VI O RAZVOJU IN NEKATERIH POSEBNOSTIH AVSKE GOVORICE Na zahodnem pobočju Banjške planote leži tik nad soško strugo starinska vas, ki ji domačini pravijo Auč (u Aučg, z Auča; Aučeng, йцвке), mi pa jo poznamo pod spačenim imenom Avče (v Avčah, z Avč). Tja me je pred leti zaneslo delo za Lingvistični atlas Slovenije. Že y Ročinju tostran Soče so me domačini opozorili na to, da njihovi sosedje Avčani onstran Soče precej drugače govore kot Ročinjci, čeprav so oddaljeni samo streljaj in jih loči le ozko soško korito. Seveda sem se proučevanja avške govorice lotil s tem večjim zanimanjem. Znano je namreč, da preprosti ljudje pri presojanju sosednje govorice nimajo vedno pravih kriterijev, ampak se le preradi zataknejo na manjših melodično-kvantitetnih in leksikalnih razlikah, kajti zanje je pri presoji odločilen površen akustičen vtis, ne pa glasovno-morfološki razvoj in struktura govora. Za kvalitetne razlike v vokalizmu navadno nimajo mnogo smisla. Melodične posebnosti pa so končno lastne vsaki, še tako blizki vasi. Zato po svojih izkušnjah takim oznakam navadno ne pri- pisujem velikega pomena. Ko pa sein v Avčah začel stikati za govor- nimi posebnostmi — okoli mene se je zbralo več mlajših in starejših domačinov, ki so začudeno in omalovažujoče hkrati spremljali moja vprašanja — sem se prepričal, da moram to pot dati Ročinjcem prav. Res je, kar so zatrjevali, med ročinjsko in avško govorico so pomembne razlike, ki ne zadevajo samo melodije in kvantitete, temveč tudi glasovno strukturo in v novejšem času splošno razvojno usmerjenost. Vendar moram to svojo trditev vsaj delno popraviti: v neki starejši dobi sta se ročinjska in avška govorica razvijali paralelno. V tistem času sta Avče in Ročinj jezikovno utripala tako kot sosednji beneški govori, ker sta bila verjetno z Benečijo tudi upravno-politično in socialno povezana. V tistih starih časih med Ročinjem in Avčami še ni bilo govornih razlik, oziroma so bile tako majhne, da jih je uho komajda utegnilo zaznati. Nekako tako so govorili takrat še v drugih obsoških vaseh južno od Doblarja, dalje po hribovju med gorenjo Idrijco in srednjo Sočo in se- veda tudi po zahodnem pobočju Banjške planote. Večje razlike pa so se pojavile onstran Doblarja v smeri na Most na Soči in Tolmin, po Baški grapi, južno od Ročinja in Avč pa v okolici Solkana. V kasnejšem času pa je moralo priti do določene spremembe, ki je na eni strani zrahljala socialno povezanost Avč z ljudmi med Sočo in Idrijco (Judrio), na drugi strani pa usmerila Avčane (in deloma morda tudi Ročinjce!) na Most i , na Soči in Tolmin, kamor so odtlej hodili po svojih vsakdanjih trgovskih in uradnih opravkih, tam navezovali nova znanstva in ustvarjali œebne stike ter zato od tam prevzemali tudi nadaljnje elemente svoje govorice, ki во jih sčasoma precej oddaljili od še vedno njihovih sosedov Ročinj- cev. Razlog za današnje razlike med avško in ročinjsko govorico je torej v tem, da se je vsakdanje gibanje Avčanov v nekem času preusmerilo na Tolmin, medtem ko so Ročinjci ostali pri starem, hkrati pa naprej vzdrževali zveze tudi z Avčami. Nisem zgodovinar, da bi z zgodovin- skimi dokazi lahko podprl tisto, kar jasno in nedvoumno razbiram iz današnje avške in ročinjske govorice. Kljub temu pa v ta in tak razvoj ne dvomim, kajti jezik je zelo zgovorna zgodovinska priča, ki utegne povedati tudi kaj takega, česar z zgodovinskimi dokazi morda niti izpričati ne moremo. Današnja avška kot tudi ročinjska govorica torej jasno in nedvom- no izpričuje, da je bilo prebivalstvo teh dveh krajev v starejši, zgod- nji dobi socialno povezano predvsem z ljudmi po vaseh ob srednji Soči južno od Doblarja, na drugi strani pa govori tudi o tem, da eo morale biti socialne vezi med tem in tolminskim področjem takrat zelo rahle. Ce namreč primerjamo osnovni vokalizem avško-ročinjske govorice n. pr. z govorom v Tolminu ali Mostu na Soči, ugotovimo bistvene razvojne razlike. O današnjih refleksih za в, Ö in ô tu ne bom govoril, kajti o teh vemo, da so na vsem slovenskem zahodu skoraj enaki. Povsod slišimo zanje to ali ono tenčino diftonga ie, uo. Povsem drugačna pa je stvar z današnjimi refleksi za psi. q, S, è, è. Za prva dva (q, o) slišimo v Avčah, Ročinju, Kanalu, na Banjšieah in po hribovju med Idrijco in Sočo a (ë) in б, torej široka monoftonga, ki imata za seboj še zelo kratko razvojno pot, saj je to v primeru p < 5 šele prvi razvojni korak od psi. Ђ do n. pr. gor. б ali kraškega i/o, v primeru q > a pa po prvem začetnem razvojnem gibu (q > П) nadaljnja razširitev vokalne kvalitete ä > Л, ki je v sloven- skih narečjih tudi znak arhaičnega razvojnega stadija: pâsi, pàia, irâstè, ylâdam, roBžem, yrâm; mÇka, гор, môs, yds, lç%, nayô, rakn, mçsk, ncô — Avče, Ročinj, Kanal, Banjšice, Lig, Kostanjevica itd. Ce pa potujemo iz Avč in Ročinja v smeri proti Mostu 11a Soči in Tolminu, zaslišimo že onkraj Doblarja bistveno drugačne reflekse, *ki imajo za seboj dolgo raz- vojno pol, namreč to ali 0110 varianto ie oziroma uo: piést, piéta, piétk, teliéta, desiét, kliét < klqti; xut)f, ruof, рипрк, шибка, yuôba, muôs, lu6%, atkuôt, nuôtre itd. — Most na Soči, Tolmin itd. Meja med refleksi (п, o : ie, uo) je na tem področju osira. Teritorij z refleksi a, (t se stika naravnost s teritorijem, kjer govore ie, uo < q, Ђ. Kakih govorov, kjer bi se govorili n. pr. vmesni prehodni razvojni glasovi ё, б, med tolminskim in avško-ročinjskim oziroma beneškim dialektičnim področjem ni. To pa ravno dokazuje, da tesnih socialnih vezi med Tolminom na eni strani ter Avčami in Ročinjem na drugi strani v starejšem, za razvoj q in б odločilnem obdobju ni bilo. Povsem isto nam izpričujejo današnji dialektični refleksi za nekda- nja psi. è in è, za katera govore v Avčah, Ročinju ter okolici ë, v Tol- minu, Mostu na Soči in okolici pa to ali ono tenčino ie: met, lét, рареи, večer, ušela, dnémç, ačeta, kalésa, karvésa; šest, sédn, žeyn, debela, nésu, peku, meiern — Avče, Ročinj; ušiela, čebiela, miét, liét, siést, ačiesa, periésa; ziéyn, miežnar, siédam, piéku, riéku, debiéla, bremiéna — Tolmin, Most na Soči in okolica. Pa se ozrimo sedaj, kako je po teh krajih z razvojem kratkih vo- kalov. Tu se slika, ki smo jo ugotovili glede dolgega vokalizma, spremeni. Medtem ko pojavi v dolgem vokalizmu povezujejo Avče s predelom ob srednji Soči južno od Doblarja, pa pojavi v kratkem vokalizmu vežejo Avče (in deloma tudi Ročinj) s tolminskim dialektičnim območjem. O tem govorita v prvi vrsti sekundarno poudarjena e in o v tipih žena in noga, za katera govore v Avčah žgna, naga podobno kot na Mostu ob Soči in okolici: žena, metla, teta, čgla, stêyna, lemeš, nesla, pgkla, rekla, k le parti, klepu, tgsu — Avče; čela, žena, siïdla, sfèyna, teta, рЫп, debu itd. — Most na Soči; äsa, naya, na nàye, räka, na гцке, käza, kâsa, lane, käzu, и kazlç, katu, baišč, kàin, pätak, x&du, кари,' äri%, nàsu itd. — Avče; îiri%, papar, käza, tprk, patak, raka, na râk, na rüc, naya, naie, na nlïi, akna, kätu, lane, ayn itd. — Most na Soči. Refleksa za sekun- darno poudarjena e in o sta v Avčah in Mostu na Soči skoraj identična, v obeh primerih sta to kračini, v primeru nogà imamo tu in tam tudi prehod o- > h. Ce pa pogledamo ročinjsko govorico, vidimo, da so raz- liko že večje: žana, tàta, sastra, tblo < telq, urbme, zarnla, sastra, cëlo, pakla, nèsla, tbya, tarne, našem, našla; noya, okno, Ione, kona, kosa, osla, koza, kopu, nosu < nosil itd. Tu predvsem zaman iščemo pojav o~ > ä, temveč je kvaliteta o-ja ohranjena, podobno kot tudi po vaseh južno od Ročinja (Kanal: čalo, čelo, sfëyno, stbyno, рЫп, tesu, teta, žena: okno, kt)tu, ki)za, kosa, kona, t)sa, ore/, kopu itd.). Pojava žena > žena in noga > пйуа zgovorno povezujeta Avče s tolminskim dialektičnim ža- riščem, hkrati pa jih ločita od predela južno in zahodno od Doblarja, ] kajti tod je bodisi oksitoneza v tipih žena, nogà še ohranjena, če pa se je in kjer se je akcentski premik že izvršil, pojav O" > ä ni znan. Pojav nogu > naga je očitna tolminska razvojna posebnost, ki se je razširila tudi na jug preko Doblarja v Avče in še nekatere okolne vasi v hribih nad Avčami (Levpa, Kal), katere sicer v dolgem vokalizmu ne govore za tolminsko, temveč beneško razvojno usmerjenost. Še mnogo bolj zgovoren dokaz za razvojno preusmeritev avške govorice v emislu tolininščine je akanje v posttoničnih zlogih, ki je značilno prav za Tolmin, Baško grapo in Cerkljansko ter se je v teh krajih tudi porodilo. V govoru južno od Doblarja in po hribih med Idrijco (Judrio) in Sočo je ta pojav popol- noma neznan, ne pozna pa ga tudi ne Ročinj, ki ima sicer z Avčami mnogo starih in tudi nekaj mladih razvojnih skupnosti: kaliéna, želieza, yniézda, liéta, cela, stêyna, paliéna — Most na Soči; lïeta, dlela, ynïezda, mlieka, к aliéna, želieza, želiezda, p aliéna, čela, steyna, sçdla itd. — Avče; koliéno, liéto, yniézdo, mliéko, želiezo, okno, сЫо, sadlo itd. — Ročinj. Do enakega rezultata pridemo, če si ogledamo kratko poudarjeni o v zaprtih zlogih. Tudi tu imajo Avče in tolminski predel a, obsoški predel južno od Doblarja razen Avč pa je o ohranil: kaš, skàf, yràb, b'àsk, atràk, yàr, dM, ргџс, us$k — Most na Soči; угар, pat, сћк, past, škaf, kaš, a trak, s%àt, у lab!} k — Avče; у rop, s%ot, škof, koš — Ročinj; nqyj, otrok, kon, mošt, oesok, yn)p — Kanal. Popolnoma enaka slika in isto razmerje se nam pokaže tudi v pri- meru predtoničnega o, ki tu prehaja v a, tam pa je o večinoma ostal: stopalo, otaroa, nosnica — Ročinj, Kanal; nasnica, ayräie, kamâr — Most ua Soči, Tolmin, Avče. Lahko bi naštel še nekatere druge take pojave, n. pr. n > in, ia > ie, lia > ine, ki družijo avško' govorico s tolminskimi govori, vendar so že ti dovolj zgovoren dokaz za mojo trditev, da je v avški govorici v mlajšem čpsu nastal razvojni prelom, razvojna preusmeritev, ki je dala današnji aVščini tolminski glasovni, akcentski in melodični prizvok in jo tako oddaljila od govorice ostalih vasi ob Soči južno od Doblarja, katere imajo večinoma še danes značaj beneško-slovenskih govorov z glasov- nimi, akcentekimi in oblikovnimi arhaizmi, ki so za te slovenske govore tako značilni. Ta preusmeritev pa je po mojem mnenju izraz nekih teritorialno-upravnih ali politično-upravnih sprememb, ki so v mlajšem času zajele prav ozemlje današnjih Avč in bližnje okolico (Levpa, Kal) ter s tem preusmerile vsakdanje gibanje prebivalstva na sever, medtem ko Ročinj take izpreineinbe verjetno ni doživel, temveč je sprejel tistih nekaj tolminskih potez najbrž po posredovanju Avč in ne direktno iz Tolmina. Tako si vsaj jaz razlagani današnje skupnosti in različnosti med Avčami in Ročinjem na eni ter tolminskimi in beneškimi govori na drugi strani. Aoška govorica je drevo z beneško-slovenskim dialek- tičnim deblom, na katerem so pognale bujne mladike tolminščine. Ko že govorim o avški in ročinjski govorici, moram vsekakor ome- niti še en pojav, ki je za ta ohsoški predel nenavadno značilen, pa v slovenski dialektologiji doslej še ni bil omenjen. Tu imam v mislih današnje oblike nom. ak. pl. samostalnikov vseh spolov, ki se v Avčah, Ročinju, Kanalu in Morskem končuje na -ç. V Avčah je ta končnica splošna pri a-jevskih in srednjih samostalnikih, pri moških pa se govori poleg stare končnice -è < -i. Ženska oksitonirana a-debla imajo navadno staro končnico -a < -q, vendar tudi končnica -ç ni nenavadna. V Ročinju je -ç v pl. še splošnejši, kajti moških samostalnikov s staro končnico -i > g tu skoraj nisem slišal, pač pa se oksitinirana ženska a-debla tudi v Ročinju navadno končujejo na -a. Podobno, samo da v mlajšem času pod vplivom knjižne slovenščine malo spremenjeno, je 6tanje plurala v Kanalu in Morskem: pl. strïexç, zviezdo, stieno, pllemo, teto, rožo, žlico, ušelo, račico, lato, jâyado, rnälnco, marüsko, šlito, brado, üstnco, m&xto, žilo, bargešo, kalcêto, abramnco, yûzno, Stêrjyo, žabo, yjšo; lexa, kasa, sazâ, steijyâ; nàxto, dnêmo, dnevê, parsto, yrübe, lànce, lanco, kaino, pase, ariexç, atràcç; miesto, lieto, yiiiezdo, Cistç, kalïeno, rebro, jâtro, urato, pTüko, ilkno, dàrmo, palïeno itd. — Avče; rčinco, paso, piščanco, yâdo, krmo, prûsco, parsto, kaèôno, dnérvo, strico; yjiico, kalcêto, riûxo, %išo, šipo, mulco, yôbo, užyanco, ročico, pliémo, luônco, krârvo, svino, yàrio, yiûndolo; sozû, leyß, žena; parso, koliéno, jâtro, рТйко, liéto, urâto, ôkno, korito, sito, iâico, dbrwo — Ročinj; žensko, baržoto, ûxo, ûsto, šobo, lico, kuôlo, ulako, pliémo, lato, yniézdo, рТйсо — Kanal, Morsko. V Ročinju je -9 iz nom. pl. analogično prešel celo v lok. pl., ki se sedaj končuje na -ç>%> medtem ko v Avčah, Kanalu in Morskem te končnice nisem slišal, ampak je ohranjena stara oblika 11a - i ' xna pârox, na riûxox, и yišo%, na sipox, na parsox, po rébrox, и jdtrox, и pTûkç%, па urâto%, na (}kno% — Ročinj; na grabix, par k&inix, pasix, na zoiezd§x> Ц'^ЦЪ kaUenix, rêbrix, âknix, üstix, г)х'Х> n yrùezdix itd. — Avče. Toda pluralna končnica -o ni ostala omejena samo na substantiva, temveč se je razširila celo 11a adjektiva, pronomina in glagolske parti- cipe, najsi so prilastki ali povedkova določila: našo svino so že veliko; тихо so sitno; uso striçxo so pokrito; žano (žena) so priredilo; našo jdpko so že zriélo, dobro, slatko, debelo; našo dàrmo so sûxo; uso uma- zano koliéno; našo piščunco so veliko; liépo dnêmo — Ročinj; žabo so apčudumalo; žena so za stopilo; striexo so raskrito; yniezdo so vesako; usft nûèsto ms Перо — Avče. Kako je do teh čudnih pluraluih, nikjer drugod po slovenskem jezikovnem ozemlju znanih oblik prišlo, kljub mnogemu razmišljanju, kombinacijam in iskanju vmesnih razvojnih stopenj na terenu ne morem zanesljivo reči. Če se je pojav porodil v Avčah in ne v Ročinju in se od tod razširil še na bližnje vasi, je morda geneza te končnice naslednja: Proces nastajanja pluralov na -o se je morda sprožil v a-fleksiji, se nato razširil na srednja o-debla in končno prešel še k moškim o-deblom. Prvi povod za nastanek te pluralne končnice je utegnil biti sovpad nom. gen. sg. in nom. ak. pl. a-debel, kajti končnica -q je na tem teritoriju prešla v -a/-a. Tako smo dobili nom. sg. žena = gen. sg. žena — nom. pl. ž%na — ak. pl. žena. Ker pa je pri moških o-deblih gen. sg. enak akuz. sg. (brata = brata), ее je to razmerje prevzelo še v ženska a- debla in tako je jezik ločil nom. sg. od gen. sg. Namesto žena : žgna smo v nom. oziroma gen. sg. dobili žena : ženo. Obliki žena/ž^no sta nekaj časa živeli druga poleg druge, dokler ni prevladala zadnja. Ker pa se je nom. ak. pl. prav tako glasil žena in se torej ni razlikoval od nom. sg., je jezik zaradi po- trebe in po vzoru gen. sg. žena/ženo tudi k pluralni obliki žgna ustvaril še obliko ženo. Ko je nova analogična oblika gen. sg. zçno dokončno izpodrinila staro fonetično nastalo obliko žena, ее je isto zgodilo tudi v nom. ak. pl. Tako je v Avčah prišlo do razmerja: žena (nom. sg.) : ženo (nom. ak. pl.). Y procesu nastajanja nove pluralne oblike na -o je utegnil do neke mere vplivati tudi vzorec imam ženo : nïemam ženo (ak. sg.), ki ni le avška, temveč širša primorska dialektična posebnost. Ko so fem. a-debla dobila za nom. ak. pl. končnico -p, je bila njena razširitev na ostala substantiva lažja in preprostejša. Avščina pozna, kot smo videli, popolno akanje, hkrati pa je kot mnoga druga primorska narečja v nom. ak. pl. nevtralnih o-jevskih debel prevzela končnico fem. a-debel, namreč -q. Ker je na eni strani -o > -a, na drugi strani pa je tudi -q > -a/-g, sta nom. sg. in nom. ak. pl. nevtralnih o-debel fonetično so- vpudla (miesta < mêsto : nilesta < mêstq). Razlika med sg. in pl. se je tako izgubila. Da bi se obnovilo za razumljivost izražanja potrebno razmerje med sg. in pl., je jezik preprosto prevzel žensko množinsko končnico, kakor je že nekoč prej storil isto (mêsta-*- mêstq), in tako smo dobili k sg. rruesta. pl. rniestç, torej ravno nasprotno razmerje, kot je bilo v praslovanščini in tudi v zgodnji dobi slovenščine (mêsto : mêsta). Ko pa so že feminiua in nevtra razvila oziroma prevzela množinsko konč- nico -p, je ta postala pluralna značilnost večjega dela suhstantivoV in se je sčasoma upravičeno ol>čutila kot karakteristikon plurala sploh. Zato so jo začela prevzemati še moška o-debla, čeprav tam notranje jezikovne nuje za to ni bilo. Značilno je, da se v Avčah še bije boj med prvotno moško pluralno končnico -g < -i in analogično končnico -ç, kajti obe sta še v rabi, medtem ko je po mojih vtisih v Ročinju končnica -o že zmagala in skoraj povsem izrinila nekdanji -e < -i. Če avškega -e < -i ne bo podprla šola in vpliv knjižne slovenščine, je tudi ta zapisan smrti. Taka je po mojem mnenju ena izmed mogočih razlag nenavadno zanimive pluralne končnice -ç, razlaga, ki je verjetna, zato ker je ute- meljena na eni strani v fonetičnem razvoju avške govorice, na drugi strani pa v povsem navadnih in v slovenskih narečjih pogostnih med- sklonskih analogijah in posploševanju. Y Avčah in Ročinju sem končno našel tudi prve sledi in znanilce nekega pojava, ki v slovenski dialektologiji doslej tudi še ni bil znan in obravnavan, namreč izgubo končnic v sg. in nom. ak. pl. a-debel ter v nom. ak. pl. srednjih o-debel (brez no rôk, s maš ki ток; tä s mai tètç; drüy xubç itd.). Ta pojav je teritorialni sosed prej obravnavanega pojava in je razširjen na širokem obsoškem ozemlju od Levpe, Banjšic in Liga ter Kostanjevice pa do Solkana in Kojskega v Brdih. Ker mu nameravam posvetiti posebno študijo, ga tu samo omenjam. Za zaključek objavljam dva primera avške govorice, kakor sem jih zapisal iz ust domačinke učiteljice Mugerli Julije. 1. Tam na nemo trâunikç so blo eijkart žabo m pa s so pâslç wàlç. Žabo so apcudûwalo wàlç. Àdna be bla râda ratala tkuô velika ki wàu. Zatuô so je začala napixûuate. Zawn cçit je uprâSala drüy žabo, če j že tkiio velika, ki wuu. Adj-auarilo so jç, da še n£. Pai si jç Sç naprêi na- pixûwala. Tarkäi cêita se jç napixûwala, dçkor ni pçkijla. Tkuo j bla kaznûwana za nia ašSbnast. Zâba ia na mùore râtatç tkiio velika ki wâu. 2. Rânca Cej'înka je mîela prôu Swôx sîna. Ana b bla râda, da bi šil X wuiakam, zatïio k niso ni}.č stîelç fânta к ni biu wuiSk. Ze dvâkort jç šii na štilin/o, pa abakort (abadwâkart) je poršu dämu ubs papârien. K5dar jç šu u treiče, je mâtç vîedla, da jç zdei za zâdne. Zatùo y a je ргоц tç-Sktio čakala, da se uärne dàmu. Ta star Kramar, к je biu na- mîesta spako, io jç pa tçu mîet za nârca. Vîedu je, da pùop pro y yatäwa nâ bo patôrien. Prei кокэг s so uornîlç pûobie s Kanala, je šu x Zacây j jç prâvtç, da je biu u Kanâlo an da jç zvîedu, da 1ю tud nia puop šu x wuiâkam. Strašna je bla vesela nu sa subo. Pazvedûwala je naprêi, kam puoide nia Pçpc. Zdêi jç bla že žalastna, da bo Pçpc mäj/u zdûoma. Krûmar j jç rçku, da i slîSu nîeki, da bo mayu jçt nytor dwa- ntrklesetj/a trinâistya al % marînç na Kr§s al pa x kûonkarjem na muorie. Sevîeda jç zçna usa pançsna x"'lra letîela s x"'S(o) x zasîedam pravt, kar 4 SlavietiSna revija 49 j jç Kramar poviedu. Žgna so xîtra zastopîlo, da je meu prôu yatöwa Kramar parsto umîes p si je kûmi dapavîedalo, da 32. XIII. ni p tud druz/a ne. VII PRIPOMBE K OBSEGU IN KARAKTERISTIKI KRAŠCINE IN NOTRANJŠČINE V RAMOVŠEVIH DIALEKTIH Kraško in notranjsko narečje je Ramovš opisal v Hist, gramatiki VII, str. 61—75. Njegov prikaz je seveda v glavnem pravilen, vendar pa sem na podlagi dosedanjega dialektološkega raziskovanja po Notranj- skem in Krasu prišel glede teh dveh narečij do nekaterih zaključkov, ki se ne ujemajo s podatki in trditvami v Ramovševih Dialektih. Od kod vse je črpal gradivo, ne vem, mislim pa, da so bili njegovi dialek- tični zapisi preskopi, zlasti pa v geografskem pogledu preredko zajeti, da bi mogel podati povsem realno dialektično podobo tega obsežnega ozemlja. Prva korektura Ramovševega opisa mora veljati geografski razširje- nosti notranjščine na eni in kraščine na drugi strani. Ramovš pravi, da se kraško narečje širi na vzhod od briškega narečja do bivše kranjsko- goriške deželne meje, ki je na tem področju potekala od Hublja pri Ajdovščini vijugasto v južnovzhodni smeri po hribih med Vipavsko dolino in Krasom na Branico, od tod pa med Senožečami in Divačo po Gaberku v Vremsko dolino, kjer se je pri Suhorju obrnila na zahod mimo Artviž in Rodika na Kozino. Tu je meja krenila v severozahodno smer in nad Bazovico dosegla tržaško-goriško deželno mejo. Po Ramovšu se vzhodno od kranjsko -gori š k e deželne meje govori notranjščina, za- hodno od nje pa tako po Vipavski dolini kot po Krasu kraško narečje. Dialektično raziskovanje na terenu pa je pokazalo, da ta razmejitev ni povsem pravilna in da ta upravnopolitična razdelitev na današnjo dialektično podobo Krasa in Vipavske doline ni prav nič vplivala. Notranjščina sega namreč mnogo bolj proti zahodu, v Vipavski dolini do Vrtovina, na Krasu pa nekako do Krajne vasi pri Dutovljah. Nekako do tod se še govore notranjsko-dolenjski refleksi za