Kmečka trgovina Trgovina s sadjem Cene Uapeb zadružne organizacije prodaje sadja po-^ tomi krajevnih odborov in informacijske pisarne v Mairibaru se je pokazal v poini meri. S pamočjo zadružne prodaje so sadjarji pri Sv. Lenartu, pziTroma v okolici, v Slovenskih goiricah pred hratkim sklenUi kupčijo a solidnimi izvoznidarji za dva vagoma jabolk po 2.60 din za 1 kg. V cetalih krajih. po Slov. goricah, kjer arganiaacija deluje, 8e pa plačujejo namizzia jabolka v splošnem po 2.45 din za 1 kg, prištevši še 8% kupne cene za stroške organizacije. Zadružna organizacija prodaje sadja se je začela v preteklem tednu tudi v Gornji Radgoni. Pred nastopom organizacije prodaje po krajevnih odborih je bila cena jabolk v Gornji Ragoni in okalici jedva po 1.50 din za 1 kg, po nastopu omenjene organizacije pa plačujejo trgovci jabolka v splošnem po 2.50 din, postavljena na železniško poetajo v Gornji Radgoni. Iz tega je razvidno, da je cena jabolk v par dneh zaradi ©rganiziranja sadjarjev po krajevnih odborih poakodila za 1 din pri 1 kg. Kako važna je zadružna organizacija prodaje sadja j« videti tudi \z tega, da plačujejo »tekači«, to so sadni mešetarji, v Halozah jabolka jedva in v najboljših primerih po 1.30 din za 1 kg. Zaradi tcga so na merodajnih mestih storjeni potrebni koraki za dvig cene jabolk tudi v najbolj siromašnih krajih v Haiozah. Haložane pa pozivamo, da tudi sami potom zadružne prodaje sadja skrbe za dvig cen svojih jabolk kakor so to storili sadjarji v Slovenskih goricah. Najvišio ceno pri letošnji prodaji sadja so dosegli sadjarji iz sadnega okraja Sv. Lenart \ Slov. goricah, ki so 11. avgusta prodali zadružnim potom dva vagona jabolk po 2.80 din za 1 kg. To lepo ceno je bilo možno doseči na ta način. ker je povpraševanje po sadju zelo veliko, in je eadnim izvozničarjem baš primanjkovialo sad.ia. da bi zadostili svojim obvezam napram inozemskim kupcem. Kaho begajo trgovci sadjarje pri kupdijah s sadjem? Ker so se cene zgodnjemu sadju ponekod letoe že zelo dvignile, so zaeeli razni sadni prekupčevalci govoriti in begati sadjarje s tem, da bo cena sadju vsak čas padla, oziroma je že padla, in to zaradi padca vrednosti nemške marke. Ker je letos določena cena jabolk za inozemske kupce 22 RM za 100 kg. kar znaša v našem denarju 3.08 do 3.19 din za 1 kg, postavljeno ria jugoslovansko-nemško mejo, sadni prekupčevalci ne moreio bega.ti ljudi z nagiim padcem cen kakor prejšnja leta, zato so se spravili na vrednost marke. Take govorice so popolnoma neumeetne. kajti če bi se sicer zmanjšala vrednost nemške marke, bi to v naši državi ne igralo nobene vloge, v nobenem primeru bi pa ne bili prikra.išani sadni izvozničarji. kajti ti dobivajo izplačane nemške marke od naše Narodne banke, in eicer po 14.50 din za 1 RM. če bi pa naša Narodna banka sadnim izvozničariem zaradi padca vrectaosti nemške marke mark ne mogla več izplačevati po 14.50 din za 1 RM, potem bi se pa izvoz sadja ustavil. Iz tega je razvidno, da so govorice o padcu vrednosti nemške marke neutemeljene in se razširjajo iz namena, da zbegajo sadjarje pri ceni, da bi na ta način mešetarji ali sadni trgovci nakupili sadje pod ceno. Zato ne nasedajte takim vestem, bodite uverjeni. da ako sadni trgovci nakupuiejo sadie, še wdno dobivaio od naše Narodne banke plačane nemške marke v nezmanjšani vrednosti. Zaslužek sadnega mešetarja Voze^ se s kolesom po naši lepi štajerski, nalet.im na človeka, ki je pred leti (1935—1936) nakupoval sadje kot sadni mešetar za znanega izvozničarja. Med pogovorom, v katerega sem ga zapletel, zvem, koliko je zaslužil kot nakupovalec sadja. In kar verjeti nis«m mogel, ko mi je povedal, da je pri tem poslu v dveh mesecih polejr lepega življenja pošteno popival in se kar najfineje oblaftil ime! še čistega okrog 8500 din. MislU sem. da me malo vleč«, toda ko mi razloži, kako se da pri kmetu »zglihati« pri sadju, kako se vaga itd.. sem mu verjel. Kaj pravite sadjarji na to? AH se ne splača stopiti Rkupaj in z zadružno prodajo sadja izlo«« take-Ie »ptiče«? Vedite; da je takšnih, ki V dveh mw?erih zafiHžijo «i»tih 8000 din 'n Se več, zelo veliko. Kmetje! Ali bi ta denar ne prišel prav v vašem gospodaretvu ? T. Dok. Denarni promet v krajih ob nemški meji Finančni miniM.er je dovoJU, da amerjo naši državljani, ki stanujejo v obmejnih krajih ob bivši Avstriji, izvoziti za svoje osebne potrebe v efektivnih nemških markah zneske, ki si jih nabavijo pri pooblaščenih zavodih ali menjataicah do skupne vrednoeti 200 din na dan in na osebo, kolikor ao doslej smeli vzeti s seboj v efektivnih dinarjih v gmislu odloka finančnega ministra z dne 5. novembra 1931. Pooblaščeni zavodi im menjaJnice smejo prodajati efektivne nemske marke samo v kovanem denarju in v navedenih mejah, in sicer na podlagi obmejnih legitimacij, v katerih je treba navesti takšno prodajo. Pristojni carinski organi bodo v obmejnih legitimacijah potrdili nakup In iasvoz efektivmih nemških mark. Kako bo z izvozom pšeuice? Iz Beograda poročajo, da cenijo l©txižnji izvazni presežek pšenice na 50.000 vagonov in bi tako imela naša država več j)šenice za izvoz kot lani. Zaenkrat iina naša država že zagotovljeno prodajo 30.000 vagonov, ostanek pa bi šel v nekatere druge države. Namen merodajnih. činiteljev pa je ne preveč forairati izvoz j>šenice, ker je potrebno nekaj zalog držati doma zaradi lanskih alabih izkušenj. Rezerva za vsak primer bi znašala 10.000 vagonov. So pa v zvezi s tem znatne tehnične težkoče, ker nimamo dovolj primernih skladišč za tx>like kdičine žita. Kajti računa se, da bodo moderni silosi zgrajeni že jeseni leta 1939 in bomo tako lahko že prihodnjo žetev spravili v silose. Vkljub nameri, da se preveč ne farsira izvoz pšenice, ae bo uradna intervencija na domatSih tržiščih nadaljevala v neizpremenjenem obsegu. Italija prepovedala uvoz živine Listi poročajo, da je Italija prepovedala uvoz živine do konea. tega leta. Ta ukrep pa smatrajo za prehoden, zlasti ker gre za ukrep, ki ima namen urediti notranji italijanski trg. Pričakovati je zaradi slabe letlne Krme večjo ponudbo dornače živine na trgih in je treba že sedaj skrbeti za prodajo in cene. Najbolj bo novi ukrep prizadel Mažarsko, Romunijo in našo državo. Francija slabo pospešuje naš izvoz lesa Nekateri silno zagovarjajo čim tesnejšo politično navezanost na Francijo ter pravijo, da so nam edino Francozi pravi prijatelji. Prijateljstvo pa se predvsem spozna najprej — pri žepu. Tega pa imajo Francozi glede na nas ze od nekdaj presneto tesno zapetega. Vidi se to tudi sedaj pri razdelitvi avstrijskega lesnega kontingenta. Kakor znano, so Francozi svoječasno iz rajne Avstrije uvažali letno 90.000 t»n smrekovega le- aa in desk — trikrat toJiko, kakor iz Jugoslavije .celokuipnega lesa. Sedaj je Nemčija zasedla Av»trijo ter rabi avstrijski lee sama zase. Naši lesni izvozničarji so pmčakovaJi, da bo Francija vseh 90.000 ton, ki jih je jemala porprej iz Avatrije, nakupiJa pri nas ter so se tega zelo vesedili. Iz Pariza poročajo sedaj, da je trgovinaki mrnaster odgovoril na neko vprašanje lesno-gospodarske skupine zbamice, da dosedanji avstrijski uvoznd kontioigeiijit le«a v količini 90.000 ton nikakar ne bo v polnem obeegu prenešen na Jugoslavijo. Jugoslaviji je dovoljen le dodatni kantingent 3000 ton po istih carinskih pogojih, kot veljajo za ostali jug-oslovanski uvoz lesa. Avatrijcem pa so svoječasno Francozi odstopili doeti ugodnejše dobavne pogoje, kakor našim izvoznikom. Goveja živina Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Maribor: debeli voli 4.25—5 din, poldebeli 3.50—4.50, plemenski voli 4.25—5.50, biki za klanje 3.50 do 4.50, klavne krave debele 3.75—4.50, plemenske krave 3.25—4.25, krave za klobasarje 2.50, molzne krave 4—5, breje krave 3.50—4.25, mlada živina 4—5, teleta 4.50—6 din. — Ptuj: voli 4—5, krave 2.50—4, biJci 3.80—4, junci 4—4.25, telice 3.75—5.25, teleta 5—5.50 drn. — Kranj: voli 6.25, 5.50 in 5 din, telice 6.25, 5.50 in 5 dln, krave 5.50, 5 in 4.50, teleta 8 In 7 din. — Ljutomer: t^ice 4—5.50 in 3—4.50, krave 3—4 in 2 din, teleta 4.50—6. — Sobota: biki 5—6, 4.50—5 in 4 din, telice 5—6, 4.50 in 4 din, krave 4, 3 in 2.50 din, teleta 5 in 4 din. — Brežice: voli 5, 4.50 in 3.50 din, telice 4.50, 4 in 3 din, krave 4.50, 3.50 in 1.50 din, teleta 5 in 4.50 din. — Ljubljana: voli 6.25, 5.50 in 4 din, telice 6.25, 6 in 5.50 din, krave 5, 4 in 3.50 din, teleta 6 in 5 din. — Slovenjgradec: voJi 5, 4 in 3 dim, telice 5, 4 in 3 din, krave 4, 3 in 2 din, teleta 6 in 5 din. Trgovina s svinjami Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali mladi prašiftki, 5—6 tednov staii, po 90 do 120 din, 7—9 tednov po 130 do 160 din, 3—4 mesece po 180 do 240 din, &=—7 mesecev po 285 do 420 din, 8—10 meseeev po 450 do 550 din, eno Jeto po 710 do 820 din; 1 kg žive teže po 6.50 do 8 din, 1 kg mrtve teže po 8.50 do 11.25 din. — Na ptujskem sejmu so bili mladi praaci 6—12 tednov stari po 80—150 din, pršutarji 7.50—8, debele svirrie 8.25—9, plemenske svinje 7—7.25 din za 1 kg žive teže. — Na Notranjskem so pršutarji po 7 din, v Brežicah po 7, špeharji pa po 9 din, v Novem mestu so mladi praši6ki po 90—140 din, v LjuMjanl špeharji po 10. pršutarji ,po 8—9 din, v Kranju pa so mladi pražički 7—8 tedrsov stari po 145 do 235 din, pršutarji po 8.50 do 9.50 din. špeharji pa po 10.25 din. Surove kože in ovčja volna Goveje surove kože so po 7—9 din, telečje surove kože po 10 din, svinjske surove kože pa po 6 din za 1 kg. — Neoprana ovčja volna se proda.ia po 24—26 din, oprana volna pa po 34—36 dinarjev za 1 kg.