GLASNIK Wm
LJUBLJANA, 22. DECEMBRA 1964	LETO XI., ŠT. 62
SKUPŠČINA OKRAJA
97	! ■ t
PRIPOROČILO
la razvoj urbanizacije v okraja Ljubljana
Urbanizacija je družbeni proces, Id je tesno povezan z našim nadaljnjim družbenim in ekonomskim razvojem, z uveljavljanjem našega komunalnega in gospodarskega sistema. Z druge strani pa je realizacija višje družbene produktivnosti, izražena v povečanem narodnem dohodku na enega prebivalca, tesno povedana z ustrezno funkcionalno stopnjo urbanizacije prebivalstva. Takšna
medsebojna vsklajenost med produktivnostjo dela in urbanizacijo je pogoj hitrejšega ekonomskega razvoja in dviga življenjskega standarda.
Republika Slovenija izkazuje zelo" nizko stopnjo urbanizacije glede na njen gospodarski nivo, saj živi v naseljih z nad 2000 prebivalci komaj 31 °/e vsega prebivalstva. V mestnih naseljih z nad 2000 prebivalci pa le 27,4 % vsega prebivalstva Slovenije, kar je pod jugoslovanskim povprečjem. V mestih z nad 10.000 prebivalci pa živi le 19 °/o
vsega prebivalstva Slovenije. Okraj Ljubljana pod vplivom mesta Ljubljane izkazuje sicer višjo stopnjo urbanizacije kot v merilu SRS, t. j. 50,6 "/o prebivalstva živi v naseljih z nad 2000 prebivalcev in 38,5 % pa v naseljih z nad 10.000 prebivalcev. Ce pa izločimo mesto Ljubljano, ima okraj Ljubljana v naseljih z nad 2000 prebivalci 35,7 °/o prebivalcev, v naseljih z nad 10.000 prebivalci le 17 % vsega prebivalstva.
Predvidena globoka kvalitetna sprememba sistema družbene reprodukcije bo vplivala tudi na urbanizacijo. Pred urbanističnim, regionalnim planiranjem je ena izmed osnovnih nalog preprečevanja stihijske urbanizacije, obenem pa pospešiti smotrno organizirano urbanizacijo v tesni povezavi z gospodarskim, družbenim razvoje min komunalno samoupravo.	.
Sedanja nizka stopnja urbanizacije ob istočasni visoki koncentraciji mestnega prebivalstva v Sloveniji, posebno v ljubljanskem okraju, pa pušča dovolj prostora za načrtnejšo urbanistično politiko. Zato je Skupščina okraja Ljubljana na svoji 21. seji dne 11. decembra 1964 sprejela na osnovi gradiva o problemih urbanizacije v okraju Ljubljana naslednje
PRIPOROČILO
Coprav je bil dosežen določen na- • predek na osnovi priporočil republiške (Ur. 1. SRS št. 33/62) in okrajne skupščine (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 6/63 in 23/63) o nalogah in ukrepih na področju urbanizma, vendar sta obe priporočili še vedno aktualni ter ju je treba še nadalje upoštevati kot osnovo urbanistične politike občin in širše skupnosti.
I.
Urbanistična dokumentacija
— Urbanistična dokumentacija predstavlja osnovni instrumentarii urbanistične politike občin. Urbanistična dokumentacija mora v bodoče upoštevati pospešeno in povečano urbanizacijo glede na sedanjo nizko stopnjo in glede na bodoči hitrejši ekonomski razvoj. V tej povezavi mora urbanistična dokumentacija prav posebno upoštevati povečano stanovanjsko izgradnjo v prihodnjih letih in njeno usmeritev v industrijsko izgradnjo stanovanj in v izgradnjo montažnih stanovanjskih hiš, izgradnjo sodobnejših komunalnih naprav ter potrebe kompleksnega urejanja mestnih in drugih zemljišč s temi napravami. V Lesni povezavi z bodočo urbanizacijo je treba upoštevati hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti in družbenih služb, prav posebno pa hitrejši razvoj osebne potrošnje.
Urbanistična dokumentacija mora upoštevati kompleksno organsko rast stanovanjskih sosesk, njihovo funkcionalnost v odnosu do sosednjih stanovanjskih sosesk, z upoštevanjem sedanjih potreb, v okviru bodočega družbenega in ekonomskega razvoja.
VABILO
i:,a 22. sejo skupščine okraja LjvJiijima
Na podlagi 66. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem
ŽZ. Sejo skupščine okraja, ki bo v petek, 25. decembra 1964 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani na Magistratu v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni red:
T Predlog za reorganizacijo uprave okrajne skupščine in informacija o sistemizaciji delovnih mest:
a)	predlog odloka za spremembo statuta okraja Ljubljana,
b)	predlog odloka o upravnih organih skupščine okraja Ljubljana.
*■ Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb okraja Ljubljana za čas od 1. januarja do 31. marea 19G5.
*• Predlog odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem okrajnih državnih organov.
*• Predlog odloka o pogojih in načinu uporabe osebnih avtomobilov v družbeni lastnini za potrebe skupščine okraja in njenih organov. •
*• Predlog odloka o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva na območju okraja Ljubljana.
*• Predlog odloka o ukinitvi sklada za vzdrževanje evakuirancev iz Skopja.
*• Predlogu odlokov o socialnem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev
* L 1965:
—• odloka o določitvi višine premije, ki jo plačujejo kmetijski proizvajalci v 1. 1965 za pokritje Izdatkov osnovnega zdravstvenega zavarovanja v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
—■ odloka o spremembi odloka o razširjenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
*— odloka o prispevku iz proračunov občin, ki se plačuje v sklad osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev kot del stroškov za zdravstvene storitve kmetijskim proizvajalcem po 8. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v letu 1964 v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka In Tržič;
'— odloka o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plačujejo skupščine občin v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev na območju komunalnih zavodov za socialno zavarovanje v Ljubljani in Trbovljah;
— odloka o določitvi premije kmdtijs"kih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plačujejo občine v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev v občinah Črnomelj, Metlika, , Novo mesto in Trebnje.
5" predlogi komisije za izvolitve in imenovanja ter kadre.
"• Vprašanja odbornikov in odgovori.
Vsak odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo "*• dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni, Kresija, soba 13/1 telefon: 30-566, int 209).
St 06-3/64-4.V4	-	%
Datum: 16. decembra 1964
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc, L r.
— Čeprav bi morali biti izdelani urbanistični projekti na osnovi sklepov o vplivnih območjih v večini občin že do konca leta 1964, pa ugotavljamo, da v večini primerov ne bodo izdelani v 1. 1964, niti ne v letu 1965.
Občanske skupščine s6 poklicane in dolžne zagotoviti vsa potrebna sredstva, tudi kreditna za pospešeno izdelavo urbanističnih projektov, -prav posebno pa urbanističnih programov. Za leto 1965 je treba zagotoviti v občinskih proračunih ali s krediti vsa sredstva za izdelavo urbanistične dokumentacije. Zaradi premajhnih kapacitet urbanističnih zavodov in drugih organizacij bi bilo dobro izdelovati urbanistične projekte postopno, t. j. najprej za važnejša mesta in mestna naselja. Zato je potrebno, da se v letu 1965 pospeši dokončna izdelava urbanističnih programov, prav posebno pa izdelava urbanističnega programa za mesto Ljubljano. Za centre, ki zanje ne bo možno izdelati urbanističnega programa v. letu 1965, se naj vsaj za vsa vplivna območja v občinah izdelajo vsaj osnovni elementi urbanističnega programa.
Pospešiti je tudi treba postopek za izdajo lokacijskih dovoljenj na vseh stopnjah za gradnjo družinskih in počitniških hišic	bivšem s pravočasno pripravo	ebne osnovne
urbanistične dok., .antacije, a v skladu z urbanistično zakonodajo.
— Čeprav so vse občine v okraju sprejele sklepe 6 vplivnih območjih, pa ugotavljamo, da so bili sprejeti nekoordinirano, kar lahko negativno vpliva na razvoj regije in posamezne občine. Zato je potrebno še pred dokončno Izdelavo regionalnega programa razvoja in ureditve okraja Ljubljana te sklepe na osnovi posebne študije vskladiti in koordinirati ob tesnem sodelovanju občin.
— Dokler ne bodo sprejeti in potrjeni vsi urbanistični programi ali izdelani vsaj osnovni elementi urbanističnega programa, priporočamo, da občinski skupščine na osnovi čim-večjega medobčinskega sodelovanja posvetijo posebno pozornost koordinaciji med urbanističnimi zavodi in organizacijami, ki izdelujejo urbanistične programe ter ureditvene in zazidalne načrte.
— Urbanistični projekti, posebno ureditveni in zazidalni načrti, morajo obvezno vsebovati geodetske podloge.
Občinske službe za izmero in kataster morajo biti tesno povezane z občinsko urbanistično službo in z urbanističnimi zavodi. Izkoličbo gradbenih objektov morajo izvrševati samo za to pooblaščene geodetske strokovne institucije. Nujno je, da se dokončno izdela sodobni komunalni in zemljiški kataster. Urbanistična inšpekcija mora okrepiti svoje delo pri izvajanju tega priporočila.
— Za območje okraja se izdeluje regionalni program razvoja in ureditve, kt bo dokončan v letu 1965. Pričakujemo, da bodo izsledki tega programa osnova realnejše urbanistične dokumentacije in osnova za oceno realne baze naših komun v okviru regije. Potrebno je še nadalje redno posredovati Izsledke študij pri izdelavi regionalnega programa
282
GLASNIK
občinam tako, da jih lahko že uporabljajo za svoje družbene plane in urbanistične programe.
— Regionalni program razvoja in ureditve okraja Ljubljana mora temeljiti na principu enotnosti gospodarskega sistema in na nadaljnjem razvoju komunalnega samoupravnega sistema. Regija mora organsko izrasli, se oblikovati iz potreb samoupravnih organov in njihovih odločitev na osnovi čimveč-jega medobčinskega sodelovanja.
— Bistveni pogoj za pravilno urbanistično politiko je stalna in kontinuirana urbanistična služba. Zato naj občinske skupščine poverjajo izdelavo urbanistične dokumentacije le preko specializiranih urbanističnih zavodov po načelu koordinacije, natečajev ipd. Omogočiti je treba permanentno delo na regionalni dokumentaciji, "ko bo izdelap' rčgiopalni program' razVojzf in tfteflitve okraja. Ljubljana.
IX.
"Urbanistična služba, organizacija, sredstva in kadri
— Brez znanstveno raziskovalnega dela na področju urbanizma ne moremo imeti sodobne urbanistične službe, niti sodobnih urbanističnih organizacij, kar lahko negativno vpliva na kvaliteto urbanizacije. Zato je potrebno v največji meri podpreti znanstveno raziskovalno delo na področju urbanizma z zagotovitvijo vseh potrebnih sredstev in kadrov znanstveno raziskovalnim institucijam.	,
— Urbanistične zavode je potrebno okrepiti tako, da bodo zadovoljili vse potrebe vseh občin in medobčinskega sodelovanja. Zagotoviti je treba, da so urbanistični zavodi verificirani, da se lahko ustanavljajo in da lahko delajo samo pod določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja strokovnost in kvaliteta dela. Zato priporočamo republiškemu sekretariatu za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve, da pripravi poseben zakonski predpis o pogojih za registracijo organizacij, ki izdelujejo urbanistično dokumentacijo podobno kot je izdan zvezni pravilnik o pogojih za registracijo organizacij, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo.
— Urbanistična služba ne sme biti samo podaljšana roka uprave, temveč je njena glavna vloga v čim-večji strokovnosti kot temelju urbanistične politike. Potrebna je večja koordinacija med občinsko upravo, sveti in strokovnimi urbanističnimi službami. Urbanistično službo je potrebno podpirati z vsemi dodatnimi napori v občinskem in v medobčinskem merilu.
— Oviro pri kvaliteti in hitrejši izdelavi urbanistične dokumentacije predstavlja pomanjkanje ustreznega kadra v vsestranskem sestavu (arhitekti, ekonomisti, sociologi, geografi itd.), kar je pogoj za skupinsko delo in za odpravo enostranskih strokovnih rešitev. Občinske skupščine in mestni svet Ljubljana pa naj izpopolnijo svojo urbanistično-upravno službo s potrebnimi in strukturno vsklajenimi kadri v cilju uspešnejšega izvajanja, nalog na področju urbanizma. Ker je pomanjkanje vseh vrst kadrov na tem področju izredno akutno predlagamo občinskim skupščinam ter urbanističnim in drugim organizacijam, da v večjem številu štipendirajo ustrezne kadre. Ustrezne fakultete pa tudi višje in srednje šole naj dopolnijo študijske programe s sodobnimi predmeti regionalnega in urbanističnega značaja. V ta namen je potrebno informirati republiški sekretariat za raziskovalno delo in visoko šolstvo, republiški sekretariat za šolstvo, re-
publiški sekretariat za strokovno izobraževanje, ustrezne fakultetne in šolske svete.
Za hitrejšo pridobitev specializiranih kadrov je umestno ustanoviti specializirane postdiplomske sodobne študije. Urbanistične dosežke v svetu je treba uporabljati in prilagajati našemu družbenemu sistemu, ne pa jih enostavno prenašati ali celo ponavljati. Pri tem pa pričakujemo od naših strokovnih institucij id kadrov originalne rešitve v skladu z našim socialističnim sistemom, našo ekonomiko in predvsem v skladu s potrebami človeka v našem komunalnem samoupravnem sistemu.
— Urbanistična služba, posebno pa urbanistična inšpekcija mora zajeti območje vseh občin v okraju. V. Kolikor ge /ne rpore organizirati .občinske Urbanistične, službe;\naj še -.•id organizira' 'V medobčinskem merilu. Pri svojem delu naj se urbanistična inšpekcija v večji meri nasloni na strokovna mnenja urbanističnih zavodov, katerim je osnovna naloga izdelava in vodenje urbanistične dokumentacije.
— Ekonomske odločitve v komunah morajo biti najbolj neposredno vezane na funkcionalnost in gospodarjenje s prostorom. Zato je potrebno za uspešno planiranje zagotoviti vsklajenost družbenega in prostornega planiranja. Družbeni plani naj v čimvečji meri upoštevajo tudi urbanistične programe. Pri tem pa ni potrebno mehanično združevati služb za ekonomsko in prostorno planiranje, temveč je potrebno, da ti izdelajo take metode planiranja, ki bodo v komuni omogočile najbolj tesno povezavo med družbenim in prostorno-urbanističnim planiranjem.
III.
Konkretna urbanistična problematika v komunah
— Primanjkujejo nam zakonski predpisi o urbanističnih normativih. Pristojna okrajna služba naj izposluje, da se izdajo vsaj orientacijski urbanistični normativi, prilagojeni sedanjim potrebam človeka in socialistične družbe, kakor tudi potrebam bodočega razvoja. Pod urbanističnimi normativi razumemo ne samo ožje urbanistične normative npr. o gostoti, o višini stavb itd., ampak tudi kompleksne širše urbanistične normative, ki veljajo za stanovanjsko sosesko in celotno komuno npr.: za šole z eno izmeno, terciarne dejavnosti (koliko in kakšne uslužnost-ne servise, obrtniške, gostinske, trgovske itd. kapacitete rabimo), otroško varstvo, družbene centre, otroška igrišča itd.
— Brez zadostne energetske osnove in komunalnih instalacij si ne moremo zamisliti sodobnega mesta. V ta namen pa so potrebne visoke investicije, za kar nam -primanjkuje dolgoročnih kreditov. Prav posebno bi bilo potrebno dobiti dolgoročne kredite za primarne in sekundarne komunalne naprave.
— Terciarne dejavnosti v mestih so še zelo nizko razvite, kar negativno vpliva na sodobni razvoj urbanizacije. Zato je nujno, da občinske skupščine z vsemi možnimi sredstvi pospešujejo razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
— Splošni zakon o urejanju in uporabi mestnega zemljišča določa, da lahko republika pooblasti s svo>-jim predpisom občinske skupščine, da predpišejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Republiški predpis določa merila in pogoje za plače-
vanje tega prispevka glede na opremljenost mestnega zemljišča s komunalnimi napravami, glede na njegovo lego v naselju in glede na druge okoliščine, ki so pomembne za smotrno uporabo zemljišča. To je tudi osnovni vzrok, da zahtevajo občine uvedbo tega prispevka. To pa velja seveda le za tiste komunalne usluge, ki preko stroškovne cene ne zbirajo sredstev za uporabo svojih komunalnih naprav. Zato pričakujemo, da bo republiška skupščina čim-preje sprejela zakon o uporabi mestnega zemljišča.
— Občinski odloki o urejanju mestnih zemljišč postajajo eden izmed instrumentov urbanizacije v smislu racionalne in funkcionalne uporabe mestnih zemljišč. V praksi se kaže, da investitorji teže za pridobitev lokacij v. okviru gradbenega okoliša, a izven ožjih gradbenih okolišev, t. j. mestnih zemljišč po zakonu o nacionalizaciji, za katera velja prispevek o urejanju mestnih zemljišč. Vse to ni v skladu z urbanistično politiko in bi zato bilo potrebno razširiti veljavnost prispevka za urejanje mestnih zemljišč na celotni gradbeni okoliš odn. na vsa naselja, ki so perspektivnega značaja. Občinske skupščine naj sprejmejo take ukrepe, da bodo stimulirale stanovanjsko izgradnjo v conah, določenih v urbanistični dokumentaciji.
— Strogo se je treba držati zakonskih določil o dovoljevanju izjemnih gradbenih dovoljenj, poleg tega pa je treba s politiko kreditiranja usmerjati stanovanjsko gradnjo v predele, ki so po urbanistični dokumentaciji odobreni.za stanovanjsko izgradnjo.
— Tako zvane črne gradnje ne moremo omejiti samo z administrativnimi ukrepi ali celo rušenja. Zato je nujno, da občine čimpreje določijo ustrezna zemljišča za individualno stanovanjsko izgradnjo. Pri tem pa morajo upoštevati racionalno uporabo zemljišč in komunalnih naprav.
— Čimpreje je potrebno vskladiti gradbene okoliše z vzplivnimi območji. Po potrditvi urbanističnega programa pa bi bilo potrebno vskladiti tudi ožje gradbene okoliše (po zakonu o nacionalizaciji) z gradbenimi okoliši.
— Ker je medobčinsko sodelovanje na področju urbanizacije šp premajhno, ga je potrebno okrepiti. Medobčinsko sodelovanje je ravno na področju urbanizacije nujno potrebno v cilju nadaljnje krepitve komunalnega sistema ne glede na meje občin, okrajev, pa tudi republik. Zato je potrebno prav posebno okrepiti medobčinsko sodelovanje pri izdelavi urbanistične dokumentacije v okviru posameznih komun in v smislu regionalne povezanosti komun. Nadalje je potrebno okrepiti medobčinsko sodelovanje na osnovi pogodbenih odnosov pri urbanistični inšpekciji, pri ustanavljanju urbanističnih zavodov pri združevanju in racionalni uporabi sredstev itd.
IV.
Sodelovanje občanov pri sprejemanju urbanistične dokumentacije
— Urbanizacija kot sestavljeni družbeni proces zahteva ravno zato odgovorno dejavnost vseh faktorjev v komuni, v cilju reševanja tako trenutnih potreb delovnih ljudi kot vsklajevanja teh potreb z zahtevami bodočih generacij. Zalo je nujno, da
o vseh problemih urbanizacije razpravljajo občani neposredno zaradi svojih lastnih interesov, interesov krajevne skupnosti, interesov delovne organizacije, komune, mesta, preko raznoterih oblik samoupravljanja v komuni, preko javnih tribun SZDL in preko vseh drugih oblik javnega obveščanja, le tako bo urbanizacija kot družbeni proces tudi vsebinsko kvalitetna.
Zato je treba pri izdelavi urbanistične dokumentacije nujno vključiti v aktivno delo, v soodločanje na vseh nivojih in v vseh fazah dela zainteresirane občane, prav posebno pa žene.
— V večji meri je potrebno uporabljati sodobna sredstva za obveščanje občanov o regionalni in^upba- S nistični problematiki, zainteresirati je treba strokovnjake in založbe za izdajo znanstvene in poljudne literature na tem področju ter stremeti, da bi" izobraževalne institucije, kot so npr. delavske univerze, vnesle omenjeno problematiko tudi v svoje programe.
V.
V cilju čimhitrejšega in čimreal-nejšega izvajanja tega priporočila predvidevamo, da bodo predvsem pristojni svet okrajne skupščine ih pristojni sveti občinskih skupščin na svojih sejah konkretizirali ta pripo' ročila tako, da bodo izdelali konkretne programe dela, ki naj jih izvedejo urbanistične službe okraja in občin. Enako pričakujemo, da bodo ta priporočila pregledali ustrezni samoupravni organi urbanističnih zavodov in urbanističnega instituta SRS. V istem cilju pričakujemo, da bodo ta priporočila realizirala tudi vse ostale družbene institucije, ki s° omenjene v tem priporočilu, npr-' republiški sekretariat za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve, republiški sekretariat za raziskovalno delo in visoko šolstvo, republiški sekretariat za šolstvo, republiški sekretariat za strokovno izobraževanjei ustrezni fakultetni in šolski svet itd-Urbanistična služba okraja mora obvestiti te in druge institucije o vsebini tega priporočila.
Okrajna skupščina bo pregledala realizacijo tega priporočila v določenih obdobjih.
St.: 350-030/64
Datum: 11. decembra 1964
Podpredsednik skupščine okraja
Franc Puhar, 1. r.
98
Skupščina okraja Ljubljana j® na podlagi 50. člena zakona o sodiščih na 20. seji dne 11. decembf8 1964 sprejela
SKLEP
Peter LUBEJ, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Kranju
se izvoli
za sodnika občinskega sodišča * Kranju.
St.: 4/8-3/59-64 Datum: 11. dec. 1964.
Podpredsednik skupščine okraja
Franc Puhar, L I-
glasnik
283
MESTNI SVET
Podrobne pogoje pri dodeljevanju kreditov določi upravni odbor sklada s-posebnim pravilnikom.
33
Na podlagi 66. člena temeljnega tokona o financiranju družbeno-po-Uličnih skupnosti (Uradni 1. SFRJ it 31/64) ter 31. člena statuta mesta Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 38/64) je Mest-®i svet Ljubljana na svoji 14. seji dne 25. novembra 1964 sprejel
ODLOK
• spremembah in dopolnitvah
odloka o ustanovitvi mestnega
sklada za komunalno izgradnjo v Ljubljani
Odlok o ustanovitvi mestnega sklada' za komunalno izgradnjo v Ljubljani (Glasnik št. 46/62 z dne 15. junija 1962) se spremeni in do-Polni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o ustanovitvi mestnega sklada za komunalno izgradnjo v Ljubljani
1.	člen	'
Ustanovi se mestni sklad za komunalno izgradnjo v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki je •klad mesta Ljubljane.
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti je sklad odgovoren s svo-Juni sredstvi in posluje samostojno.
3.	člen
Za upravljanje sklada veljajo na-Cela družbenega upravljanja Organ družbenega upravljanja sklada je Upravni odbor.
4.	člen
Sklad ima statut.
Način, kako sklad ustvarja sred-•tva in kako posluje, organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi in odgovorni za zakonitost in pravilnost Njihove uporabe, organe, ki so odgovorni za pravilnost računovodske •lužbe in ravnanje s sredstvi ter druge zadeve in naloge, ki spadajo v delovno področje organov sklada; Pravice in dolžnosti organov sklada do ustanovitelja in uporabnikov njegovih sredstev, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključ-Nega računa sklada, način obveščajo*1 javnosti o poslovanju sklada ter druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada, se določijo s statutom sklada.
Statut sklada sprejme upravni °dbor, potrdi pa ga Mestni svet
5.	člen
. Naloga in cilj sklada je zbiranje n skrb za reden dotok finančnih ?®dstev in .kreditiranje komunalne izgradnje mesta ter objektov druž-_ onega standarda mestnega pomena v Ljubljani.
6.	člen
Uohodki sklada so:
1.	sredstva iz finančnega načrta mesta Ljubljane.
*• Lastna sredstva:
*) sredstva iz sklada za komunal-izgradnjo, ki so bila prenešena “ zavoda za stanovanjsko izgradnjo Ljubljani (odločba okrajnega ljud-odbora z dne 25. maja 1962), b) anuitete odobrenih posojil iz ZjjNjenega sk' da za preprečevanje 5*ohoHzma n;, območju mesta Ljub-S , o (Glasnik št. 26/62 z dne 3. apri-m 1962).
- 5- Združena sredstva komunalnih dr?*K^arsklh organizacij iz naslova ^*a>®nih prispevkov (obveznosti).
4. Ostali dohodki:
a)	posojila,
b)	obresti sredstev sklada,
c)	drugi dohodki.
Sklad lahko najema posojila.
ni odbor sklada za kreditiranje po namenu in po viru, po katerem se zbirajo.
11.	člen
Dohodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom sklada. Sredstva, ki so namenjena za komunalno izgradnjo mesta, se razporejajo s finančnim načrtom sklada v skladu z dolgoročnimi in kratkoročnimi programi komunalne izgradnje mesta.
Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor.
8' en	Finančni načrt predloži upravni
Dohodke pod 2. a) in b) točka odbor sklada v soglasje mestnemu 6. člena tega odloka uporablja uprav- svetu razen za združena sredstva ;ko-ni odbor sklada za kreditiranje ob- - munalnih gospodarskih organizacij,
7. člen
Upravni odbor sklada uporablja dohodke pod 1. tč. 6. člena tega odloka V skladu s finančnim načrtom mesta namensko za kreditiranje objektov družbenega standarda mestnega pomena in za komunalno izgradnjo mesta.
jektov družbenega standarda mestnega pomena in za komunalno izgradnjo mesta po smernicah Mestnega sveta.
9.	člen
Dohodke pod 3. točko 6. člena tega odloka uporablja upravni odbor sklada samo za kreditiranje izgradnje komunalnih naprav in delovnih sredstev večje vrednosti tistih komunalnih gospodarskih organizacij, ki navedena sredstva združujejo oziroma plačujejo.
Združena sredstva komunalnih gospodarskih organizacij se vodijo ločeno, in sicer posebej za komunalne gospodarske organizacije živilske stroke in posebej za ostale komunalne gospodarske organizacije živilske stroke in posebej za ostale komunalne gospodarske organizacije, ki so navedene v 2. členu odloka o določitvi komunalnih gospodarskih organizacij za območje mesta Ljubljane (Glasnik št. 34/64 z dne 26. maja 1964). Uporaba teh sredstev je namenska za eno in drugo vrsto ko-mhnalnih gospodarskih organizacij. Združena sredstva komunalnih gospodarskih organizacij se ne morejo uporabljati za druge objekte mestnega pomena.
10.	Člen
Ostale dohodke sklada iz 4. točke 6. člena tega odloka uporablja uprav-
za katere finančni načrt predloži upravni-odbor sklada mestnemu svetu na vpogled.
Finančni načrt sklada mora biti sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, in sicer najkasneje 15 dni za finančnim načrtom mesta Ljubljane.
12.	člen
Kredite iz sklada lahko najemajo: delovne organizacije, občinske skupščine, občinski in drugi ustrezni skladi ter Mestni svet Ljubljana.
Pravico do najemanja kreditov Iz naslova združenih sredstev komunalnih gospodarskih organizacij imajo samo tiste komunalne gospodarske organizacije, ki ta sredstva združujejo, in sicer za potrebe pri gradnji komunalnih naprav ter za nabavo in gradnjo delovnih sredstev večje vrednosti.
13.	člen
Pri dodeljevanju kreditov za potrebe komunalne izgradnje mesta Ljubljane mora upravni odbor upoštevati specifičnosti gradnje komunalnih naprav, sistem upravljanja in financiranja ter prioritete ter utemeljenost po gradnji komunalnih naprav ali nabavi in gradnji delovnih sredstev z ekonomskega in družbenega vidika.
14.	člen
Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada.
Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor in ga predloži v potrditev Mestnemu svetu Ljubljana.
15.	člen
Sklad ima rezervo. Višina rezerve in njena uporaba se določi s statutom sklada.
16.	člen
Sklad nalaga svoja sredstva pri bančnem zavodu, pri katerem ima proračunsko poslovanje Mestni svet.
17.	člen
Skl&d upravjja,upravn-i o4bort.ki -ji( " ■ štčje-1 5/člHnoy.vPred.s£3nU£Z('itFZ'1 atie . ”,
upravnega odbira < imenuje" •Mdsfni » svet za dobo 2 let. Najmanj dve tretjini članov upravnega odbora sklada sestavljajo predstavniki komunalnih gospodarskih organizacij, ostale člane pa imenuje Mestni svet na predlog občinskih skupščin in družbeno političnih organizacij.
18.	člen
Upravni odbor sklada je dolžan poročati o svojem delu občasno, najmanj pa dvakrat letno Mestnemu svetu.
19.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada ali član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor.
20.	člen
Administrativne, tehnične in finančne posle sklada opravljajo strokovne službe Mestnega sveta.
21.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 1213/64-MS
Datum: 8. dec. 1964
Predsednik
Mestnega sveta Ljubljana
Ing. Marjan Tepina!, 1. r.
OBČINSKE SKUPŠČINE
OBČINA LITIJA
506
Na podlagi 1. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje govedi (Ur. 1. LRS št. 11-49/59 in Ur. 1. SRS št. 23-218/63), je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Litija na svoji seji dne 25. novembra 1964 sprejel
ODREDBO
o določitvi višine pavšalne skočnine na območju občine Litija za leto 1965
1.
Tarifa za prvo osemenitev krav in nad 1 leto starih telic (umetno ali naravno) oziroma za dve nadaljnji, če se plemenica pri prvi ni obrejila, znaša 2000 din.
1.
Ta odredba velja od dneva objave V Glasniku, uradnem vestniku okra-
ja Ljubljana, uporablja pa se od
1.	januarja 1965.
St.: 010-1/62-3/2 Datum: 5. dec. 1964
Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
Vinko Košmrl, L r.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Pungerčar, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA
-BEŽIGRAD
507
Na podlagi 3. člena uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št 19/61) L točke dela V. tarife prometnega
davka (Ur. 1. FLRJ št. 25/62. 42/62 in Ur. list SFRJ št. 30/63, 29/64) ter 119. in 122. člena statuta občine (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 52/64) je skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1961 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Ljubljana-Bežigrad
1.	člen
V tarifi občinskega prometnega davka (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 52/64 se v delu C — splošna tarifa spremeni ifi dopolni tar. št. tako, da se glasi:
Tar. št. 2 — Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu
a)	od	naravnega	vina	50 din
b)	od	piva	40	din
c)	od	žganja	250	din
d)	od	ostalih	alkoholnih
pijač (žgane pijače) 300 din
284
GLASNI!
1.	Davčna osnova je 1 liter.
Ce prometni davek po merski enoti — litru — preseže davek, obračunan od prod j ne cene pri vinu, pivu, žganju in ostalih alkoholnih pijačah — 20 **/», je obračunati in plačati prometni davek v navedenem odstotku od prodajne cene.
2.	Za alkoholne pijače, od katerih prometa se obračunava in plačuje prometni davek po tej tarifni številki, je šteti:
a)	za vino — naravno vino iz grozdja, ki je proizvod alkoholnega vrenja od svežega grozdja,
b)	za pivo,
c)	za žganje — naravno žganje, dobljeno z destilacijo prevrelih tropin svežega sadja, grozdja, vinskega mošta in vinske usedline,
č) od ostalih alkoholnih pijač — umetne alkoholne pijače (liker, rum, brandy, gin, vodka, whisky, mastika in druga umetna žganja)
— specialna, peneča in druga umetna vina.
3.	Davek po tej tarifni številki plačujejo vsa gostinska podjetja in gostišča vseh vrst (hoteli, restavracije, bari, klubi, delavsko-uslužben-ske restavracije, obrati splošne družbene prehrane, menze, počitniški domovi, planinske postojanke, ustanove in organizacije ozir. točilnice alkoholnih pijač v sestavu drugih dejavnosti katerihkoli vrst).
4.	Davčni zavezanci po tej tarifni številki — točilci alkoholnih pijač, morajo voditi v svojem ■ rednem knjigovodstvu ali v posebni knjigi natančne podatke o dnevnem prometu vseh vrst alkoholnih pijač — tako glede količin ter njihovih cen.
Nabava in prodaja morata biti tudi sproti zabeleženi, stanje po knjigah pa se mora ujemati s stanjem v kleti oz. skladišču.
2.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965 dalje.
Številka: 421-45/64-1
jekt ali izvede kakšna druga dela (1. odstavek 38. člena).«
Za 8. točko se doda nova točka, ki se glasi:
»9. Odloča od višini stalne' mesečne nagrade za predsednika in podpredsednike skupščine ter o drugih denarnih nadomestilih voljenim predstavnikom za čas, ki ga prebijejo na delu v skupščinskih organih oziroma za dela, opravljena po nalogu skupščine ali njenih organov.«
2.	člen
3.	členu se spremeni besedilo 3. točke in se glasi:
»3) Zadeve iz pristojnosti zakona o uporabi osebnih avtomobilov v družbeni lastnini in o načinu razpolaganja z družbenimi sredstvi za uporabo osebnih avtomobilov (Ur. 1. SRS št. 21/64):
a) predpisuje pogoje in način za uporabo osebnih avtomobilov v družbeni lastnini za službene potrebe državnih organov občine (2. odst.
1.	člena).«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 021-19/64-0/BL
Datum: 3. dec. 1964
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Center
Ing. Drago Lipič, 1. r.
509
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o prenehanju veljavnosti splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Ur. 1. SFRJ št. 31/64) ter 53. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. decembra 1964 sprejela
ODLOK
o potrditvi sklepov o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij.
Datum: 10. dec. 1964
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad
* Jože Pogačnik, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
CENTER
508
Na podlagi 17. člena zakona o Izvedbi ustave socialistične republike Slovenije (Ur. 1. SRS št. 10/63) je Skupščina občine Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in na seji zbora de'ovnih skupnosti dne 3. decembra 1964 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o prenosu zadev iz pristojnosti Skupščine občine Ljubljana-Center v pristojnost ustreznih svetov
*	1. člen
V odloku o prenosu zadev Iz pristojnosti skupščine občine Ljubljana-Center v pristojnost ustreznih svetov (Glasnik, uradni vestni 1: okraja Ljubljana, št. 23/61) se dopolni 2. člen tako, da se 6. točki doda nov odstavek, ki se glasi:
»b) izdajaS odločbe o izročitvi nezazidanega gradbenega zemljišča v posest občini ali komu drpgemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug ob-
1. člen	/
Potrdijo se sklepi zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih, skupnosti in o določitvi njihovih območij:
1.	Sklep o ustanovitvi Krajevne skupnosti »Ajdovščina« Ljubljana, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št. 20, 21, 22, 23 in 24 na zboru volivcev dne 23. 6. 1964.
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote št. 20, 21, 22, 23 in 24.
2.	Sklep o ustanovitvi Krajevne skupnosti »Gradišče« Ljubljana, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št. 14, 15, 16, 17, 18 in 19 na zboru volivcev dne 26. 6. 1964.
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote št. 14, 15, 16, 17, 18 in 19.
3.	Sklep o ustanovitvi Krajevne skupnosti »Kolodvor« Ljubljana, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št. 25, 26 In 28 na zboru volivcev dne 26. 6. 1964 in volivci volilnih enot št. 27, 29, 30 in 31 na zboru volivcev dne 26. 6. 1964.
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote št. 25, 26, 27, 28, 29, 30 in 31.
4.	Sklepi o ustanovitvi Krajevne skupnosti »Poljane« Ljubljana, ki so jo ustanovili volivci volilne enote št. 43 in 46 na zboru volivcev dne 25. C. 1964, volivci volilnih enot št. 44 in 43 na zboru volivcev dne 29. 6. 1964, volivci volilnih enot št. 47 in 48 na zboru volivcev dne 26. 6. 1961 in volivci volilnih enot št. 49 in 50 na zboru volivcev dne 30. 6. 1961.
Območje krajevne skupnosti obsegi vol dne enote št, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49 in 50.
5.	Sklep o ustanovitvi Krajevne skupnosti »Prule« Ljubljana, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št 1, 2, 3, 4 in 5 na zboru volivcev dne 2. 7. 1964.
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote št. 1, 2, 3, 4 in 5.
6.	Sklepi o ustanovitvi Krajevne skupnosti »Stara Ljubljana«, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št. 6 in 7 na zboru volivcev dne 15. 6. 1964, volivci volilnih enot št. 8 in 9 na zboru volivcev dne 16. 6. 1964, volivci volilnih enot št. 10 in 11 na zboru volivcev dne 15. 6. 1964, volivci volilnih enot št. 12 in 13 na zboru volivcev dne 16. 6. 1964.
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13.
7.	Sklep o ustanovitvi Krajevne skupnosti »Stari Vodmat« Ljubljana, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št. 38, 39, 40, 41 in 42 na zboru volivcev dne 2. 7. 1964.
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote št. 38, 39, 40 41 in 42.
8.	Sklep o ustanovitvi Krajevne skupnosti »Tabor« Ljubljana, ki so jo ustanovili volivci volilnih enot št. 32, 33, 34, 35, 36 in 37 na zboru volivcev dne 23. 6. 1964.
Območje krajevne skupnosti obsega volilne enote št. 32, 33, 34, 35, 36 in 37.
2.	člen
Krajevne skupnosti so pravne osebe.
Pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti opravljajo občani na zborih volivcev, zborih občanov in v drugih oblikah neposrednega odločanja.
Najvišji organi krajevnih skupnosti so sveti krajevnih skupnosti.
3.	člen
Krajevne skupnosti imajo svoje statute, ki jih sprejmejo sveti krajevnih skupnosti po predhodni obravnavi na zborih občanov. Statute krajevnih skupnosti potrdi občinska skupščina.
Krajevne skupnosti določijo .1 svojimi statuti obseg in področje dejavnosti ter svoje organe in njihove naloge.
4.	člen
Krajevne skupnosti sprejemajo svoje letne delovno .plane, ki so vsklajeni z letnim družbenim planom občine.
5.	člen
Krajevne skupnosti prevzamejo vsa sredstva, pravice in dolžnosti stanovanjskih skupnosti.
6.	Člen
Krajevne skupnosti začnejo poslovati s 1. 1. 1965.
7.	člen
ni list SRS št. 11/63) daje volilni komisija skupščine občine Ljubija-na-Vič-Rudnilc
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev
za odbornika občinskega zbora delovnih skupno:«! skupščine občin* Ljubljana-Vid-Rudnik, ki so bile dne 24. novembra 1964
1.	Za kandidata v 14. volilni enoti je bil predlagan en kandidati in sicer Franc Rozman iz Ljubljani Zavetiška št. 4.
2.	Za kandidata Franca Rozmani je od 320 vpisanih volivcev v tel enoti glasovalo 185 volivcev.
Neveljavnih je bilo 24 glasovni®1
3.	Pri nadomestnih volitvah odbornika zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-ViČ' Rudnik je bil v 14. volilni enoti dn® 24. novembra 1964 izvoljen za odbornika kandidat Franc ROZMAN iz Ljubljane, Zavetiška št. 4.
Številka: 013-1/64	-
Datum: 24. nov. 1964
Občinska volilna komisija Preds.: Milko Dobravec, s. r. Tajnik: Jože Gornik, s. r. Član: Dušan Jelušfč, s. r.
OBČINA
VRHNIKA
511
Skupščina občine Vrhnika je D® podlagi 164. člena statuta občih® Vrhnika na seji občinskega zbora ih zbora delovnih skupnosti dne 2* novembra 1964 sprejela
ODLOK
o razveljavitvi odloka o obvezn®01 zaščitnem cepljenju kokoši proti kokošji kugi.
1,	člen	1
Razveljavi se odlok o obveznehj
zaščitnem cepljenju kokoši p®°, kokošji kugi( »Glasnik«, uradh* vestnik okraja Ljubljana št. 36/61J-
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objav® v »Glasniku«, uradnem vestni^1* okraja Ljubljana.
Štev.: 2/2-32-04/64
Datum: 23. nov. 1964
Predsednik:
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
Ta odlok začne veljati oami dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev. 025-31/64-2/ŽS
Datum: 3. dec. 1964
Predsednik skupščine občine Ljubljana Center
ing. Drago Lipič 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-V1Č-RUDNIK
510
Na podlagi 2. odstavka .94. Cjlena kora o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Urad-
VSKBINA
Vabilo na XXII. sejo skupščine okraj*
97 Priporočilo za razvoj urbanizacij® 1 ctlcnaju Ljubljana
BIJ Sklop o Izvolil vi sodnika občinske** sodišča v Kranju
33 Odlok o spremembah in dopolnltvž!! odloku o us Lanovi izv I mestnega skl«*, zn komun,ono lzg-t-idnjo v Ljubil«111 S00 ' ninuiba o odločitvi višine pavšal1** skočnine na območju občine liliji* 507 Odlok o spremembi in d<»[K>lnttv* odi tol o pobiranju občinskega PIL motnega davka, občino Ljut>IJuri»'y žtgnKi
60« Otflok s premem bi in dopolnitvi m loka o prenosu zadev iz p rt sto j n<’’ •kuplčiiu) v pristojnost ustreznih ®¥ ti/v občino Ljubije na-Cenler
509 Odlok n potrditvi sklepov o uftMPjjS aj cvrtih skupnosti in o določb
tv i krajevnih nnupnusm m o u,O'-■ _~. njihovih območij občine LjublJU" Center
610 Poročilo o izidu natiomusinih voh1.,.
Za odbornika občinskega zbora de*"-, niti skupnosti skupščini- občine IJU ljona-Vič1-Hudnik
911 Odlok o nnzvtvjnvltvi odloka o m.un zaščitnem cepljenju kokoši kokošji kugi obline Vrhnika