prodaji večinskega deleža obvesti vse možne kupce. Med najbolj resnimi kupci omenjajo žirovsko Alpino. • CZ.
Novi obveznici na borzi
Ljubljana - Odbor za sprejem vrednostnih papirjev Ljubljanske borze je v začetku prejšnjega tedna izdal odločbo o sprejemu 5. emisije obveznic A banke in 3. emisije obveznic Nove Ljubljanske banke v borzno kotacijo.
Abanka je izdala 100.000 obveznic po 100 evrov v skupni nominalni vrednosti 10 milijonov evrov. Obrestovala jih bo po 6-odstotni letni nespremenljivi obrestni meri, obresti pa bo izplačevala vsake pol leta - 15. oktobra in 15. aprila. Prvi kupon bo zapadel v plačilo 15. oktobra letos, zadnji pa 15. aprila 2006.
Nova Ljubljanska banka je izdala 12 tisoč obveznic po 1.000 evrov v skupni nominalni vrednosti 12 milijonov evrov.
Obveznice bo obrestovala po 5,8-odstotni letni nespremenljivi obrestni meri, obresti pa bo iz-
plačevala na vsake pol leta - 1. junija in 1. decembra. Prvi kupon je zapadel v plačilo 1. junija letos, zadnji pa bo 1. decembra 2005.
Za vse obveznice, tako od Abanke kot od Nove Ljubljanske banke, velja, da bosta banki glavnico izplačali v enkratnem znesku ob dospetju in da bosta vse obveznosti izplačevali v tolarski vrednosti po srednjem tečaju za evro. Za izplačilo jamčita banki z vsem svojim premoženjem, obveznice pa niso dodatno zavarovane.
•CZ.
V KOKRICA	POSLOVNA CONA
	KRANJ - na območju Kokrice prodajamo zemljišča In objekte nekdanjih proizvodnih obratov SGP Gradbinec.
	Celoten kompleks meri nad 50 OOO m2 na katerem stojijo objekti različnih površin In namembnosti.
	Vse Informacije 0 prostorih in prodaji, so vam na voljo na naslovu:
| Sjcuki 1	SAVA IPf d.o.o., Slovenska 56, 1102 Ljubljana Tel.: 01/431 31 45, 431 40 86
V Tirani odprli trezor, v Sloveniji
stanovanja in avtomobile
V družinskem podjetju Radikovič ključi, d.o.o., so praznovanje tridesetletnega poslovanja združili z odprtjem prenovljene in povečane poslovalnice, ki jo je odprl kranjski
župan Mohor Bogataj, odprtja pa so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve in kranjske policije.
Kranj, 25. septembra - Poslovalnico so začeli prenavljati v začetku septembra, povečali so prostor za prodajo in predstavitev izdelkov, uredili so večnamenski prostor za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, mansardo pa preuredili v pisarne. Po besedah Franja Kadikoviča, direktorja Radikovič ključi, d.o.o., so v projekt vloži-" 12 milijonov tolarjev lastnih sredstev, ob odprtju so predstavili tudi svoje spletne strani.
Obrtna dejavnost Radikovič ima svoje začetke pred tremi desetletji, ko sta zakonca Zalka in Franc Radikovič v Jahačevem podhodu uredila manjšo delavnico ter se po lreh letih preselila v kioske ob veleblagovnici Globus, ki sta jima kmalu dodala še tretjega. Izdelovala sta ključe, popravljala ključavnice in odpirala stanovanjska ter avtomobilska vrata. Leta 1978 so osnovni dejavnosti dodali še graviranje in brušenje. Širili so dejavnost in skrbeli za novosti, danes zaposlujejo 15 delavcev, yse dni v tednu imajo 24 urno dežurno službo, prodajajo kar 12
skupin izdelkov ter se ukvarjajo z mehanskimi, električnimi in delno elektronskimi sistemi zaklepanja in odklepanja, s polproizvod-njo in servisom, njihovo podjetje pa spada med manjša podjetja. V delavnici izdelujejo tudi svoje orodje za odpiranje in trenutno lahko odprejo dobrih 99 odstotkov vseh avtomobilskih vrat. "Poznamo orodja in metode odpiranja, zato lahko našim strankam svetujemo najboljšo opremo za varnost stanovanj, kajti ljudje poznajo eno ali dve metodi odpiranja, mi vsaj deset, kar pomeni, da vemo kakšna je varna ključavnica
in ostala je speci zaupanju
oprema. Naša dejavnost ična, delo temelji na , ki ga v tridesetih letih
nismo zlorabili," je povedal Franjo Radikovič, ki je pred sedmimi leti prevzel vodenje družinskega
podjetja. Letno odprejo okrog 500 zaklenjenih stanovanj in 300 vozil, največ na Gorenjskem, pred leti pa so jih poklicali celo v Tirano, kjer so v enem od tamkajšnjih podjetij uspešno odprli trezor. V poslovalnici Radikovič prodajajo preko 3500 različnih izdelkov -cilindrične vložke in sisteme na generalni ključ, ki odpre več vrat, električne ključavnice, obešanke, poštne nabiralnike, omarice za ključe, trezorje ter okovje za vrata in okna. Dobro polovico izdelkov, kijih prodajo, tudi sami sestavijo. Njihovi največji dobavitelji so nemška podjetja VVinkhaus, Burg-\Vachler, E1T-EH" in Lienbacher, imajo tudi 23 kupcev, ki po Sloveniji prodajajo in montirajo njihove izdelke. "Sledimo kakovostnim
izdelkom srednjega in višjega cenovnega razreda. Upamo, da bodo tudi kupci počasi dojeli pomen varnosti in se odločili za kakovost, ki je ob nakupu res nekoliko dražja, je pa trajnejša in kakovostnejša ter na daljši rok vsekakor cenejša," je dejal Radikovič. Zadnja leta je povpraševanje po njihovih proizvodih, tudi trezorjih, večje, letno prodajo 5000 cilindričnih vložkov in 2000 električnih ključavnic ter ustvarijo 150 milijonov tolarjev letnega prometa. Franjo Radikovič je ob odprtju prenovljene poslovalnice dejal, da bodo v prihodnje še okrepili področje ozaveščanja in izobraževanja zaposlenih in kupcev.
• Renata Škrjanc, foto: T. Štular
Končan 34. celjski obrtni sejem
Ogledalo uspešnosti je bilo vodilo letošnjega 34. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS), ki je bil v Celju od 14. do 23. septembra, na njem se je zvrstilo tudi več kot 50 strokovnih posvetov in 70 različnih prireditev.
Celje, 25. septembra - MOS je tudi z letošnjim številom razstavljavcev in obiskovalcev potrdil svojo dosedanjo vlogo največje poslovno sejemske prireditve v Sloveniji in ene največjih sejemskih prireditev v Evropi. Na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin je izdelke in storitve predstavilo 1758 razstavljavcev iz 30 držav, od tujih je bila največji razstavljavec Avstrija, prvič se je uspešno predstavila tudi Madžarska. Sejem si je v desetih dneh ogledalo 200.200 obiskovalcev, najbolje obiskan pa je bil tretji sejemski dan, ki je na Golovec privabil 28.000 obiskovalcev.
Avstrija je prvo soboto pripravila avstrijski dan, udeležila se gaje tudi deželna glavarka avstrijske Štajerske VValtraud Klasnic, svoj
Zavod republike Slovenije za zaposlovanje
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
GRADBENA DELA; d.č. 12 mes.; do 02.10.01; BIHI D.O.O, ZLATO POUE 3 K, KRANJ
POMOŽNI DELAVEC
CISTILKA; ned.č.; 31, del.izk.; B kat.; do 03.10.01; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA CESTA 34, KRANJ POMOŽNA MIZARSKA DELA; d.č. 6 mes.; do 28.09.01; LES & VEHO D-0.0 DOBRO POUE 3, BREZJE POMOŽNI GOZDNI DELAVEC - PRIPE-NJALEC HLODOVINE; d.č. 10 mes.; 1 I. del.izk.; B kat.; do 05.10.01. BENEDIČIČ MRO S. P, RACOVNIK 8, ŽELEZNIKI
OBDELOVALEC LESA
OBDELOVALEC PLASTIKE V PROIZVODNJI PLOVIL; d.č. 6 mes.; do 28. 09-0l; ELAN LINE D.O.O., LJUBLJANA ELAN MARINE D O.O., PROIZVODNJA PL0VIL, BEGUNJE NA GORENJSKEM BEGUNJE NA GORENJSKEM
MIZAR
M?AR; nedč.; 3 I. del.izk.; B kat.; do £«09.oi; LOT D.O.O., ZALOG 61, BRKLJE NA GORENJSKEM
KLJUČAVNIČAR
VARILEC - KLJUČAVNIČAR; ned.č.; 5 I. 9e|izk.; B kat.; ostali pogoji: ZAŽELENA
^ rvcu., usiaii puyuji. ^cl.cin« SO TUDI ZNANJA IZ ELEKTRO STROKE; do 03 10 01; HRIBAR BLESK D-0.0., SAVSKA CESTA 34, KRANJ
STRUGAR
DELO S STRUŽNIMI AVTOMATI; ned.c;
5 I. del.izk.; ostali pogoji: OBVEZNO ZNANJE DELA S STRUŽNIMI AVTOMATI; do 06.10.01; SLATNAR PETER, ULICA IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE NA GORENJSKEM
FRIZER
FRIZER; ned.č.; 3 I. del.izk.; do 25. 09.01; OBRADOVIĆ ZORICA, FRIZERSKI SALON LADY, LJUBLJANSKA 1A, KRANJ
FRIZER; d.č. 3 mes.; 3 I. del.izk.; 36 UR/TEDEN; do 02.10.01; ASTER D.O.O., POT V BITNJE 64, KRANJ
PRODAJALEC
PRODAJALEC; d.č. 6 mes.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; do 06.10.01; Tl-TANIC D.O.O., STRAHINJ 72, NAKLO PRODAJALEC MEŠANEGA BLAGA; d.č.
6 mes.; 1 I. del.izk.; jeziki: slov. jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: PROŠNJE POSLATI NA: EMONA OBALA KO PERD.D., PRISTANIŠKA 12, 6505 KO PER; do 25.09.01 KOPER NOČ 1. KRANJ
EMONA - OBALA DAN 1, ŠKOFJELOŠKA
PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV
PRODAJALEC OBUTVE; d.č. 6 mes.; 6 mes. del.izk.; UR/TEDEN: 20; do 28.09.01; ALPINA TOVARNA OBUTVE D.D. ŽIRI,' PRODAJALNA KRANJSKA GORA, BOROVŠKA CESTA 82, KRANJSKA GORA
PRODAJALEC ŽELEZNINE, GRAD. MAT, POHIŠTVA
PRODAJALEC POHIŠTVA (LAHKO PRIPRAVNIK); d.č. 6 mes.; 6 mes. del.izk.; B kat.; do 28.09.01; MERCATOR LJUBLJANA, POHIŠTVO POSLOVALNICA JESENICE, CESTA MARŠALA TITA 22, JESENICE
KUHAR
KUHAR; d.č. 7 mes.; 2 I. del.izk.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; B kat.; do 28.09.01; AS TRADING D.O.O, JAMOVA ULICA 12, BLED KUHAR; ned.č.; 3 I. del.izk.; do 28.09.01; STOJANOVIČ ZORAN S.P, HRUŠICA 183, JESENICE
NATAKAR
NATAKAR; ned.č.; 1 I. del.izk.; do 28.09.01; STOJANOVIČ ZORAN S. P, HRUŠICA 183, JESENICE NATAKAR; d.č. 6 mes.; 2 I. del.izk.; do 02.10.01; APRO COM D.O.O., CESTA GORENJSKEGA ODREDA 15A, BLED
STROJNI TEHNIK
KOMERCIALIST ZA PRODAJO AVTOMOBILOV - PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo z bazami podatkov -osnovno; Bkat.; do 25.09.01; ALPETO-OR REMONT P.O., LJUBLJANSKA CESTA 22, KRANJ
ELEKTROTEHNIK
SERVISER KLIMA NAPRAV (V KRANJU); ned.č.; 1 I. del.izk.; B kat.; do 06.10.01; MEDICODATA D.O.O., BLEIVVEISOVA CESTA 55, KRANJ
VOZNIK.VZDRŽEVALEC ZGRADBE IN VROČEVALEC; ned.č.; 1 I. del.izk.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; B kat.; do 25.09.01; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, OKRAJNO SODIŠČE SKOFJA LOKA, ŠOLSKA ULICA 4, SKOFJA LOKA
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
ELEKTRONIK; d.č. 3 mes.; 2 I. del.izk.; jeziki: angl. jezik - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; B kat.; do 05.10.01; SAT CONTROL D.O.O., POŽENIK 10, CERKLJE NA GORENJSKEM
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PROGRAMER; d.č. 12 mes.; 6 mes. del.izk.; jeziki: angl. jezik - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Programiranje - zahtevno, Poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; do 06.10.01; BASING D.O.O, ŽELEŠKA CESTA 11 A, BLED
EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALEC KLIMA NAPRAV ( ZA KRANJ); ned.č.; 1 I. del.izk.; B kat.; do 06.10.01; MEDICODATA D.O.O, BLEIVVEISOVA CESTA 55, KRANJ KNJIGOVODJA; d.č. 15 mes.; 2 I. del.izk.; jeziki: angl. jezik - govorno, nem. jezik - govorno; znanje progr. orodij: Delo z bazami podatkov - zahtevno; ostali pogoji: IZKUŠNJE NA PODROČJU KNJIGOVODSTVA; do 25.09.01; MB TRG.PODJ. D.O.O., ULICA TOMA ZUPANA 16, NAKLO
DELO V KNJIGOVODSTVU IN ADMINISTRACIJI; d.č. 12 mes.; 3 I. del.izk.j; jeziki: angl.jezik - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno, do 02.10.01; KEMOMED D.O.O, KALISKA ULICA 9, KRANJ
RAČUNOVODJA II.; ned.č.; 3 I. del.izk.; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami - zahtevno; B kat.; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, PISNE VLOGE; do 05.10.01; BIM LINE D.O.O, ZGORNJI BRNIK 81, CERKLJE NA GORENJSKEM
VODJA EKSPEDITA; ORGANIZIRA IN VODI DELO V EKSPEDITU; d.č. 3 mes.; 2 I. del.izk.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Delo s* preglednicami - zahtevno, Urejevalnik besedil - zahtevno; B kat.; do 28,09.01; MLI-NOTEST PEKS D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 53, SKOFJA LOKA BLAGAJNIK - RECEPTOR; d.č. 6 mes.; 1 I. del.izk.; jeziki: angl. jezik - govorno, nem. jezik - govorno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; do 28.09.01; HTP GORENJKA KRANJSKA GORA, BOROVŠKA CESTA 86, KRANJSKA GORA; št. del. mest: 3; POSLOVNI SEKRETAR; d.č. 6 mes.; 31, del.izk.; jeziki: nem. jezik - govorno in pisno, angl. jezik - govorno in pisno; B kat.; do 28.09.01; ZORNIK MIKLAVŽ S.P, POT NA LISICE 17, BLED
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ASISTENT V VRTCU - FIZINA POMOČ GIBALNO OVIRANIM OTROKOM; d.č. 12 mes.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; do 02.10.01; OSNOVNA ŠOLA OREHEK, ZASAVSKA CESTA 53C, KRANJ; št. del. mest: 2
(delna objava)
dan pa je pripravila tudi Madžarska in je potekal pod geslom Gospodarstvo brez meja. Na njem so govorili o pripravah Madžarske in Slovenije na vstop v Evropsko unijo ter o njegovih posledicah za podjetnike. Blagovna menjava med državama je še zelo skromna, po mnenju slovenskih podjetnikov so največje ovire slabo poznavanje podjetij, zelo zahtevno tržišče in neznanje jezika. Slovenija ima precejšnje možnosti predvsem na področju turizma in izobraževanja. Strokovna srečanja različnih obrtnih sekcij ter predstavitve dualnega sistema izobraževanja pa so opozorila na težave. Obrtnikom jih največ povzročata neživ-ljcnjska zakonodaja in plačilna nedisciplina, slabi časi pa se obetajo usnjarjem, tekstilcem, čevljarjem, instalaterjem in energetikom ter urarjem, saj se osmošolci za te poklice skoraj ne odločajo, slab je vpis v dualno izobraževanje, zato vajencev že primanjkuje.
Na zastarelo zakonodajo so opozorili tudi predstavniki Zadružne zveze Slovenije, burna razprava pa je spremljala tudi predstavitev sejemskega koledarja za prihodnje leto, saj se predstavniki slovenskih sejmov niso strinjali z načinom uvrščanja sejmov na program. Mag. Franc Pangerl, direktor uprave Celjski sejem, d.d., in predsednik združenja sejemskih prireditev, je povedal, da je sejmov danes preveč in Slovenija ni sposobna organizirati toliko mednarodnih sejmov, saj sejmi jutri, ne bodo taki, kot so danes. Pri-
hodnje leto naj bi jih bilo v Sloveniji 36, bili pa so že časi, ko jih je bilo tudi dvakrat toliko. Čedalje glasnejši so pomisleki o trajanju sejemske prireditve, saj po mnenju nekaterih razstavljalcev celjski MOS traja predolgo, zato seje organizator odločil, da bo sejem prihodnje leto trajal le teden dni.
Temu je pritrdil tudi Aco Štrukelj, iz kranjskega podjetja Inter-cet; d.o.O., ki se ukvarja s prodajo strojev za obdelavo lesa. "Sejem je vsako leto bolje organiziran, pri pripravi pa so še vedno težave. Celjski sejem je zelo splošen, prihaja čas specializiranih sejmov, in deset dni je za tak sejem veliko preveč. Na sejem ne hodimo prodajati, v ospredju je predstavitev naše dejavnosti, kajti posli se sklepajo šele mesec ali dva po koncu sejma." Po besedah raz-
stavljavcev je MOS čedalje manj trgovina in čedalje bolj predstavitev, sodelovanje na njem pa "naložba na dolgi rok".
Tudi Franc Kremžar, lončar iz Komende, ki se sejma udeležuje že desetletje, je menil, da gre predvsem za predstavitev. "MOS je še vedno največji sejem v državi in na njem bi se moral predstaviti vsak obrtnik," je še dodal Kremžar. Kljub nekaterim pomislekom o pravilni naravnanosti celjskega sejma se udeležba na njem številnim razstavljavcem vendarle obrestuje, kar sta potrdila tudi Borut Lešnik in Janez Vilman iz jeseniškega Acronija, saj vpliva na večjo prodajo in tudi od ostalih razstavljavcev je bilo pogosto slišati stavek, če nisi na MOS-u, te ni.
• R. Škrjanc, foto: T. Doki
Kranjska Sava je minuli petek na slovesnosti v Prešernovem gledališču razglasila najboljše sodelavce in tako na tradicionalne način obeležila svojo 81-letnico. Zlato plaketo Helmuta Turzanskega je za življenjsko delo prejel Silvo Mravlje, ki je že v pokoju. Za izjemne delovne doseške so nagrade prejeli: Slavka Hace (Prevleke valjev), Marija Mohorič (Velo), Silva Štern (FRS), Metka Zagoršek (Sava Guma), Darko Hribar (Velo), Andrej Kuralt (Profili), Marjan Mestinšek (SPS), Franc Rozman (Plant Inženiring) in Andrej Valenčič (Sava Guma). Za izjemne dosežke na področju inovativne dejavnosti sta nagradi prejela Marko Benedik (program EKO) in Bojna Volk (Sava Medical in storitve).
Avico Air Cargo z multinacionalko Geologistics
Brnik, 25. septembra - Podjetje Avico Air Cargo deluje na brniškem letališču deset let in spada med mlajša slovenska špedicijska podjetja. Njegova osnovna dejavnost je transportna logistika in carinsko posredovanje. Do leta 1998 so se večinoma ukvarjali z letalskim transportom, tega leta pa so razširili svojo ponudbo in v ljubljanskem BTC-ju odprli poslovalnico za kopenski transport ter lani v Luki Koper sklenili pogodbo še za ladijski transport. V teh letih so izboljšali kakovost poslovanja in minuli teden kot eno prvih špediterskih podjetij v Sloveniji prejeli certifikat kakovosti ISO 9002.
Po besedah Romana Gantarja, direktorja podjetja Avico Air Cargo, jih pridobitev certifikata postavlja ob bok največjim slovenskim špediterjem, saj so njihove storitve zelo kakovostne, urejen in pregleden način poslovanja pa zahteva tudi delo v špedici-
ji. Osem let sodelujejo z ameriško multinacionalko Geologistics, letos spomladi pa so podpisali pogodbo 0 uradnem globalnem zastopanju. Od tega sodelovanja si v podjetju Avico Air Cargo veliko obetajo, saj svojim partnerjem lahko sedaj ponudijo informacijski in operativni servis za izvoz in uvoz blaga ter nasvete o bonitetah, cenah in poslovnih običajih za več kot tisoč mest v 178 državah sveta. S pogodbo so se vključili tudi v računalniški sistem Geologisticsa, ki jim omogoča nenehno spremljanje njihovih pošiljk. Gantarje dejal, da v mednarodnih vodah niso novinci, saj so polnopravni člani mednarodnega združenja letalskih prevoznikov in špediterjev IATA, s pridobitvijo standarda kakovosti ISO 9002 in podpisom pogodbe z ameriško multinacio-nalko pa je njihovo podjetje pripravljeno na vstop v Evropo. • R. Š.
Nova zadružna trgovina na Trati
Kmetijsko gozdarska zadruga Skofja Loka je v petek na Trati pri Škofji Loki odprla novo poslovno stavbo, v kateri bodo poleg trgovine še blagajna hranilno kreditne službe in
pisarniški prostori za upravo.
Skofja Loka • Medtem ko je trgovina s ponudbo kmetijskega reprodukcijskega materiala, blaga za vrtičkarje, rezervnih delov, orodja, semen, sadik, daril in še marsičesa drugega ter z vsakodnevnim brezplačnim svetovanjem o varstvu rastlin že odprla vrata kupcem, bo blagajna hranilno kreditne službe začela delovati L oktobra, uprava pa se bo v nove prostore preselila do konca leta.
nov tolarjev. Površina novozgrajenih prostorov znaša 1.278 kvadratnih metrov, skupaj z obnovljenimi pa 1.622 kvadratnih metrov. Trgovina obsega 450 kvadratnih metrov, zunaj pa je še približno
mansardnih prostorov. Čeprav so gradbeno dovoljenje pridobili dokaj hitro, je bila pot do njega kljub temu predolga, da bi z gradbenimi deli lahko začeli že lansko jesen in stavbo odprli letos spomladi. Temeljni kamen so položili marca letos, v 161 dneh je bila gradnja končana. Stavbo je po idejnih načrtih Projektivnega biroja Škbfja Loka, glavnih načrtih Konture Bled ter pod nadzorom Jožeta Missona zgradil Tehnik Skofja Loka, z zadružne strani pa je pri tem sodelovala vodja komerciale oz. vodja trgovin Mira Hof.
Zadružna trgovina na Trati je odprta vsak delovni dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Med gradnjo je bilo delo v stari trgovini zelo oteženo, a kljub nemogočim razmeram je bila zaprta le nekaj dni. Poleg kupcev je motila tudi sosede in občasno udeležence v cestnem prometu,
nekaterih materialov, ki bodo veljale do konca septembra.
Škofjeloški župan Igor Draks-ler, ki se je tudi udeležil otvorit-
zročata padanje cen kmetijskih pridelkov in spodbujata spremembe v kmetijstvu. Zaupanje kmetov v zadruge se povečuje, med za-
Med ogledom nove pakirnice za krompir.
vene slovesnosti, je prepričan, da bo zadružna naložba uspešna, saj takšne trgovine v Škofji Loki še ni, listi, ki načrtujejo nekaj podobnega, pa so šele pri postopku za
Zadruga je že prej imela trgovino na Trati, a nova je večja, lepša, sodobnejša in s širšo ponudbo.
no kreditna služba in prostor za odkup živine in krompirja, je ena največjih naložb v zadnjih letih, saj je zadrugo stala dvesto milijo-
Izgradnja poslovnega objekta in posodobitev stavbe, v kateri so bili že prej trgovina s kmetijskim in gradbenim materialom, hranil-
MEŠETAR
Dodana vrednost podeželja
BSC - Poslovno podporni center Kranj je včeraj v prostorih Mestne hiše v Kranju predstavil rezultate projekta Dodana vrednost podeželja, ki ga je v okviru programa Phare CBC sofinancirala Evropska unija, in katalog ponudbe na podeželju. Predstavitev so sklenili s pokušino dobrot s podeželja in z ogledom manjše razstave izdelkov sodelujočih kmetij, izdelovalcev stvaritev domače obrti in partnerskih razvojnih organizacij, ki sojo pripravili v sodelovanju z muzejsko trgovino De-setnica.
Cene sadja in vrtnin
Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram):
* jabolka, lesen zaboj  90 - 180
* krompir 30 - 60
* bela čebula 140 - 220
* peteršilj
* solata endivija
* radič
* kumare
* paradižnik
350 - 450 180 - 280 200 - 350 100 - 220 140 - 230
* jabolka, kartonast zaboj 120 - 200
* čebula 50 - 80 260 - 400
* česen
* rdeča pesa
* zelje, glave
* cvetača
* ohrovt
* blitva
100 - 200 50 - 100 200 - 260 120 - 200 180 - 330
MESTNA OBČINA KRANJ
Komisija za pospeševanje kmetijstva je pripravila naslednje razpise
SOFINANCIRANJE ŠOLANJA NA KMETIJSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 4 2001/02
Mestna občina Kranj sofinancira šolanje na Srednji biotehniški šoli Kranj (triletni in štiriletni program).
Na razpis se lahko prijavijo dijaki, ki imajo stalno bivališče na območju Mestne občine Kranj. Prednost pri sofinanciranju imajo dijaki, ki so vpisani v prvi letnik in izvirajo iz družin, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Pisne prijave s priloženim potrdilom o vpisu naj kandidati oddajo v Sprejemni pisarni - blagajni Mestne občine Kranj ali pošljejo na naslov Mestna občina Kranj, Oddelek za gospodarske in premoženjske zadeve^ Slovenski trg 1, Kranj, in sicer do 15. 10. 2001.
SOFINANCIRANJE TEŽJIH POGOJEV OBDELAVE KMETIJSKIH POVRŠIN
Mestna občina Kranj sofinancira težje pogoje obdelave kmetijskih površin kot podporo z ohranjnje obdelovalnihpovršin oziroma izgleda kulturne krajine.
Na razpis se lahko prijavijo občani Mestne občine Kranj, ki imajo stalno bivališče v občini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Za težje pogoje se štejejo razmere ročne košnje, težjega dostopa, nagib terena oz. druge ugotovljene posebne okoliščine. .
- skupna površina, ki se ročno kosi, mora biti velika vsaj 0,2 ha
- kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne površine in površine v zakupu
V zvezi s prijavo težjih pogojev obdelave kmetijskih površin za leto 2001 je potrebno izpolniti obrazec, ki ga dobite v Sprejemni pisarni - blagajni Mestne občine Kranj.
Izpolnjene obrazce z zahtevano dokumentacijo oddajte v Sprejemni pisarni
- blagajni Mestne občine Kranj ali pošljite na naslov Mestna občina Kranj, Oddelek z gospodarske in premoženjske zadeve, Slovenski trg 1, Kranj in sicer do 15. 10. 2001.
Številka: 32101-02/99-2064-43/02 MOHOR BOGATAJ, univ. dipl. org. Datum: 17. 9. 2001 ŽUPAN
2.000 kvadratnih metrov prodajano skladiščnih površin.
Kot je na slovesnosti ob odprtju nove zadružne trgovine povedala direktorica zadruge Anica Frelih, je bila zamisel gradnji na Trati stara že skoraj štiri desetletja, saj so kmetje že 1963. leta ob priključitvi zadruge Trata - Kolodvor k zadrugi Škotja Loka kot pogoj za to postavili izgradnjo nove trgovine. Prejšnje vodstvo je poskušalo uresničiti zahtevo zadružnikov, vendar je ni moglo, ker so prostorski načrti na lokaciji sedanje trgovine predvidevali celo hotel. Sedanje vodstvo je skupaj z upravnim odborom nadaljevalo s prizadevanji za izgradnjo trgovine. Najprej so načrtovali samo trgovino in osnovne pisarniške prostore za potrebe odkupa in blagajne, nato so se odločili še za celotno podkletitev stavbe in izdelavo
Zahteva po rizičnem skladu
Ljubljana - Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na seji prejšnji teden med drugim obravnaval problematiko izplačila odškodnine po lanski suši, zahteval pa je tudi rešitve za omilitev posledic letošnje suše, ustanovitev vzajemne zavarovalnice in rizičnega sklada ter zagotovitev denarja za odpravljanje posledic morebitnih naravnih ujm v proračunih za naslednji dve leti. Ko je obravnaval predlog kmetijskega proračuna za prihodnje leto, je podprl že znane zahteve zbornice, ki bi kmetijskim gospodarstvom zagotovile evropsko primerljive denarne podpore. Izenačitev je nujna, saj ob popolni sprostitvi trgovine s kmetijskimi pridelki slovenska kmetijska pridelava ne bo mogla konkurirati evropski. • C.Z.
Novo trgovino sta odprla predsednik zadruge Janko Porenta in član upravnega odbora Ciril Peternel, družbo pa jima je delala direktorica Anica Frelih.
tovarna klobukov Šešir pa jim je v času gradnje odstopila za parkiranje prostor na svojem dvorišču. Direktorica seje delavcem v trgovini javno zahvalila za požrtvovalnost, vsem ostalim za strpnost, dobaviteljem gradbenega materiala pa za odobritev akcijskih cen
spremembo namembnosti zemljišča. Vodja škofjeloške kmetijske svetovalne službe Stane Rup-nik je poudaril, da časi za kmetijstvo in zadružništvo niso ugodni. Liberalizacija trgovine s kmetijskimi pridelki in odpiranje kmetijstva svetovni konkurenci pov-
drugami pa ni dovolj pripravljenosti za povezovanje v zadružni poslovni sistem, ki bi lahko povezal slovensko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov. BreZ trdne povezanosti bo zadružništvo izgubljalo svoj vpliv in konkurenčni boj s trgovino in z živilsko industrijo ter se oddaljevalo od kmetov. Prvi znaki se že kažejo. Ukinitev zadružne hranilno kreditne službe kot samostojne pravne osebe lahko poslabša pogoje poslovanje zadruge in članom oteži dostop do kapitala, negotova pa je tudi usoda klavnice v Škofji Loki.
Ob odprtju nove zadružne trgovine, ki jo je blagoslovil župnik Janez Zupane, so predstavili tudi novo linijo za pakiranje krompirja v vreče v količinah od 2,5 do 25 kilogramov. Za nakup so se odločili zaradi zahtev trgovine, stala pa jih je 20 milijonov tolarjev. Kmetje, ki so podpisali izjavo o sofinanciranju (vseh je 86), bodo pri prodaji krompirja prispevali tš pakirnico pet tolarjev od kilograma, kar jim bodo šteli kot prostovoljni zadružni delež, občina Škotja Loka je dala tri milijone tolarjev, razliko pa je prispevala zadruga. • C. Zaplotnik
slike: G. Kavčič
Pogoj je šola ali certifikat
Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je pred kratkim izdal pravilnik o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Pravilnik določa, da mora tisti, ki se na kmetiji ukvarja z dopolnilno dejavnostjo, imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri ali ustrezen certifikat, pridobljen z izobraževanjem ter preizkusom usposobljenosti. Za izobrazbo ustrezne smeri se šteje najmanj četrta stopnja izobrazbe: pri predelavi mleka in mesa izobrazba živilske smeri -mlekarstvo oz. mesarstvo, pri peki kruha, potic in peciva ter izdelavi testenin ter pri predelavi sadja in zelenjave izobrazba živilske, kmetijske ali gostinske smeri, pri predelavi lesa in delu z mehanizacijo ter motorno žago izobrazba goz-
darske ali lesarske smeri, pri storitvah s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo izobrazba kmetijske ali gozdarske smeri, pri turizmu na kmetijah gostinske ali kmetijske smeri in pri vrtnarstvu izobrazba vrtnarske smeri. In kaj se šteje za ustrezen certifikat? Za predelavo mleka, mesa in sadja je pogoj certifikat predelovalec mleka, mesa oz. sadja, za peko kruha in potic izdelovalec kruha iz krušne peči, za turizem na kmetiji potrdilo o opravljenem 70-urnem te-
čaju po programu kmetijske svetovalne službe, za pridobivanje iN prodajo energfjc iz vodnih, vetrni!1 in drugih virov potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, za Čebelarstvo certifikat čebelar in /-a storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo potrdilo 0 opravljenem preizkusu znanja 0 varnem delu s tovrstno mehaniza; cijo. Po pravilniku je kmet tudi ustrezno usposobljen, če dokaže, da je dejavnost, ki jo na kmetij1 želi opravljati kot dopolnilno dejavnost, do uveljavitve pravilnika opravljal v skladu s predpisi in Če je izpolnjeval pogoje strokovne usposobljenosti. • C.Z.
Višja spodnja meja za plačila
Vlada zagotovila denar
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi dopisni seji sklenila, da bo Veterinarskemu zavodu Slovenije za plačilo storitev javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki za čas do konca avgusta zagotovila do 76 milijonov tolarjev. Kot je znano, je Koto, ki je na podlagi koncesijske pogodbe z vlado zadolžen za prevzem in odvoz poginulih živali in klavničnih odpadkov, prejšnji ponedeljek za en dan prekinil s to dejavnostjo, ker naj bi mu veterinarski zavod dolgoval že 94 milijonov tolarjev.
Medtem ko je Koto za zbiranje in odvoz klavničnih odpadkov že pridobil od države petletno kon-
cesijo, se s toplotno obdelavo teh odpadkov ukvarja na podlagi vladnih sklepov in začasne pogodbe. Na prvi javni razpis za pridobitev koncesije za opravljanje te gospodarske javne službe je prispela le nepopolna ponudba avstrijske Karante, ki ima sedež tudi v Ljubljani, na ponovljeni javni razpis pa se je poleg Karante prijavil še Koto. Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo komisija za vodenje postopka in izbire kon-eesionarja od obeh podjetij zahtevala še dodatna pojasnila in izvedla pogajanja v okviru določb iz razpisne dokumentacije.  • C.Z.
Ljubljana - Ko je minister z« kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But na nedavni novinarski konferenci predstavil osnovne usmeritve kmetijske politike v naslednjih dveh (proračunskih) letih, je dejal, da kot osnovna izhodišča še naprej ostajajo prilagajanje tržnih ureditev pravnemu redu Evropske unije, okoljska naravnanost kmetijstva in r.azvoj podeželja. Na svetovnem trgu se bo nadaljevalo sproščanje trgovine s kmetijskimi pridelki in živilskimi izdelki, pri tem pa vstop Slovenije v Evropsko unijo in sprejem njenih tržnih redov lahko pomeni vsaj majhno tržno zaščito za domače kmetijstvo in predelavo. Medtem ko bo cene določal trg, se bo država ukvarjala s t.i.
kompenzacijskimi plačili, pri tefl1 pa na ministrstvu za kmetijstva gozdarstvo in prehrano razmišlja; jo, da bi za ta plačila dvigni1' spodnjo mejo velikosti kmetijski površine. Letos so do plačil upra' vičeni vsi, ki imajo vsaj en
hektar
kmetijskih površin, od tega 3l arov njiv, v prihodnje naj bi 10 mejo dvignili na poldrugi hektar-po pravnem redu Evropske uruj, pa je spodnja meja lahko največ tfj hektarje. Za kmetijski okolj^' program je v letošnjem kmeUI skem proračunu 3,5 milijarde t(1 larjev denarja, ta znesek pa naj prihodnje leto povečali še za dVL, milijardi. Vsi, ki se bodo vkljucl program, se bodo s podpisom P° godbe obvezali, da bodo pet let i? vajali ustrezne ukrepe. • C.Z.
um'
Z jadrnico med jadranskimi otoki
Jože Mušič, človek, ki je z majhno, desetmetrsko jadrnico Melodv objadral svet, pravi, da se je v morje zaljubil na prvi pogled. "Ko sva se na jadranski obali pred mnogimi leti prvič srečala morje in jaz - se je vnela ljubezen na prvi pogled..." piše v knjigi Melodije vetra. "Čudovita so bila poletja, kadar sem z malo jadrnico križaril med jadranskimi
otoki..."
1\idi mojih poletij zadnjih deset let ni brez jadranja. A moja ljubezen do morja in jadranja seje vne-mala nekoliko počasneje. Seveda, najprej je zagorela zaljubljenost v morje in čudovite zeleno-prosojne zalive in kornatske otoke, v hipu sem se zaljubila tudi v nenavadni Susak, zame romantični Olib, letos še v na novo odkrito Premudo. Nato je prišla zaljubljenost v jadranje samo, v drsenje po gladini morja v tišini, ki jo preglasi samo šumenje vetra in morja. Nazadnje je v tej ljubezenski zgodbi popustil moj želodec. Bile so ure in dnevi, ko je od mene zahteval, da mirno ležim na palubi in se miže prepustim valovanju morja... Še danes ob kakšnih res visokih valovih ali v križnem morju, ko se mešajo tokovi in se razbijajo ob jadrnico, ni nič drugače. A vse to je poplačano s čudovitim jadranjem v mirnem morju, ko je vse, kar slišiš, melodija vetra in šumenje valov...
Voznik jadrnice mora imeti izpit, nekaj jadralskih izkušenj, na Hrvaškem zahtevajo tudi izpit za UKV postajo.
Ljudje ne marajo več Plaž, gneče
Pravijo, da jadranje človeka za-svoji. Zato ne preseneča, da je v letošnji poletni sezoni Hrvaška, raJ za navtike z 48 marinami z 12.500 muringi na morju in 7200 Privezi na obali, letos doživela Pravi razcvet navtičnega turizma. T^di vse več Slovencev se odloča Za najem ali celo za nakup jadrnice- In ker čas za prave jadralce še'e prihaja - jesen in pomlad sta
Enotedenski najem jadrnice stane že od dva tisoč mark naprej, cena je odvisna od velikosti, pa tudi od termina.
namreč zaradi vetrov 'jadralska' letna časa, smo poiskali nekaj informacij o možnosti najema in nakupa jadrnic, pa tudi motornih glišerjev. Kot je povedala Janka Kokelj iz portoroškega podjetja Bluebav, sicer pa Gorenjka, ki ima že skoraj 15-letne izkušnje v navtičnem poslu, zanimanje tako za najem kot nakup plovil narašča iz leta v leto. "Ljudje ne marajo več plaž, gneče, veliko raje gredo na otoke, v kakšne samotne zalive, na Kornate. Jadrnica je za kaj takega idealna," pravi sobesednica. Poleg tega plovilo postaja neke vrste statusni simbol. Če je bil včasih statusni simbol
ffl£EEk*mMl ■ Mi
ralskih veščin, je mogoče najeti tudi 'skiperja', kar stane še dodatnih 150 do 200 mark na dan. Poleg stroškov najema jadrnice je treba plačati še stroške marin in goriva, večina čarterskih podjetij, ki izposojajo barke, pa zahteva tudi akontacijo v višini 80 odstotkov vrednosti najema - za primere, če najemnik barko poškoduje. Posebej zaračunajo tudi čiščenje barke. Kot je povedala Kokeljeva, je najbolj priljubljeno izhodišče za jadralce Zadar, saj so najlepši otoki, zlasti Komati, čisto blizu. Poleg tega so izhodišča tudi Krk, Pula, Split, nekatere agencije pa ponujajo tudi možnost najema barke v Splitu in oddaje v Puli.
Kaj pa najem motornih glišerjev? Tega je manj kot najema jadrnic, odgovarja Kokeljeva, saj je dopustovanje na gliserju precej dražje. "Za sedemmetrski bayli-ner je tedenski najem 2500 mark, prostora pa je za dve osebi. Za isti denar lahko najameš že desetmetrsko jadrnico za šest oseb in stroški se porazdelijo." Pri gliserjih je velik strošek tudi gorivo. Na miljo porabijo od 25 pa tudi do sto litrov goriva. So pa seveda tudi bistveno hitrejši od jadrnic; če slednje lahko dosežejo hitrost osem, devet vozlov na uro,
Najbolj priljubljeno izhodišče za jadralce je Zadar, saj so najlepši otoki, zlasti Komati, čisto blizu.
avtomobil, je zdaj moderno imeti jahto ali jadrnico. Na drugi strani pa je tudi vse več ljudi, ki se odločijo povsem spremeniti življenje in se za 'stalno' preselijo na jadrnico. Neki prijatelj Jožeta Mušiča, preberemo v knjigi Melodije vetra, z ženo in hčerko že vrsto let živi na majhni jadrnici. "Kopno me odbija. Kar poglej: na morju živim svobodno, kot ptica pod nebom, kot riba v vodi. Samo sem pa tja kaj delam, toliko da imamo za hrano in tisto malo, kar potrebujemo. Ampak to je vse. Na kopnem pa te prisilijo, da delaš neprestano in predvsem za druge... O, ne, sem pa že raje na morju!" je pripovedoval. Tudi Kokeljeva meni, da jadranje s seboj prinese povsem drugačno filozofijo, način življenja. Morje pomirja, celo zdravi bolezni...
Od dva tisoč mark za najem
A pri večini se vse začne z najemom jadrnice. Enotedenski najem stane že od dva tisoč nemških mark naprej. Cena je odvisna od velikosti jadrnice, pa tudi od termina. V juliju in avgustu je cena najvišja, medtem ko je pomladi in jeseni nižja. Velika večina najame desetmetrske jadrnice, na katerih lahko biva šest ljudi. Sicer pa je mogoče najeti tudi manjše, osem-metrske, ali večje, denimo 16-metrske jadrnice. Voznik ali 'ski-per' mora imeti izpit, nekaj jadralskih izkušenj, na Hrvaškem zahtevajo tudi izpit za UKV postajo. Če nihče od posadke ne obvlada jad-
Jadrnice najemajo družbe ali dve, tri družine.
pa gliser lahko doseže največjo hitrost tudi 30 vozlov. Razlika med jadranjem in vožnjo z motornim gliserjem je tudi v tem, da gliserje najemajo zlasti julija in avgusta, medtem ko je jadralska sezona mnogo daljša, začne se že marca, aprila, traja pa vse do oktobra. "Jadrnice zvečine najemajo družbe ali dve, tri družine skupaj, medtem ko gliserje pari ali družine," pravi sobesednica.
Slovenci - lastniki bark
Tudi za nakup bark se odloča vse več Slovencev, in sicer tako
Tudi za nakup bark se odloča vse več Slovencev, cene novih bark se začnejo pri 50 tisoč, povzpnejo pa se tudi do milijona mark.
novih kot tudi rabljenih. Cene novih bark se začnejo pri 50 tisoč markah, povzpnejo pa se tudi do milijona mark. "Mnogi začnejo z gumenjaki, potem pa kupujejo vse večje barke," opaža Kokeljeva. Cena letnega priveza v marini se začne pri dva tisoč markah, zavarovanje barke znaša 1,2 odstotka vrednosti (letni kasko), strošek pa predstavlja tudi redno vzdrževanje, zimsko konzerviranje mo-
torja in tako naprej. Vsekakor je nakup plovila še vedno rezerviran za premožnejše. A podatka o tem, koliko Slovencev ima svoje barke, nismo uspeli dobiti, saj jih mnogi ne registrirajo pri nas, temveč jih imajo pod tujimi zastavami. Vsekakor pa že samo sprehod po marini Veruda pri Puli pokaže, da zares ni malo Slovencev, ki so si že privoščili lastno barko.
• Urša Peternel
<5t
L\_ LsA. /*-\\» Llv^
- m      . * . .        11 '    i I
PREDPRODAJA VOZOVNIC v septembru
Moli 04 25 25 Sil // www.rtc-krvavec.si
NAJLEPŠE IZLETMŠKO MESTO
Mesto ftetja m Trina
(/// Dravinjske doline Turistična informativni center ( / K'
"nn/d^r.to f>o trnja trn
• SRKANJA V STAREM TRGI OGLED MIŠIM; GALERIJE R1EMER MM1R0DNK SkAIIJ- ■• VLNOTOC ZLVn (iRlfi • GOLF ZLITI GRKI SREDNJEVEŠKI ZELIŠČNI DVOREC TRERMK • VlNflTRKA ShRI TRG * Ž1ČKA KARTI ZIJA L ZELIŠČNIM VRTOM IN GASTLŽ • SREDNJEVEŠKO GOSTIŠČE
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87	Trst 4.10., Madžarske toplice od 29.9. do 2.10., Lenti 29.9. in 27.10., Lidl 9.10., Romanje - Medžugorje od 19.10'do 21.10.
HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757	Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL
Lenti 29.9., Trst 3.10.
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
METEOR, d.o.o.
Stara c. 1, Cerklje
Lenti 6.10., Teharje 7.10.
Tel.: 252-62-10, 041/660-658
prof.
META KONSTANTIN, ..P.
SKOFJA LOKA, Podlubnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
Turistični prevozi
Janez Ambrožič - ZIDANK
Zg. Gorje 15
29.9. Gardaland, 18.10. Lenti
tel.: 572-54-27, 041/723-823, 031/723-823
SOTESKA VINTGAR
SOTESKA VINTGAR (572 52 66) je odprta vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Cena ogleda za odrasle je 500 sit, za otroke pa 250 sit.
Integral Tržič
Predilniška 1, Tel.: 5963-280
Oktoberfest Munchen 29.9.
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H, E k B
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
OK BLED VABI
"POSTANI DEL ZGODBE O USPEHU - POSTANI ODBOJ KAR"
Odbojkarski klub Bled vpisuje v programe vadbe odbojke igralce začetnike na Osnovnih šolah Bled, Radovljica in Lesce ter igralke začetnice na Osnovnih šolah Bled in Radovljica. Vpis bo potekal v tem mesecu, v vadbo pa se lahko vključijo učenci od tretjega razreda ter učenke od petega razreda dalje.
Vse informacije dobite na telefonski številki: 041/460 025 (koordinator dela moških selekcij TILEN KOZAMERNIK) ter 041/542 125 (koordinator dela ženskih selekcij ŠTEFA UDRIH).
MCGAMIK
Belska cesta 7, Preddvor - Salon peči, kaminov in keramike ter pečarstvo, tel.: 04 25-55-751 in 041 631502, e-mail: megamik@siol.net, NOVO: www.megamik.si
Preddvor, tel.: 04/25 55 750 e-mail: megamik@siol.net
4)
DRAMA
Slovensko narodno gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
Bris A. Novak: KSANDRA. V okviru 8. Mednarodnega multimedi-jskega festivala EX PONTO. IZVEN (KONTO). Petek 28.9. 01 od 19.30 do 22.05. ure.
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj Blagajna: 04/202 2681 e-mail: presern-gled@s5.net www.pgk-gledalisce.si
VPIS ABONMAJA ZA ZAMUDNIKE ŠE V SREDO, 26. septembra,
od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure
Informacije o vpisu, tel.: 04/2022681
Janusz Glowacki: ANTIGONA V NEVV YORKU
Prva slovenska izvedba, režija Mateja Koležnik
Petek, 28. septembra 2001, ob 19.30 uri, za abonma PETEK 1,
IZVEN in KONTO
Janusz Glowacki: ANTIGONA V NEW YORKU
Prva slovenska izvedba, režija Mateja Koležnik
Sobota,. 29. septembra 2001, ob 19.30 uri, za abonma SOBOTA 1,
IZVEN in KONTO
Vid Pečjak, Andrej Rozman - Roza: DREJČEK IN TRIJE
MARSOVČKI
Režija Aleš Novak
Nedelja, 30. septembra 2001, ob 17.00 uri, PREMIERA za IZVEN
BORZA ZNANJA
Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo:
- na telefonski številki 01/42-66-197
- KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na
Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana
- ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana@borzaznanja. mss .edus.si
Učne ponudbe ljubljanske borze znanja: znanje arabskega, kitajskega in grškega jezika, veščine izdelovanj letalskih maket, recepti polnovredne vegetarijanske kuhinje, informacije o manekenstvu, popotniške informacije o Argentini, Grčiji in Indiji, informacije o učiteljih reikija, in bioenergetikih, znanja plesa flamenco in solo petja ter pomoč ljubiteljem kvizologije in heraldike.
GLASOV KAŽIPOT
Večer s Kajetanom Kovičem
Kranj - Sekcija za kulturno dejavnost pri Društvu upokojencev Kranj vabi na večer s slovenskim pesnikom - akademikom Kajetanom Kovičem. Razgovor še s četrtim pesnikom iz znamenite zbirke Pesmi štirih bo vodil dr. Zdravko Kaltnekar, vmes pa bo pesnik sam prebral nekaj svojih pesmi. Prireditev bo danes, v torek, 25. septembra, ob 17. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu društva na Tomšičevi 4.
Prenovljena Prešernova hiša
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na odprtje prenovljene Prešernove hiše in stalne muzejske razstave o našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Otvoritev bo v četrtek, 27. septembra, ob 12. uri. V kulturnem programu bodo nastopili: Trobilni kvintet Slovenske policije, Franc Rizmal - violina in Larisa Čanji - klavir. O veličini Franceta Prešerna bo spregovoril prof. dr. Jože Kastelic, prenovljeno stalno muzejsko razstavo pa bo odprl
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije.
Odkritje spomenika
Skofja Loka - V petek, 28. septembra, bodo ob 17. uri v Šolski ulici v Škofji Loki odkrili spomenik prof. Francetu Planini. Kip je delo akademskega kiparja Metoda Frlica. Isti dan bo ob 19. uri Muzejsko društvo Skofja Loka s Knjižnico Ivana Tavčarja Skofja Loka pripravilo Posvetovanje o prof. Francetu Planini v Kašči na Spodnjem trgu. Na posvetovanju bo predstavljena Bibliografija Franceta Planine.
Dan odprtih vrat Bolnišnice Golnik
Golnik - Bolnišnica Golnik odpira svoja vrata v četrtek, 27. septembra, ob 10., 13. in 16.30 uri, ko bodo vodeni ogledi skozi bolnišnico, park, video-projekcije in srečanje z osebjem. Dan odprtih vrat je eden od dogodkov ob letošnji 80-letnici bolnišnice.
Predstavitev knjige Jaka Koširja
Tržič - Danes, v torek, 25. septembra, se bo ob 19. uri v Knjižnici dr. Toneta
Pretnarja začela predstavitev druge knjige 27-letnega slovenskega pesnika Jaka Koširja, ki nosi naslov Smehljaj.
Blagoslov cerkve v Železnikih
Železniki - Župnijska cerkev svetega Antona Puščavnika v Železnikih bo po temeljitih obnovitvenih delih, ki so tri mesece potekala v njeni notranjosti, zasijala v vsej svoji lepoti. V nedeljo, 7. oktobra, se bo ob 10. uri v cerkvi začel sveti blagoslov. Sveto mašo in blagoslov bo daroval generalni vikar, prelat Božidar Metelko.
Pikin festival
Velenje - V Velenju od 23. do 29. septembra poteka 12. Pikin festival -največji otroški festival v Sloveniji. Festival skupaj pripravljata Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, pokroviteljica festivala pa je Mestna občina Velenje. Osrednja tema letošnjega festivala je KNJIGA, častna pokroviteljica festivala pa je pisateljica Kristina Brenkova.
Divje babe - Šebrelje
Žabnica, Bitnje - Sekcija za pohodni-štvo pri Društvu upokojencev Žabnica
- Bitnje vabi vse ljubitelje planin in gora na zanimiv planinski izlet na Divje babe
- Šebrelje, ki bo v sredo, 10. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Cre-ina v Kranju s postanki na vseh avtobusnih postajališčih skozi Stražišče in vse do Virmaš. Skupne hoje bo za približno 4 ure. Vodniki priporočajo dobro obutev, pohodne palice, baterijsko svetilko in ostalo opremo, primerno času in vremenu. Prijave za pohod in malico z obveznimi vplačili sprejema gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 231-22-88 do zasedbe avtobusa.
Po delu Istrskega polotoka
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na lahki 2-dnevni planinski izlet na vzhodni del obale Istrskega polotoka v soboto in nedeljo, 29. in 30. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se do srede pri Jasni Soklič, tel.: 04/207 64 00 ali Niku Ugrici, tel.: 041/734 049.
Martinovanje
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za martinovanje, ki bo v soboto, 3. novembra, v osrčju Slovenskih goric. Vplačila bodo v pisarni društva sprejemali do polne zasedenosti treh avtobusov, in sicer vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Planinski izlet v neznano
Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na tradicionalni planinski izlet v neznano. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 4. oktobra, ob 7. uiri izpred hotela Creina. Pot ne bo zahtevna in tudi ne predolga, hoje bo za največ dve uri. Oprema naj bo pohodniška s pohodnimi palicami in vremenu primerna. Imeli boste možnost nabave vina in mošta. Prijave in vplačila v društveni pisarni v ponedejek, sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedenosti mest v avtobusu.
Čez Cerkno v Novo Gorico
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na turistični izlet v Cerkno - bolnišnica Franja, Goriška Brda - vinsko klet, Dobrovo - Sveto Goro - Novo Gorico, ki bo 2. oktobra z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni društva.
Po Beneški Sloveniji
Železniki - Društvo upokojencev za Selško dolino Železniki obvešča člane, da bodo 3. oktobra ponovno organizirali izlet po Beneški Sloveniji. Odhod bo ob 6. uri s trga v Železnikih.
Na Brione
Naklo - Društvo upokojencev Naklo obvešča svoje člane, da bodo na Brione odpotovali 9., 11. in 15. oktobra z odhodom ob 4.45 uri zjutraj iz Nakla.
V tretjem avtobusu je še nekaj prostih mest.
Potepanje po Kozjanskem
Skofja Loka - Društvo upokojencev Skofja Loka vabi 3. oktobra na izlet -potepanje po Kozjanskem. Odhod avtobusa z avtobusne postaje Skofja Loka bo ob 7. uri. Prijave zbirajo do zasedbe avtobusa.
V Lenti
Skofja Loka - Društvo upokojencev Skofja Loka vabi 4. oktobra na nakupovalni izlet v Lenti. Odhod bo ob 3. uri zjutraj izpred avtobusne postaje Skofja Loka. Prijave zbirajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa.
Obvestila
Prasvetloba za vse ljudi po prerokinji - učiteljici našega časa
Kranj - Kako razviti Prasvetlobo, to mogočno zdravilno moč v sebi, ki pre-žarja dušo in seva v človeka? Kaj je obtok očiščevanja? Kako napraviti korak h Kristusu v življenje? Odgovore lahko dobite v četrtek, 27. septembra, ob 19. uri v gradu Khislstein na Tomšičevi 44 v Kranju. Vstop je prost.
Plesni tečaji in igranje kitare
Britof pi Kranju - Začel se je vpis v plesne tečaje za predšolske otroke, osnovnošolce in odrasle. Začenjajo se tudi tečaji kitare za vse starosti. Vpisi so vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 19. ure v gasilskem domu v Britofu pri Kranju. Pokličite 041/820 485.
Na telovadbo!
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje, Sekcija za žensko telovadbo in razgibavanje, vabi vse žene na že tradicionlno telovadbo in razgibavanje žena, ki se bo začelo: 1. oktobra ob 17. uri za žene iz območja Žabnice, Šutne in Dorfarij v Osnovni šoli Žabnica; 3. oktobra ob
90,9 MHz 97,2 MHz tel.: 05/373 - 47 - 70 Lokain		gO®cf®(o) - [fgOs 99,5 MHz  103,7 MHz a radijska postaja, Pot na Zavrte 10	
17. uri za žene	iz območja vseh treh z		
Bitenj in Stražišča v Gasilskem domu Bitnje. Sestavili bodo seznam udeleženk ženske telovadbe ter prisluhnili idejam in predlogom navzočih žena. Za dodatne informacije se pred zgoraj omenjenima sestavkoma lahko obrnete na gospo Meto Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, telefon 231-22- 88.
Prinesite ročna dela
Naklo - Društvo upokojencev Naklo bo v decembru letos pripravilo razstavo ročnih del njihovih članov. Vabijo vse, ki izdelujete kakršnekoli izdelke, da jih prinesete 30. novembra dopoldne v Dom upokojencev Naklo.
Jesenska krvodajalska akcija
Preddvor - Krajevna organizacija Rdeči križ Preddvor vabi svoje krajane na jesensko krvodajalsko akcijo. Kri boste darovali v bolnišnici Izola, nato pa se z barko popeljali ob slovenski obali. Krvodajalska akcija z izletom bo v petek, 28. septembra, z odhodom ob 6. uri zjutraj izpred trgovine Dvor in z avtobusne postaje v Tupaličah. Prijave do zasedbe sedežev v avtobusu zbirajo poverjeniki.
Pomoč škofjeloškim učencem
Skofja Loka - Posebna priložnost se tudi v novem šolskem letu ponuja vsem škofjeloškim učencem od 1. do 5. razreda. Občina Skofja Loka v sodelovanju s krajevno skupnostjo Stara Loka - Podlubnik omogoča učencem, ki imajo težave z opismenjevanjem, branjem ali osvajanjem osnovnih matematičnih pojmov, pomoč specialnega pedagoga. Ta bo učencem na voljo vsako sredo od 16. do 18. ure, v prostorih KS Stara Loka - Podlubnik 139 (nasproti vhoda v trgovino Mercator).
Plavanje v CSS
Skofja Loka - Društvo upokojencev Skofja Loka obvešča upokojence, da se bo sezona plavanja v Centru slepih in slabovidnih začela v ponedeljek, 1. oktobra. Prijave sprejemajo v pisarni društva do petka, 28. septembra.
Planinske postojanke
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da je Zavetišče pod Špič-kom zaprto, Koča na Golici pa bo odprta le še ob sobotah in nedeljah, če bo vreme lepo. Vse dodatne informacije lahko dobite po tel.: 04/5866-070.
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica obvešča, da bo Pogačnikov dom na Kriških podih zaprt od 30. septembra, zimska soba pa je odprta vse leto; Roblekov dom na Begunjšči-ci je zaprt od 23. septembra, postojanka pa bo odprta ob lepih vikendih; Valvasorjev dom pod Stolom bo zaprt od 30. septembra, bo pa odprt vse vikende in praznik.
Razstava gob
Skofja Loka - Gobarsko društvo Skofja Loka prireja letno razstavo gob v avli Osnovne šole Skofja Loka - Mesto (za Namo) in sicer v času od četrtka do sobote, od 27. do 29. septembra. Vsak dan si boste razstavljene gobe lahko ogledali in dobili strokovne nasvete za prepoznavanje.
Šopki in pokrajine
Kamnik - V Hramu Lužar v Šutni 8 v Kamniku bodo v četrtek, 27. septembra, ob 19. uri odprli razstavo akademskega slikarja Črtomirja Freliha Šopki in pokrajine. V programu bosta sodelovali likovna kritičarka Judita Krivec Dragan, na klavir pa bo zaigrala Martina Bohte.
Slike Nikolaja Mašukova
Jesenice - V Razstavnem salonu Dotik na Jesenicah bodo v petek, 28. septembra, ob 18. uri odprli razstavo slik ruskega umetnika Nikolaja Mašukova. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim koncertom instrumentalnega kvarteta Domna Jeraša, bo na ogled do vključno 10. oktobra.
Ne tipaj!
Bistrica ob Sotli - V Gradu Podsreda bodo v petek, 28. septembra, ob 18. uri odprli razstavo fresk na lehnjaku Irene Romih. Naslov razstave, ki so jo podprli Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Marmor Hotavlje in Občina Bistrioca ob Sotli, je Ne tipaj!
Akvareli Klavdija Tutte
Kranj - V Galeriji Mestne hiše bodo v petek, 28. septembra, ob 19. uri odprli razstavo akvarelov Klavdija Tutte. Avtorja bo predstavil umetnostni zgodovinar Iztok Premrov, razstavo pa bo odprla direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman. Istočasno bo Klavdij Tutta razstavljal tudi v galeriji Prešernove hiše, kjer bodo na ogled leseni objekti, v kleti pa keramika.
Koncert ob skladateljevem življenjskem jubileju
Cerklje, 25. septembra - Ob 65-let-nici skladatelja Janeza Močnika bo v petek, 28. septembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Cerkljah koncert, na katerem bodo predstavili tudi nastajajočo zbirko Zbori. V njej so Močni-kove že izvajane, a še ne objavljene pesmi, o katerih bo na koncertu spregovoril urednik za zborovsko glasbo Mitja Gobec. O Močnikovi glasbeni poti, na kateri je vodil številne posvetne in cerkvene pevske zbore, pisala zborovske skladbe, prirejal ljudske pesmi pa vse zborovske sestave (vseh je že več kot 400), raziskoval dela starejših slovenskih glasbenikov in objavljal v strokovnih glasbenih revijah, bo spregovoril tudi poznavalec zborovske glasbe Tomaž Faganel. Močnikove skladbe pa bodo izvajali trije cerkljanski zbori ter tri domžalske skupine.
KVIZ / 2 3, • A DRŽI? NA RADIO G OREN C in v GORENJSKEM GLASU
A1	Bin	C1	A1 ! B1 •	C1
A2	B2	C2	A2 | B2	C2
A3	B3	C3	A3 B3	C3 _
NA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO IN PREPROSTO mi OBDAJO /, 2, 3,  A DRŽI? mi POUKA JAMO, DA SE V VSAKEM PO U O SKRIVA TRDITEV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO I DRŽI AU Nt DRŽI. IA POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIH BILI TISTI, KI & SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ.
Torek, 25. septembra 2001
AVTOMOBILIZEM / av1ostil@email.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Test: Mercedes-Benz C 220 CDI T Classic
Moda narekuje elegantno zunanjost
Nekoč so bili avtomobili s kombijevskimi zadki oglati, neugledni in podvrženi zgolj uporabnosti prtljažnega prostora. Tisti časi so že pozabljeni, pri Mercedes-Benzu pa se jih gotovo še spominjajo, saj so kombiji nosili tudi trikrako zvezdo. Nova kombijevska izvedba razreda C ima elegantno podobo prirejeno modernim kombijevskim časom.
In moda narekuje, da morajo biti tudi kombiji estetski in elegantni, še posebej pa to velja za tako ugledno znamko, kot je Mercedes-Benz. V Stuttgartu svojim kombijem že dolgo časa dodajajo črko T in nič drugače ni pri najnovejšem razredu C. Sprednji del je seveda natanko tak kot pri uspešni limuzini, medtem ko na novo oblikovani zadnji del sestavljata rahlo padajoča streha in prtljažna vrata z ukrivljenim steklom. Okusi so sicer različni, vendar novi CT zagotovo ne bo všeč vsem, nekaterim se bo zadnji del v primerjavi s skoraj športno nizkim nosom zdel preveč konzervativen. Kljub temu je eleganca imela prednost pred uporabnostjo in če-
ki je vsekakor dobrodošel dodatek. Kombi razreda C je skoraj do zadnjih vrat enak kot limuzina, zato ne kaže pričakovati kakšnega posebnega prostorskega razkošja v potniški kabini. Celo nasprotno, zdi se, da je kokpit nekoliko utesnjen, k čemur najbolj pripomore greben, pod katerim je kardanski drog in tudi potniki na zadnji klopi bi bili verjetno veseli še kakšnega dodatnega dolžinskega centimetra. Pred voznikovimi očmi je sicer pregledna in estetsko oblikovana armaturna plošča, vsa stikala so logično razporejena, nekaj kritike si zasluži le sklop stikal namenjnih uravnavanju klimatske naprave, saj so odročna in dokaj slabo pregledna. Ker pa tri kraka
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: .......................................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
Mere: ................................d. 4.540, š. 1,645, v. 1,470 m
medosna razdalja: ...........................................2,490 m
prostornina prtljažnika: ....................................470/1385 I
motor: .............................. ..........štirivaljni, turbodizelski
gibna prostornina: ..........................................2148 cem
moč: ...............................105 kW/143 KM pri 4200 v/min
navor: ........................................315 Nm pri 1800 v/min
najvišja hitrost: ..............................................214 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: .................................10,7 s
poraba EU norm.: ............................5,4/6,7/8,9 1/100 km
maloprodajna cena: ....................................7.570.511 SIT
zastopnik: .......................................AC Intercar, Ljubljana
+ elegantna zunanjost, motorna zmogljivost in ekonomičnost, varnost, lega na cesti, prestižnost
- notranja utesnjenost, stikala za uravnavanje klimatske naprave, le povprečen prtljažnik, neuravnotežena cena
KAJ PRAVI ONA? Zaradi podobnosti sprednjih delov in kratičnih oznak skoraj ne ve več, katera spada h kateremu mercedesu. Limuzina razreda C se ji je vtisnila v spomin zaradi svoje elegance, kombijevska različica ji nekako ne gre skupaj s trikrako zvezdo. Ta avtomobil se ji zdi tipično moški, največ pripomb namenja pregrobemu menjalniku, tudi delovna zavora s stopalko namesto z ročico, se ji zdi že malce za časom.
gonski stroj s 143 konjskimi močmi zelo dobro opravlja svoje delo, voznika razveseljuje s prožnostjo in odzivnostjo, tudi končna hitrost je povsem primerna za dolga potovanja in nenazadnje tudi ekonomičnost ta motor uvršča v sam vrh.
Na dolgi vožnji je namreč kljub višjim hitrostim porabo plinskega olja mogoče spustiti tudi na 6,5 litra, kar je vsekakor zavidljiv do-
prav je prtljažni prostor večji kot pri predhodniku, se zdi, da je z osnovnimi 470 litri le v sivem povprečju srednjega razreda. Ampak menda tisti, ki kupujejo tovrstne mercedese niti ne gledajo toliko na prostornost kot na ele-
Zadek: prtljažna vrata z ukrivljenim steklom in značilne trikotne luči
ganco, v prtljažniku pa se pogosteje
palico in čevlje za golf kot kakšen bolj zahteven tovor. So se Pa snovalci zelo potrudili s tem, da so v prtljažno dno poleg rezervnega kolesa namestili tudi zložljivo nakupovalno košarico,
Mercedos-bonz CT: moderen kombi za moderne čase in ohranjanje hišne tradicije.
zvezda skrbi za svoj sloves, so vsi materiali izjemno kakovostni in obloge niso iz ponaredkov, ampak iz pravega plemenitega lesa. Pohvale si zaslužijo tudi volanska stikala za uravnavanje radijskega sistema in potovalnega računalni-
Armaturna plošča je pregledna in vozniku nudi vse potrebne informacije, obloge so iz plemenitega lesa.
sežek. Veliko zaslug, za takšne lastnosti ima ročni šeststopenjski menjalnik, ki ima samo to slabost,
da so gibi prestavne ročice še vedno preveč grobi in nenatančni in delo z menjalnikom zahteva kar
močno desnico. Vse ostalo je pri tem avtomobilu v okviru pričakovanj. Podvozje je odlično uglašeno in germansko čvrsto, vendar z uglajenim vzmetenjem in hkratnim vzornim obnašanjem na cesti.
Zavore z dodatkom protiblokir-ne elektronike in sistema za takojšnjo sprožitev vse moči pri zaviranju v sili so vedno v pripravljenosti in elektronika skrbi, da zadnji pogonski kolesni par brez potrebe ne zdrsuje in hkrati popravlja voznikovo nespretnost, ko mu avtomobil začne uhajati iz smeri.
Mercedes-benz CT je nedvomno eden najbolj dodelanih kombi-jev v svoji velikostni kategoriji, vendar je temu primerno visoka tudi cena in za precej manj denarja je na voljo še cela vrsta sicer manj imenitnih tekmecev.
• M. Gregorič
Tovarniško darilo: zložljiva nakupovalna košarica, ki je sicer skrita v dnu prtljažnika.
Kia Spectra z osveženo podobo in izboljšano tehniko
Novo ime za kameleonske spremembe
Spectra je novo ime za osveženo podobo Kiinega modela sephia, ki je že na slovenskih cestah. Poleg zunanjih sprememb ima avtomobil tudi povsem nov motor in podaljšano jamstvo.
ka (za doplačilo tudi GSM telefona).
Celotnemu avtomobilu in njegovi namembnosti se lepo poda 2,2-litrski turbodizelski motor z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu. Ta sodobni po-
Panadria ima nove lastnike
Ljubljansko podjetje Panadria, k se ukvarja s prodajo in servisiranjem avtomobilov Daewoo in motociklov Daelim, poleg tega pa je eden večjih prodajalcev pnevmatik večih znamk, je v začetku prejšnjega meseca dobilo nove lastnike. Večinski delež v Panadrii sta pridobili podjetji Suzuki Odar in Avtomotiv Rado (vsaka po 37,5 odstotka, obe ima v lasti in jima načeluje Gorenjec dr. Miroslav Odar) 25-odstotni lastnik pa je postala A banka. Novi lastniki so se zavezali, da bodo poravnali dolgove podjetja in zagotovili nemoteno nadaljnje poslovanje. Panadria ima svojo poslovalnico tudi v Kranju, vendar naj bi jo po neuradnih informacijah kmalu zaprli. Nekdanji direktor Panadrie, Kranjčan dr. Peter Kukovica je po odhodu postal svetovalec prvega človeka delniške družbe Autocommerce, mag. Hermana Rigelnika. • M.G.
Volksvvagen za žrtve terorja v ZDA
Uprava in zaposleni v nemškem avtomobilskem koncernu Volksvvagen so se po grozovitem terorističnem napadu na Združene države Amerike odločili, da bodo ustanovili poseben sklad za človekoljubno pomoč. Sklad bo namenjen otrokom tistih družin, ki jih je prizadel na-Pad, vanj pa bodo na začetku vplačali 2 milijona ameriških dolarjev. Sredstva sklada bodo namenjena zagotavljanju zdravniške in psihološke pomoči, rehabilitaciji žrtev in tudi štipendijam. • M.G.
Torej nasvidenje kia sephia in dobrodošla spectra, ki je po predhodnici podedovala osnovne ka-roserijske linije pogostejše pet-vratne kombilimuzine in nekoliko zasenčene štirivratne limuzine. Spectra ima v primerjavi s predhodnico občutneje spremenjen sprednji del, ki je prilagojen novejši generaciji Kiinih avtomobilov, nekaj sprememb pa je tudi na zadku in v potniški kabini. Pri južnokorejskem avtomobilskem proizvajalcu očitno stavijo na dobro opremljenost, zato so spec-tro serijsko založili z elektrificiranim pomičnim mehanizmom stekel, obema čelnima varnostnima vrečama, vsestransko nastavljivim voznikovim sedežem in drugimi dodatki.
Povsem na novo se v avtomobilu vrti 1,6-litrski bencinski štiri-valjnik s 101 konjsko močjo in s
sistemom za hitrejše in varčnejše zaganjanje motorja in večtočkov-nim vbrizgom goriva. Prav tako je
Goodvear in Siemens za večjo varnost
Skupen razvoj varnostnega sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah.
Varnostni sistemi v avtomobilih postajajo vse bolj izpopolnjeni in voznike z veliko zanesljivostjo lahko opozarjajo na morebitne okvare ali pomanjkljivosti pri delovanju posameznih ključnih komponent. Dva industrijska giganta, največji svetovni proizvajalec avtomobilskih pnevmatik Goodvear in vodilno globalno podjetje na področju elektronike sta na prav-
kar minulem avtomobilskem salonu v Frankfurtu podpisala dogovor o sodelovanju pri razvoju in trženju novega varnostnega sistema za nadzor zračnega tlaka v pnevmatikah. Partnerja bosta združila znanje s področja razvoja pnevmatik in elektronike, rezultat pa bo sistem, ki bo voznike opozarjal na znižan tlak in povišano temperaturo v pnevmatikah. Vgradnjo takš-
nih sistemov bo od konca leta 2003 (za nove avtomobile model-skega leta 2004) zahtevala zakonodaja v Združenih državah Amerike, zelo verjetno pa se bodo za serijsko vgradnjo odločili tudi evropski avtomobilski proizvajalci. Nekateri takšne sisteme že ponujajo večinoma kot doplaci Ino opremo v avtomobilih višjega srednjega in visokega razreda. • M.G.
bil izboljšav deležen 1,8-litrski motor s 114 konjskimi močmi, oba sta na voljo v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom.
Pri zastopniku Kia Motors Importu poleg že uveljavljenega tovarniškega 3-letnega jamstva ali 100.000 prevoženih kilometrov, za motor zagotavljajo 5-letno garancijo oziroma do 160.000 kilometrov, 6 let pa velja jamstvo proti prerjavenju karoserije. Novo spectra so pri zastopniku cenovno postavili na spodnjo mejo nižjega srednjega razreda, z začetno ceno 2,44 milijona tolarjev.
• M.G., foto: Kia
KLEMEIVC
servis avtogiuii
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512
• optlčan nastavitev
• vulkanlzerstvo
• centriranje
• popravilo in prodaja vseh avtogum
Predsezonski gotovinski popust za zimsko pnevmatiko!
Limuzinskemu Citroenu C5 se pridružuje še prostornejši C5 Break
Lepota se začenja na zadnjem delu
UPORABNOST
Francoskemu Citroenu gre zadnje čase očitno dobro od rok vse, česar se loti. Po uspešnem začetku z novo največjo hišno limuzino C5 se zdaj obeta še odločen prodor v razred srednje velikih kombijev. Nared je namreč tudi C5 break, ki se ponaša z izjemno elegantno zunanjostjo in z največjim prtljažnim prostorom med svojimi
neposrednimi tekmeci.
Enostavno parkiranje mi je v veselje tudi v mestni gneči
Z električnim krmilnim sistemom - EPS ter novimi MacPhersonovimi obesami je novi Civic postal eden najokretnejših avtomobilov.
/C  nUTOCOMMCRCC, d.d. nc-MOfin, do... www.ac-mobil.sl
HONDA
AC-MOBIL PSC Ljubljana 01/ 5883 254, PSC Maribor 02/ 4600 123, PSC Nova Gorica 05/ 3351 500
ANDROMEDA Koper 05/ 6250 800 • AVTOMARKET Ljubljana 01/ 5613 525, Trzin 01/ 5623 450
CAR-LINE AMBROŽ Radomlje 01/ 7227 534 • CEPIN JANKO Vojnik 03/ 7800 040
FORI Slovenj Gradec 02/ 8812 500, Velenje 03/ 8984 724
HONDA SERVIS ŽIBERT Kranj 04/ 2343 100 • MIKOLIČ Trbovlje 03/ 5627 829
C5 break izpolnjuje pričakovanja vse bolj številnih kupcev, ki iščejo udoben, prostoren, prilagodljiv in zmogljiv avtomobil. In ker je pri štirikolesnikih s kombi-jevsko karoserijo najbolj pogosto pod drobnogledom prtljažnik, se C5 break lahko odločno postavi v ospredje. Vanj gre namreč pri osnovni postavitvi sedežev kar 563 litrov prtljage ali tovora, še veliko več (1658 litrov) pa pri zloženi zadnji klopi. Ob tem prtljažnik razvaja še z drugimi možnostmi, na primer z ločenim odpiranjem samo steklenega dela ali celih vrat in zmožnostjo nivojske regulacije prtljažnega praga s pomočjo gumba v prtljažniku. In nenazadnje je pri obeh boljših paketih opreme dno prtljažnika na spodnji strani gumirano in obrnje-
TDUITMA SKOlN* OAfUNCUA *N 100.0O0 km ZA VU NISMNOVA
RAZBURLJIVO!
Almera
( 3 in S vratna]
Dobitki ob nakupu vozila
do 400.000 sit
»tfu Super Almera
imatska naprava, 2x varnostna lazina. Pri Almeri Comfort prihranite
IT. VREDNOST DOBITKA: 250.000 SIT
JO«jui v    Super Almera
Vgrajen radio, ročna klimatska naprava in A8S zavorni sistem. VftfeOMOtil odbitka 325.000 SIT
p**MtAJUy. v i+u Super Almera
Sedeži v modrem usnju, ročna klimatska naprava, vgrajen radio s CD - predvajalnikom, ABS zavorni sistem Vrednost dobitka: 400.000 sit
jo^ut pu. jou v i+u Super Almera
50% plačate takoj, 50% po enem letu brez obresti, ročna klimatska naprava.
VREDNOST DOBITKA: 250.000 SIT
NISS FINANCE: Nissan Adria nudi vsem kupcem možnosti ugodnega financiranja.
Posamezni paketi ugodnosti veljajo samo za določene pakete opreme. Dobite lahko le enega od paketov pri posamezni izvedbi vozila.
NISSAN ADRIA d.o.o., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel.: 01 4710 800, http7www.nissan.si Pooblaičtni trgovci: LJUBLJANA: Avtonlss (01) 5816 650, Avto Trunk (01) 56 80 910; DOMŽALE; Avtoservis Pižem (01) 56 27100, Nissan servis Krute (01) 72 31200; MARIBOR: Avtohisa Ferk (02) 33 331 00; MURSKA SOBOTA: Avtohisa Murska Sobota (02) 53 21 209; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Center (02) 87 86 888; CELJE Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE Avto Kuk (03) 75 80 900, KRANJ; Avto Močnik (04) 20 42 277; ŠK0FJA LOKA: PSek d.o.o. (04) 50 24 030; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05) 33 55 721; KOPER: Avtonlss Koper (05) 66 82 451; BRANIK: Avtoservis Fabjan (05) 30 57 840; SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; 0T0CEC: Avtomehanlka Vidrin (07) 30 99 310.
Nairtujsmo in trboljiujsmo, Ža vet kol 80 lat.
Rabljena vozila
Del. čas: med tednom od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT
Renault 19 1,4 RT (es,cz) 1992 MET.MODRA 560.000,00
Fiat Tempra 2.0 (k,sv,cz,r) 1993 MET.SIVA 590.000,00
Fiat Tipo 1,4 IES (cz,es) 1994 RDEČA 650.000,00 '
Lancia Dedra 1,8 (sv,es,cz) 1992 MET.MODRA 690.000,00
VW Passat 1,8 CL (str.okno,r) 1992 RDEČA 790.000,00
Renault 191,4 RT (sv,cz,es) 1995 MODRA 890.000,00
Ford Mondeo 1,8 (sv,cz,es,r,air) 1993 ČRNA 920.000,00
Renault Kangoo express (sv,cz,air) 1999 BELA 980.000,00
Hyundai Lantra 1,8 (k,sv,cz,es,abs,r) 1996 BELA 1.290.000,00
Renault Megane 1,6 (sv,cz) 1996 BELA 1.290.000,00
Renault Laguna 1,6.(k,sv,cz,es,air) 1998 SREBRNA 2.520.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ Brezplačen preizkus
♦ 45 točk kontrole na vozilu
♦ tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih pomoč na cesti, vleko ali popravilo
♦ 3 mesečno tehnično garancijo
Legenda: G: vozilo z garancijo K: klima SV:servo volan CZ:centralno zaklepanje R:radio
ES:elektr.dvig stekel AIR:airbag
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 200
Vse za vaS avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih,
♦ Prepis vozil tovornih in priklopnih vozil
no lahko služi za prevoz manj čistega tovora.
C5 break je sicer tudi zelo estetski avtomobil, zadnje luči so oblikovalci pospravili na skrajna robova in jih raztegnili od strehe do odbijača, zato je tudi prtljažna odprtina zelo velika. V primerjavi z limuzino je C5 break pridobil dodatnih 13 centimetrov in meri kar 4,75 metra, enak kot pri limuzini
pa je tudi sprednji del. Nespremenjena je tudi motorna paleta, ki se začenja z 1,8-litrskim štirivaljni-kom (117 KM) ter nadaljuje z 2,0-litrskim (138 KM) in 3,0-litrskim šestvaljnikom (210 KM). Pridružujeta se tudi dva turbodizla HDi z neposrednim vbrizgom goriva, 2,0-litrski (110 KM) in 2,2-litrski (136 KM). Cene novega C5 brea-ka se gibljejo od 4,33 do 6,73 mi-
lijona tolarjev. Pri Citroenu Slovenija so z dosedanjo prodajo limuzin C5 zadvoljni, od spomladi so uspeli najti kupce za 188 avtomobilov, z breakom si obetajo še boljše številke. Pričakovano razmerje limuzin in breakov je 70:30, dosedanje izkušnje kažejo največ povpraševanja po turbodi-zelskih motorjih in višjih nivojih opreme. • M.G., foto: Citroen
Volvo se ponovno skuša okrepiti
Podružnica v Ljubljani bo poskrbela za boljšo organizacijo in okrepila prodajno servisno mrežo, zato se pri Volvu prihodnje leto nadejajo boljših prodajnih številk.
Švedski Volvo tudi pod taktirko koncema Ford Motor Companv, ki je to švedsko avtomobilsko tovarno spravil pod svoje okrilje, nadaljuje s prenovo in izpopolnjevanjem svojih modelov. Za letošnjo jesen imajo pripravljeni dve novosti: novi turbodizelski motor in štirikolesni pogon za svoj najnovejši model S60.
Za razvoj popolnoma novega turbodizla z drugo generacijo neposrednega vbrizga goriva po skupnem vodu, so se pri Volvu odločili zaradi povečanega povpraševanja po dizelskih motorjih, ki v nekaterih evropskih državah že presega polovični delež pri novih avtomobilih. Novi petvaljnik z oznako D5 ob 2,4 litra gibne prostornine razvije 163 konjskih moči
Načrtovana okrepitev na slovenskem trgu - Volvova podružnica • v Ljubljani je stara že eno leto, aktivna pa od letošnjega aprila. Podružnica, ki spada pod regionalno organizacijo Volvo Cars Hungary and Southeast Europe s sedežem v Budimpešti, ima nalogo razvijati in nadzorovati slovensko prodajno servisno mrežo, skrbeti za marketing in izobraževanje, reševati reklamacije in garancije ter skrbeti za velike kupce. Trenutno je aktivnih 6 prodajno servisnih mest, pokriti nameravajo še Gorenjsko in Dolenjsko. Lani je bilo pri nas prodanh 176 volvov, v letošnjih osmih mesecih 173, cilj za prihodnje leto je 350.
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Skofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
in kar 340 Nm navora, ki je na voljo v območju od 1750 do 2750 vrtljajev. Zasnova in lahka konstrukcija (teža le 185 kilogramov) pripomoreta k nizki povprečni porabi (med 6,3 in 6,5 litra plinskega olja na 100 kilometrov), dobre zmogljivosti in lahko vodljivost. Motor vgrajujejo v modele S 60, prihajajo pa tudi v večja S/V 70 in S/V 80.
Druga novost je štirikolesni pogon AWD, ki je odslej na voljo tudi v športni limuzini S 60. Po-
gonski sklop je zasnovan tako, da se s pomočjo hladne sklopke zadnji kolesi vključita samo po potrebi, oziroma takrat, koje razlika v vrtenju sprednjih in zadnjih prevelika.
Z obema novitetama pri Volvu računajo na okrepitev prodaje, Še zlasti z uvedbo novega turbodizel-skega motorja, medtem ko s pogonom AWD razširjajo paleto modelov s štirikolesnim pogonom.
• M.G., foto: Volvo
J5!^25^septernbra 2001
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
MALI OGLASI
«201-42-47
KUPIM
«201-42-48
«201-42-49
APARATI STROJI
Prodam SEJALNIC0 za žito Isaria ali Ama-cone 2.5 M. g g 041/275-170 14601
Prodam STROJ za izdelavo tepihov. g 20-11-002, 2560-130_ 147/8
Prodam HLADILNI BAZEN 300 I. g 51-
50-551 14780
PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM
i r kava iiMki/
ITArNlIVd
I 998;
23 40 440 in 23 40 441
DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI
Prodam TRAJNOZAREČO PEČ MAGMA. 9 040/213-365_ubio
Prodam VRTAVKASTO BRANO 3 m, lepo ohranjeno in CISTERNO za vodo ali gnojevko z MONO ČRPALKO. IT 041/692-637
NINTENDO v kompletu ali posamezno prodam, g 031/309-819 14877
Prodam ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, šest predalov, staro dve leti. g 2022-446 ušel
GR. MATERIAL
Suhe BOROVE DESKE, več dimenzij in ŠPIROVCE, prodam. P 513-21-01 ues3
Prodam suhe JESENOVE IN HRASTOVE PLOHE, suha mešana drva. g 041/435-
083 14880
IZOBRAŽEVANJE
Kupim UČBENIK za slovenščino Na pragu Besedila 2. P 040/271-718_14783
NEMŠČINA - začetni in nadaljevalni tečaji za osnovnošolce, začetek 25.9. g 231-25-20, Švicarska šola, Hladnik Ana s.p., Pot v Bitnje 16, Kranj 14798
Iščem zaposlitev - INSTRUKCIJE za angleški jezik in strokovne ekonomske predmete. S 201-17-94, Alenka, zjutraj in zvečer 14799
IZGUBLJENO
Prosim poštenega najditelja DENARNICE radovljiškem Mercatorju, da mi vrne vsaj dokumente. Hvala! 14731
Športno rekreacijski in beauty center Monika šport bo na lokaciji pokriti olimpijski bazen ponovno odprt
v ponedeljek, 3.9.2001
• FITNES (najsodobnejše KAR DIO in IZOTONIČNE naprave)
• AEROBIKA (K.I.T., total body, combo, fatty, F.I.T., hi-low, FIT look, FIT ABS, FIT 40, latino/sal-sa, koreografski izziv, povver step, ritem afrike, S KI FIT, step interval, TNZ, turbo burner, fit za dva, za zdravo hrbtenico)
• SAVNE (finske, turška)
• JACUZZI
• SOLARIJ (Ergoline, Miami sun)
• ROČNA MASAŽA
• ROČNA LIMFNA DRENAŽA
• BEAUTY CENTER
• TELOVADBA ZA NOSEČNICE
(zbiramo prijave na telefon: 04/23-62-810 do 30. septembra)
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, g 041/680-925, 04/5306-
555 12954
Obveščamo vse lastnike gozdov, da smo pričeli z odkupom hlodovine, bukve in hrasta. Poleg tega stalno odkupujemo tudi smrekovo hlodovino in celulozni les. Les prevzamemo na panju ali ob kamionski cesti. Megales, d.o.o. Strahinj 120, Naklo, g 041/632-544, 257-64-40_nosa
Odkupujem LES na panju. Plačilo takoj. g 041/584-233_um
Kupim BUKOVE GOLI za DRVA. g 031/561-707 14755
Kupim rabljeno pogonsko GUMO za traktor dim. 12.4-11x28 in prodam seno. 3041 /820-487 14784
Odkupujem HLODOVINO hrasta, bukve, javorja, jesena, ter smreke. Nudim tudi odkup lesa na panju. Plačilo po dogovoru! g 51-82-212, 041/639-348, 050/639-348
LOKALI
LOKALE ODDAMO SKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10128
Oddam POSLOVNI PROSTOR v Frankovem naselju, 21.60 m2. Inf. na g 041/951-075 140/7
Pri Bledu dajemo v najem opremljeno GOSTILNO Z GOSTINSKIM VRTOM. Pričetek možen takoj, g 041/737-146 ali 031/773-974 H456
Prodamo: SKOFJA LOKA - poslovno-stan.hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena - 24,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina - na odlični lokaciji v novem objektu 410 m2 v l.nad., parkirni prostori, primerno za trgovino ipd., K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
NA GORENJSKEM NAJAMEMO PROIZVODNI PROSTOR POVRŠINE
500-1000 m2, MINIMALNA
VIŠINA STROPA 5m;
041 635668 ali 041 682 950
Prodamo: KRANJ, Zlato polje - 52 m2 v pritličju poslovnega objekta (tudi za gostinski lokal), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča, trgovski lokal 35 m2 v pritličju na glavni ulici, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa in več pisarn v mestnem jedru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333-222 14516
KEMIČNO ČISTILNICO v obratovanju, z novo opremo, ugodno prodam, g 041/624-721 14614
ODDAM v najem GOSPODARSKO POSLOPJE, primerno za trgovsko dejavnost ali skladišče v izmeri 260 m2 + parkirni prostor 100 m2 na prometni lokaciji 4 km izven centra Kranja, g 041 /386-650 14703
V bližini vodovodnega stolpa oddam v najem poslovni prostor cca 150 m2, za mirno dejavnost. Prostori imajo uporabno dovoljenje za trgovino, g 041 /848-663 14826
OBLAČILA
Ugodno prodam nov HLAČNI KOSTIM, siv, Št. 46. g 031 /545-394, po 20. uri 14879
NEVESTE - obiščite salon poročne mode RIJA v Naklem. Odprto vsak dan od 16-19. ure, 2572-737 14884
Otroška OBLAČILA od 0-3, primerna za fantka, prodam. Cena za kos 300 SIT. g 252-70-55, dopoldan 14888
OSTALO
LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN do-bite. Zbilje 22, 01/3611-078_4044
Prodam dve hrastovi KADI, 450 in 500 I. Cena po dogovoru, g 595-60-10 14602
Prodajamo LESENE BRIKETE za kurjavo, g 533-1648 ali 040/5611 -79 14754
Poceni prodam 500 literski POLIESTERS-Kl REZERVOAR za vodo, g 031/838-908
Prodam BUTARE za krušno peč. g 031/741-534 14883
PRIDELKI
JABOLKA elstar in gala, že lahko dobite pri Markuti, v Čadovljah 3, pri Golniku, g 256-00-48_
JABOLKA za ozimnico in za predelavo, prodam, g 031/504-658, Šolar, Sp. Dobrava 1 a, Kropa 14301
Prodam domače primorsko belo mešano VINO (malvazija-savinjon. g 53-14-237
HRUŠKE TEPKE za predelavo, prodam, g 51-22-480 14768
SADIKE ŽIVIH MEJ, THUJA SMARAGD -CIPRESE IN TISE, kupite najugodneje direktno pri proizvajalcu - DREVESNICA TUŠEK, VODICE NAD LJUBLJANO Tel.: 01/83-24 186 odprto: pon., sre., petek ves dan
Dobi se KOZJE MLEKO, g 259-15-40
Prodam kvalitetni HLEVSKI GNOJ in ročno presejano VRTNO PRST, možna dostava, g 2326-426 14773
Prodam HRUŠKE TEPKE in MOŠTARICE za mošt. g 514-13-25 14775
Prodam neškropljeno zelo sladko belo GROZDJE, g 25-25-670 14829
Prodam domače ZEUE, ČEBULO in pozne ČEŠPUE-neškropljeno. g 51-35-810
Prodamo HRUŠKE TEPKE, hrovat Anton, Gorica 6, Radovljica, 531-02-02 naga
PODARIM
ODDAM 4 MEŠANE PASJE MLADIČKE, stare 7 tednov, že cepljene. Mateja, g 041/509-474, po 15. uri 1465?
Podarimo 4 lepe MUCKE, stare 2 meseca, pripeljemo jih na dom. g 041 /295-029
Ljubiteljem malih živali PODARIMO MINI ZAJČKA s kletko, vajenega otrok, stanovanja in vrta. g 041 /738-460 14764
Podarimo črnega in tigrastega mucka, stara 2 meseca, g 53-33-298_14792
PODARIMO TIGRASTEGA MUCKA, g 5955-061 14876
POSESTI
GORENJSKA, POSESTVO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO Z VEČJIM KMETIJSKIM ZEMLJIŠČEM KUPIM TAKOJ. 031/621-651
PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. SKOFJA LOKA okolica na dobri lokaciji prodamo zaz. parcelo za gradnjo poslovno stanovanjske hiše cca 700-1000 m2, vsi priklj. ob parceli. ZG. BESNICA lepo, sončno zazidljivo parcelo 731 m2, 10.000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121
V Ljubljani ali bližnji okolici, ob glavnih komunikacijah kupimo ali najamemo poslovni prostor za skladišče ali maloprodajo v velikosti 500 - 600 m2 za neživilske proizvode, tel.: 05/303-26-34 lax: 05/393 90-31
MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_1012?
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz. parcelo za gradnjo večstanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222
ndomplan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
TRŽIČ - ROČEVNICA: Prodamo zazidljivo parcelo 1100m2 in 2000m2, infrastruktura še ni urejena, možnost menjave za stanovanje ali drugo nepremičnino ITD + NEPREMIČ-NINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
BLED - ZG. GORJE: Zazidljiva parcela 420m2, ravna sončna, priključki na parceli ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_
HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ČIRĆE, vis.pritl. hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, SKOFJA LOKA novejšo vrstno,vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222
Lesce: prodamo sodobno hišo, k+p+m, parcela 610 m2, 42 mio. FRAST-nepremičnin-skahiša 25 15 490,041/ 626 581_
E: prodamo novejšo hišo, 12 x 9 m, parcela 400m2, 33,6 mio (300.000 CERKLJE DEM). FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
MAII (K,LASE za Gorenjski cjlas lahko naročite po telefonu st.: 201-42-47, 201-42-
48, 201-42-49 vsak dan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00 Lire; lahko pa nam svoja naročila pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: infoOg-gtas.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure.
Kranj - smer Golnik in Preddvor: kupimo hišo do 35 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
RADOVLJICA: ugodno prodamo dvosobno stanovanje, 50 m2, zastekljen balkon. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
POD KRVAVCEM: prodamo zazidljivo parcelo 449 m2 na zelo lepi lokaciji. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
HRAŠE: prodamo popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje, 66 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
BEGUNJE: ugodno prodamo novejše dvoinpolsobno stanovanje v pritličju, 74 m2 s pripadajočim parkiriščem. K.R. NEPREMIČNINE! Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
Kranj-Goriče: Prodamo zelo lepo novejšo hišo 3x140m2 stan.površine,vsi priključki parcela 625m2,ravna ob potoku, primerna za večjo družino ali dve družini. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
VISOKO pri Kranju: Starejša kmečka hiša -obnovljena, vsi priključki, 100m2 stan. površine, + gosp. poslopje, parcela ravna 725m2, možna menjava za 2SS+ kabinet. ITD+NEPREMIČNINE 04/236-66-70, 040/204-661
Prodamo: ŠENČUR v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Primskovo - odlična lokacija stan. hiša dvojček vel. 8 x 8m + terasa 4 x 3m, popolnoma obnovljeno, parcela 550 m2, cena = 37,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: Kranj-Škofja Loka - na odlični lokaciji ob glavni cesti prodamo poslovni objekt trgovina in neizgotovljena gostilna) skupaj 180 m2, zgoraj v mansardi je del stanovanje, del še neizgotovljeno, cena = 46,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan.hišo dvojček, v eni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena = 40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
Prodamo: CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: v bližini BLEDA 8 let staro hišo v alpskem stilu na parceli 1.200 m2, cena ugodna, primerno tudi za delavnico, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Primskovo - stan.hiša vel. 10 x 9 m, klet, pritličje, nad. in podstrešje, na parceli 780 m2, lahko tudi dvostanovanjska, cena 3 35,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: TRŽIČ, okolica - izredna lepa vrstna končna hiša stara 15 let, manjša parcela, južna sončna lega, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.d., tel. (T4 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PRISTAVA pri Tržiču prodamo izredno lepo vrstno hišo. Hiša je končna v vrsti, zelo lepo izdelana v skupni izmeri 300m2. Odlična sončna lokacija Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena po dogovoru. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled, center prodamo večjo novejšo hišo na lepi mirni sončni lokaciji in posebej objekt z dvema garažama in 2ss stanovanjem vse skupaj na 850m2 vrta, Hiša je urejena za turizem. Ugodni plačilni pogoji možno delno plačilo z 1 ali 2 stanovanjema na Bledu. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444
V Begunjah prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča zelo ugodna cena. Hle-bcah pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 38 mil sit, V Palovčah prodamo adaptirano dvodružinsko hišo in 1500m2 zemljišča 21 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled center prodamo gradbeno parcelo v izmeri 720 m2, el, voda kanalizacija na parceli, gradbeno parcelo 100m od jezera namenjeno za turizem. Lesce center komunalno opremljena parcela v izmeri 700m2 namenjena za poslovno dejavnost, TRG BLED, Tel.: (04) 5 745 444
BLED Ribno prodamo enodružinsko hišo na sončni lokaciji in 1600m2 ograjenega zemljišča. Odlična mirna lokacija cena ugodna. Bled zasip prodamo štiristanovanjsko hišo v izmeri 500m2 in 1000m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Jesenice v bližini osnovne šole prodamo enodružinsko hišo 80m2, garaža in 730m2 zemljišča cena 12,3 mil sit, možen dokup gradbene parcele z lokacijskim dovoljenjem v izmeri 1150m2. Cena v kompletu zelo ugodna, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno eno oziroma dvodružinsko hišo, takoj vseljiva, cena ZELO UGODNA 25.5 MIL SIT. V račun se vzame tudi stanovanje, LIPCE dvodružin-ska hiša eno stanovanje urejeno. Cena ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE CENTER prodamo gradbeno parcelo (komunalno opremljena) v izmeri 700m2 namenjeno za poslovno dejavnost delavnica..., Na JESENICAH na sončni legi ugodno prodamo 1150m2 veliko gradbeno parcelo z veljavnim lokacijskim dovoljenjem, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
Na Bledu 100m od jezera na sončni legi ob gozdičku prodamo gradbeno parcelo namenjeno za gradnjo vile ali tur. objekta TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444
KRANJSKA GORA oddamo celo hišo, ali tri apartmaje (2ss) stanovanje, v celoti opremljeno. Možen najem za daljši čas.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444
RADOVLJICA oddamo poslovni prostor cca. 40m2, center odlična lega. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
HIŠE PRODAMO MLAKA na robu naselja prodamo pritličje hiše oz. 1/2 hiše z vrtom, cca 85 m2+garaža+253 m2 parcele, 18,5 mio SIT, GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, BAŠEU prodamo vikend hišo na robu naselja na parceli 1037 m2, 124 m2 uporabne površine, vsi priključki, pokrita terasa, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 11527
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222 12749
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, g 2368-001 13259
V središču Radovljice prodam staro HIŠO in gospodarsko poslopje, g 040/251-155
V centru Preddvora prodam polovico hiše, lasten vhod, 68 m2 dvorišča, g 031 /449-
038 14549
Prodam HIŠO v izgradnji v Miljah pri Kranju, brez posrednika, g 041/711-918, 041/758-959 14771
NAKLO - OKOLICA, HIŠA 30 let, parcela 900 m2, mirna, sončna lokacija, prazna, cena cca 30mio SIT, prodamo, g 23-15-600, 23-15-601 Pianova nepremičnine
PODVIN (okolica) - prodamo zazidljivo parcelo, vsi priključki, lepa lokacija, gradbeno dovoljenje. P.I.A. NEPREMIČNINE, g 201-27-19 , 041/7 2 2-632 14805
SELCA prodamo stanovanjsko HIŠO dvojček, 160 m2 stanovanjske površine, 425 m2 velika parcela, g 50-60-300, P.I.A. Skofja Loka 14816
DOLENJA VAS- prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo 220 m2 površine, velikost parcele 537 m2. g 50-60-300, P.I.A. Skofja Loka 14819
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, g 041/718-019 14596
Prodam snežno FEREZO in BILJARD, g 040/228-170_14752
Prodam nov sobni vzidni KAMIN, g 533-13-91, zvečer U789
Prodam BRUNARICO - BARAKO 25^ m2, primerno tudi za vikend, g 031/202-617
Prodam 5 m3 suhih bukovih DRV. g 519-
51-29 14794
Prodam starine: SINGERICE, RE-POREZNICO, KORUZOREZNICO, KOLE-SA, VOZOVE, ŽAGE, g g 031/257-436
Prodam suha bukova DRVA. g 512-24-88
Poceni prodam TOMOS AVTOMATIC, KOLO MARATON, CIRKULAR TAJFUN, g
232-40-88, 040/389-518 14807
Prodam PVC TEKAČ 5x0,74m, 8.500 SIT. g 20-11-226 usu
vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri
AVTO ŠOLA iMf.%mwi jjR S| 202 12 22
STAN. OPREMA
V Kranju zelo poceni prodam STANOVANJSKO OPREMO, g 041 /744-175 14770
Ugodno prodam dve POSTELJNI LEŽIŠČI z mahagoni okviriji, dekorativno tapeciranimi opečnato rdečimi trodelnimi jogi-vložki, postelji sta uporabni tudi kot dva kavča. Odlično ohranjeno, g 5725-951, 031/291-
9 1 2 14899
ŠPORT
ZIMSKO ŠPORTNO OPREMO - kombinezone, bunde, drsalke, sprejmemo v komisijsko prodajo. RUBIN KOKRICA 204-91-91
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2
Qgk Rigips
L Armstrong
ciimsmjt ° kg/wj
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221; Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3
U KOZAR
SffiJ@Ki™ Q2®S[LK[I
Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in Evropsko kvaliteto po ugodni ceni.
Likozar Marjan, s.p. Benedikova 7 4000 Kranj tel. infax: 2311-047
vinu/
VASA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče
Štula 23, p.p. 4863, 1210 LJubljana - Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA 1. IO. 2001
Popevke:
1. Oljka - Damjana Golavšek
2. Sebastian - En poljub
3. Srca ti več ne dam -jJs    Karmen Stavec
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
1. Roko podaj mi -Duo Dore Kogovšek In Mateja
2. Klasje - Franc Žerdoner s prijatelji
1. Pesem /a mamo - Slovenski mu/,ikantje
2. Ne odhajaj lastovka - ans. Slamnik
3. Mama, veliko je tvoje srce - Dvojčici Vesna in Vlasta
VAŠA PESEM 1 GLASUJEM ZA
Popevko:
Naroiinozabavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE TEH!
Z vami pri vas
Vabimo vas, da se nam pridružite. V Gorenjskem glasu smo namreč že doslej jeseni, pred novim letom, spomladi, poleti prirejali različne prireditve. Največkrat so bile to zanimive prireditve v vašem kraju pod naslovom Veselo v novo leto, v pomlad, Veselo poletje ali Vesela jesen. S prireditvami pri vas, z vami in z vašimi ljubljenci, z ansambli, pevci, glasbeniki... bomo nadaljevali tudi v prihodnje. In če ste za to, da se dobimo v vašem kraju, vas vabimo k sodelovanju. Dovolj je, da nam pišete, da v KUPONU, ki ga bomo objavili vsak torek, napišete vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev in enega od ansam-
blov oziroma sodelujočih v programu. Seveda bomo mi poskrbeli, da bomo skupaj z različnimi glasbenimi skupinami, z domačini in z gosti, poskrbeli pa bomo tudi, da bo z vami gost, ki bo dobil največ glasov za sodelovanje na prireditvi.
Na podlagi kuponov in povabil bomo izbrali kraj (ali kraje) za prireditev in ansamble oziroma nastopajoče. Izmed kuponov pa bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad. Če ste za to, da se dobimo v vašem kraju na prireditvi, nam torej pišite. Napišite ime kraja, željo, da bi se dobili, kdaj, predlagajte koga od glasbenih skupin ali posameznikov bi radi slišali na prireditvi in podobno.
Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 1
Ime in priimek
Naslov
Pošta
Vabim vas (napišite ime kraja)
Predlagam nastop
Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124
AdRiAkeR
SALON KERAMIKE
Kranj: Zlato polje 3k, tal.: 04/202 40 13
www ribeinvode com
■   Mcdia Art
vvww.gorenjskaonline com
Prihodnjo nedeljo
Ermanovec, 25. septembra -
Zaradi slabega vremena je Planinsko društvo Sovodenj napovedano razstavo gob pri koči na Er-manovcu prestavilo na prihodnjo nedeljo, 30. septembra. Razstavo bodo odprli ob 10. uri, popoldne pa bo za razpoloženje skrbel ansambel Kiki band. • A. Ž.
Rodio Triglav
®
Prrl 9lo/ Gorenj/k*^ Prvi |i«/tk Gorenj/k*®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Cutarja 4, 4270 Jesenice
STAREC), RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
LASTOVKA PRINAŠA GLASBO
Nagrajenca: Marko Gačnik, Žale 7, Radovljica;
Jožica Šumeč, A. Travna 17, Jesenice
MATEJ KRAJNC & AGENCIJA R0KENR0L: V AKCIJI
Res je - zdaj ima slovenski rokenrol še svojo agencijo. Pri založbi Helidon so v juliju fantje iz Agencije Rokenrol izdali svoj prvenec z naslovom V AKCUI. Zasedba MATEJ KRAJNC & AGENCIJA ROKENROL je sicer novo ime na domačem pop ročk glasbenem prizorišču, čeprav je večina njenih članov že dolgo ali celo precej dolgo dejavna na področju glasbe pri nas. Matej Krajne, avtor večine pesmi na plošči, že od leta 1993 deluje kot kan-tavtorin pevec gospela inje leta 1999 pri Klubu celjskih študentov izdal svoj kantavtorski album Na prvem ovinku, v samozaložbi pa gospelovski koncert Glory And Honor( 1998).
Kitarist Franc (Frank) Opeka, soavtor nekaterih pesmi, in bobnar Marko Av-anzo sta stara glasbena mačka. Prvi je bil v sedemdesetih letih gonilna sila skupin Izvir in Avantura. Z njim je svoje prve resne korake na estrado naredil tudi Vlado Kreslin; Frenkje med drugimi pesmimi napisal uspešnico Počutim se dobro za svojih 30 let, ki jo je Vlado izdal na svoji prvi samostojni kaseti. Za Marka bi lahko rekli, daje bobnal tako rekoč "vsepovsod", med drugim tudi v skupini Dekameronl in Avla Band. , Bas kitaro pri rokenrol agenciji igra mladi postojnski basist Tomaž Valenčlč, kot gost pa se na plošči pojavlja še ena legenda slovenskega ročka, in sicer Andrej Konjajev, ki je prav tako kot Frenk igral pri skupini Izvir. Nagradno vprašanje: Povejte vsaj eno pesmico iz predstavljenega albuma! Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj.
Dvakrat na leto po 30 ton
Na osnovni šoli Medvode že leta in leta učenci zbirajo star papir
Medvode, 25. septembra - Minula sobota na osnovni šoli Medvode ni bila navadna sobota. Nanjo so se učenci in starši pripravljali že nekaj časa. Bila je to ena tistih sobot, ko so kar na območju celotne občine otroci oziroma učenci in njihovi starši naložili zbrani papir v avto in ga odpeljali v šolo. Tam pa so učiteljice skupaj z učenci skrbno beležile posamezne zavitke in imena prinašalcev ter razrede, iz katerih so bili posamezni prinašalci in njihovi starši.
Marjeta Jamnik, razredničarka 3. razreda: "V akciji sodelujejo učenci s starši iz vseh razredov osnovne šole Medvode."
učiteljice niso dvomile, da tudi tokrat po končani akciji oba zabojnika ne bi bila polna. "Akcija je že tako poznana in uveljavljena na naši šoli in poznana med občani Medvod, da v njej sodelujejo praktično vsi v občini. Učenci in razredi med seboj seveda tekmujejo, saj na ta način zberejo denar za izlet, ekskurzijo, za krožek, za različne pripomočke pri pouku oziroma pri tej ali oni šolski dejavnosti," nam je malo pred koncem akcije pripovedovala učiteljica Marjeta Jamnik, razredničarka tretjega razreda na šoli.
Šola Medvode, ki bo 11. oktobra letos proslavila 20-letnico delovanja, pa je tudi sicer med tistimi šolami na Gorenjskem oziroma v Sloveniji, kjer akcija zbiranja starega papirja poteka že vsa leta neprekinjeno. To je nedvomno
Med sobotno akcijo so od 8. do 13. ure v šoli Medvode učenci s starši zbrali okrog 32 ton starega papirja.
Pihalni orkester Alples Železniki
Pihalni orkester Alples Železniki je glasbena skupina, ki je vsaj enkrat na leto gost na srečanju v Besnici. Včasih pridejo godbeniki v Besnico tudi dvakrat na leto, na primer na tekmovanje harmonikarjev in na septembrski semanji dan. Tako je bilo tudi letos, ko so
nastopili na desetem gorenjskem prvenstvu harmonikarjev in v začetku septembra na semanjem dnevu. Na semanjem dnevu v Besnici, kjer je program pripravilo Turistično društvo Besnica, pa je poleg Pihalnega orkestra Alples Železniki nastopil tudi Alfi Nipič.
Zaradi tekmovanja med razredi vsak paket stehtajo.
Tako kot ob prejšnjih zbiralnih akcijah se je tudi sobotna začela ob 8. uri zjutraj. Dva petnajs-totnska zabojnika sta bila pripravljena zjutraj za tokratne prinašalce papirja. Čeprav 30 ton ni  ravno  zanemarljiva teža,
tudi razlog, da že nekaj časa ob dveh akcijah na leto zberejo prek 60 ton starega papirja. Minulo soboto so ga zbrali prek 32 ton; dva polna kontejnerja. Podobno pa je bilo tudi spomladi.
• A. Ž.
Pihalni orkester Alples Železniki
ZA GORENJKE IN GORENJCE!
|E4 CIR DOBRE GLASBE!!!
Salamon d.o.o., C. 24 Junija 23, 1532 LJUBLJANA
Nagradni kviz GORENJSKEGA GLASA in PROMONTANE
Katera gora je na fotografiji?
V treh torkovih številkah Gorenjskega glasa bomo objavili fotografije in delni opis gorenjskih gora, vaša naloga pa je, da uganete, za kateri vrh gre in nam čimprej pošljete kupon z odgovorom. Pokrovitelj kviza PROMONTANA z dobro založenimi trgovinami z alpinistično, planinsko in pohodniško opremo v Kranju, na Bledu, v Domžalah in v Ljubljani je za reševalce nagradnega kviza pripravil lepe nagrade. Dvakrat bomo na vmesnih žrebanjih ob ponedeljkih izžrebali po 1 nakup v Promontani v vrednosti 10.000 SIT in po 5 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Na zaključnem žrebanju v petek, 12. oktobra 2001, pa bomo izmed vseh prispelih kuponov izžrebali naslednje nagrade: 1. nakup
v Promontani v vrednosti 20.000 SIT, 2. izlet Gorenjskega glasa za eno osebo in 18 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Danes objavljamo drugo fotografijo, ki predstavlja goro, visoko 2520 metrov, ki je s svojo mogočnostjo prepoznavna iz Ljubljanske kotline.
Podatek, da je slika nastala na vrhu Grintovca, vam bo olajšal ugibanje. Izrezane kupone z odgovorom pričakujemo na dopisnici (velja tudi nalepljen na karton velikosti dopisnice, če ga boste oddali osebno) na naslovu Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 124, 4001 Kranj in v trgovinah Pro-montane.
Izžrebanci na prvem žrebanju: nakup v Promontani za 10.000 SIT -
Domen Žun, Fužine 5, Gorenja vas, naglavni trak Gorenjskega glasa ->. AnaVirc, Vrečkova 3, Kranj, Dragica šturm, Log 3, Železniki, Jerca Sodja, čeplek 11,
Cerkno, Diana Vidic Brajnik, Rib-no - Triglavska 10, Bled in Žan Grabeč, Jama 41, Mavčiče. Čestitamo I
Izrezane kupone z odgovorom pričakujemo na dopisnici (velja tudi nalepljen na karton velikosti dopisnice, če ga boste oddali osebno) na naslovu Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 124, 4001 Kranj in v trgovinah Promontane.
Nagradni kviz GORENJSKEGA GLASA in PROMONTANE
Kupon št.2
Gora na fotografiji je.............................................
Ime in priimek ...................................................
Naslov............................................................
do
/:w\ Igrajte nagradno igro W DALLAS R ECO RDS
Nagradno vprašanje: Avtor projekta "Sonce moje" je? Nagrada: 2xCD zgoraj omenjenega avtorja.
Nagrajenca: Al HINA kosmai   PRI MKOv, (. revolu< ije «. Jesenice; mik.ia su 111 in. Sp. i ipnka $8, Kamna Gorica
DALLAS MUSICSHOP,
Plava Laguna - atrij (ex DotsShop), Dunajska 48, Ljubljana, 01 431 9009, Dallas music shop, Rimska 14, Ljubljana, 01 252 4186
Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova L, 4000 Kranj do četrtka, 4. 10.2001,
'. pripisom /.i D.ill.i', ri;,< ords.
Torek, 25. septembra 2001 MALI OGLASI / infO@g-glaS.Si _GORENJSKI GLAS * 25. STRAN
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul.J. Šmida 15, H 580-60-26 122,1
ROLETE, ŽALUZIJE, ZUNAJA SCREEN SENČILA za strešna okna izdelamo in montiramo. Dodatna ponudba -vgradnja elektro motorjev. It 017365-12-47, 041/334-247, RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Notranje gorice _ ,3,88
ZAKLJUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminatov in pleskarska dela. Slavko Markotič.s.p., Sus-ka c. 28, Šk. Loka, V 513-40-83, 041 /806-751 ,3292
Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. It 041/622-946, Babic Miloš sp., Begunjska 9, Lesce ,3539
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. It 01/839-4614, 041/680-751, Adrovič in Comp., Jelovška 10, Kamnik ,3674
SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo lnox pločevine - odpravi kondenz in črne madeže. Barvne fasade, napušči. V 041/815-670, Ahej Anita,s.p., Šentiljska 15, Maribor ,3933
TOK - Telefon Odvisnosti Kranj
04/23-26-928
Vsako sredo od 17.00-19.00
SELITVE, HITRI PREVOZI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, HITRO IN UGODNO! V 041/737-245, 041/358-055, Brce Tadej sp., J. Platiše 11, Kranj ,4002
NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, SVETOVANJE. V 2312-722, Larix, Anjuta Lazič.s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj
Kompletne selitve in prevozi pohištva, opreme, klavirjev, kombi prevozi, prevozi v tujino. B 041/686-978, Čeh Željko s.p., A.Bitenca 114, Ljubljana 14782
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. V 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica ,48,2
STANOVANJA
STANOVANJA PRODAMO KRANJ CEN-TER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, BLED lepo 2 ss, 53m2/IV., vsi priključki, pogled na Triglav, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118
KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10120
PIA nepremičnine
podružnica Šk. Loka, Kapucinski trg 13
tel.: 5060-300 P.E. KRANJ. Zoisova 1, teL: 201-27-19
www.pia-nepremicnine.si/
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon,
10.1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preure-jenov3ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055
RADOVLJICA okolica oddamo opremljeno
I ss, vsi priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/782-035     . i3084
KRANJ - Zlato Polje, prodamo večje 2 ss, CK-etažna, CATV, tel, 1. nadstr., 70 m2. PIA NEPREMIČNINE V 201-27-19 13440
KRANJ center prodamo deloma adaptirano meščansko stanovanje, 85 m2, možnost nakupa garaže, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-
632 13770
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse inf. na V 596-17-31 13989
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena,
13.2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in WC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 14013
KRANJ prodamo garsonjeri v izmeri od 33,5 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19,041/722-632 14312 1_
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina
II sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, atrij+balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00, 041/333-222 14514
STANOVANJA ODDAMO delno opremljeno 1 ss, 46 m2/lll., vsi priklj., balkon, letno predplačilo, 560.000 SIT. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222
PLANINA: v stolpnici prodamo 2ss, 63m2, 11,7 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo garsonjero, 22m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ- OKOLICA: prodamo 1ss, 37 m2, opremljeno, takoj vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE
telefon: 04/2365 360, 2365 361
I MLAKA PRI KRANJU! Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda
I na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vselji-
I vo konec septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj velikosti od 57 m2, pa do 101 m2. Večja stanovanja
I v dveh etažah cena ugodna! - BREZ PROVIZIJE!
I KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromešcanski niSi prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I.
I nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v maosardi; gar-
| sonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
I CERKLJE prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 14,5
I m2+2,5 m2 kleti, lepo adaptirana, takoj vseljiva, kuhinjska
I "Prema v ceni, za 4.900.000 SIT.
I ŽELEZNIKI kupimo dve garsonjeri, za znani stranki. Plačilo
I '«oj! Cena do 4,5 mio SIT za enoto.
! PR.^0V0R Prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi
I priključki, I. nadstropje, takoj vseljivo, cena po dogovoru.
I 57AinJ' ^"'M P'odamo novejše enosobno stanovanje,
■ -».10 itt, H. nadstropji, nizek blok, CK, toplovod, KATV, ta-I K0J vseljivo, cena 10.462.500 SIT.
■ KRANJ"SAVSKA C- prodamo lepo, obnovljeno, enosobno i stanovanje, 52 m2, vsi priključki, I. nadstropje, vseljivo po I dogovoru, za 9.588.000 SIT.
i I^ri m*^C'ftoiam dvosobn° stanovanje, 61,60
I mi, ik, IV. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 13.197.600
! K " VMJAVCevA prodamo lepo dvosobno stanovanje,
1 £    ^ ° n<Mje"0'CK'TEL" ™k° PritHcje, so č-
I na lega, cena po dogovoru.
J ™j'PLANINA UGODNO prodamo dvosobno stanovanje,
I 0,50 m2, zastekljen balkon, I. nadstropje, nizek blok vse
, ijivo konec oktobra, za 11.250.0O0 SH. mK**
I KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje z atri-
| jem, 60,10 m2, vsi priključki, lepo urejeno, vseljivost in
I cena po dogovoru.
! K \l^k prod3mo lepo'dvosobno stanovanje,
I «,70 m2, m. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon,
■ vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - J.PLATlSE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,50 m2, v VI. nadstropju, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru, za 16.800.000 SIT.
JESENICE - TITOVA prodamo trisobno stanovanje, 62 m2 + 2x klet, 1. nadstr., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za 9.427,680,00 SIT.
KRANJ - ŽUPANČIČEVA prodamo štirisobno stanovanje, 95 m2, v celoti adaptirano, z vsemi priključki, I. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 18.595.500 SIT.
KRANJ - PLANINA I prodamo mansardno, trisobno stanovanje z dvema kabinetoma, 77,60 m2, CK-na plin, TEL., vseljivo po dogovoru, za 16.875.000 SIT.
HIŠE
KRANJ - ČIRČE na parceli 922 m2, prodamo lepo, novejšo, enodružinsko hišo, vsi priključki, dva balkona, zimski vrt, savna, velika dnevna soba, garaža, vseljiva najkasneje aprila 2001, cena 62.300.000 SIT.
V0K0UC1 KRANJA, CERKELJ, PREDDVORA, TUPALIČ,... kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT.
KRANJ - STRAŽIŠČE na parceli 411 m2 prodamo dvostano-vanjsko hišo, cca. 120 m2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, za 28.125.000 SIT.
KRANJ - VISOKO prodamo pritlično hišo, adaptirano pred 5. leti, na 725 m2 zemljišča, CK-je, vseljiva po dogovoru, za 23.52O.0OO SIT.
ZG. BITNJE - na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK - kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.320.000 SIT.
KRANJ - OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo z bazenom, na parceli cca 1500 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru.
TRŽIČ - CENTER ugodno prodamo hišo v fazi adaptacije, cca. 150 m2 stanovanjske površine, brez zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru.
AMBROŽ POD KRVAVCEM prodamo zazidljivo parcelo za vikend, v izmeri 494 m2, za 6.768.000 SIT.
ČIRČE: etaža hiše, vrt, garaža, prodamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 1- prodamo urejeno 2ss, 59 m2, predelano v 2,5ss, cena 12,8 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA: v nizkem bloku prodamo 3ss, 77 m2, 2.nad., FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo enosobno stanovanje z atrijem. FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198
PLANINA 3: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ- KUPIMO GARSONJERO, do 2. nad., gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE.. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA: kupimo 2,5ss, možna menjava z 2+2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
RADOVLJICA: kupimo 1ss, zaželjena Cankarjeva. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA: KUPIMO 1SS IN 2SS za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ODDAMO: PLANINA 1- družini ali študentom 4ss, 94 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
NAJAMEMO: enosobno in dvosobno stanovanje za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PRIMSKOVO: ODDAMO urejene poslovne prostore 2 x 22 m, ločen vhod. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
JESENICE OKOLICA - KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. POS-ING 04/ 586 31 50 (vvww.posing.si)
JESENICE REVELOCIJA TRISOBNO STANOVANJE 69 M2, VSI PRIKLJUČKI, NIZEK BLOK, DELNO RENOVIRANO, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.pos-ing.si)_
JESENICE    BOKALOVA TRISOBNO STANOVANJE Z BALKONOM 73M2, V CELOTI ADAPTIRANO, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 10,3 MIO SIT. POSING 04/' 586 31 50 (www.posing.si)
JESENICE KEJŽARJEVA NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE 58M2, BALKON, VSI PRIKJUČKI, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
Zg.Gorje: j,hiš# renovirana ,cca 100m2 stanovanjske površine,spodnji del etaže.vsi priključki,manjši vrt,sončna lokacija ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-Rakovica: - hiše, spodnja etaža, 80m2 stan. površine,vsi priključki, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ - Nazorjeva: Prodamo 2SS, IV.nad, 54m2,vsi priključki. Cena po dogovoru ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
RADOVUICA-Kolodvorska: 3SS 70m2 + 160m2 poslovnih prostorov, renovirano, 3 parkirna mesta. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KAMNIK: Dvosobno stanovanje s kabinetom, popolnoma obnovljeno, v več stanovanjski hiši, vsi priključki,lastna CK na plin, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
JESENICE: Prodamo več 2SS in 3SS na različnih lokacijah. Možna tudi menjava za manjše stanovanje. Cene zelo ugodne. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1SS, I.nad, 33,70m2,vsi priključki,takoj vseljivo. Planina III: 1SS IV.nad. 42 m2, zelo lepo, vsi priključki takoj vseljivo. Planina II : 1SS, pritličje,38m2,vsi priključki prodamo ali menjamo lokacija Zlato polje. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661
KRANJ- PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS,IV,60m2 vsi priključki,takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661
Prodamo: KRANJ, Drulovka - 1G 33,5 m2 v 2.nad., mansarda, balkon, cena ■ 8,9 mio SIT, Planina I - 1 G 21 m2 v 11.nad. za 6,7 mio SIT, 1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena ■ 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina I -1 SS 41,5 m2 v pritličju za 9,5 mio SIT, 2 SS 60 m2 v pritličju z atrijem, cena =13,7 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena - 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina I -1 SS 40 m2 v 2.nad., zadnje nadstropje, vsi priključki, cena - 11,2 mio SIT, 2 SS + K 52 m2 v 2.nad., cena - 13,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Šorlijeva - 3 SS 74 v 5.nad. za 17,7 mio SIT, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v l.nad., nova CK na plin, cena = 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena =11,5 mio SIT, 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena - 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, 2 SS + K 78 m2 v 3.nad., krajna lega, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 2021 353, 202 25 66
UMA
( več kot plesna šolaj
V Kranju, Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah
Informacije, vpis te!.:
04/25-15-000, 041/611-000
UČENCI - DIJAKI - ŠTUDENTJE
NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNEGA OGLASA ZA NAKUP ALI PRODAJO KNJIG. Pošljite nam Izpolnjen kupon.
Priimek In ime, telefon: Besedilo oglasa:
Oglasite se ali pokličite
TAL
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
VOZILA
Prodamo: TRŽIČ, Preska - 1 SS 47 m2 v 1nad., popolnoma obnovljeno, cena - 9,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - 1 G v hiši 3 km iz Kranja, 3 SS na Zoisovi, 4 SS s celotno opremo na Drulovki, Primskovo 1/2 H s celotno opremo in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOROŠKA BELA prodamo lepo, takoj vseljivo, dvosobno stanovanje v izmeri 51 m2, Hrušica 3SS 78m2, Mojstrana 2SS 56m2 z garažo, Jesenice 2ss 58m2 Cesta revolucije, 58m2 Tel.:(04) 5 745 444
ODDAM GARSONJERO na Planini 7 v najem, tr 202-60-88 14526
V Medvodah dam v najem STANOVANJE v izmeri 70 m. »01/36-14-735 um
SP. Gone 2ss opremljeno stanovanje, CK satelit, balkon. « 0038551218994 uzes
Oddam pritlično 3 sobno in podstrešno 3 sobno stanovanje v hiši. V 232-82-73
PLANINA , 2 ss (60 m2), obnovljeno, ugodno, cena 13 mio SIT. PLANINA II11,5 ss (54 m2), cena 12,2 mio SIT. IT 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine i48oi
NAZORJEVA, 2 ss (50 m2), visoko pritličje, obnovljeno, ugodno prodamo. V 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine
FRANKOVO NASELJE, eno sobno (41 m.2), 3 nad/4, priključki, lepo, cena 10 mio SIT, prodamo. IT 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine i4803
Skofja Loka - Podlubnik, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 52 m2, vsi priključki. V 50-60-300, P.I.A. Skofja Loka
14817
SKOFJA LOKA - NOVI SVET, prodamo dvosobno stanovanje 45 m2, 3.nadstropje, ogrevanje z kaminom, tr 50-60-300, P.I.A. Skofja Loka i48ie
Starejša oseba vzame v najem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, brez opreme. V 040/352-432 14883
TOVORNA VOZILA
Ugodno prodamo KANGOO EXPRESS Furgon 1.4,1.98. 278-00-11, 278-00-12, RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 14818
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tr 50-50-
500 14490
Prodam 4 GUME 155/70 R 13 profila 5 mm za 7000 SIT. tr 531 -23-74 14762
Prodam 2 rabljeni ZIMSKI GUMI 165/65-13 M+S. V 204-68-22 14774
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 4
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, ft 20426-00,041/668-288 s
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c 1, Skofja Loka (bivša vojašnica). V 5134-148, 041/632-577 6248
Prodam avto BMW 316,1.86, rdeče barve, registriran celo leto. V 041/231-054, 031/398-926 13939
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 97, registriran do 5/02, prvi lastnik, kov. modra barva, 5 vrat, 75000 km, radio, servisiran, lepo ohranjen, garažiran, prodam, S1 041/644-991 14009
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS/TOP-K 1.96, reg. do 4/02, kov. srebran barva, klima, ABS, el. paket, ALU platišča, servo volan, radio, spojler, 4 vrata, ugodno prodam. » 041/644-991 14010
ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE, VSA OPREMA, CENA 2.350.000 SIT . AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ,TEL: 23 32 850
R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 390.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850
FIAT PUNTO, LETNIK 96, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 850.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850
PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.650.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850
MATIZ 800, LETNIK 98, SERVO VOLAN, EL STREŠNO OKNO CZ, ES, RDEČE BARVE, CENA 850.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL 23 32 850
ALFA 156 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO, VSA OPREMA, CENA 3.400.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEK: 23 32 850
FORD MONDEO 1.8 TDI, LETNIK 2000, VSA OPREMA, CENA 2.650.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL: 2332 850
MPGflhTflR
■H Cl 8"!tov Pup'Otnik 10, NAKLO
J Tel ./Fax: 04/25-71 -035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH «^
BLAŽILCEV vMONROEF
GLAS
FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850
PASSAT 1.8 GL KARAVAN, LETNIK 92, KLIMA , OHRANJEN, CENA 850.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332850
AUDI 100 2.6 V6, LETNIK 1992, KLIMA, ABS, STREŠNO OKNO, ES..., MALO POŠKODOVAN OD TOČE CENA 1.160.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 850
FIAT BRAVO 1.4, LETNIK 1995, REGISTRIRAN DO 02/02, CZ, ES, SERVO, RADIO, VOLAN IN SEDEŽ NAST. PO VIŠINI. CENA 1.150.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 850_
FIAT BRAVO 1.6 16V, LETNIK 1996, MET-ALIK MODRE BARVE, ES, CZ, AIR BAG, SERVO, MEGLENKE, CENA 1.330.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850
LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459
Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina; 71 m2, tnsobno, 1. nadstropje, starejši blok, delno adaptirano, klasično ogrevanje, mirna lokacija Cena: 11,8 mb SIT (105.000 DEM). PS00624MA-KR
KRANJ - Planina I; 37 m2, enosobno, 2 nadstropje, nizek blok, balkon. SV lega, neopremljeno, takoj vseljivo. Cena: 10,5 mio SIT (93.000 DEM) PS00551MA-KR
KRANJ - Planina I; 59 m2, dvosobno, pregrajeno, 7. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena: 17,5 mio SIT (115.000 DEM) PS00644MA-KR
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10 nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,1 mio SIT (143 000 DEM). PS00433JN-KR
KRANJ - Planina II; 29 m2, garsonjera, 5. nadstropje, ločena kuhinja, balkon, pogled na hribe, ugodno. Cena: 8,5 mio SET (75000 DEM). PS00646MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5 nadstropje, dobra lokacija, končni blok, pogled na jug, takoj vseljivo. Cena: 16 mio SIT (142 000 DEM). PS00630JN-KR
KRANJ - Planina II; 64 m2. dvosobno, 2. naetetropje, nizek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PS00575MA-KR
KRANJ - Planina III; 43 m2, enosobno, 3. nadstropje, adaptirano, neopremljeno, vzhodna lega, Cena: 11,6 mio SIT (103.000 DEM). PS00539JN-KR
KRANJ - Šorlijevo naselje, 74 m2, trisobno, 5. nadstropie, V lega, lepa, mirna tega, takoj vseljivo. Cena: 16,9 mio SIT (150 000 DEM). PS00532MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 62 m2, trisobno, adaptirano, CK-plin. 4. nadstropje, odlična lokacija Cena' 16,4 mio SIT (145.000 DEM) PS00642JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 1 nadstropje, velik balkon, sončna lega. CK - plin * etektnka. Cena: 15,8 mio SIT (140.000 DEM) PS00523MA-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, 2. nadstropje, CK. Cena: 15,4 mio SIT (137,000 DEM). PS00540JN-KR
TRŽIČ - Ravne. 36 m2, enosobno, 1. nadstropje, nizek blok, SV lega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 6,6 mio SIT (59 000 DEM). PS00515MA-KR
TRŽIĆ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki Cena: 16,4 mio SIT (145.000 DEM) PS00643MA-KR
LESCE - Hrase. 30 m2, obnovljena garsonjera, pritličje večstanovanjskega objekta, brez balkona Cena: 6.2 mio SIT (55.000 DEM). PS00638MA-KR
LESCE - Hraše, 60 m2. obnovljeno, dvosobno, 1. nadstropje, balkon, etažna CK Cena: 9,6 mio SIT (85.000 DEM). PS00639MA-KR
LESCE - Hraše; 80 m2, obnovljeno, trisobno, 2. nadstropje, velik balkon, etažna CK. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PSO0637MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp, 86 m2, trisobno, delno opremljeno, 7. ^ladstropje. takoj vseljivo, 1/2 teta predplačila, ODDAMO Najemnina: 73.320.00 SfT/mes. 1650 OEM) OS00634MA-KR
POSESTI
KRANJ - Vodovodni stolp; 130 m2, starejša, enodružinska, popolnoma adaptirana, podkletena, vrt, garaža, CK-plin, dobra lokacija. Cena. 37,2 mio SIT (330.000 DEM). PH00621 MA-KR
KRANJ - Drulovka, 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki Cena: 31,6 mio SIT (280,000 DEM). PH00620MA-KR
GOLNIK; 171 m2, atrijska hiša, lahko dvodružinska, 15 let, mirna lokacija, parcela 367 m2. Cena: 39,5 mio SIT (350.000 DEM). PH00594JN-KR
PODNART - okolica; 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vseljiva Cena. 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PH00623JN-KR
BLED - okolica; 240 + 90 m2,8 let stara hiša z delavnico, parcela 1373 m2, sončna lega, zeleni pas, razgled, mirna okolica, vseljiva, lahko dvodružinska. Cena: 39,5 mio SIT (350 000 DEM). PH00617MA-KR
KRANJ - za nebotičnikom; 15 m2, prodamo garažo v garažni hiši. Cena: 1,8mioSIT06.000 DEM). PG00641MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9.6 mbSrT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR
PODREČA. 1.200 m2, ravna, ozka, sončna, mirna lokacija, brez spremembe namembnosti. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM), PZ00579JN-KR
ZG, BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98,000 DEM). PZ00586JN-KR
APNO, 470 m2, vikend parcela, obrobje vikend naselja, lep razgled. Cena 9.900,00 SIT/m2 (70 DEM), PZ0O577MA-KR
ZBUE, 818 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, ob gozdu, voda na parceli, elektrika pri sosedu Cena: 12,6 mio SIT (112.000 DEM). PZ00537JN-KR
KOMENDA; 830 m2, sončna, plačana sprememba namembnosti, mirna lega, zeleni pas, vsi priključki. Cena: 9,4 mio SIT (83.000 DEM), PZ00351MA-KR
TRŽIČ; 1971 m2, v hribu, sončna, primerna za vikend, odlična lokacija. Cena: 6,2 mio SIT (55,000 DEM). PZ00611JN-KR
PODLJUBELJ; 800 m2, čudovita, sončna parcela, lahko dostopna lokacija Cena; 6 200,00 SIT/m2 (55 DEM) PZ00157MA-KR
KUPIMO
GORENJSKA; na mirni, po možnosti sončni legi kupimo novejšo ali starejšo enodružinsko hišo, potrebno adaptacije ali za nadomestno gradnjo, lahko tudi manjši vikend z možnostjo komfortne ureditve.
Irena obkroži -GORENJSKI GLAS nagradi
Med kraji, kijih vsako leto vključimo v programe GLASOVIH IZLETOV, je tudi Arboretum Volčji potok, kjer je nastala ta fotografija. Kdor SAM SEBE prepozna v enem od (nagradnih!) krogcev na fotografiji, ga čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri KADARKOLI do 31. decembra 2003 tistemu, ki se prepozna v krogcu. Le malenkost morate storiti za to: do vključno PETKA, 28. septembra, pokličite uredništvo GORENJSKEGA GLASA, telefon 04/201-42-00, ki Vam je na razpolago neprekinjeno 24 ur dnevno, ter poleg Vaših podatkov povejte tudi, kdaj smo Vas v Arboretumu fotografirali.
GLASOVI IZLETI
Bliža se čas martinovanj
Medtem ko Gorenjke in Gorenjci že občudujemo zelo zgodaj zasnežene vršace, je na Primorskem v polnem teku letošnja trgatev. Ta petek, 28. septembra, se bodo na povabilo občine Brda in Radia Sora trgačem v Goriških Brdih pridržili tudi gorenjski župani. Za vinogradnike je vsakoletni praznik II. november, god Sv. Martina - in vsako leto so marti-novanja čas, ko si skoraj vsak skuša najti nekaj prostega časa za veselje ob dobri vinski letini. GLASOVI Martinovi izleti bodo tudi letos - prvega Vam ponuja prevoznik Janez Ambrožič ZI-DANK iz Zgornjih Gorij prav na najbolj 'Martinovo' vesel dan, v soboto, 10. novembra.
Izlet bo v Mursko Soboto, posebna gostja murskosoboškega martinovanja v hotelu Diana bo Simona Weiss. Organizatorji zagotavljajo prvovrstno zabavo: Martinovo večerjo; krst letošnje-
ga mošta; gosjo ragu juhico točno opolnoči. Ker je treba združiti prijetno s koristnim, bo popoldan možno poskrbeti za zdravje v hotelskem bazenu s termalno vodo. Martinova izletniška relacija: Zgornje Gorje - Bled - Lesce -Radovljica - Kranj - Skofja Loka -Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš - Murska Sobota.
Vahtanje v Dornberku
VDornberku bo firma VIN DO R v soboto, 3. novembra, pripravila Vindorjevo vahtanje. Z njim obujajo staro tradicijo praznovanja ob zaključku trgatve in Vindorjev program vključujemo v GLASOV Martinov IZLET. Degustacije vin bodo v treh dornberških vinskih kleteh: Pri profesorjevih (družina Paulica), Pri Vrhouščevih (družina Rijavec) in Pri Bercetovih (družina Berce). V vsaki kleti imajo po nekaj pravih primorskih posebnosti. Degustacijam bo sle-
dila 'večerja kot v starih časih' na Bercetovi domačiji, po večerji bo nastopil Dornberški fantovski zbor, Vipavska folklorna skupina in operni pevec Marko Kobal z opernimi arijami, v katerih je opevano vino. V zadnjem dejanju Vindorjevega vahtanja bo glavno vlogo imela harmonika. Izletniška relacija bo Jesenice - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj -Skofja Loka.
V Terme 3000 gremo 20. oktorbra
Z avtobusnim prevoznikom Martinom Frelihom bo GLASOV IZLET v Terme. 3000 v Moravcih v soboto, 20. oktobra.
Relacija: Žiri - Gorenja vas - Poljane - Skofja Loka - Kranj (če bo več prijav, z 'ovinkom' skozi Šenčur in Cerklje do Komende). Postanek med vožnjo z Gorenjske v Pomurje bo v Polzeli (ugoden nakup zimskih in vseh drugih nogavic!).
0" "
tik?
Caka te v centru
^ <5£> (3>
(Š5*> <g)
Nokia 3310
paket SIMBOL
Nokia 3330
paket SIMBOL
arilo
J oy stic k
za igrico Snake
cena aparata Nokia 3310/ 3330		klici znotraj Si.mobil omrežja med Prijatelji*
1	2.500	5
		
3.500 6.000 7.000 9.500
klici znotraj Si.mobil omrežja
15 15 15
klici na fiksno in druga
mobilna omrežja v Sloveniji (čas nižje tarife)
20 25 30
naročnina
3.000 1.000 1.000
V šestih Si.mobilovih centrih vas ob nakupu mobilnega telefona čaka ekskluzivno darilo: jovstick za še zabavnejše igranje igrice Snake! A nikar ne razmišljajte predolgo: naša ponudba velja od 22.9. do konca oktobra 2001 oz. do razprodaje zalog. Vse dodatne informacije dobite na www.simobil.si in 080 40 40.
* Cena velja za klice največ treh izbranih Prijateljev. / ** Minimalna poraba je 2000 SIT na mesec. / *** Minimalna poraba je 1000 SIT na mesec. / Minimalna poraba vključuje uporabo Si.mobilovih storitev v Sloveniji. Priključnina: 2380 SIT. Čas nižje tarife: od ponedeljka do petka od 19:30 do 7:30 ter ves
dan ob sobotah, nedeljah in praznikih. Čas višje tarife: od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:30. Cene veljajo za minuto pogovora, so v slovenskih tolarjih, vključujejo DDV in veljajo do preklica. Ponudba velja ob sklenitvi naročniškega razmerja za 24 mesecev.
vedno zame.
simobil
Si.mobil centri
Ljubljana, Šmartinska 134b / Mestni trg 19 / Maribor, Glavni trg 17b / Celje, Stanetova ulica 5 / Kranj, TC Globus, Koroška cesta A / Koper, Pristaniška ulica 3
V Ljutomer že 13. oktobra
'Martinovanje pred Martinom' bo v Ljutomeru že v soboto, 13. oktobra. Podrobnosti naslednji teden, relacija GLASOVEGA IZLETA bo (zanesljivo) Radovljica -Kranj - Skofja Loka - Smlednik -Vodice - Mengeš; če bo vsaj pet prijav iz jeseniške in žirovniške občine, bo začetek na Jesenicah oz. v Žirovnici.
Prijave:
24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Ze ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih prcdstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
DOBER IZLET
V Muenchen na Oktoberfest
V rubriki GLASOV DOBER IZLET v sodelovanju z JEREB, d.o.o., iz Lučin vabimo na OKTOBERFEST največji praznik zabave in piva. Nudimo vam tudi priložnost za nakupe in zabavo, in sicer v torek, 2. oktobra, po izjemni ceni 5.500 tolarjev na osebo, ki vključuje prevoz, vodenje in nezgodno turistično zavarovanje. Cena 5.500 SIT pa velja izključno za naročnike in naročnice Gorenjskega glasa, z družinskimi člani; za nenaročnike pa je cena izleta 6.100 SIT.
Odhod avtobusa je iz Ljubljane ob 3. uri zjutraj. Vstopite lahko tudi v Škofji Loki in Kranju. ,
Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: JEREB, d.o.o., tel., faks: 04/51-57-110, 51-21-773, 041/833-088.
S ZNOVA
novi c nxi c ■tfillM^.ll
i ŠOLA GOLFA!
V mesecu oktobru organiziramo šolo golfa na vadišču na Brdu, 20 ur prakse, 5 ur teorije s pridobitvijo dovoljenja za igro.
Informacije: 031 328-406
FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850_
ALFA 146 1.6 TS, LETNIK 98, SREBRNE BARVE, KLIMA, CZ, ES, SERVO, CENA 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL 23-32-850
HYUNDAI COUPE 2.0 TOP-K prva lastnic a. 1.97, rdeča barva, 58000 km, redno servisiran, reg. do 6/02, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16"izpuh..)alarm, garažiran, ohranjen, prodam. iT 01/72-16-221 14011
MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. V 041 /644-991 m012
Prodam GOLF II 1.3 benz, I. 88, bele barve, zelo ohranjen, reg. 4/02, 270.000 SIT. Tt 031/521-535, 041/860-154 14443
ALFA ROMEO 155 1.8 TS, I. 93, reg. do 7/02, kovinsko zelena barva, vsa opre-ma+dodatno spojler, ugodno, 490.000 SIT, prodam. Tt 041/644-991 14550
Prodam R 5 TOP FUN, 5 vrat, rdeče barve, reg. 29/12, I. 93. Tt 041/283-900 14757
WV PASSAT 1.9 TDI, I. 97, 110 KM, avtom, klima, ABS, cena po dogovoru. tr 25 91-318,041/341-567 14769
Prodam LADO NIVA karamboliran, stara 5 mesecev. Tt 031/605-072 14772
Prodam CLIO 1.2 RN, I. 91, kovinske barve, reg. 8/02. tr 041/39-39-73 uzea
Ugodno prodamo MEGANE COUPE 2,0 16 V, 1.98, GOLF KARAVAN CL 1.8, I.96, TVVINGO 1.2, 1.97. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po Tt 278-00-11 ali 278-00-12, RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje hsm
AVTO AS d.o.o., Polica 2, Naklo - Odkup, prodaja rabljenih vozil, uredimo prepis, možno takojšnje izplačilo. tr 041/404-960, 257-20-92 14820
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
Aj-|_gfej!Bs> 04i 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
> Internet: www.rad	...........^ iotop.net
	
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041 ./634-^7
KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. -
POGREBNA SLUŽBA
vsak dan od 6. do 14. ure
Tel.: 04/59-71-330
Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
KOMUNALA RADOVUICA
telefon 531-5411, 531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 041/655-987 '
LOŠKA KOMUNALA, d.d., SKOFJA LOKA
Kidričeva c 43/a, Skofja Loka
°d ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o.,
GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
J1°J?JAV0 0SMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
Prodam JUGO 55 coral, 1.89, reg do 4/02. Tt 58-02-049 ali 040/37-38-36
SUBARU LEGACY 1.8 GL 4 WD KARAVAN, I. 91, 5 vrat, HYUNDAI PONY 1.3 LS, I. 90, limuzina reg. 8/02, SUZUKI MARUTI I. 96, reg. 2/02, FIATTIPO 1.8 IE GT, I. 93, reg. 4/02. MOŽNA MENJAVA AU KREDIT!
0 502-2000,041/630-754 14837
HYUNDAI H 100 3 sedežni KOMBI, I. 96, HYUNDAI H 100 6 sedežni kombi, I. 97, SUZUKI CARRY VAN KOMBI, nisilnost 655 kg, I. 96. MOŽNA MENJAVA ALI KREDIT, ft 502-2000,041/630-754 14838
VW GOLF III 1.9 D, 1.96, SUBARU JUS-TRY 1.3 GL 4 WD, 1.96. It 031/830-000 RONDO TRADE 14839
JUGO KORAL 55, L. 90, RENAULT MEGANE 1.6 RN, L. 96. Tt 031/830-000 RONDOTRADE 14840
SUZUKI VITARA 1.6 i, 1.91, FORD ES-CORT 1.6 CLX, 1.93. Tt 031/830-000 RONDO TRADE 14841
FIAT BRAVO 1.4 SX, I.98, HYUNDAI AC-CENT 1.5 GLS, 1.95. Tt 031/830-000 RONDOTRADE 14842
OPEL CORSA COMBO 1.4 i, I. 96, zastekljen, VW CADDY 1.4 CL, I.96, zastekljen. Tt 031/830-000 RONDO TRADE
FIATTIPO 1.4 SX, I.93, FIAT PUNTO 55 S, I. 95. Tt 031/830-000 RONDO TRADE
RENAULT 11 GTL, I. 86, OPEL ASTRA 1.6
1 CARAVAN, 1.92. Tt 031 /830-000 14845
LAGUNA 1.8 KARAVAN, I. 97, 1. lastnica, ABS, servisna, kot nova, 1.790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14847
TIGRA 1.4 16 V, I. 95, opečnato rdeča, klima, ABS, 2 x AB, ALU, elek. oprema, ugodno. AVTO LESCE 531-91-18 14S48
PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, I. 96, klima, ABS, 2 x AB, elek. oprema, 1.785.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14849
MONDEO 1.8 karavan, L. 94, met. zelen, reg. 7/02, ABS, servisna knj. ohranjen, 1.090.000 SIT. AVTO LESCE, 531-91-18
PANDA 4x4, 1.95, modra, 81000 KM, SERVISNA, 640.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14851
DUCATO 2.8 D, I. 99, 8+1 sedež, reg. 6/02, 2.880.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 14852
NUBIRA 2.0 karavan, I. 98, srebrna, klima, ABS, 2x AB, servisna, 1.520.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14853
MEGANE 1.4 I.96, zeleVi, reg. 5/02, AB, servo, DCZ, 1.120.000 SIT. AVTO LESCE
531-91-18 14854
KIA PRIDE 1.3 karavan, I 99, 33000 km, garancija, 1. last., 960.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_14855
TIPO 2.0 16 V, I. 93, srebrn, 75000 km, servisna, zelo ohranjen, 490.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 ' 14856
SCENIC 1.6,1.98, rdeč, 1. lastnica, servisna, 2 x AB, elek. oprema, 1.950.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_14857
PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, I. 94, ABS, 2 x AB, servisna, 1.290.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14858
ACCENT 1.5 gls, L.96, met zelen, klima, ABS, AB, 870.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18_14859
ODKUP RABLJENIH VOZIL, BREZ-PLAČNE CENITVE VOZIL. AVTO LESCE 531-91-18 14860
OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI_uaei
VECTRA 1.6,1. 91, reg. 12/01, prodam. Tt 041/853-020, popoldan 14882
Prodam R 5 I. 86, tehnično brezhiben, ugodna cena. Tt 041/740-687 14885
Prodam KOMBI IMV super 1600, vozen, neregistriran. Tt 041/745-803 14887
R5 CAMPUS PLUS, 1.90, 5 v, reg. do 4/02, zelo lepo ohranjen. Tt 041/787-050
14889
VW POLO 1.6, SERVO, I. 96, prvi lastnik, veliko opreme, izredno ohranjen. Tt 041 /928-886 14890
Prodam GOLF II, 1.3, letnik 1985, cena po dogovoru. Tt 041/293-703 14892
ZAPOSLITVE
Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) nudimo redno zaposlitev. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 13477
Terenskim ZASTOPNIKOM nudimo možnost zaposlitve z dobrim plačilom. Mladinska knjiga založba, Slovenska 29, Ljubljana Tt 041 /620-560 i3638
Redno zaposlimo več sodelavcev za zastopniško delo. OD nad 200.000 SIT in možnost napredovanja, tr 041/626-918, Mladinska knjiga, Slovenska 29, Ljubljana
BREZ TVEGANJA in stroškov ODLIČEN ZASLUŽEK. Ni akviziterstvo. Nudimo kredit. Tt 041/434-383, Vesna, 041/784-151 Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina 7, Kranj 14021
V restavraciji Homan, Mestni trg 2, v Šk. Loki, redno zaposlimo NATAKARJA, tt 041/635-162 14078
Iščemo OSKRBNIŠKI PAR za Erjavčevo kočo na Vršiču, tr 5866-070 Planinsko društvo Jesenice 14432
Iščemo KOMERCIALISTA za trženje na področju marketinga. Zaželjene izkušnje, Bookmark.d.n.o, Deteljica 3, Tržič, 592-45-60
ŠTUDENTKA išče resno honorarno delo, strežba in akvizitersvo odpade, tr 041 /338-809, Tamara 14339
Zaposlimo mlajšega DELAVCA za delo pri sitotisku-zaželjena poklicna izobrazba. Poskusno delo 3 mesece. Za razgovoer pokličite 0472332-917 ali 041/621-357, Signum,d.o.o., Podlubnik 154, Šk. Loka
MESARIJA KALAN
zaposli mesarja v predelavi mesa za v mesnico, mesarja sekata.
mlajšega delavca za pri uči te v in mlajšega delavca za čiščenje.
Zglasite se osebno v mesariji Kalan v Stražišču pri Kranju.
Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije, tr 515-44-40, TEHNOCAR d.o.o., Tavčarjeva 17, Skofja Loka 14719
Honorarno zaposlim POMOČNIKA oz. POMOČNICO z izkušnjami v kuhinji. Zainteresirani se lahko zglasite vsak dan od 9 do 10 ure v Restavraciji Mona Lisa, C.Jaka Platiše 17, Kranj. 14720
Iščem pisarniško delo (4-6 ur), aktivno znanje nemškega jezika. Tt 031/885-083
Redno zaposlitev nudimo sposobnim in komunikativnim ZASTOPNIKOM za ternsko prodajo, tr 041/513-664, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 14776
Iščemo MEHANIKA - vzdrževalca tovornih vozil. Tt 25-19-700, Grašič Anton s.p., Polica 5, Naklo 14781
Iščemo dekle za delo v strežbi v klubskem dnevnem lokalu v Kranju. Tt 041/754-956, Aero klub Gorenjski akrobati, Gradnikova 44, Radovljica 14788
Iščem dekle za delo v šanku v okolici Kranja, tr 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp.Bitnje 2, Žabnica i4soo
Za strežbo v piceriji iščemo natakarja -natakarico. Mateja Stare Hribar s.p., Koroška c.59, Kranj, Tt 236-13-02 i48oe
Iščemo mlajšo upokojenko za nego in pomoč starejši osebi. Tt 204-53-84 po 17 uri
Zaposlimo ELEKTROINŠTALATERJA . Elektroinštalacije, Bohinc Branko s.p., Pod-brezje 32, Naklo, tr 041/767-309 i482i
Redno zaposlimo več sodelavcev za zastopniško delo, nudimo stimulativni OD ter možnost napredovanja. Tt 031/320-553, Jancomm d.o.o., Retnje 54, Križe 14822
REDNO ZAPOSLITEV NUDIMO AMBICIOZNEMU VODJU SKUPINE S SVOJO SKUPINO ZASTOPNIKOV IN IZKUŠNJAMI V DIREKTNI PRODAJI, tr 031/320-553, Jancomm d.o.o., Retnje 54, Križe 14823
Iščem delo - ČIŠČENJE STANOVANJA, relacija Jesenice - Kranj. Inf. na Tt 531-23-23 od 8. do 20. ure 14825
Zanesljivega in ustrezno izobraženega NATAKARJA zaposlimo v gostilnici. tr 23-17-200, Begič d.o.o., Delavska c.21, Kranj
Razpisujemo prosto delavno mesto: Pomožni delavec za pomožna dela pri tisku in v skladišču - možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na naslov: Martinjak d.o.o., Jelenčeva 10, 4000 Kranj 14833
Iščem ZIDARSKO DELO. Delam kvalitetno in poceni, tr 041/589-597 14846
ZA DINAMIČNO DELO NA TERENU IŠČEMO ŠE NEKAJ NOVIH SODELAVCEM. ZELO DOBER ZASLUŽEK. IZPLAČILA TEDENSKA. MKZ, Slovenska 29, Ljubljana, « 031/419-889 14862
MLAJŠO NATAKARICO ZA DELO V PRIZNANEM BARU, z znanjem dela na PG-ju in vsaj pasivnim znanjem tujih ježkov, zaposlimo, tr 041/69 39 68 ali 5780-111, Miks, d.o.o., Črtomirova 12, Bled mssi
Za nedoločen čas zaposlimo VOZNIKA C kategorije iz Kranja ali bližnje okolice za vožnjo po Sloevniji in tujini. Eržen Marjan, s.p., Ješetova 73, Kranj, Tt 041/628-285
ŽIVALI
Prodam 3 leta staro KOBILO posavko in 3 leta staro kasaško kobilo, tr 041/632-486
Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca. tr 031/513-678 14582
Prodam mlade pasemske KOKOŠI, race in golobe ter valilnik jajc. tr 2561-289 14756
Prodam mlado KRAVO osem mesecev brejo. Brezje pri Tržiču 43, 592-37-80
Prodam ZAJCE, ptičke CEBRICE in televi-zor. Tt 204-66-40_14779
Prodam BIKCA ČB, starega 7 dni. tr 514-
63-90 14791
Prodam KRAVO SIVKO, križana, s 3.tele-tom. tr 252-30-12 m809
JARKICE rjave, pred nesnostjo, bele piščance za dopitanje in petelin, prodam. Hraše 5, Smlednik, tr 01/36-27-029 h813
Poceni prodam 10 dni starega ĆB BIKCA. Tt 252-21-13 14828
Prodam lepo TELIČKO simentalko, staro dva meseca za rejo, ali menjam za telička simentalca, starega do 10 dni. tr 257-12-37
Prodam ČB BIKCA . tr 256-10-23, Gros, Sr.vas 16, Gorice i483i
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko in 2501 prevozni BAZEN za mleko. Strahinj 68, Naklo 14835
PRAŠIČE za nadaljno rejo ugodno prodam in pripeljem na dom. tt 041/730-990 14836
Prodam KRAVO simentalko s teletom, prvo tele, A kontrola. tT 25-60-225_usea
Prodam TELIČKO simentalko 90 kg. Tt 5181-252 14894
BIKCA čb, starega 14 dni, prodam. Po-dreča 14, tr 250-10-58 u895
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in KRAVE. tT 041 /650-975 13627
Kupim BIKCA simentalca ali druge mesne pasme, starega do 10 dni. IT 041/841-632
www. ribeinvode. com
* Media Art
www .qoreniskaonline.com
OSMRTNICA
V 93. letu starosti je umrla naša draga mama, babica, prababica, teta
MATILDA KNIFIC
roj. Bozovičar
Od drage pokojnice se bomo poslovili v četrtek, 27. septembra 2001, ob 16. uri na mestnem
pokopališču v Kranju.
VSI NJENI, KI SMO TE IMELI RADI
Prebačevo, 22. septembra 2001
		V SPOMIN
		26. septembra 2001 mineva šest žalostnih let, odkar te ni več med nami draga žena, mama, stara mama in prababica, teta, prijateljica in soseda
		IVANKA SUŠNIK
		1919 - 1995, z Jezerske c. 43, Primskovo, Kranj
		Hvala vsem, ki se jo spominjate ob njenem preranem grobu.
		VSI TVOJI Kranj, dne 7. septembra 2001
OSMRTNICA
V 88. letu je umrla
MARIJA MURE
iz Škofje Loke
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 26. septembra 2001, ob 15.45 uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Pogrebna sveta maša bo ob 15. uri v cerkvi Svetega Jakoba. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v poslovilni vežici na mestnem pokopališču.
SORODNIKI
V SPOMIN
V 101. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, brat, stric, dedek in pradedek
FRANC DEMŠAR
iz Krnic pri Novakih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebni zdravnici dr. Šubičevi in dežurnemu zdravniku dr. Dolencu, pevcem, g. župniku za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, ge. Francki za poslovilni govor ter podjetju Mravlja, d.o.o., in ZB Hotavlje.
Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČERTEK
		
		
od 11 °C	od 9 °C	od 3 °C
do 15 °C	do 12 UC	do 12 °C
Danes, v torek, bo še oblačno s padavinami. Jutri, v sredo, bodo padavine ponehale, od zahoda se bo postopno zjasnilo. V četrtek bo pretežno jasno, po nižinah se bo zjutraj pojavljala megla ali nizka oblačnost..
Vzdrževalna dela na planiških objektih
Helios podaril barve, dijaki pa pleskali
Planico so letos začeli vzdrževati že jeseni: dijaki Srednje pleskarske šole so prepleskali lesene dele, popravili so nalet na 90-metrski skakalnici, naslednje leto bodo položili plastiko na 120-metrsko skakalnico.
Rateče, 25. septembra - Športno društvo Planica in organizacijski komite Planica, ki deluje v okviru športnega društva, že nekaj let organizira jesensko vzdrževanje planiških objektov, saj pozimi nizke temperature precej uničijo predvsem lesene dele objektov, naprav in okrepčevalnice Kavke v Planici.
Peter Dremelj
Tudi letos je planiškim vzdrževalcem pomagal Helios iz Domžal, ki je poklonil vse barve, še najbolj pa jim je bila v pomoč Srednja pleskarska šola iz Kranja, kajti dijaki te šole so v Planici opravili obvezno pleskarsko prakso. Od šest do devet dijakov je v Planico prihajalo vsak dan in pleskalo lesene dele: predvsem ograje in druge lesene dele konstrukcij.
"Z akcijo smo zelo zadovoljni, saj poskušamo, da bi v Planici opravili precej vzdrževalnih del jeseni, ne le spomladi" je dejal Peter Dremelj, tehnični sekretar športnega društva Planica. "Prejšnji teden so na 90-metrski skakalnici pripravili nov nalet, ki ni več lesen, ampak iz jeklene kon-
strukcije. Decembra nas čaka izvedba svetovnega pokala v tekih in skokih na 90-metrski skakalnici, pripravljeni moramo biti na svetovno prvenstvo mladih leta 2003 in ne nazadnje na finale svetovnega pokala v poletih leta 2004.
Še letos se bo v Planici začelo s sanacijo plazišča na velikanki, pogovori z gradbenim podjetjem Že tečejo. Na 120-metrski skakalnici, ki naj bi dobila plastičnopre-vleko, pa tudi potekajo dela. Želeli smo jo plastificirati že letos, pridobili smo že vsa dovoljenja, "oblekli" jo bomo naslednjo pomlad. Planica za vzdrževalna in obnovitvena dela pridobiva precej sponzorskega denarja. Med drugim je TRIMO Trebnje podaril plošče, ki so vredne več kot 100 tisoč nemških mark, kar je izjemen prispevek. Plasticirana 120-metrska skakalnica bo dobila nov nalet in bo na koncu merila od
NOVOROJENČKI
V minulem tednu smo Gorenjci dobili 31 novih prebivalcev, od tega v Kranju 21, na Jesenicah pa 10.
V Kranju je bilo tokrat vse z znamenju dvojčkov, saj sta se rodila kar dva parčka. Enkrat sta na svet prijokali 2 deklici, enkrat pa deček in deklica. Sicer pa se je skupaj rodilo 10 dečkov in 11 deklic. Najlažja je bila ena izmed dvojčic, ki za dvojčico nikakor ni tehtala malo, kazalec se ji je ustavil pri 2.100 gramih. Najtežji pa je bil deček, korenjak je tehtal 4.340 gramov.
Na Jesenicah pa je tokrat prvič zajokalo enako število dečkov kot deklic, obojih namreč po 5. Najlažja je bila ena izmed predstavnic nežnejšega spola, ki je tehtala 2.940 gramov. Najtežjemu dečku pa se kazalec na tehtnici kar ni hotel ustaviti, na koncu je pokazal na 4.540 gramov.
GREGOR
Danes
izšel
Gregor
Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa
Dijaki Srednje pleskarske šole iz Kranja so v okviru obvezne prakse opravljali pleskarska, dela na objektih v Planici.
140 do 160 metrov ter bo tako za Mislinjo, ki ima 90-metrsko, Kranjem, ki ima 100-metrsko največja plastificirana skakalnica pri nas. Denar za obnovo se zbira preko Športnega društva Planica in v organizacijskem komiteju Planica, potrebovali bi okoli dva do tri milijone mark. Resno se pogovarjamo tudi o tem, da bi ob velikanki od naleta do ceste zgradili tirno vzpenjačo, ki bi bila nato povezana tudi s smučiščem, ki ga gradijo v Ratečah.
Vsa ta dela morajo biti dokončana do leta 2004, saj temeljito obnovo planiških objektov zahteva tudi mednarodna smučarska zveza, ki ne bo dala dovoljenja za svetovno prvenstvo, če objekti ne bodo temeljito obnovljeni in modernizirani." • D. Sedej
Praznovanje Spodnjeidrijčanov
Na tekmovanju v urejenosti krajev Spodnja Idrija prejela srebrno, Kamnik pa zlato priznanje - Slovenija skupno zasedla do sedaj najvišje drugo mesto
Spodnja Idrija, 24. septembra - Spodnja Idrija se je udeležila mednarodnega ocenjevanja urejenosti krajev Entente Florale in v kategoriji vasi prejela srebrno priznanje. Ob tej priložnosti so v petek, 21. septembra, pripravili slovesnost, namenjeno praznovanju in zahvali vsem, ki so z znanjem, izkušnjami in delom v prostih urah pripomogli k dobri uvrstitvi.
Fara, kot svojemu kraju pravijo Spodnjeidrijčani, je po prvem in tretjem mestu na državnih tekmovanjih letos prvič sodelovala tudi na mednarodnem ocenjevanju urejenosti krajev. Slovenska delegacija, ki se je udeležila slovesne razglasitve rezultatov na Irskem, je bila upravičeno ponosna, saj je domov poleg srebrnega priznanja Spodnji Idriji prinesla še zlato priznanje, ki ga je v kate-
Jurček velikan iz Poljanske doline
Skofja Loka, 25. septembra -
Veliko dežja in nekaj sončnih žarkov in gobarji so to jesen vendarle ugotovili, da letina ne bo slaba. Nekateri se lahko pohvalijo s polnimi košarami mladih jurčkov, Lojze Primožič iz Škofje Loke pa je svojim tudi doslej ne redkim gobarskim trofejam dodal skoraj dva kilograma in pol težkega jurč-
ka, katerega klobuk je v premeru meril kar 36 centimetrov. Čeprav pravi gobar seveda ne izda kraja, kjer ima skrite kotičke, smo le izvedeli, da je to v Poljanski dolini, trofeje svojega starega ata pa je bil vesel tudi vnuk Žiga, ki se je ponosno slikal z jurčkom velikanom. • V.S.
Američani so res razvajeni
Poučno zgodbico iz gorenjskega vsakdana nam je zaupala bralka, ki se je po desetletju bivanja v ZDA vrnila v rodno Slovenijo. Napotila se je v kranjski zdravstveni dom; ker nima svojega izbranega zdravnika, so jo najprej poučili na to pravico (in dolžnost) v našem sistemu zdravstvenega varstva. A beseda 'izbira' po naše ni enako kot po ameriško: "... danes vpisuje....., samo njega lahko iz-
I
pomisli
ZNOVA
novi
(H) HOIVIDA
FOTOKOPIRANJE IN SPIRALNA VEZAVA DOKUMENTOV
www.posta.si
- fotokopiranje že na vsaki drugi gorenjski pošti
- na pošti Radovljica, Žiri, Jesenice, Skofja Loka, Bled, Kranj 1 in Kranj 6 (mesto) tudi spiralna vezava dokumentov
- OBIŠČITE NAS
POŠTA SLOVENIJE
berete..." je razložila uslužbenka na informacijah.
Ker je gospa v desetih letih življenja v Ameriki izkusila tudi tamkajšnje (samoplačniško!) zdravstvo, s takim pojasnilom ni bila zadovoljna. "Ja, kaj pa lahko izvem o tem doktorju? Kdaj je diplomiral, koliko pacientov ima, koliko se jih pritoži čezenj? Je dober družinski zdravnik?" Nasula je še nekaj radovednih vprašanj, vsa pač niso za objavo. Nakar je bila sicer prijazna uslužbenka, zadolžena za informacije, povsem osupla in, nevajena takih vprašanj, je ostala brez besed.
Kajpak Amerika ni Slovenija, čeprav imajo nekateri slovenski izbranci takšne sejnine kot njihovi ameriški kolegi. Po kriteriju "vzemi ali pusti" je zatorej gospa 'izbrala ' edinega zdravnika, ki ga je imela na razpolago.
goriji mest osvojil Kamnik. Slovenija je tako za Francijo zasedla skupno drugo mesto. Na petkovem praznovanju, ki se je začelo s pogostitvijo z moštom in pečenim kostanjem ter s predstavitvenim filmom o Spodnji Idriji, je krajanom prvi čestital Anton Schlaus, slovenski član ocenjevalne komisije. Izrazil je željo vseh članov komisije, da se vrnejo in kraju podelijo zlato priznanje, ki so ga letos zgrešili za eno samo točko. Župan Kamnika Anton Smolnikarje povedal, da je delegacija na Irskem predstavljala celotno Slovenijo, ne le dveh tekmujočih krajev, v šali pa
je priznal, da je najbolj poznan Slovenec na Irskem Zlatko Za-hovič. Predsednik Turističnega društva Fara Ivan Janko Hladnik se je zahvalil vsem krajanom in podjetjem, ki so pripomogli k uspehu Spodnje Idrije, zadnji pa jim je čestital predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Poudaril je, da njihov uspeh izraža pozitiven pristop k okolju in turizmu, ki bi ga morali širiti tudi na sosednje kraje.
Kot so se strinjali vsi govorniki, namen gibanja Entente Florale ni v tekmovanju. Cilj je izboljšana kvaliteta življenja v še lepše urejenem kraju. Tega se zavedajo tudi v Spodnji Idriji, kjer imajo še veliko načrtov, med drugim dokončanje pokopališča, obnovitev starih zgradb in ureditev čistilne naprave, plinovoda in športnih objektov.
• Mateja Tušek
Prenovljena HE Savica - V bohinjskem Ukancu so včeraj odprli prenovljeno hidroelektrarno Savica, največjo med petnajstimi malimi hidroelektrarnami pod okriljem Elektra Gorenjske. Obnova elektrarne, ki je v sedanji obliki delovala od leta 1949, sicer pa je bila zgrajena že leta 1916, je trajala skoraj trinajst let. Stala je več kot 2,6 milijona nemških mark. S prenovo se je proizvodnja električne energije povečala za dvanajst odstotkov, tako da sedaj letno znaša 20 milijonov kilovatnih ur. Elektrarna izkorišča vodni potencial in proizvaja ekološko čisto 'zeleno' elektriko, med drugim pa z energijo oskrbuje tudi bohinjske hotele in smučarski center Vogel. • U. P.
GLASOV JEZ
Poslovni potezi ljubljanskega podjetja Čarman, d.o.o., kije v letošnjem poletju turistično ponudbo Bleda ter Ljubljane samoniciativno poživilo s turističnima vlakcema, bi zlahka namenili turistični nagelj-Hkrati pa bodečo nežo tistim birokratom, ki so pedantno ugotovili, da sta oba turistična vlakca (izdelka uveljavljenega italijanskega proizvajalca, ki take kompozicije prodaja po celem svetu!) dejansko traktor s prikolico. Nakar so obema vlakcema odščipnili po tri vagonnčke in zato že nekaj časa vozita po Bledu in na ljubljanski grad oskubljena kot stara kokoš. V češki prestolnici Pragi so svojemu turističnemu vlakcu dali ime EKOEXPRES. Le s tem vlakcem ali peš je možen ogled določenih mestnih znamenitosti. Vožnja z vlakcem traja eno uro, vlakec je ozvočen, vodič na njem v tem času pove marsikaj o Pragi> potniki se popeljejo po starem mestnem jedru in na praški grad, zadeva stane 200.- čeških kron (približno poldrugega tisočaka tolarjev)-Mestni oblasti v Pragi še na misel ne pride, da bi turistični vlakec obravnavala kot traktor s prikolico ...