SI. 47. sobota 25. aprila. III. letuj. 4870. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez poSilja- nja na dom za vse lolo 8 g. — k, „ pol leta 4 — h Četrt „ 2 „ 20 „ l*o pošti : za vse leto 10 g. —k „ pol leta 5 „ — „ n četrt „ 2 „ G0 „ Vredniitvo in opravniatvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto s« plačuje: f> kr. če ho tiska lkrat, J »> »i » n 2krat, I h „ „ „ 3krat. večo piamenke se plačujejo po prostora. Za vsak tisek je plačati kolek (i tempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Nuj zadnji program. I- Verjetno ali neverjetno, resnično jo, kar je nedavno dunajski dopisnik graško „Tagcspost" pisal o prihodnji politiki Blovenskih „voditeljov", vsaj po v c-čem je resnično. Mislimo namreč na oni dopis, kterega smo v zadnjem našem listu pod napisom „Novo in stare kombinacijo" priobčili, in kteri govori o slovenskem „poklonovanji dednemu vladarju." Ako smo prav podučeni, — in vse razloge imamo soditi, da smo — poslal jo oni dopis v „Tagesposto" sam sestav-ljavec historične spomenice, o kteri jo pisal, da so ima izročiti ministerskemu predsedniku. Poslal jo je kot „liihler" , t. j. zato da bi se začeli med Slovenci razgovori o tem najnovejšem programu in da bi vlada zvedela, kako razen oni dveh blovenskih „ voditeljev", ki misli v onem dopisu na kratko nacrtane že dolgo časa kuhata in kujeta, še drugi Slovenci sodijo o tej stvari. Dopis ni bil „raca", bil jo „taca.". Kakor je tudi neprijetno govoriti o iznajdbi, ki bo novo, morebiti neprevaljivo pečino zavalila pred vhod do slovensko sloge — bojimo se da lahko celo kamen na grob slo venskega naroda—, govoriti moramo. No bomo trdili, da so fakta, ktera bomo o tem novem programu pri občili, do zadnjo pike take, kakor jih bomo opisali Povedali bomo, kolikor vemo iz jako zanesljivega vira; kader pa kaj več izvemo, radi bomo popravili, kar bi utegnilo biti neresnično, radi dostavili, kjor bo kaj pomanjkljivega. Odgovornost za vso nasledke zavračamo na one, ki na skrivnem utihotapljajo nove programe, ki svojevoljno brez občnega porazumljenja snujejo slovensko osodo. Predno kaj več govorimo o tej programski zmeš njavi, naj poročimo, kolikor nam je bilo do zdaj rao gočo izvedeti. Na Dunaji živeč kranjsk zgodovinopisec je sestavil državopravno spomenico, „v kteri se na hi storični podlagi razpravlja vprašanje dednega poklonje-vanja, zastopanja naroda pri kroni, popolno deželno avtonomijo in pa teritorijalno vprašanje." Za to delo sta ga naprosila znana dva kranjska „voditelja", kterih eden je do zadnjega časa na Dunaji „zastopal" kranj-ščino, drugi pa poleg doželnega zbora povsod igra slovenskega Mefista, po svojih svakih pošilja In/njive dopise/ na Dunaj — sam hoče biti zavarovan za vse slučaje — in kteremu tudi krčma ni premalo parlamentaren krirt zTl**pt>litične provokncijo in onakovažne čine slovenskega (?) uma. Tako izdelana spomenica jo ministerskemu pred-sodniku žo izročena in baje so žo pred cesarjem slovenska usta o njej govorilo omenjajo v njoj izrečenih slovenskih „lojalnih" želj. Kakor nam zagotovlja naš poročnik, jo minister Taaffo ves unet za to novo idejo, in tako bode — pišo naš poročnik — Slovenija zopet po lastnih sinih pokopana." O zadržaji so nam pišo : „Ponuja se nam notranje-avstri ika skupina; v Gradcu, v Celovcu, v Ljubljani in v Gorici bodo zastopniki dotičnih kronovin cesarju zvestobo obljubili, cesar pa kot vojvoda štirski, koroški, kranjski itd. prisegel, da bode varoval iti spoštoval pravice teh dežel." Toliko naš poročnik. Zdaj natn je jasno , zakaj se v Ljubljani tako ogibljejo shoda vseh slovenskih „vo-diteljev." Ako bi hoteli tudi prezreti vso drugo, zlasti tudi vprašanje, kako si en sam ali dva človeka upata brez dogovorov „na svojo roko" vladi predlagati nov program, o kterera do zduj živa duša ni nič vedela, vendar so ne moremo načuditi, zakaj se je program po takih ovinkih spravil mod javnost? Zakaj po neznanem dopisniku v graški „Tagosposti" ? Ali ona dva „voditelja" res nimata nobeno dotike (fiihlung) več z ljudstvom in njegovimi zastopniki? Saj se jima je ven dar v shodu dotika ponujala in ko bi bila ona „voditelja" v skupnem zboru predložila svoj program, zve dela bi bila različna mnenja iz prvega vira. Zdi se nam, da skušnje zadnjih časov niso uekterih vodi teljev čisto nič izučilo, in da bo prihodnji slovenski zgodopisec moral pisati žalostno povestnico o renegatu, kije pribežal v slovenski tabor narodu v največo škodo! „Naredito mir med mojimi narodi l4 jo rekel cesar novim ministrom. Kako ga bodo, ko so mod posamezne narode samo silijo Iskarijoti l Ogledimo si zdaj program, kakor ga jo svetu priobčil kranjski zgodopisec. „Zedinjena Slovenija se bo le nekoliko sprožila — teritorijalno vprašanje za zdaj ne pride na dnevni red." Kaj jo to ? Protislovje ! Ako teritorijalno vprašanje no pride na dnevni red, ne mo- remo si misliti, v čem bo obstojalo tisto .nekoliko" ali "deloma", za kolikor so bo zedinjenjo Slovenije sprožilo. Sestavljavec programa bi si bil lahko prihranil to protislovjo — prah za slovenske oči, kajti nekoliko ni/o žo beremo: Za to „opuščenje" (fallenlassen) itd.— kar jasno kaže, da hočeta dva „voditelja" glavno slovensko vprašanje zbrisati iz dnevnega reda. Ne vemo, ali jo v „voditcljskih" krogih res že tako vse gnilo, da bodetu dva človeka podrla, kar so že snuje toliko let, in kar jo narod zadnja leta tako odločno tirjal. Radovedni pa smo, kako so bodo ti možje potem pred narodom zagovarjali. Ali so ga sleparili prej, ali ga hote slepariti zdaj, kajti kolikor mi vemo, ga ni slov. poslanca, ki bi no bil do srdi razkačen, ko bi se mu očitalo, da on ni za zedinjeno Slovenijo. Predno zedi-njeno Slovenijo tako za kulisami zbrišejo z dnevnega reda, naj dotični voditelji pomislijo, da niti velike ideje, niti majhni navodi niso za to, da bi se z njimi igralo. Mogoče, da jo ideja zedinjene Slovenije za nektere omaliovalco, sobično lizuno za zdaj še prezgodaj na dnevnem redu, ali da so ne strinja z njih visokoletečimi osebnimi poželjivostimi; to pa je gotovo, da so stanovski rudeči fraki, vojvodski klobuki, sredovečno uklanjanje in kar je enacega žo davno zginili z dnevnega reda in da si dandenes narodi svojega rešeuja več ne iščejo v dvorskih formah in robskih strohlenostih, naj so žo tako ali tako zovejo. Edino kar bi se dalo ponoviti, to so tiste osebo, ki so nekdaj pred prestoli uganjale svojo burke in šalo — pa tuii za to je treba v glavi nekaj več popra in soli, kakor tega imata iznajti n ika „slovenskoga poklonjevanjal" Dopisi. Iz Vransko doline, 16. aprila. *) Naš okrajni odbor jo v svoji slednji soji nekaj prav važnih predmetov pretrevaval, deloma rešil, od kojih nekterih na tanj Se kaj drugo pot! Omenim dones le, da je odmeril 125 gld. za darove izvrstnim živinorejcem, kteri se bodo za letos delili na semenjski dan 27. t. m. na Vranskem. Pravico do darov imajo le prebivalci Vranskega *) Zarail praznikov zaostalo. Vredn. Listek Kupčija na Hrvaškem. (Spisal Ferdo Kočevar.) Kupčija vsake dežele jo odvisna od dvojnoga : 1. od njeno geografične lege, in 2. od njenih pridelkov ali izdelkov. — Dežele ležečo ob morji so za kupčijo bolj prikladne, nego dežele ležeče vsivd kopnega, celo čo so še prepredene /. visokimi gorami in zaokroženo s širokimi pustinjami. Noben element posameznih dežel tako ne veže, nego morja. Morje jo tista velika kup-čijska cesta, ki vse dežele, vso narode celo našo zemlje med seboj veže. Po tej cesti se največ blaga prova-žuje. Širše in daljo, pa tudi v nekem smislu krajše kupčijske cesto jo ni od morja. Srečni so tedaj narodi, ki imajo svoja pristanišča ob morji. Železnico no bodo nikoli moglo morju prvenstva v kupčiji odvzeti, in ko bi jih šo toliko naredili. Volik narod zaduši brez morskih pristanišč. Poglejmo n. pr. našo brate Ruse, kako oni kot kontinentalen narod z vso silo na vse strani k velikim morjem prodirajo , dobro vedoči, da jim je morja treba kakor plučani zraka. — Poleg morja pospešujejo kupčijo najbolj plovitbene roke. Roke ho najnaravueja, pa tudi najstareja kupčijska pota. Gori in doli po njih in poleg njih je žo od nekdaj šla kupčija. Tudi roke šo zmerom niso po železnicah kot kupčijske cesto ob veljavo dejane, kajti deues jc prevaže-vanje blaga po rekah ie zmerom conejo nego po železnicah. Železnice bi jaz, cene kupčijska pota, šo le v tretjo vrsto postavil. Za železnicami pridejo v četrti vrsti navadne cesto itd. — Kupčijska pota so pa le polajšavna sredstva kupčijo. Predmet kupčijo jo blago, ki so deli 1. v gospodarstvene pridelke, in 3. V obrt-nijsko izdelke. Kupčija med dvema sosednima deželama, od kterih jo ena poljedelska, druga pa obrtuijska, je zmerom bolj živa, nego med dvema poljedelskima, ali med dvema obrtnijskima deželama, kajti poljedelski in obrtnijski deželi si vzajemno izmenjavate svojo blago. Poljedeljski deželi jc treba obrtnijskih izdelkov, obrt nijskl deželi pa narobo poljedelskih pridelkov. ' V tem-!e spisu bom kolikor mogočo na kratko po vedal, kako je glede teh dveh kupčijskih zadev na Ur vaškem in Slavonskem. V tem spisu navođene štovilko temelje se na statistična data , jaz sem številke samo nekaj malo zaokrožil. Glede na kupčijska pota imate Hrvaška in Slavonija tri krasno reke: Savo, Dravo in Donavo. Po tečajih teh treh rok jo hrvaški kupčiji pot umerjena od jugo-vzhoda proti severo-zapadu. Na severo-zapadu se jc ta kupčijska pot, dokler šo železnic ni bilo, delila na dvoje, ena je šla v alpinske pokrajine: Kranjsko, Štajersko, Koroško, Tirole itd., druga pa na jadransko morje : Reko , Senj in Kraljevico. Pot v alpinske pokrajine se je držala rek in dolin, kterih je ves alpinski svet poln, in ni imela glede na prevaževanjo blaga mnogih težav premagavati. Dosto težavnojo je bilo pot k morji prokrčiti, kajti od Karlovca, do kjer je Kopa za plovitbo prikladna, pa do morja jo celih osemnajst milj pozračno daljine. Ta daljina sama na sebi ne bi bila toliko pačila, kolikor so pačile topografične zapreko : Dinarske in Velebitske planino namreč, ki paralelno druga vez drugo, kakor dvo skalnati steni morje od rodovitnega Posavja in Podravja zapirate. V ta namen, da se kupčijska pot do morja prokrČi, in tako hrvaško-slavon-skiin obilnim prtrodninam na morji oddušek da, zgra- 1812 okraja, ako dokažejo, da je živinče njih lastnina, ter da so teličke sami zredili. Nadarovala se bo le goveja živina, kravo in telice. Z* krave 3 do H let stare so darila: I. 30 gtd., II. 25 gld., 111. 20 gld.; za telice 1 do 2 leta stare, I. 25 gld., II. 15 gld., HI. 10 gld. — Prejemnik darila so mora tudi zavezati, da ne boj 2 leti prodal živinčeta iz okraja in da se ohrani za pleme. — Prihodnji (eden v vtorek 19. t. m. bo tudi pri nas zopet javna bitva na narodnem polji : volitev namreč bo za novi okrajni zastop. - V ta namen jo „več vo-lilcev iz Vranskega okraja" na svitlo dalo tiskan poziv in imenik kandidatov. - - Kakor se kaže. je v velikem posestvu, kjer itak izbire ni, imenik sestavljen tako, da se ni gledalo toliko na narodnost, nego več na zmernost in pošteni značaj. — II. oddel, za trga, je za Braslovče ravno tako, kakor pri velikem posestvu. —• Za Vranski trg so imena, ki knžejo, da se jo obzir vzel ne lena zmernost in značajnost samo. ampak tudi na učenost in odločno narodno vedenje, ravno tako je tudi imenik kandidatov za III. oddelek, za kmečko občine sestavljen. — V vsem je G grajščakov, 1 o. k. poštar, 1 c. k. uradnik, so 3 trgovci, je 14 posestnikov, 1 dekan, 1 fajraošter, l zdravnik in sta 2 učitelja, ki pa bo eden s koncem t. m. nehal biti učitelj, ker ima posestva v Šent Jurji in na Vranskem — za kandidate navedenih' — Volilci, ki so ta imenik sestavili in izdali, pokazali so, da imajo ustavno življenje v sebi, da razumejo duh časa, in da znajo spoštovati nepristransko le pošteni značaj in sposobnost! — Da so zmerno in ravnopravno radili, kaže tudi to, ka so celo dali no-kterim prostor, od kterih se odločno ve, da niso prijatelji slovenski reči, vsaj pa so pričakuje od njih zmernost in državljanska modrost! Tudi bo listi tiskani slovensko in nemško ! — Poleg vsega tega pa zna ta imenik našo „nazovi-liberaluhe" čemeriti, — ker ni nijednoga diurnista in kontrolorja zraven! Kajti ta baza ljudi ne gleda na drugo, nego na to, ka jo kter le prav nemčurski klevetnik, ki so strastno upira vsemu razvijanju ljudskega napredka in le vso odbija, do kar ima narod prirodno in državljansko pravico, ali ima tedaj že namesto m0Žgan slamo ali blato v cepini, to jim jo „Wurst" — I Gotovo pa jih bo v oči bodlo, da je priporočen tudi 1 dekan, l fajmošter, da sta 2, bolj rečeno, da je 1 učitelj! — Se ve, za tako ljudi po modrosti maineluške dece ni ustave. Ta dan bo pa tudi po dolgih porodnih bolečinah, ki jih jo pripravit naš okrajni šolski svet, volitev načelnika za „krajni šolski svet." — O naših šolskih svetih bom še celo perioho lahko pisal — pa drugi krat! — Kako nam »e že izteče volitev za okrajni zbor, tega šo denes odločno no morem povedati, vse visi na jako tenki nitki! Pa to nas malo briga, če ravno bi za zdaj še zmagala po neumnosti domačih prebivalcev pritepena „klika"; — vemo, da bi bilo to mrtvorojeno dete, — kteremu bomo kmalu za gotovo pogrebnico zakrožili; toliko smo si narodni rodoljubi prisegli, da mirovali ne boderno nikakor no, ampak neutrudljivo in neprestrašeno delovali, ker nam jo bodočnost gotova — torej nc delamo za kako „fanatično, ringirano idejo", — kakor naši „piusofilistri"! — Ako nam Ljutomer in Ptuj stavljata tako slavne trdnjavo — gotovo no bo Vransko pruski otok postal! Slavna Žav-ska in Mozirska dolina bote toporiščo dali, da se pod-seka slednja žila nemškutarije v celej Savinski dolini, in deske in žreblje za mrtvaško skrinjo našim mame-' luškim, pritepenini nazovi-libcrnluhom! Tako nam bog i šaka junaška! Is Istre 'JO aprila. [Izv. dop.J TogOta in jeza se je polastila naših koprskih italijanisimov, odkar njih nnjbližnji sosedje Slovenci javno slovensko triko loro (zastava) razobelajo, med toni ko je zvestim avstrijskim Lahonotn strogo prepovedano, italijansko „tri-koloro" javno pokazati; le skrivno so jo gledali, in mili zdihljaji iz njih pri proti Italiji so bili priča, kako željno pričakujejo, videti kmalu italijansko zastavo nad Koprom vihrati. Sicer je neko jutro pred tremi leti po drevoreda pri jetnišnici vse polno ital. zastavic migljajo, petarda pri okrajnem glavarstvu počila, listki prilepljeni po Kopru z „\iva Italija" M . . . . por Austria" ; to a se je kazalo njih srčno sočutje KA zvezo z Italijo in nepopisljiv srd do vsega, kar je avstrijsko, naj bo še tako izvrstno. — Pretekli mesec jo prav peklo naše koprske Italijane, ko so slišali, da so njih rojaki Slovenci, slov. zastavo na več krajih javno razobesili; — ali bodo /mirom naš najdi ažji zaklad, naša narodna zastava skrivaj incdlela ? se ti vrli borivci Italijo povprašujejo; „andiamo fouri, con nostra ban-diera nacionale alla testa" jo bil enoglasen sklep; in res kmalu potem je bilo videti kacih 20 onih navdušencev iz koprskega otoka proti zemlji laziti, med njimi jo bilo 14 gimnazijalcev, drugi pa lačni pisarji; njih navdušenje je vedno naraščalo, pa tudi kričanje „Viva Italija, Garibaldi, Vittorio itd., mostri schiavi" in pa strastno zabavljanje proti Slovencem. To zabavljanje jo čul domač Bloveirak mladenič na mostu, kteri veže Koper s suho zemljo ; jel jo premišljevati — ali je prav in dovoljeno, da ti rogoviloži na naši domači slov. zemlji himne Italiji prepevajo iu nas, starodavne posestnike istrskega polotoka pa zaničujejo? — kratko malo ne, si misli mladenič ter priskoči k oni drhnli, zgrabi ital. zastavo in jo na kosce ratrga; „chi ha un cortello" se poprašujejo ti junaki ; naš Slovenec se jo bal za svojo kožo, potegne iz žopa svoj zakrivljen nožič, srpu podoben in v hipu ti vrli Garibaldinci pred Slovencem tako urno, še bolj ko ljubljanski turnarji, proti Kopru tečejo. Menda jih ne bodo več volja z ital. zastavo po naših bregovih hoditi, ko jih lo on Slovenec tako hitro v tek požene. — Tekoče leto je slov. mladeneč zapisal na kos papirja „M . . . . pet Italijani", hitro je nek Lahon našemu okrajnemu glavarju to poročil; mladenič je bil k uradu v Koper pozvan, kjer so nm je ostro prepovedalo še enkrat kaj takega učiniti. Za nas Slovence uradniki marljivo skrbijo, da ne žalimo Italijanov, Italijani pa, uradni in neuradni nas psujejo, in še nikoli nismo čuli, da bi bil ko k Italijan zarad tega k uradu pozvan. Naš okrajni paša g. Kodrmac, iz goriških brd doma, ako hoče biti vsem pravičen, ali no zna, da psuje našo narodnost, ako slov. županijam na slov. vloge v italijanskem jeziku odgovarja ! Pasjanskfl županija uraduje izključljivo le v slovenskem jeziku, ta promodri paša pa ital. odpisuje ; te dni so je on proti nekemu svetovalcu izustil : slovensko se bodo uradovalo za vaše mlajše, ko bodo prišli drugi uradniki, sedanji niso tega zmožni. Dravjssimo gospod kapetan! torej za našo mlajšo veljajo temeljne državne postave?! z našimi krvavo zasluženimi peoesi moramo vzdržavati italijanske renegate. Se spomnite častiti g. glavar, kako ste nam o začetku tega lota s pomočjo oroženc sile , živino, vino, olike, svinjsko meso, obleko jemali, da sto nasitili vašo brate, in da ste c. k. komisarju, kteri je to učinil, zlat krilec za zaslugo pridobili! Ljudje so bili prisiljeni denar na posodo iskati in zastarelo davke plačati, ker je prišla cela drhal Koprcev blago preč jemati! Je!i bilo to prav!? po štiri, pet dni so bili v enej vasi, dokler so zadnji vinar iz ljudi izmolzli, potom jim pa nazaj blago izročili, tudi onemu, kdor nič plačal ni. — Tako še na Turškem no delajo ; ali se ni bal okrajni paša, ka bi se kaj enacega pripetilo kakor v Dalmaciji ? Ljudstvo je bilo povsod zelo razdraženo. Kakih dvajset let jo trla naš > kmetovalce trlna bolezen; ko nikdo nič pridelal ni, ni mogel davkov odrajtovati, zdaj pa žo tako zastarele davko s takimi sredstvi iztirjevati I gotovo ni kristjansko, no ustavnim postavam primerno. Politični razgled, Min i stOrstv p do zdaj šo nima nobonega programa ; ono hoče le po pogodbah med vsemi strankami spremeniti obstoječo ustavo in misli, da so mu bodo te pogodbe posrečile, torej si noče snovati posebnega programa. Dozdaj se pripravlja za dogovore. Sicer imajo novi ministri težavno stanje; no lo da v Cislaj-taniji ni zadovoljna nobena stranka, tudi Ogerska dela za to, naj se napravi sprava lo s Poljaki, druge dežele in narodi pa naj so prepuste nemški večini v državnem zboru, da jih potlači. Sicer pa jo slišati, da v ministerstvih mnogo delajo in da ni moč priti do ministrov. — „\Vien. Abdpst." zopet naznanja neko m i n i-s t e r s k o razglasilo. Brati je , da so ministerstvo bistveno sklada v načeli Rechbauerjevcga programa, v kterem stoji , da bi „ najbolj nemški Nemec" nikdar ne mogel pritrditi niti češkim tirjatvam , niti „slovenski prikodnostni državi." Čudno jo po tem , kako da Itcchbauer vendar ni vstopil v ministerstvo, ktero zdaj trdi, da programa no moro oglasiti, ako si noče svojo lastne akcijo pohabiti. Iu tu je znpet čudo, da ministerstvo na eno stran noče nobenega programa objaviti, dili ste se koncem prejšnjega stoletja dve cesti od Karlovca k morji: ena, tako zvana rLuizina" dr/i na lteko , druga „Karolinina" na Kraljevica (Portore) in Senj. Ti dve cesti ste tehniško tako izvrstno in solidno izdelani, da jima bo težko kje v Evropi para naiti. Poprejo, ko južna železnica še ni bila do Trsta dodelana, in so vo da tudi od Zidanega mosta na Sisek in Karlovec ne, je šel veči del hrvaškega kupčijskega blaga (in prolazno tudi Ogerskega) na morska pristanišča na Reki, v Kraljevico, v Bakaru in v Senji. Promet blaga jo iznašal tačas na Reki še čez 13 miljonov gold. na leto ; v Senji gotovo 5 miljo no V, V Karlovec se je privaževalo čez leto blizo 4 milijonov contov blaga. Hudi udarec za to hrvaško prekmorsko kupčijo jo bila železnica na Trst, kajti ona je vsaj dobro polovico hrvaško-slavonsko prekmorsko kupčijo k sobi potegnila, Ogersko pa vso. Denes pa, ko drže železniške progo od Zidanega mosta na Karlovec, Sisek in memo Zagreba na Kanižo, stoje vsa hrvaška pomorsko pristauišča celo prazna. V tem leži tudi razlog, /akaj so je broj stanovnikov i v Karlovcu i nn Reki od zadnjega narodnega popsa sem zmanjšal. Res čudni, navadnemu Človeku nerazumljivi morajo razlogi biti, da še (Jenes Avstrija nima več nego eno železnico do jadranskega morja, in vendar ležč bnfi na Adriji vitalni interesi Avstrije! — Pelo dodelan je proge St. Peter-Reka, ki jo komaj kakih par petelinovih kobalov dolga , vedo zviti in svoje materijal ne koristi varvajoči Tržnčnni potem vsakovrstnih kovarnosli zavirati. Največ kupčijo je denes v Sisku. V Sisku se vežo železnica s Savskim parobrodarstvom. Do Siska morejo parobrodi s tovorom 10.000 vaga nov žita pri-ploviti. Oez leto skoz Sisek blizo do 10 milijonov centov blaga gori in doli, Precej živa kupčija je tudi v Zagrebu, zlasti z vinom, potem v Brodu iu Gradiški, kjer se roba iz turške Hrvaško in iz Bosno strinja, nadalje v Mitro viol in v Zemlinu, kamor roba iz Srbije prihaja. Zemliu ima poleg svojo geogrnrično lege sijajno kupčijska bodočnost. Malo je mest v Evropi, ki bi imela za kupčijo tako prikladno lego , nego jo ima Zcndin. V Vukovaru jo skladiščo banaškega žita, v Oseku pa robo iz Ogerskega prihajajoče. Kupčija na Hrvaškem in Slavonskem bi mogla še več kot enkrat tolika biti kolikorŠna je, če bi se, ka- kor je bilo s prva že ustanovljeno, železnica od Zagreba sredinom Slavonije pa do Zemlina, — od Karlovca pa na lteko in Senj potegnila! Kakor denes stvari stojo, teh dveh železniških prog šo v desetih letih no bo. Kamo srečo za Hrvaško in Slavonijo, čo som glede tega kriv prorok ! Hrvaška in Slavonija, soči skoz in skoz poljodel-ski deželi, prinašate na kupčijski trg zgolj lo gospodarske prirodni ne, kupujete pa nasprotno obrtnijsko izdelke. Oni ste tedaj glede kupčije, glede vzajemno izmenjave blaga med seboj vozani na ktero sosednih obrtnijskih dežel; in tako obrtnijsko deželo so več ali manj vse alpinsko dežele na sovcro-zopadu, kjer mnogi deroči hudourniki in izobilnost kurjave razvitek obrtnijo silno podpirajo. Kupčija med Hrvaško in Slavonijo od eno, — iu med Ogersko, Srbijo in Bosno od drugo strani no more biti živa , kajti vso to deželo ravno ono isto producirajo , kar Hrvaška in Slavonija producirate, in ono isto potrebujejo kar Hrvaška in Slavonija potrebujete; mod njimi jo tedaj izmenjava blaga nemogoča. Za prirodnino teh dožol sto Hrvaška in Slavonija samo transitorno važnosti. (Konec prih.) đa pa na drugi strani zagotovlja, ka so strinja z Rech-bauerjevim. Da je kolobocja popolna, razpoSiljajo c. kr-namestniki v imenu vlado ni/.inr oblastim okrožnice , v kterih poudarjajo , da rainisterska sprememba ni ob enem sprememba sisteme, ampak da vso spremembe le pomenjajo varno nadaljevanje ustavnih naprav. Torej naj uradovi pospešujejo ministersko sprnvedljivo težnje in naj skrbe, da so ohrani mir in red. Kdo nam razjasni vso te zastavice. Do zdaj samo vemo, da so mariborski mestni policaji dobili novo uniforme kakor nista hotela v to neumnost privoliti in ker sta bila itak v večini, bila bi tudi tretjega uda Tolila iz svojo srodine. Vendar so bo dali Laščanje pregovoriti in izvoljeni so bili gg. Jos. Lipold, veliki posestnik v Mozirji, soglasno, g. Jan. pl. Klein , veliki posestnik na Vranskem in J. Pust, župan v Trbovljah vsak z 18 glasovi. E*o tem izidu je soditi, da je g. Schonvvetterju njegova velikopetkovska taktika izpodletela. Z. (Saj nas Slovence že tudi malo po širokem svetu poznajo).— Dobro se spominjamo. Dunajski mestni zbor je dra. Giskro ime- da je imela dunajska „Morgenpost* pred 9 leti o nas noval za častnega meščana. Zanimljivo je, da so je uvoden članek pod naslovom „Eine neu erfundene Na proti tomu meščanstvu krepko upiralo mnogo odborni- tionalitiit" o priliki, ko so naši prvi državni poalatici kov, ki so trdili, da se nikakor no skladajo z bivšo znano 20.000 podpisov broječo peticijo Šmerlingu iz-Giskrino politiko. ročili. — Ali kako so se v teh 9 letih v tem oziru V prvo hrvaško saborsko sednico 20. t. m. okolščine spremenile, nam je to-le dokaz: V Švici ima jo prišlo mesto 66 narodnih zastopnikov samo 27, tako znana „liga miru in sprave", ktero udje so de ni drugo kazalo, nogo zborovanje, na osem dni t. j. čez mokratje in republikanci cele Evrope, svoj glavni sedež pravoslavne velikonočno praznike odgoditi. To so prav v Lausanne-u, kjer tudi njihov v francoskem jeziku čedne razmere. Videti je, kakor da bi Rauchizem sam pisani organ „Journal des etats unis" izhaja. — V tem na sebi obupava!. listu poziva odbor „lige" pretečeni teden Cehe, Po „Nord" naznanja, da ni res, da bi bila Rusija ljake, posebno pa nas Slovence v posebnem vladiko Strosmajerja naprosila, naj posreduje med njo naudušenein oklicu, naj sestavimo med seboj centralni in Rimom, češ da Rusiji tacega posrodovanja ni treba 8 1 o v e n s k i odbor za rešenje iztočnega pitanja na in da jej nikdar ni manj kakor zdaj stalo do tega| korist potlačenih, pod Turčijo in pod Magjarsko izdihu zopet stopiti v diplomatično zvezo i Rimom. j oči h Jugoslovanov. — Pravi ta poziv, da bi moral ta Nemško zedinjevanjo napreduje. V Stutgartu j centralni slovenski odbor z »ligo" in z vsemi demo je sklenila nemško-pruska stranka resolucijo brez po-lkratičnimi društvi cele Evrope v zvezo stopiti iu tud gojev pridružiti se severno.-noinški zvezi. Tudi na Ba-|ob enem na polajianje stanja vseh potlačenih cvrop skih narodnosti delovati. — Koliko je v teh predlogih „lige" praktičnega in izpoljivega, ne bomo denes pre tresali, ali konstatirati smo hoteli z navajanjem teg fakturna, da jo slovensko imo že zdavnej mejo „ciner neu orfundenen Nationalitat" prekoračilo. — * (Goske.) „Nov." nam očitajo 3 goske. Pravijo varskem kujejo neko pogodbo. Razne stvari. ♦(Preklican zaukaz). Vsled mnogobrojnih peticij, ki so rainisterstvu došlo od vseh krajev dolenje|da 0 slovenskem pravniškem društvu niso našlo no Štirske, je vojno državno ministerstvo po telegrančni|sieau no tiru. Nam je dotično novico pisal g. d poti naznanilo, da odpustnikom 47. peškega polka IIar-|Razlag z izrecno željo, naj jo objavimo. Povprašajt tungovega ne bode treba hoditi v Pirano in Koper stra-l torej pri njem, — mi nismo imeli razlogov slutiti gos žit k izdelovanji soli. Da torej 400 krepkih možkih rok — Levstiku ponujanih 130011. za vredovanje slov. čaa nam ostane v deželi, za to se imamo v prvi vrsti za-Lika so jim tudi raca. Kaj pa! one verujejo Konradu hvaliti krepki inicijativi g. notarja dra. Radeja v Ma-|mi imamo svoje zanesljive poročnike, kteri nara tud riboru, ki je peticije sprožil in tako hitro spravil na|ja zdaj zagotovljajo resnico našo notice. Konradov pravo mesto. Poslanec Brandstetter, ki je peticijo videl, resnicoljubje smo spoznali, ko je dal po oglih nabiti je sicer rekel, da so ž njo popolnoma zlaga, vendar jel Vaš jezik je v uradnije vpeljan". Sicer naj vsakd ni hotel podpisati - dokaz, da ljudem njegove baže|znjema iz tistega vira, ki mu je najljubši; od nas pa kljubu vsemu pritiskovanju zarad enakih glasov še enkrat ni za ljudski in deželni blagor, ampak samo za osebnoLaj 8e ne tirja, da bi hodili po svojo novico k Konradu!| voliti — slednjič burgarski nemškutarji zopet zmagali, ker tudi svojo hvaležnost večkrat z gromovitim ploškom /javljalo. — V g. Geceljnu pozdravljamo v resnici iz-rstno pridobitev za naše narodno gledišče. Opereta Pierot in Violeta" nam je že iz narodnega gledišča v agrotiu znana, ravno ni najbolljši proizvod te baze, ali priporoča se repertoire-u našega gledišča zarad malega sebja. Igrala se je mnogo boljše, nego v Zagrebu, ker so bilo pri nas mlajše in prikladnejše sile angažirane. Gospodičina pl. Neugebauerova je prav prijetna, ugodna glediška prikazen, ima lep, krepek glas, vitko rast in n jo še mlada, kar je pri pevkinji zmirom za lepim glasom naj več vredno. — Kakor „Pierrot" v možki bleki je bila spočetka malo pri pogledu občinstva o-supuena, njeno vedenje jo bilo skromno in sramežljivo, kar nam je jako dopadlo, lepo znamenje, da še ne stoji popolnoma pod protektoratom na pustni torek čisto obritega uda katoliškega društva. — Tudi k tej pridobitvi čestitamo narodnemu gledišču. — Go-pa Odi-jeva jo tudi ta večer kakor zmerom svojej ulogi zadostila in se v petji in v igri kakor prava umetnica pokazala. H koncu pa izrečemo največo zahvalo v menu vsega slovenstva gosp. J. Noli-tu, ne toliko za njegovo predstavo čarobnika, kolikor za njegov v resnici neizmeren trud za povzdigo domače dramatike. On je kakor dobro vemo, factotum pri vsem početji. * (Osnovanje katoliško-slovens k o -političnih društev) „Danica" v 15. listu Slovencem priporoča. Prečitavši ta oklic smo vzdihnili globoko, rekoč sami pri sebi: da, ko bi visoke glave svojih muh ne imele ! Da živa podučna beseda pri zborih največ zmore, to vsakdo ve ; da pa katoliško-politična društva vspešno delati ne morejo, ako jim duhovniki sami ob odločnih momentih nasprotujejo, je pokazal dogodek v nekom kraji, kjer je katoliško-slov.-pol. društvo, ki šteje blizo 90 vrlih posestnikov med svojimi udi. Bila jo volitev v okrajni zastop, in društvo je sestavilo imenik kandidatov in ga vsem volilcem izročilo. Imenik so sprejeli tudi trijo volilci duhovskoga stanu iz velicega posestva; in tako bi bili naravno večino zadobili odborniki kmečkega stanu. Ko pride pa volitev, odstopijo oni trijo duhovski volikoposestniki, kterih imena rajše zamolčimo, in volijo po želji maraelukov majhnega mostica. To jo osupnilo nektere druge vohice; enemu so mestni mameluki celo listič vzeli in raztrgali, in mu svoj imenik usilili, in tako bo — ko se je moralo paradovanjo. — Glede Marna bi bile „Nov." boljo storile, kobi nas * (Dr. Josef Ritter von Waser)je dobil bile v miru pustilo — na ta lini pa ne pojdomo; kdor komturaki križ Franc-Jožefovega roda. Od Bacha do Ve zakaj no, nam bo hvalo vedel. — Kar jo uemški Potockega se je Waser vedno zaslužnega storil za dr- iBrencelj" na nas adresiral, ni vredno odgovora. Na-žavo. Da je Waser po odstopu prejšnjega ministerstvaUprotjo med njim in nami so je vrtilo okolo vprašanja: nehal biti sekcijski predstojnik in postal podpredsednik V kaki dotiki stoje Mladoslovenci z vlado iu kdo je više sodnije v Gradcu, je menda našim čitateljem že Ulov. šaljivemu listu na Dunaji garantiral kaj iz dispo-od drugod znano. zicijonsfonda ? Ljubljanski list svojega sumničeuja niti p. (Sloga.) Prvi list „Slogo" jo izišel. V pro- no opraviči, niti ga no prekliče. Dokler so ne opraviči gramu na čelu lista so kaže, da „Sloga" skopljnno s v glavnih zadevah, toliko časa je v naših očeh oprav-Magjari nagodbo kot pravno stališče pripoznava, terhjivec in lažnjivec, s kterim 80 o pristranskih stvareh da bo stoječa na tem satališči za revizijo to nagodbo ne bomo pričkali. umejo strahovanje prostih ljudi; drugi pa, ki svoje samostalnosti ceniti ne vedo, se mamelukom sami uklanjajo. Če gospodje, ki nimajo ne volje ne srčnosti dovolj, da bi sami pri osnovanji kat. političnih društev na čelo se postavili, to stvar gospodom kaplanom prepuščajo, naj jim tudi prepustijo veselje in čast, da zamorejo v občni blagor vspešno delati; in če se po dejanskem sodelovanji nem-škutarjev jeze boje, naj ostanejo rajše pri volitvah lepo mirno doma, da ljudem, ki so so komaj za pravično stvar vneli, skandala no dado. delala in pisala. Iz celega programa se vidi, da hoče Z. (Dramatično d r u š t v o) v Ljubljani je „Sloga" neko posreduo stranko med inagjaronsko in dalo na velikonočui pondeljek glediško predstavo v narodno stoječo, storiti, tedaj neko „ubergangs" - - prid gospe Odi-jeve. Dalo jc 3 komade: „Pri glaso-stranko I r— V prvem svojem listu ima tudi rubriko : viru" vaudoville iz francoskega, znano iz češkega predlo v oni ja", ktero celo v „Zatočniku" pogrešamo, vedeno burko „Ultra" in opereto „Pierot in Violeta" * (Iz S c h elo kakor &neg, daje nohtom nnrnvno čvrstost in barvo ter popolnoma nndo- niestnje mjilo |žajfo.| Ces. kralj. iz kij uči j. priv. proti bolenji zob. Ces. kralj. 9 # izključi j. priv. ni i m n i c ai ptoti podganam, hišnim in poljskim mišim, krtom. b E int >r: i in , najbolji pripomoček zn izpiranje mastnih madežev, nenadomestljiv. Glicerinsko mjilo in »Hčerinska smetena, proti nečisti razpokam koži, proti lusknati (schuppig) koži na glavi, Žganje iz vinskih droži (Franz-Urandvvein.) Najhitreje in najzanesljivejšo zdravilo proti većini bolezen, jiroti ranam vsako baze, obstre-Ij eni nam, sekotinam, ubodninam, glavo in zoboholu, starim bolečinam in teklinam, roku, prisadu, perečim [vnetim| očem, bromatom in habotam vsako vrste itd. itd. Sok iz š t a j a r s k i h zelišč (Krautersaft) proti boleznim na prsih. Cisto, pravo olje iz kito vili jctfvr (Dorsch-Lebcrthran) proti jetiki in sušici, proti otročjim glistam. Mazilo proti ozcbijiiii in kurjim očesom posebno izdatno. Orientalska voda, iznajdena od dra. Walkerja v Londonu, proti protinu, reumatizmu, glavobolu itd. itd. Kolonjska voda (Ktilner-VVasser), od najstarejega destilaterja: Janeza Mnria» Karilin, dvornega zakladavca Nj. Nj. S'. V. Friderika Viljelma IV., kralja pruskega, Nikolaja I. cara vseh Husov, Viktorije kraljico angležke itd. itd. Revalesci^re du Barry zdravi brez vračil in stroškov vso bolezni v želodcu, na živcih, na jetrih, na žlezah [bezgavke,] mrenah, zdravi težko sapo, bolečino v mehurji in živcih, jetiko, unvduho, kašelj, neprebavljivost itd. itd. Didier-ovo belo gor lično zrnje (Scntkorner), proti bolečinam v želodcu, krču v želodcu, slabemu prebavljnnju, krču, bolečinam na jetriab, napihavanju, glistam, koliki, zapotki itd. Dra. (iollis-a splošna jedilna stupa. (Vnlvevsal-Ajpeleepnlver)« Kdor zavoljo želodčevo slabosti, ali zato ker ni mogel jedil dobro prežvečiti, ali zato ker jo povžil ali prevod ali pa preslabih kakorsikoli imenovanih jedil čuti med jedjo ali po jedi kakov.šno neugodnost izhajajočo i/, irehušjn, kogar v takih okoliščinah napenja ali tišči v želodcu, komur se kislo ali žaltovo rega, kogar vznemirja, po trebuhu kolje, mu slabo prihaja ali prihajati hoče : naj vzeme polno žličico (če jo žličica jako majhna, dvo žličici] te stupe na suho v usta [najbolje na jezik| , nuj jo z vodo ali [kar je prijet nejšej s pomešanim ali čistim vinom doli spluhne, naj potem šo popije polno kupico vina ah vode in v kratkih trenotkih bodo popolnoma zginile vso one težave in na njih mesto stopi tako prijetno čutilo nasitenja. Komur bi okus štupe ne bil pogodu, naj jo jemlje v omočenih oblatih. Posebnega spomina jo vredno , da ta štupa vsem naponjajočim jedilom in upijanijočim pijačam hitro odtegne njih s-itne lastnosti. S e i d I i t z, o v a Štupa od Mol la (Seidlitzpulver von Moli) proti boleznim v želodcu in trebušji. It€*ii prM»fi nI rop od O* A. W. Maijerja v Vratislavi. |let:i l>;7 v Parizu z uagrado obdarovan.] Najboljše domače zdravilo proti zaslaranemu kašlju, dolgoletni hri-pavovti, zasliženju, oalovskenju kaliju, katarjem in \ notjem jabolka in sapnika, proti akutnemu in Kroničnomu prsnomu m plučnenin kntani, krvavemu kaš-ijanin. bruhanju krvi in naduhi. Spričalo: Podpisani s tem naznanja trpečemu človečanstvu, da je Mnverjov prsni sirop v različnih boleznih na sopilih . kakor proti zastarelemu plučnemu kataru, hripavosti itd. z najboljim uspehom rabil, V Kamenici nn Češkem. Hr. Novak, mestni fizik. Za konjske posestnike in gospodarje. Kclrsivilaan NkIko<'inn (RekreaUous-F.uid) Ztl BiCISaJo od 0. kr. živino/.dravnika li i 'ii \x .<•» t O. Živindzdravilna štupa '#.!• Umi J<«, gOVVfli lil ovco. K V t« II O V A Ii.or*ixou.l>ixr»žil€.tv živinska štupa {Korncuburge.r Viehpulver) konje f govedi In ovce .Tnlto iiiieiiileu in važen HiĆNiii izBcčck (FleischextrakO iz južne Amerike (Fi ay Bcnlos) i zdel a van po Liebigovem društvu za mesni izleček v Londonu. Izleček je lo onda pravi, ako nosi piskero podpis profesorja J. pl. Liebiga in M. p. Feftcnkoferja kot poroštvo dobrega in izvirnega blaga. Ta izleček, ki se napravlja iz najčisteje in najfrišneje govedino nima v sebi niti masti niti limnino. V enem funtu ima ta izleček vso v vroči vodi raztopljivo množine od 84 lb. čistega mesa ali pa od 45 lb. mesnino z mastjo, žilami in kostmi vred. Vsaka v e g o t a b i 1 i č n a hrana (grah, bob, loča? kruh, krompir, riž, koruza, proso,) ako se jej pridene mesnega izločka, dobi ono točnost in vrednost, ktero ima friino meso nli a n i m a 1 i č n a lirami. Izleček (sam ali z vinom pomešan) jo na j izdatnejšo krepčilo za bolnike , ozdravljaj oče so in oslabljence. Kot zdravilo za vojaška in marinska bolnišča, za lazarete, sploh ca vsako bolnišnico, za zakla d a nje s živežem v trdnjavah in ladijah, za popotnike, gostilničarje, za b ar ivce (Garkoche) in rodovine na deželi je mesni izloček nenadomestljiv izdelek; tako tudi za kolonije, kjer se frišno meso ne da ohraniti in jo predrago. Kako naj ee rabi: Četrti del čajske žličico izlečka raztopljenega v veliki skudelci vroče vode. kteri naj so kolikor potreba soli pridene, zadostuje, da so mahoma napravi krepka juha. Parva juhe naj bo t o m n o - žo 11 a, no rujava ; čo bo vzame več izlečka, postane aromatični okus juhe za mnoge premočan in neprijeten. Zadobi so izvrstna juha, če so b kratka juhina zelenjad (seleri, korenje, luk, čebula, krompir itd.) brez nli še bolje z nekoliko slanine ali masti skuha in so potem pri-deno potrebna množina izločka in soli. Mesni izleček ima tudi v najbolj koncentriranem stanji vse množine omak (sauce) in jo torej kot podlaga za pripravljanje vseh mesnih jedil neprecenljivo vrednosti; prav malo izlečka žo zadostuje, da se moč in okus jedil, zlasti navadnih domačih juh mahoma zboljša. W i 1 h e 1 m s d o r fe rska šokolada iz sladnega izlečka. (Ma Iz oxtr nkt- Chokolade.) Na O i zi o/.bali nagradovann. izreku c. kr. prof. II eller-ja na dunajski kliniki je ta šokolada edino prava. \Vilholmsdorferska sladna šokolada je jako tečna , ni zaporčna , priporoča so zlasti onim, kteri in so škodljivi razgrovajoči užitki, posebno pa za vse tiste, lii no ii;i prMih bolni. Cena: Vi« 'A ni '/4 zavitek šestero baž po .00 kr., 70 k r., 1 f. 20 kr., 1 f, Gl) kr., 2 f. in 8 i za funt. Priznavajore pismo: „Kcr mi Vaš sladui izleček izvanredno dobro tekne, prosim Vas, pošljite mi 4 pakete šokolnde iz Hladnega izlečka itd. IJergcr, umetahu mlinar v Sclnvertbcrgu na gorenjem Avstrijskem." gjggr* Zaloga za Maribor ""^fl pri F. K o 11 e t n i g u i IV^HlIiolluva costa. Wilhelmsdorferska fabrika /a sladne (malz) produkte Avgusta Jos. Kiifferle-ta & comp. (Dunaj.) "Sš^^^V minjaje na izreke o. kr. prof. Op|iolxor-Ja in lic lici* ju na dunajski kliniki, prosimo, naj so naši sladni fabrikati nikar no zmen-jujejo z Hoffovimi sleparijami. Vse to se dobi pri ff\ KollCtlllg'-U v Maribora. (9) i Izdateli in vrednik Anton T4»n>»i^T l.nRtniki: Dr. Joir Vohiifak In