Tečaj XVIII g OS obertiiišk 26. Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici iemane za celo leto 3 fl. 60 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol za pol 1 fl. 80 kr 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr 5 dn 90 kr V Ljubljani v sredo ZI. j unija 1860 Predeniea v deteljših # Ze vec casa se v deteljših tam pa tam čedalje več predeníce (Flachsseide, cuscutta ) nahaja, ki veliko škodo delà, ker slak je zlo škodljiv plevél. Predenico štejejo rastlinoznanci sploh v versto slakov (Winden). Vse predenice imajo stéblo, ki se opleta, je brez perja in s serkajočimi koreninicami obdano. Seme predenično v zemlji kali; berž pa ko mlada predenica tolika doraste, da more sosedne rastline doseči, se začne s svojimi nitkami okoli njih ovijati, zasadi svoje serka-joče koren i ne v njih mozeg, in ker ji tište korenine odmerjó, ktere je popred v zemlji imela, ni zdaj z zemljo v nobeni doti ki več. Pletenica ne škoduje tedaj drugim rastlinam le samo s tem, da jih opleta in pomeša, temuč posebno zato, njih ker njih sokove serka iu samo od V • t Z 1 V I. Vse predenice, ki se v naših krajih nahajajo, so e n o-letne, to je, čez zimo poginejo njih stebla in njih korenine. Predenica se tedaj le po semenu zaploduje in množi; seme pade v zemljo ali pa se s semensko deteljo pokosi in Ker pa se še ne vé, kako dolgo predenično seme svojo kalivno moč obderží, so taki pomočki najbolji, kteri ka-Ijivost semena pokončajo v zemlji. Nekteri svetujejo za to, gnojne soli v mokrem vremenu potresli cez predenico; sol jo pokonča sol ni ravno draga. Se bolje je vitrijolovo ali hudičevo olje in gnojna y al taka, to je predrago za velike kraje. Najbolje je tedaj m očna gnojnica, to je ktera je sama na sebi in ne z vodo zmešana. Gnojnica ni dríga in pokončá, ako se je večkrat in veliko polije ob suhem vremenu po mestu, kjer predenica raste; verh tegi tudi ne škoduje zemljišu. Ker pa predenica pogine, ce ne dobi redivnih rastlin, kterim njih sokove serka, bo tedaj gospodar vselej prav storil, ako drugo leto krompir, repo, žito ali kaj takega na take njive seje, kjer se je predenica že zlo razširila. Ta prememba je dober pomoček zatreti škodljivi osat. Kdor pa deteljo kupuje za seme, naj je ni kar ne kupuje iz takih krajev, kjer se je ta nadloga udomaćila. drugo leto spet poseje Predenic, smo gori rekli, je več plemen. Detelji škodljiva je tako imenovana mala predenica, ktera pa tudi druge nizke zeliša napada, ki imajo tanko steblo in mehko poversno kožo y za trave ar y ft ermovje, drevje itd. ne mara. Veliki zbor krajnske kmeťjske družbe (Dalje.) Da pa se novo zasajene pa tudi stare d varujejo Mesca malega in gusta) cvetč. vélikega serpana (julija in av- škode in ker so gosence njih naj večji sovražniki, je • V s e s 11 c eba d leta 1857 vnovič oki Ker se predenica po nečistem deteljnem semenu v de Ijo najmanj dvakratnega obéra nj gosenc postava in pre- teljše zaplodi, se malokterikrat primeri, da bi celo deteljse poved godnj • % jeg lova ne ostane me rt bilo oskrunjeno po nji. Iz začetka se tedaj predenica Ie postava, kakor je žalibog ! še dandanašnji. Kaj nam po sčm ter tjè po večjih ali manjših okroglih m es tih maga, ce imamo tudi dobre postave, če jih pa gosposke y pokaže; od tod pa se na vse strani razširja, in si kraja v druzega roké podaja. iz enega Ker so Ijudje to vidili, so okoli teh okroglih krajev ki bi druži ne * d njih spoln čuti, ne spolnujej Pod polnuj kmetijskih družb tožijo, da potrebna postava se tak y kakor bi imela. Ce so pani nemarni y grabne skopali, češ, da bi požrešnica ne mogla čez to se s tem gosposke po deželi ne morej rjati mejo in da bi za tega voljo poginila ker ji na svojem pervem mestu. Ce so taki grabni dosti široki in če se izkopana zemlja pomeče na predenico, utegne to za kratek čas ne- merne koliko pomagati. Al na velikih deteljših se ti grabni ne prid ob imajo toliko oblasti, da jih opomnijo svoje d y y saj zlasti ft ndarji, ki po deželi hodijo ispodarje, ki so preleni lahko V I znanjajo neci y gosence. Tud da bi sebi in celi vasi v si. škofij8tvu je došlo leta dajo tako veliki skopati, da bi saj nektere stebla ne segle 1857 povabilo, naj po duhovnih gospodih in učiteljih skerbi cez y al če se to z velikim trudom in velikimi stroški da se Ijud podučuje v tem. N m znano, ali je šk vendar le zgodi, kdo je porok, da ne bi žival trovi itd. ne zasejali semena čez graben? y Ijudje y ve Bolje je, take grabne napraviti, zraven pa posebno na manjsih krajih. Kako pa jo pokončati? uslišalo to željo in ali so tudi duhovni gospodj s priznic in učitelji v solah obernili svojo skerb na to. Menda nam nihče ne bo zameril. ako rečemo, da se dušni in svetni to gledati, da se predenica pokončá, dokler je še na blag tak vežeta na svetu, da tisti je najbolji dušni pa stir, ki skerbi za d o i n t SVOJ fa in da iA lui) 'menda ni Pravijo, da ogenj jo najgotovše pokončá, ako se prižnicah pacno y ko se taki potrebni poduki tudi na lagajo in tak kai takega na mesto prinese, kjer je pre- mladim vtisnejo v suhe slame ali denica, in tako sožgejo predenične stebla. To je res; al kako pa je s se m en oui, ki je v zemlji skrito? Tega tudi ogenj ne bo pokončal. . se n e 's m é čakati do glavo in o še serce. le prav dobro starim in Ker tudi h » • ali k e b nad pod kler mij mljo, njih červi pa drevju, njivam in senožetim deiajo veliko škodo y je včasih tolika, da je groza, bi bilo treba 5 (1 se Ce se tedaj predenica poziga d okliče ed da b kebrovem letu celi jeseni; tudi zgodaj s pom lad i ni zato pripraven čas. cas y Najbolji čas za V • lega poziganje je berž poleti mesca ma pod in vélikega serpana, ko se je kalivno seme napravila, m dokler so kebri ar pa tudi v s i kebrov nab v vsaki soseski k S k d k h n d • V g in jih na t i s t t d » 202 rajta, ki ga v ta namen soseskini možje določijo, kteri prej s peskom dobro dergnejo ali poribajo; kakošna m odrajtane kebre vsaki» dan zapisejo, nemarne gospodarje pa i ba ali razlito ki ne storijo svoje dolžnosti, zaznamovajo, da se obsodijo v ki se pomoći v moćen naj se pa dergne z ojstro kertačo lu » kazen (štrafengo) od 1 do 10 gold, ali v zapor od 12 do nat najbolje tak. ki se jz d ali 48 or. Da bi le ta postava moc zadobila, vse drugo se bo lahko storilo. Kebri naj se mečejo v jamo, ktera je za to naprav- kup na napravi, ki se v štacuni ali apoteki dober kap potem se tla s krop o m zmijejo, in dokler so se vlažne (mokre) naj se na mazej o z do k P to je klorovega apna Chlorkalk ki sé dobí Ijena; naj se s kropom poparijo in pomore, potem pa celi kup dober kup v štacuni aii apoteki, naj se raztopí toliko v z apnom potrese. S tako pomorjenimi kebri naj se napravi vodi, kolikor se navadnega apna dene v vodo, da se be- vodi, s perstjo vred tako imenovani mesani gnoj (kompost), ki lilo napi za zidovj beliti 9 je zlo rodoviten in tedaj tudi dosti vreden. Kar se za ta drugi dan naj se potem po vadi tla dobro zmijejo, in tla bojo bele kakor da bi gnoj skupi, naj se dene v soseskino kaso za potrebe ob- nove bile, ako se je vse prav storilo ćinske, ali pa naj se razdeli med deležnike kebrovega gnoja. „Artuš Vierteljahrsch." Tako se bere v Tako ravnanje ni nic novega; na Tiroljskem, Koroskem in drugod tako delajo. Bravci „Novic" vedó, da je lani na Koroskem v kantonu Mullstadtskem ena sama soseska čez 10 milije le tretj košn o kebrov pokončala. Postavimo, da je med temi babic bilo, in lahko borno prerajtali, koli- zalego so pokončali pridni soseščani, ker je znano, da ena sama babica leže najmanj 30 do 40 jaje, iz kterih novi kebri. zležejo škodlj tri leta potem iz njih Žalostno je sicer, da je za take dobrotlj reci P st da treba al ker je taka, ni drugač pomagati, kakor Ogled po svetu. Sicilija. Ker ves svet obraća sedaj svoje oči v Sicilijo, kjer je Garibaldi kralju neapolitanskemu že vzel glavno mesto Palermo in se ustaja že dalje siri v Kalabrijo itd., ne bo menda odveć, ako ob kratkem popisemo to deželo, kjer se sedaj omenjene prekucije ar IS odé. poved nadomestuje pamet. To pa tudi ne bo kaj če se enkrat Ijudem starim in mladim . kar věčno terpelo, z i to v glavi vkorenini, bojo mlajsi, ki radi le to storijo so pri očetu vidili, se tega delà sami od sebe poprijemali in treba ne bo jih siliti. Tako bojo tudi červe na njivah Sicilija je velik kos južne laske ali italijanske dežele pod kraljem neapolitanskim. Dežela ta, spodnjemu koncu škornje podobna, se le na severnem koncu derži s suho laško zemljo skupaj, namreč s papeževimi deželami; od vseh drugih strani pa je obdana od srednjega (tireni- da h kebrov in h poberali, kadar orjejo. Res je, ćervov tudi s tem ne bomo pokončali, al menda je vendar bolje manja škoda kakor velika, in bolje je, će £ospo- škega in joniske ar morja in pa od jadranskega. darju le streha pogori, vsa drug hiša pa mu ostane Da pa se sadne dr se druge škode obvarujejo, to Je tište ki se jim prizadene po hudobnih ljudéh ki drevje nalasč po lom ij o ali kakor koli poškodujejo, je treba osmić, da bi se letos oklicana poljska pos ojstro spolnovala. Kako hoče imeti gospodar veselje, Cela ta dežela pa se děli v dvojno, zato se to kra-Ijestvo tudi imenuje kraljestvo o boj ne Sicilije, in to je tako-le: V podobi skornjice v morje stegnjene suhe zemlje je doli proti stopalu konec tako, da jo tukaj morje okoli in okoli obdaja. Ce se pa tu vsedes v ladijo in se pelješ po morji, prides v dobri poli ure spet na suho zemlje pri mestu Messina imenovanem. Tukaj tedaj zlo ozko v ce se mu z veliko skerbjo in z velikim trudom zasajeno drevje hudobno poskoduje ali pokončá! Kako ga hoće kaj veseliti, kar je v rokah vsakega tolovaja ! Treba je tedaj, da se saj ta postava, ki je za goro spolnuje morje loci eno deželo od druge; ta kraj se imenuje ožiaa mesinska (faro di Messina). Pervi veliko večji kos dežele, ki se gori s suho zemljo vkup derži in je za tega volj o le polotok, leži ta spod arsko varstvo sedaj oklicana 9 OJSt in poskodovanim ljudém nagla pravica zgodi. stran mesinske ožine in se imenuje Neapolitansko s poglavnim mestom Neapolj. Obžalovati pa moramo očitno, da za nas SI se ni p • V t tako potreb post na d to je y da lj u d š e ni o k v domaćem jezik Drugi rnanjsi kos dežele uustran mesinske ožine je na vseh krajih od morja obdan in se imenuje otok Sicilija (otok siciljski), kjer je Palermo poglavno mesto, kterega ima, kakor nasi bravci že vedó, Garibaldi v Naši ljudje bi še celó Noviccí ne bilo nič ne vedili od te postave ako » y al w No niso deželni zakonik y ID vsaka postava se le takrat za postavo velja, kadar je oklicana po cesarski gosposki. In vendar je ravno ta postava zlo imenitna za ljudstvo, da vé, kaj zapopada, kaj uka ■■■■HHHHHHHHHHHI SVOJI oblasti in odkodar delà dalje naprave, se polastiti celega otoka. Tako je sedaj oćitno, zakaj se kraljestvo to imenuje kraljestvo o b o j e S i c i 1 ij e ; en kos je polotok, dragi pa popolnoma otok. Pervi kos zuje, se more poškodovani pritožiti itd. #) polotok Sicilija se iraenaje, Mnogo tožb se sliši zoper J kteri včasih veliko škodo prizadevajo sadjorejeom; želeti bi bilo, da bi se zavoljo občuega prida tudi zajci djali pod poljsko postavo. Da se cena našega domaćega vina povzdigne in tako vinorejeom in celi deželi več dobička naklone in nadlogam kakor smo rekli, tudi Neapolitansko po glavnem mestu Neapolj i. To Neapolitansko pa se delí v več krajin (pro-vincij) in sicer tako, da 10 krajinam z različnimi imeni bolj na gorenji strani se bolj več odtegne, v r e d n e d e veti c Abruco (Abruzzo), se skupaj pravi Ka lab r i ja (Calabria), pravi skupaj z eno besedo 5 krajinam pa bolj na doljni strani ali ob krat- je treba po mnogih potih skerbeti, da se kem rečeno: Polotok Sicilija ali Neapolitansko se delí v vina napravijo. Eua pot do tega je y post za p b r a n j ali bendimo, ktere umni vinorejci že dolgo željno prićakujejo (Dalj sledi.) Za domače potrebe kaj Gorensko in Dolensko: unemu se pravi Abruco, temu Kala b rij a. Povsod je dežela zlo gorata, zlasti pa tisti del, ki se ji prav za prav Abruco (Abruzzo ul-teriore in Abruzzo citeriore) pravi, pa tadi Ka lab rij a je zlo gorato primorje. A p e n i n i pa se pravi tistemu veli-kemu gorovju, ki se vleče gori od Rimskega skozi celo I V »VIHW g^v.v.ju, ni "VVV © ~ • • « — -------o ---------- (Zlo umazane tla v hiši očediti) ali, kakor se Neapolitansko noter doli do morja in objema mnogo većjih po domaće navaduo pravi, „čedno poribati", naj se najpo- ali manjih dolin, med kterimi so nektere zlo rodovitne. Blizo Sploh se vse čudi, kako je to, da se slovenskemu ljudstvu ne oklicuje nobena postava već v njegovera jeziku, in da mesta Neapoljaje sloveča gora Vesuv, ki ogenj bljuje. Cela ta dežela meri okoli 1500 milj po dolgem iu širokém. se nic ne vé od poljske postave, od nove obertnijske p« stave itd. Dragi kos popolnoma otok Sicilija je loćemi f kakor smo gori rekli od one in popolnoma plava y morjt; med obema pa je morje tako ozko, da v poli uri se pride iz ene v drugo. Ta dežela, veliko manja od une, meri le 500 milj po dolgem in širokém in je v 7 okrajin raz-deljena; apeninsko gorovje, ki se vleče skozi celo Neapolitansko, se potopi menda tam v morje, kjer sta polotok in otok ločena, pa se potem spet na otoku Sicilii povzdigne iz morja in delà tudi to deželo zlo gorato. Kakor ima una Tersta Aleksandrijo (Dalje in konec.) H e J IV. * ' Na jutro četertega dneva smo pozdravili pelopo neške bregove. Zante lep zelen otok je bil že ima tudi ta, ki dežela ognjobljuvno goro (Vesuv), tako jo se imenuje Etna (Aetna, Monte Gibello). V obojni Sicilii, ki stoji pod vlado neapolitansko blizo 10 milijonov ljudi. zadej; iz jutranje megle so se vzdigovale arkadske gore. Arkadija — kdo se ne spomni znane Šilerjeve pesmi! Arkadija, kako vesel bi bil marsikdo, ako bi vidil tvoje ». t ZIVI srore in skale, če mu ze natora ni ravno dodelila sreče, da to © bi se bil tam rodil. Mene pa, in skoraj me je sram 9 Dežela sploh je kaj prijetna in podnebje tako milo, da očitno reci, ni nic kaj mikalo tje v golicave med pastirje; o božicu so že vse senožeti zelene in pred Svečnico že vse ko sem sedel v pripravnem stolu na verhu ladije in mi je drevje cvetč; le mesca sušca piše ojstrejša sapa; poleti je smodka prav sladko disala, pri tem nisem mislil dosti ne vročina strašna, zlasti kadar od juga veter pride; sicer jo na Silerja, ampak na svoje ljube — Gorje in na svoj pa morski vetrovi hlade. Zdravi so pa nahaja mnogo starčkov po 100 let in še več starih. ti kraji tako, da se Ni Bled, kjer je vendar vse lepše in ljubše! Kapitan Marko ima na svoji ladii dvoje živalic. Ti se tedaj čuda, da že od nekdaj prislovica veljá: „Da bi le imate kaj rade, si igrate med seboj in si pomagate ena Neapolj kadaj vidil, potem pa rad umerjem" zlasti v Zemlja je zlo rodovitna in prideluje se veliko žita, je že nekdaj slovela kot žitnica za celo Sicilii, ki Italijo; pšenice, koruze, ajde, * f rezi, jecmena in ovsa se tù veliko přiděla, manj rajža, največ pa oljke in žlahnega vina kakor tudi vseh druzih sadežev, ki ?e prištevajo žlahnim italijanskim pridelkom. Konje imajo mienitne; še več pa imajo mul in oslov; goveja živina je slaba; ovác imajo še različuih plemen, ki se poleti pasejo po planinah apeninskih, pozimi pa po dolinah; tudi kóz redijo veliko in prešičev (gnjati abruciske so zlo obrajtane) ; tudi bcele in sviini červiči se obnašajo izverstno; največji pajk — tarantela imenovan se nahaja okoli Tarenta in po celi Kalabrii in Apulii pogostoma; pripoveduje se od tega pajka, če člověka resnica. píci da obnori, pa to je bolj pravlica kakor Narod na polotoku (neapolitanskem) je večidel laške mnogih korenine; prebivavci otoka (Sicilije) pa so zmes narodov (Gerkov, Punov, Rimcov, Vandalov, Arabcov, Nor mancov itd.), ki so se tukaj poredoma naselili; njih po glavitni jezik je sicer tudi laški, ki pa se od neapolitan skega dosti loči. katoliške. Vere so Neapolitanci in Sicilijani večidel Neapolitansko in otok Sicilija so pod oblastjo kralja neapolitanskega, vendar ima vsak svoje deželno poglavarstvo, ki vladne opravila oskerbuje. Neapolitanci in Sicilijani si niso nic kaj prijazni. Kakor druge dežele je tudi ta dežela že veliko pre-kucij doživela; zdaj jo je zgrabil ta, zdaj uni — kdor je bil močnejši, da je zapodel svojega prednika ali da je po diplomatičnih razsodbah dobil pravico do nje, in tako so jo po razpadu zahodnje-rimske deržave imeli izhodnji Goti Longobardi, Arabci, Normani, kralji iz ro- Sa- > gerški cesarji, dovine Hohenstaufen-ov, Anžovci, Aragonci Španjci vojci, Avstrijanci, Španjci (mlaje bourbonske rodovine); leta 1799 so Francozi Neapolitansko za ljudovlado (republiko) oklicali; 1806 seje Jožef, brat cesarja Napoleona I. na tron neapolitanski vsedel, leta 1808 pa Murat pod imenom kralja Joahima, dokler ni bil spet Ferdinand I. iz mlajše rodovine Bourboncov za kralja spoznan. Od tega časa vlada Neapolitansko ta rodovina, ktere sedanji kralj se imenuje Franc II. in ima sestro cesarice avstrijanske za ženo. Kaj bo dalje iz te dežele, sam Bog vé, ker G bald je pádel otok Sicilijo in se že polastil poglavnega mesta z očitnirn namenom, da bi sčasoma vzel celo deželo sedanjemu kralju in jo přidružil sardinski vladi, ktere géslo je vse laske dežele zediniti pod eno kraljestvo drugi, namreč psička in mačko. Mnogokrat sem se sinejal, ko se je ptuj pes domaćega lotil, in ko je mačka vsa v jezi koj domaćemu na pomoč prišla. Kaj ne, takih povestic si nisi pričakoval, ljubi moj bravec, in morebiti je sem tvojo poterpežljivost že predolgo poskušal. Ne zameril koj pridejo zopet ua versto morje, vetrovi in kar ti je ljubo. Od Sicilije sčm se je nam mogočno gnalo nasproti srednje morje. Ne vém, ali je valove laška politika tako razkačila, ali kaj. Nek oficir mi je pravil, če je zrak prav čist, da se vidi lahko odtod celó gora Etna; pa takrat bilo politiško obnebje nekoliko oblačno, in dasiravno v glo-bočini laških vulkanov je gotovo vrelo in kipelo, vendar mi od vsega nismo nič vidili in nič čutili. Še enkrat smo se peljali prav blizo suhe zemlje, blizo Mod on a, mesta konec Peloponeza, ktero je bilo nekdaj s terdnjavami obdano; beli zidovi se še zdaj deleč v morje svetijo in blesketé. Še enkrat se je tukaj morje nekoliko vpokojilo, ko smo se med zadnjim koncom Peloponeza in otokom Sapienzo v sredi skoz peljali. Mod on leži čudo- vito lepo; krog belih zidov se igrajo valovi, zadej se vzdi gujejo m orej s ke gore; ocesu se odpre pogled v zelene doline in planjave; sčm ter tjè se vidi cela vas ali posamesno poslopje, zadej pa stojé temni gojzdi; neki potok pada čez skale v globino in se potem v ovinkih vije skoz planjave proti morju. To je obnebje srečne Grecije, tù veje nje sapa, nje duh! Pa mir in pokoj sta bila kmali pri kraji; komaj pri-demo skoz to ožino zopet včn na morje, nam od kap Ma-tapana prižvižga vihár nasproti, prihrumé visoki valovi! Kap Mata pan slovi žalostno med mornarji! Koliko bark se je že razkrenilo na tem skalovji in koliko jih je potopljenih na tem mestu! Mnogokrat sem že pred bral popise o burji in viharjih na morji; pri podobah divje razkačenega morja in penečih in grozečih valov se mlađemu člověku vselej uname fantazija! Pač so taki popisi lepi doma na suhem ! V resnici je pa vse drugače. Valovi ne butajo do neba, ampak zmiraj gonijo eno vižo, gori in doli skačejo in barka pleše nad njimi, da je sila! Ljudje, morja ne va- jeni 9 veliko terpé. V. Zjutraj petega dneva naše poti se je bilo morje sicer nekoliko potolažilo ; obnebje je bilo pa oblačno in deževno; oče Cevz na svoji gori Ida nas gotovo zavolj megle ni vidil; drugače bi se bil nas gotovo usmilil, že koj zavolj lepih gospá, ki so se na tej barki peljale in ki so tolikanj terpele. Oče Cevz je bil svoje dní ženam zlo priljuden mož! Od otoka Kandije tedaj tudi nismo vidili veliko; včasih so se raztergali oblaki in pokazali so se verhunci gorá ali pa kak kratek trak bregovja. — Pečovje v jugu tega otoka je bilo zadnji del Evrope, kterega smo se vidili. Kako je bílo in butalo v te skale togotno morje, da bi jih bilo * 204 doderlo in v dno zagreblo: pa te skale se ne vmaknejo! Ponosna Evropa sem si mislil kaj (i je mar viharja in valov, ki butajo v tvoje peté; mogočna kraljica ti • * » stojis Simbiljno prerokovanje Kratkočasnica. in se ne uganeš časom in njih prckucijam. Znabiti, da ta vihar od tù potegne do tvojega serca, da podstaje tvoje razdrobi. „Kaj bo, kaj bo iz rév otrok? Ne vera, to vé le večni Bog! Premilo mať zdihuje v silni Temno je bilo in vse krog Nadloga trobi rog nas nepokojno, ko smo dali Derhal težav skličuje44. i Evropi zadnjikrat slovó: Bog daj, da zlato solnce sije in ako nas zopet enkrat gori, dolg in dolsročasen. Kmalo krog da kraljuje mir in pokoj tam ladija proti domu popelje. Ta četertek je bil kaj nismo nič vidili, kakor nad nami oblačno nebó, in nas na vse strani neizmerno morje. Le morski tiči, beli ko sneg, so létali za nami, njih vrisk je tako čuden, da bi člověka lahko groza spieletela. Na večer se je nebó zjasnilo, kakor da bi nam bilo hotlo prekrasni pogled še pokazati, kako solnce na vides v morje pade in ga valovi zagrebó. bila vera starih Círekov Kako poetična je sem se živo spomnii, ko sem vidil v zahodu goreči plam nad vodami; zdelo se mi je da bi imela iz valov se vzdigniti Tetis, da bi s svojimi mehkimi rokami objela svojega Helios-a! „Sirote, tužni, revni smo Pomoći Imamo si ne moremo m zemlje ; Kar nekdaj že je naše b Nam ta in uni jemlje". Přišel je zdaj deseti brat, Ko zemlja star in sivobrad, V obleki stare baže; Obhodil svet je mnogokrat, Povsod se znan'ga kaže. Nikar ne skerbi" v Povem ji veli Kaj s tvoj'mi bo prihodnj ti, ljuba mati: dni y V Simbiljnih bukvah to stoj Kar ćem ti prerokvati". „Otroci tvoji križem svet Šli bodo kratek čas imet, Kupci bodó bogati; Kot nagel solnca, lune let Se dalo bo peljati 99 y Kot hitro blisk ustrasi nas Al koljkor je trenutka ćas Bo v Indjo le pisati. V letanji bo veselje vas Se z orli poskušati y :u V) Prot severju med većni sneg Bo lovca gnala šala, smeh Nad severne medvede. Lovit po brezdrevesnih tleh Košut laponskih cede". „Kjer černih je zamorcov dom, Bo vaših puš prestrašni grom Pobijal tigre, leve, Alj bode pa kupćija s kom Za lišpe res kraljeve". Bližali smo se koncu naše poti; v petek bi bili imeli slabega vremena smo Iz nedrija je bukve vzel, Ob nje je terkati začel že v Aleksandrii biti, pa zavolj še le prihodnji dan zjutraj se v to mesto pripeljali. Vreme Zavité v kožo pasjo je sicer čedalje prijetniše prihajalo, bolj ko smo se Afriki Te bukve stare — kdo b'verjel bližali; tudi toplo je bilo že tako, da se v dveh suknjah nič več prestati ni moglo. Cela družba se je zdaj začela zopet veselejše gibati, zopet je bilo vse na verhu zbrano, in celi dan se je vse proti jugu ozeralo, da bi le kmalo &ep nje"bo prek Ljublj suho zemljo afrikansko zapazilo. Pa bregovi egiptovski so železní žebci potekó tako nizki, da se mora prav blizo že priti, preden se vidi Ogfjtuo sopihaje". Simbiljske da se glas'jo. » Enkrat železná kača bo Ležala tje čez Donavo „Amerika vraćvala bo, Kar tvoji stor'Ii so za njo, Sej ona je bogata; Kar zmisliš si, se v nji dobo Vsa skoz in skoz je zlata". y v> V Jeruzalem na božjo pot, Ať kodar hodil naš Gospod, Lahko bo šel pobožen; Nikomur Turk ne bo na poť; Sej bode vam podložen". zemlja. Celi dan je tako přešel, in ker je morje se skoraj popolnoma poleglo, je šio mirno vse svojo pot in dobro od rok: dolgočasno je pa še bolji ,Munjava bode pismonos, Cesté tam. kjer je kolovoz, Roké pa za kazalo, ill Na večer se nad morjem zasveti zvezda, z berlecim In solnce bo mu, kdor ni bos vedno večjim svitom i bila je to luč s vet i l ni ce Pod pete zmir sijalo aleksandrijske. Mašina postoji, kapitan dá meriti globokost morja, in ko še ni bilo dna, smo se peljali počasi ti zvezdi „Popoldne, ko že eno vdar V cerkvah bo svete maše dar y ravno nasproti. Celo noc je mogel parobrod pred barkostajo Kokošim tuj'ga sveta in mestom zunaj na morji se gori in doli voziti, ker po Zvečer bo še li nesti mar y y solnčnem zapadu se nobena ladija ne more več peljati v aleksandrijsko luko, v ktero je vhod tako težaven, da malo Ko teče ura peta". kje tako. Cuduo je bilo viditi zmiraj to svitlo zvezdo pred nami, edino znamenje nove dezele, ležalo široko morje, ki nas je loćilo od domovine! Jutro napoči in skoz megle smo mogli že zapaziti vi soko tako imenovano Pompejevo stebro in nizki breg egip Mogočen kmet bo zdaj gospod, Jemal bo pisan koš na pot Y) J m za nami je Po svetu 8e voziti. Na svetu bo hudo povsod, Ko to bo jelo biti". Takrat, takrat bo vsem gorjé * - - ~ . „íaiviav, v»i\i«*v uv toi tovski. Od Abukira nazaj se verne parobrod memo nove, Mešale bodo se glavé, pa skoraj opušene barkostaje, in memo Faros a, kteri je Med ljudstvi bo spertija, Bolezni čudne in vojské, i bil nekdaj eden izmed sedem čudežev na zemlji, proti vhodu v staro luko. liasetiu, palača egiptovskega poglavarja, In strašna pomertija". Y) 9 Kjer sveť Savèr imel misjon Ondot je krajev na miljon, Ki nek so pravi raji; Kot zvezd je rajev tud' zastonj V Perziji, Kitaji". Y> Tam sveťjo se zlatá goré, Kot solnce démanti blišé, Tam kamni so za krone, Tam v morji bisere lové, Bogastva zemlja tone". Y! Iz drevja, cvetja polnih ta! Valovi se hlapé dišav, Sadjá so polni gojzdi, Pogačno drevje sred gošav Objema terta z grojzdi". V „Zlahnejega vam vina ni. Kot Perzje Siras ga rodi; Le ene kaplje vziti Skerbi iz glave prepodi Privosim vam ga piti!" se sveti na ozkem jeziku zemlje, in zadej stermi sto in sto barkinih jambor. Breg na zapadni strani je poln Takrat ponese ubog terpin Za svoje žita meh u mlin, mlinov na sapo, terdnjave in palace pa stojé na stranéh. Sosed ga bo napadel; Pretep za meh bo na pogin Meh stergan bo zakadil". Kmalo nam pride pilot iz mesta naproti, ki je ladijo zdaj vižal. To je bil pervi Egipčan, kterega smo zavolj njegovega temnega obraza, čudne noše in druzih orienta- liških značajev vsi občudovali. Parobrod se je zdaj napotil v luko; Kaseti u s svojimi palmami, ktere so nas tukaj Na boj ljudi podkuril; pervikrat pozdravljale, na levi strani, toplice Kleopatre in Kazkačen bode se na speh Cei svet na vojsko buril". 9 „Razprašil bode veter meh Po svetu kakor moke snég y katakombe na desni, memo vojnih bark z rudecimi egip-tovskimi banderi, skoz temno kerdelo bark vsake baže in vsacega naroda, je puhal naš parobrod zmiraj naprej, dokler se ni ustavil na svojem navadnem mestu. Bili smo v Alek- To bo na sorškem polji. sandrii, 17. decembra 1859. „Nazadnje sedem kraljev bo Pomirilo le-to vojsko; J. Radoniević, Ostal bo nas le malo kdo Pa časi bodo bolji". y „Rebeke, Sare prelepé Se vedno v Perzii živé. ^Wf i rTIflnH | Kdor tujko če snubiti; Cirkaske križem svet slove Da gorših ni dobiti". 9 Kjer biva kak slovansk junak, Kot k svojim pojde tvoj rojak Si ž njim um izbistriti, Učeno alj kar ume vsak, Kot brat se pomeniti". y> Bo ena čeda, en pastir, Cei svet bo hisa, v nji pa mir Pa tud' le ena vera; Tako poteče sreće vir, Kateri zdaj le hira! u Poženćan. ( 205 Národně prîpovedke iz Stajarskega Nabral M. Kraćmaoov. 2. Modra deklina.*) stare ceste pri Lotmerku) Nameri se pa, da je dosti fararov ta prišlo, keri so Ponoći pa je tan prenoćili, vse fele, s konji no z junci eneini kobila žrbe mela j pa se je pod jiinca skotnolo, te pa sta se ne mogla pogoditi, da je ovi reka ka mu je junec žrbe ima pa sta se šla tožit; tan pred gospódon pa 9 Enók je bia en bogatec pa en romak bogaci nekaj eno malo spása tožit. Da na mak, te pa je si sta tak gućala, eden pa driigi, da je gospod ne zna ke 9 bog pa ga je sa prej prideta sta tak tan pred gospódon obad i rega bi posluša ; njemi se je tega že dosti zdelo onti pa venda junec žrbe ima. pa rece frfrala, da je on ne znâ, kerega Krez en cas je odisa gospod na jah (lov), ovi ki hitro navólia pa je nji bi poslusa. On se je tega mtt je kobila žrbe mela, je bia jako žalostěn, pa f • i • i fl • I - J pa,^ se ie toža reka: vujtro prita, pa keri d zna ? kaj j h i t r é š e g k tisti a). de tô kravo j doba jseg 9 P v J d (da mu je bogatec gospej, ravno totoj ćeri, kak je gospod reka da je ovemi junec žrbe ima. Ona pa mu rece: vzemi si sak, pak idi v šumo pa si rokave no bre sruše visoko gor podšiiči i T da sta po poti domu šla, si je bo vse našte déra bon pa tan, ge je v potoki naj vekši breg, ge nič vode nega, ribe lovi. On to tak napravi, ravno pa gospod do njega pride, kaj de poveda, pa rece siromaki : jaz ze vse ven kaj pa rnu reće: kaj tii ti delaš? On reče: ven vidite, da ribe >veda. Siromak pa ga pita: kak pa te ali je? lovin. Gospod odgovori: ti bedák či si gda vida na siihen újtro p On odgovori: sus je naj hitreš , k pa d je naj rjbe loviti. On slaj b na to je naj drážešo pa rece: pa vi bedak, ci ste gda vidli, ka Zaj pa siromak jako žalostěn bia, no ima je eno cer. navča? je jiinec žrbe ima. Zaj pa ga gospod pita, Da je domu prisa, ga je čí pitala i oca On reče: vaša žena. što ga je to Zaj gospod jako čémeren bia ? lostni? On reće: kak ne bi žalostěn bia, 'da nama je gospod reka vujtro priti, pa keri de znâ, kaj je naj hitrešega, naj slajšega no naj dražešega, tistega de krava, bogatec pa si je pojdoč že vse naštedera, kaj ste tak za- pa domů pride reče svojoj ženi: jaz te nemreu več • V • cuker pa med naj Ci pa reče: ne ve ne naj hitreš', laj trpeti, idi od moje hize, vzemi si kaj naj rajsi mas, te pa samo hodi. On pa si je doj lega pa je spa. Ona pa si prpreže eno kobilo, zmeče na kola kaj je naj rajši mela te Y ^ 0 M 0 ^ ^ » da je pre siis naj hitres, pa ge njega gor, pa se je pelala proti domi. Da se je že te oca 9 le m ebro no zlato pa naj drazeso. domu pripelala, te se gospod zbiidi, pa jo pita: kan si naj te zaj odpelala? Ona reče domů; ven si mi reka, da si naj tebe tudi rada man, te tega, ne je to istina; siis je je naj hitresa: vi ste tii, pa si vzemen tisto kaj naj rajši man pa lehko tan ge v Tursken kaj mislite. Pa cuker .pa med je pa ge seil si tebe gor djala. Te pa sta se pelala drugi den tiidi ne najslajši : če se vi cukra pa meda naližete se bi spali rajsi, s tiidi ne naj d panj w J ali naj lajš Srebro no zlato je nazaj le m 1 a je naj d da zemle se že srebro no zlato kopa. Da je oca to cua, te je vcasi veseleši bia. Dopisi Iz Zagreba 23. junija. K. Ž. IVajnoveje, kar že Driigi den da sta pred ar » poda pr • r i pozove on naj grof omaka, pa ga pita: kaj je naj hitrešega? bo prie su pa se zdere: jaz bon prvi, ja znan, on d m »jeg pita kaj je naj hitrešega? On reče zna. sus hitreš. Gospod reče: krava je tvoja. Kaj je naj Te pa je naj lajšega ? bogatec reče: cuk pa med je naj slajši Gospod reče : krava je tvoja. Kaj je naj dražega? bogatec reče: b iz drugih casnikov veste, je to, da se je naš ban fini. Co roni n i na svojo prošnjo v pokojni stan podal, in da je na njegovo mesto postavljen temesvarski namestnik fml. Sokčević, kteri je že prej enkrat v me8toval. Ta za celo Hervatsko in Slavonijo toliko važna bila v Zagrebu sprejeta s takim začudenjem in ni izročila take obče pozornosti, kakor morebiti inostrauci Zagrebu bana na no vica ni no to je naj d Gospod reče: krava je tvoj ? Zaj pa pita siromaka: kaj je naj hitreše i w Siromak rece : ir P» pod. siis je ne naj hiti le m je ajhi mislite. Uzroke tega naj iztraživajo pozneji zgodovinarji jaz se nočem v to puščati, ker sem premalo psiholog za take reći. Govori se tudi že nekaj časa celó stanovito > treša: vi ste tu pa si lehko ge tan v Tursken kaj mislite, da bo znatni broj uradniških velikašev iz Zagreba přestav Gospod je reka: kr je tvoja. Kaj je naj slajšega romak rece: cuker pa med je ue naj slaj • V • le panj Sije ljen. Koliko je na ti govorici verjetnega, se še ne dá raz-soditi. — Berž ko ne se bo v kratkem tudi „čitaonica" naj slaj * « ci se clovek cukra pa meda naliže, še bi spa sopet odperla; saj so, kakor se čuje, glavne overe odstra izda rajsi. Gospod rece: k m J tvoj Kaj je naj dra njene Přetekli teden se je z ječme no m pri nas žetev žešega? Siromak reče: srebro no zlató je ne naj dražešo, začela. Tudi pšenica se ze rumeni. Letos bo vsega za le z e m 1 a je naj d da zemle se že srebro no zlató dosti. Vse kaze tako lepo, kakor morebiti ze deset let ne kopa Gospod reče: krava je tvoja; samo si njo slobodno tako. Nazemeljske in podzemeljske setve, vinogradi in se domu ženi. Zaj pa siromaka gospod pita, što je njega to nokoše: vse je bogato. Je pa tudi potreba, navca. saj lani On pa reče: moja či je mene to navčila, jaz man skoro nič nismo imeli. Le škoda, da sviloreja pri nas •eno cer doma. Gospod mu reče: Ma je tvoj ći tak métna, tak to mate jaj kiih pa nje nesti ćeri pari aj Lega pod kvokáčo dene, ka do se pišenci žvalili. Da siromak s timi jajcami domu pride reče svojoj ceri: vidiš, to nama je ujo ne pecá na Hervatskem in Slavonskem bolj ne napreduje! zemlje in posebno milo obnebje: vse je kakor nalašč za Izuzemši Srem, se pa morda nikjer prosti narod ž njo Drugikrat kaj več o naših zadevah. dâ gospod kuhane jajca ka bi pod kvokačo djala, ka bi se pišenci žvalili; kaj ma zaj sten? Ona pa reče: o oca se ne bojte, to va že mia vse zaniicala. Ona pa hitro Od sv. Miklavža pri Lutomeru na Štaj. 13. 9 nic dene eno vejaco p kiihat pa rece: oca, to pa vi neste go spód v ^ « ^ mm w^j jyvrw/vrj^jvr mm mm V J^/ ■ VKJU Ci t MM1 V A4 |/IMVM VW» V^ V mm J^ y ^J ^J ^ ^ \J fj^ V L I U IV U ft AI fD VJ £ vzeme pa nese gospodi, veli: to van je moja či poslala njih milih ogovorih serčno ginjeni so se čudili nekteri in kiihanega prosa za jajca, ka bi posejali, ka bi proso zraslo. prašali: kako je to, so li Slovenec, da Jim tako gladko in naj posejajo ka de proso zraslo za pišence Oca den t. m. je bil za nas nenavadno vesel dan. Milostljivi knezoškof Anton Martin so uas s svojo prevzvišeno nazo-čostjo počastili, ktere sreče farmani že niso imeli od leta 1835 262 otrokom so sakrament sv. birme dělili. Po Zaj se je gospodi ći tak dopala, da si njô je za ženo vzea. 9 N a v o 1 i ti se se; što r navelicati se; pre kdo y do bodo ; m a bržčas (dicitur); izda bova (borna); mia midva j vej aca Varaždina pa govore: i m vevnica; nega ni y v e n sàj 9 okoli sladko slovenska beseda teče? Res, kar menda svet stojí niso še tukajšni ljudje od svojih prejšnih vladikov v slovenski besedi nauk sv. evangelja slišali. — 17. den t. m. se je ob 1 uri popoldenu v ti okolici takošna ploha ulila, » em nemšk. ja). da ni le kolja z goric, temoč tersje tù pa tam izrula » ter 200 Vinogradi ječmen požela > řež omlatila, in pšenice pnstila le toliko, da pokošeno travo odnesla, stoječo pa popalila. ie drugač precej obetajo; le grojzdje se mi zdi letos pre- še semena ne bo dobiti, visoko nastavljeno, in zato težko verjamem, da bi se kaj po fari pobirala desetino, vendar pa drevja in tersja in Nemila toča je sicer tudi drugod izverstnega pričakovati smelo; ljudje pravijo, da bo letos polja nikjer ni zdělala tako „Herren-Wein" (vino za gospodo), pa kaj s tem bočejo reci, in Beretencom. Njih jok in stok hudo, kakor ubogim Bušinjčanom mi ne vedó povedati; jaz pa mislim 9 ■PIB______ da mora dolga in kdo bi ga popisali Iz Novega mesta 25. junija. S. Vesele in ža lepa jesen biti, da dobimo kaplico dobro; zakaj ters od lostne novice Vam imam danes pisati. Veselo je, da letina zdolej gori začenja zoreti, tedaj že mora delj časa zoreti, precej dobro kaže, zlasti ter ta na terški gori obilen pri-preden do visokega grojzdja zrelota pride in ga VHP" VHHHHBHHHVMH^^H^^^H^^HH tako ozreli delek obeta. Žalostno pa je, da zgubimo nektere uradnije in dozori. Ozimiua nam lepo kaže, razun žita, ki je na najbolj pa nas je osupnila novica, da naša dežela zgubi nekterih mestih splastelo. Tudi sadja bo komaj za domaćo svoje deželno poglavarstvo; in da bode dolgo dolgo potrebo. Kaj pa to pomeni? Vidil sem že večkrat kmete in hlapce, kadar konji težko na hrib terh peljejo 9 da jih pot imel v Terst, kdor bo kak opravek imel pri deželnem poglavarstvu, razun druge škode, ki doleti našo domovino vsakokrat, kadar obstojé, da se oddahnejo, za grive na čelu po tej prenaredbi. potegovajo, nekteri ušesi in grive zgrabijo ter jih stresejo. Iz Gorenskega. * Ni davnej, kar so nas opravki Na moje vprašanje so mi različne odgovore dajali, vendar peljali na Gorensko. Srečevali so nas celo pot noter do so zeló enih misel. rekši, da bi se konjem v mozganih ne vertilo, in jih tako kaka bolezen ne napadla! koroške meje romarji, ki so potovali na sv. Višarje, kjer Hotel sem je letos morebiti že več ko 50.000 romarjev bilo. jih ze okregati, ker pa naše zlata vredne „Novice" še menda niso nič o tem rekle, si nisem upal. #) Jančar. Iz Kopra 23. jun. B. Kupčija z žido se je tukaj přetečeni tedeu tako unela, da se je dozdaj 80 centov ko Polje je po Gorenskem lepše kakor okoli Ljubljane, rež ni tako redka kakor pri nas. — Bled je še pražen, ker še le pribodnji mesec se začne „saison" za blejski kraj. Ce letos slepi Juri, nekdanji pevec blejskega jezera, pride gori i ne konov prodalo. To je pa se vse malo proti pretecenemu bo přisel vec sam, ampak přišel bo z zeno, zakaj tudi člověk letu 9 ker Lahi ne kupujejo kokonov samo v Kopru, temuc njemu se je enkrat sanjalo ? tudi po vseh drugih mestih isterških, kar popřed ni bilo. sam ÍC da „ni dobro, ako je in stopil je zatega voljo pred nekimi mesci v za-Cena se je pa přetečeni teden znižala za kakih 20 do 30 konski stan! — Gospod Rikli, skušeni hidropat in po-soldov. Kar sem zadnjič o bolezni isterških sviloprejk pisal, sestnik merzlih kopelj v Bledu, je izročil vodstvo svojih kopelj gosp. Wolf-u, c. kr. zdravniku radoljškega kantona. « V 9 se tiče bolj primorskih mest, kakor notranje Istre, iz ktere prav vesele novice dobivam zavolj zdravja kokonov. (Konec sledi.) Pri nas se ga-leta dobro prodaja; plačujejo jo po razni ceni. Slabša ga-leta za prej o je po 1 gold. 50 kr. do 2 gold., bolja za Iz Buj v Istri 22. junija. V7. F. seme pa po 3 do 4 gold. nov. dnarja. Kupci so prišli iz raznih krajev: beneški Lahi, Furlani in laški Tiroljci. Nekteri Lahi se pritožijo, da se je isterško seme na Laškem spridilo; al Čuda je to, da zdravilna in v nekterih boleznih neprecen-Ijiva moč merzle vode, kakor jo zvedeni hidropati ra-bijo, Ijudem še ni tako znana kakor bi mogla znana biti v ozdravljenje stoternih bolezin ali saj v njih polajšanje! Še nekaj pa moramo omeniti, kar smo pogostoma in z ve likim veseljem vidili tudi že skor po celem Gorenskem namreč 9 kineske kokosi ali kohinhinske. Lahko pri nas na Kranjskem ni tega so sami kupci krivi, ker nekteri dobro tako hitro razširila, kakor te zlo koristne kokoši, in da rečemo, da nobena nova reč se in slabo robo vkup mešajo pa na občinsko ? korist; tako gledaje le na svojo mavho, ne pa deželo v slabo ime priprav- Kteri so pa od poštenih in zvedenih kupcov semena e. kr. davkai ljajo. kupili, se ne pritožijo. Iz Suhora pri Metliki 11. jun. bojo nasi zanamci kadaj vedili, komu gré najbolj hvala da gosp. Matija Pivk, zato 9 P? v ™ naj zapišemo v „Novice", 9 popřej v Planini, sedaj v Krajnski gori 9 je f Bu bil pervi, ki je zaplodil to žival po naši deželi. Iz Kranja 23. jun. J. V. Ta teden je svetlemu sinjavas je najvecja vas nove fare suhorske; 40 his ima. knezoškofu gosp. dr. Jerneju Vidmarju, ki so v našem Za njo naj per va je Berečavas s 30 hišnimi številkami. mestu rojeui, bilo na Dunaj poslano pismo, podpisano od Obedve vasi stojite na dolenji strani fare poleg metliške tukajšnih meščanov meje V7 obedveh vaséh raste najboljše vino cele fare; tudi Vinogradov nahaja ondot. Lepo je letos tukaj , duhovnih gospodov, šolarjev itd. V tem pismu odkrivajo svojo veliko veselje, da se bo kranjskemu mestu zgodila čast, imeti kneza in škofa, in s poniznim se najvec terta kazala dosihdob, nekoliko bolj redko sicer toda prav poklonom Jim razodevajo serčno zaupanje do Njih. Pismo zastavno grojzdje je nosila, ter obetala bogato tergatev. 0d šolskega direktorja, gospod Globočnik-a, prav lepo in Tudi ozimina in jarina po polji je s sladkim upanjem na- umetno napravljeno polni s podpisi vred šest velikih listov pajala ljudi, kteri so ze tolikanj hudega vžili to leto za Le še 14 dni, in izoril bi bil voljo lanske slabe letine. ječmen, kterega so že tako težko pričakovali ubogi ljudje, da bi jirn stradež pregnal in lakoto končal. Zdaj pa ondi m je v podobi album-a vezano; vsred prednega pokrivala se kaže podoba kranjske farne cerkve v izverstnem svetlo- pisu ne bo kaj zeti, ne v jeseni kaj v sode devati. Današnja zares zlo toča, debela kot lešnjiki in orehi, je grojzdje spravila, Zavoljo gimnazijskih ali tako imenovanih latinskih šol je zdaj pri nas spet vse tiho; potrebujemo jih za gorensko stran in radi bi meščani pripravno hišo za te šole dali, ako bi le vladařstvo učiteljev poslalo. Al bojimo se, da bi se ta reč zavolj sedanjega šparovanja, kakor več drugih, v nemar ne pustila. Le do svetlega To je stara navada in pa stara vraža, kakoršnih je med prostimi ljudini na cente. Kadar živina ćez klanec težko vleče, se navalí v možgane toliko već kervi, kolikor većja je teža in kolikor slaběji ali pa tudi kolikor bolj vampast je konj. Ta naval kervi lahko napravi vertoglavnico ali pa še kaj hujega, Kranji veliko dobroto nakloniti, ki bi se lahko napravila se le od ljubljanske knezo-škofa imamo še zaupanje, da se bojo trudili, kolikor jim bo mogoce, svojemu rojstnemu mestu in celi zgornji zlasti ob hudi vrocini, naglo smert po tako imenovanom mert udu. Da tako s kervjo zalito glavo še stresati, gotovo ni dobro, nam bo vsak verjel, kdor je sam skusil, da je najbolje, ako se kervipolna glava pri miru derži, ne pa stresa, ker brez novih deržavnih stroškov 9 ako nižje gimnazije paralelni razredi le sem přestavili. Tudi nas je težko zadela neprijetna novica, da kranjska d e- stree ne zapodi kervi iz inožganov, ampak nje pravšni tek še Žel a zgubi deželno poglavarstvo; vse bi bili pred bolj overa. Ce bi konj govoriti mogel, gotovo bi 6e za- verieli kakor to! V 1 • « •• m • W + m m « m hvalil vozniku, da smé na klancu vćasih postati in se od dahniti; to je pametno; da ga pa voznik vleće za glavo in ga stresa, zato bi mu živinće ne dalo nobene hvale, marveč Iz Ljubljane. Včeraj je bil za Ljubljano in vso krajnsko deželo posebno vesel in slovesen dan. Željno priča- bi mu povernilo zaušnico, ako bi le moglo. **) Dopis smo přejeli se le 19. t. m. popoldne. Vred. Vred. kovani novi knez in škof, milostljivi or ar so se, spremljeni od gosp J e r n e j V i d m a r prošta Kos-a in gosp. korarja Novak-a, kot nameetnikov duhovščine krajnske, io od gosp sem še mal o kdaj vidil, kakor sem si jih priredil iz se Gutman-a župana-namestnika in mestnih odboroikov, gosp. mena, ki sem ga od ljubljanske kmetijske družbe Terpinc-a iu dr. Bleiweis-a, ki so jim noter do Zidanega letos kupil. Lah za Lahom hodi prašat, počim da galeto mosta naproti šli, ob eni popoldne po železnici iz Dunaja prodam, ker vso hočejo za seme oberniti; tako posebna je ^ • • « • I I • I il It t i «Il I u v Ljubljano pripeljali. Celo pot, kmali ko so stopili na slo vensko zemljo prijaznih Stajarcov, in po vsem Krajnskem jih je radostno sprejemala duhovščina z obilo množico ljudstva in šolsko mladino; zvonovi so zvonili in moznarji pokali 9 da je bilo veselje; kjer je bilo zavoljo kratke pomude na postajah železnice mogoče z voza stopiti, so ljubeznjivi knez se pogovarjali s duhovnimi gospodi. Na kolodvoru v Ljubljani so jih sprejeli gosp. deželni poglavar grof Cho- rinsky z mnogo drugo svetno gospodo, visje duhovstvo, duhovni gospodje profesorji, mestni fajmoštri, kaplani itd., obila množica mestnih odbornikov, ves magistrat itd. Ko so se s gosp. proštom vsedli v kočijo in se spremljani od HIIËHMHH^taHHHl^HjjH^HHH vseh veliko kočij peljali v mesto, so naznanjali zvonovi po cerkvah prihod višjega duhovnega pastirja; ulice od kolodvora do stolne cerkve so bile vse polne ljudstva, na desni in levi pa so stali študentje vseh ljubljanskih sol. Perva pot je bila v cerkev, kjer so jih sprejeli šenklavški faj-mošter in korar gosp. Župan; v cerkvi, kjer so stali gosp. bogoslovci na desni in levi, je bilo ljudstva, da se je vse terlo, ki so želeli viditi obličje svojega novega škofa in přejeti blagoslov njih. Ko so odmolili, so se podali v svojo rezidencijo in se tù s prijaznimi ogovori, polnimi pobožnosti in modrosti, poslovili od vseh. Prihodnjo nedeljo ob osmih se bojo v slovesni procesii iz nunske cerkve podali na svoj prestol v stolno cerkev. Iz Ljubljane. Žalostno novico, ki jo je oznanil po-slednji novičar, da zgubimo samostojno deželno vladařstvo s dotičnimi vradnijami, je poterdil duuajski vradni časnik přetekli cetertek, ki je oznanil, da po visjem ukazu pride krajnska dežela pod teržaško deželno poglavarstvo in da višje vladne opravila bo opravljal deželni glavar (Xandeshauptmann) j ki bo zraven vsega tega tudi kantonski poglavar okolice ljubljanske. dan prihodnjega mesca bo teržaško deželno poglavarstvo prevzelo opravila sedanjega tukajšnega poglavarstva ; konec mesca oktobra pa neha blizo do malega vse. Ta novica je poterla celo deželo tako, da si je predstojništvo glavnega mesta za dolžnost spoznalo, napraviti vdrugič prošnjo do Njih Veličanstva in Jim jo pokloniti po posebni depu ta ci i. Krajnska dežela ima malo mauj kot 150 let samostojno deželno poglavarstvo, in ne stoji v versti druzih manjših kronovin, kakor koroške, salcburške, šlezke, Bukovine itd., ki so vse še le leta 1848 samostojnost dosegle. Lega krajnske dežele že od nekdaj, še bolj pa dandanašnji, je taka, najbolje kaže, ako bi obderžala samostojno poglavarstvo. Zmiraj je tedaj še iskrica upanja za to; zakaj tudi leta da vsi mislimo, da na vsako stran 1814 je bil 29. novembra že ukaz oklican 9 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. „Wieu. Ztg." popisuje peti zbo žavnih svetovavcov, iz kterega povzamemo sledeče svitli cesar so dovolili, da trije laški svetovavci 9 der-Pre-ki ne znajo nemško, smejo v zboru laško govoriti; tolmač bo pre-stavljal nemško besedo v laško in laško v nemško, ako bo treba; — ker je baron Lichteufels zbolel, u i prišla postava za kant b koczy je razložil vzroke v pretres ogerski grof B 9 kaj da je s 1 o v ó d a 1 od boru 9 ki se ima posvetovati o post m lj išnih (gruntnih) buk poglavitni vzrok je ta, da grof Bar koczy misii, da ta reč ne pad v opravilstvo deržavnega zbora pak deželnih zb vse to naše delo bilo le prazno delou, je rekel. Potem je še enkrat povzel 9 kar je v poslednj zboru gospod minist pravosodja o m lj išnih bukvah govoril, in je zlasti to, kar je gosp minister zastran jezik rekel 9 v kterem so emljišne da ni bukve na Ogerskem napravljene, njemu ocital, res, kar je govoril, ker namesto ogerskega jezika kraljuje večidel nemški. Pri besedi „to ni res4( sta se sperla go- vornika precej hudo; gospod minister je terjal 9 grof p r e k 1 zgodi bilo. • V to besedo 9 » » ces 9 da je on uk naj naj se to > če se ni zgodilo, ni on tega kriv, ker mu ni znano da se njegov ukaz ni spolnil. Grof Barkoczy pa ni hotel preklicati kar je rekel. Sliši se, da zavoljo bolehnosti bo grof Barkoczy zapustil deržavni zbor in se podal v Karlove Vare (Carlsbad). Namesto njega je bil gosp. Pesa zemljišne bukve izvoljen. Grof A p pony i t odbor je razodel željo, naj bi se deržavnemu zboru ne izročevale Že 1. popred nobene druge ? t posvet, dokler ni svoje poglavne naloge zavoljo deržavnih dohodkov in stroškov opravil. Grofu Maj lath-u je v svojem govoru sila enostranska beseda ušla 9 da vsi prebivavci Ogerskega so Og škofa Str os maj kakor je zaslužil. in al gospoda a g una sta ga krepko zavernila 9 Sliši se, da so poglavitni posnetki bčinsk ali srenjske postave pripravljeni, da jih bo prevdaril zbor deržavnih svetovavcov. Ta osnova ima jedro biti za ob- činsko postavo d b srenjsko postavo eh dežel našega cesarstva; posa m ni naj potem za vsako deželo napravijo Ministerski ukaz ponavlja postavo, da mark na tempeljnih smejo nikoli pritisniti pisanje, ampak poprej ko se piše, se morajo že na papir pritisniti 9 in da se ima potem se mora cez w J pisati 9 sicer ne ljajo nie. deželno poglavarstvo krajnsko podvreči štajarskemu in Veliko se piše o potrebi ministerstva za kupčij-stvo in kmetijstvo, in res živa potreba je, da bi se Krašnji, kar je přišel 16. decembra ukaz, ki je preklical kupčijstvo dalo v skerb posebnemu ministru, zraven pa tudi unega, in deželno poglavarstvo je ostalo kakor je bilo za kmetijstvo, ker kmetijstvo je glavni steber našega ce- že so vozovi, ki so tirali kancelijske akte v Gradec, bili v krajnsko deželo v Ljubljani. Deputacija se bo podala v sarstva. malo dneh na Dunaj. Ce se pa tudi deputacii po sreči ne — Več časa že je tukaj ponarejenih bankovcov iziđe prošnja, saj mestni županii nihče očitati ne bo mogel, goldinarskih, ki se težko ločijo od pravih. Kakor kuga da si ni prizadjala odverniti nesrećo. Iz Ljubljane. Kdor ima veselje viditi s vil ne (židne) se razsirja ponarejanje bankovcov. Komisija za pregled deržavnega dolgá postav« druge, ki so Ijena je nek že svoje delo cesarju izročila; dolgovi naze veliki in so se že začeli zapredovati, naj se potrudi na sega cesarstva znašajo nek po tem 2500 milijonov gold. • V v • cervice mnoge dôbe, ene, ki so se manjsi 9 9 vert kmetijske družbe na spodnjih Poljanah. Tako lepi za ktere je treba vsako leto okoli 94 milijonov gold, cinza in zdravi so, da jih je res veselje viditi ; pa stanujejo tudi plačevati. Iz Benetk 20. junija. Kakor se kaže, se bo cesarsko vojaško ministerstvo zlo zmanjšalo; tukajšna pomorska orož- v tako čednih sobah, kakor se res za „kavalirje* spodobi. Pa kaj bomo hvalili svoje blago; povejmo raji, kaj gospod grof Lodron iz Velike vaBi na Dolenskem v pismu pravi, nica se bo zaperla in bo le delavnišnica za popravljanje 9 . » ki ga je 24. t. m. gosp. grofu Fr. Ks. Auersperg-ii pfeal, mnogeterega orodja. Veliko delavcov bo zgubilo svoj kruh. rekoč: „Tako zdravih sviloprejk in tako lepe galete Želeti bi bilo, da bi vlada skerbela kako drugač za delavce 208 brez zaslužka, ker že stare slaba svetovavka. Horvaško. Iz K r a p i n skušnje očé 5 da potreba je se piše, da je bila 11 dan banj kraj pa » kaj je bilo ondi sklenj še nima ne konca ne Edino resnično je to, da nobeden nić gotov ne vé. Nekteri časniki terdijo, da cesar Napoleon je zagotov t. m. v Zagurji taka strasna ploha, da so tu in tam ljudje ljal vsem vladarjem mir in da kih homatij in m komaj življenje oteli. Po 6 ceutov težki kamni so prileteli škega strahu še omenil ni; drugi pa pravijo, da je cesar z gorá, hudourniki so pokonćali polje in nograde, voda je Napoleon pruskému vladarju potrebo razložil, da se prusk a i • V « «m riÀ « mm i A^ft MlË m » M ^ - — * « stala v hišah, v Radoboji celó v cerkvi Na Reki. 13. dan t. m. zjutraj in francozka vlada ne v ti kat v beno homatij ki sv. Rešnjem Telesu sedmi dan po se utegne na Laškem in Avstrijansk se zgoditi je po stari navadi bila tu slovesná Francozki časniki se ponašajo, da shod je povikšal slavo fran procesija in blagoslovlenj so brali ribški evans n eiij in so prosili potem Boga, morje pol bilo pod fajmošter cozkega cesarja, ker vsi nemški vladarji so hiteli na pova- nemški casniki pa še naj bi bilo Napoleonovo v Baden Baden b v hrano ljudstva, in ladije brez viharj Koroško. Iz C Po razglasu rninisterstv zmiraj pogrešajo prave edinosti med Němci ? nekteri se njih oprav tudi koroška dežela b mostoj de ijo, da želno vladařstvo in prid pod tajarsko v Grad li kupćijski zbornici Ministerstvo dnarstva je tukajšni vorilo, da je za zidanje železnice iz Marburg odgo trijanski cesar ni bil v tem zboru in se zamisli med avstrijansko vlado in pripovedujejo, da ker tabart našajo na to, da navsk prusko še niso nehale; ni cesarja Franca Jožefa v zboru bilo, se bota on in N drugi v poleon snidla 1 za letošnje leto 1.200,000 gold, določenih bilo drugod sama. Tako j iz vsega očitno, lil da bode cela železnica do Be lak a do leta 1863 gotova. Vse drugačne novice se pa slišijo od druzih straní, ktere da se ni prav na beli dan prislo, kar sta v Baden-u zlasti pruski in francozki vladar govorila. Tursko. Iz Carigrada. • t pravijo y da je vodstvo železnice započetnikom tukajšnih tako sti del tako majhn bljubilo, da je vse delo zastalo. a. 10. dan t. m. je bil tukaj enj, kakoršuega že 20 let ne pomnimo ; Cesko. Iz Prage 22. junija. Dolgo že si prizade 2000 hiš je pogorelo vajo velj nika v č «...j-, —— — V Albánii je huda zmesnjava, u.«^.»««« neodvisnega politicnega cas- janskega konsulata so v Skutari umorili ; ljudstvo noče dragomaua avstri mozje za zdaj kem jeziku, pa so si zoperstavljale ovére. Podala sta se tedaj gosp d R i e g e r in fabrikaiit davka plačevati in se odteguj vojaštvu, ker se opira na Mahaček te dni na Dunaj cesarja samega prosit za do-voljenje novega časnika. Včeraj sta prišla iz Dunaja nazaj stare pravice iz časov Skenderbega y kristij pa tudi no cej vseh břemen sami nositi. z dovoljenj cesarjevi Kakor se čuje, bo Posp « V k, slavnoznani dr. Rieger ali pa di Pogovori vredništva. Gosp. v S c v Š : Občna povestnica u vorni vrednik. Ojgersko. Iz Raba. Pravo vojsko imamo v tukajšni okolici s kobi li ca m i; čeravno je ta merčes še majhen, se je razprostiral že čez 1200 oralov polja in ga pokon- Krasa odgo- je dokládá „Novic"; nje liste vsi naroćniki dobivajo, kadar so - } ? ' naroćniki. Prejšne liste si morejo posebej kupiti pri g. Blaznik-o čuje; vsaki dan blizo 200 voz sená dimom podé požeruhe. sozgo y da z njegovim Bavarsko. Iz Mnihova. Prihodnji mesec pra vijo 20. dan se bo odperla železnica. ktera iz Du naja pelje skoz Salcburg v Mnihov (Muuchen) na Bavarsko. Slovesnost bo velika. « Laško. V Neapolitanskem in v Sicilii ni • V nic poseb po 4 nov. krajc. pólo. V Žitna cena v Ljubljani 23. junija 1860. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 055/j~. banaške 5 fl. 65% o* tursice 3 fl. 65. soršice 4 ti. 11. V / PPBJ 3 fl. 42 ovsa 10* 2 fl. 44. jecmena 3 fl. 10. prosa 3 fl. 34. ajde 3 fl. 39 V Žitna cena nega novega. Vojska miruje še povsod ; le v Palermi se pri pravljajo za-nj o Knez Torrearsa, Cavouřjev prijatel y v Kranji 25. junija 1860. reži 4 fl. Vagan pšenice domače 5 fl. 94. 4 fl. jecmena aj d e 3 fl. 70. je za take čase, ko Garibaldi-ta v Sicilii ni, za njegovega namestnika izvoljen. ' ' r '' Iz Cagliari-a se je 20. dan t. m. pisalo, da neapoli- tanska armada je zapustila Palermo, pa se utaboruje v Mesini. Polkovnik Medici jev Palermo přišel s 3000 prostovoljci. Vse soseske siciljske napravljajo pisma za z druženje s Sardinijo; plemenitaši in duhovni nosijo zvonec o tem. Ako je to vse res, ni imel Garibaldi posebnih težav, se polastiti 5°/0 nar.posojiloodi. 1854 fl. banaške 6fl. ovsa 3 fl. koruze 4 fl. 60. prosa V t sorsice 23. junija 1860 Kursi na Dunaji v novem denarji. Deržavni zajemi ali posojila.lDrnge obligacije z lotrijami. 5% obligacije od leta 1859 y novem dnar. po 100 g. g. 66.90 Kreditni lozi po g. 100 . g. 106.70 4'/2%Teržaški lozi po 100 „ 116, Palerme, kar se tudi iz tega vidi y kar pišejo časniki o tem, 5% metalike kako so ga sprejemali ob pervem dohodu v Palermo, rekši, da vse mu je hitelo naproti in da sprejem njegov je pre-kosil vse slovesnosti, ki sta jih cesar Napoleon in kralj sardinski doživela, ko sta lani prišla v Milan. „Ta dva via darja 0 4°/ o 3% 2 'A % 1% Y! Y) Y) Y) Y) V) Y) Y) Y) Y> Y) 79. 70. 63. 55. » 103. 5°/0 Donavsko-parabrod ski po g.M100 . Knez Esterhazy. po g. 40 „ 84.50 Knez Salmovi po 40 yy 40. 37.50 36.75 13.501 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 38.50 40.501 Knez Palfyovi po g. 40 „ 34.50|Knez Claryovi po g. 40 yy pise Ind. belge" sta prišla z velikim lišpom Obligacije zemlišn. odkupa. hnezWindiscbgrâz.pog^ (po 100 gold.) 5°/0 dolnjo - avstrijanske g. 93. 23.50 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 27.50 Grof Keglevičevi po g. 10« 14.50 5% ogerske...... 73.751 Budimski 5° 0 horvaškein slavonske „ 5°/o krajnske, štajarske, koroške, istrijanske 71.50 . po g. i)enarji. 40 v na konjih v Milan ; obdajala ju je blišeča garda ; kakor malika mogočnosti ju je ljudstvo gledalo in je stermelo, — al Garibaldi je šel ves pohleven peš, oblečen v flanelasti rudeči sukni (tuniki) po mestu med ljudstvom, ki je veselja vriskalo, z rokami ploskalo in malo je manjkalo, da ga niso koroške, istrijanske .„ 89. — ice&uu . . .„ vzdignili in na rokah nesli; matere so svoje otroke kvisko Deržavni zajemi z lotrijami |Nap°leondori(20fiankov) n Cesarske krone Cesarski cekini g vzdigovale, da vidijo odrešenika Kalije! Francozko. Iz Pariza. Princ Jerome, Napoleonov stric, je 25. dan t. m. umerl. iVeinško. Iz Bad en-a Bad en-a. Shod cesarja Na Zajem od leta 1860 . Y) Y) Y) Y) Y) T) Y) „ 1860petink. „ 1839. 95 401 Souvraindori n^^ylRuski imperial! Y) Y) 126. 1839petink. I 121. Pruski Fridrikdori Anoleški souvraindori 4°/0 narodni od leta 1854 „ poleona z nemškimi vladarji je že davnej pri kraji; ugi- Dohodkine oblig, iz Komo „ 15.50|Srebro (az,J°3 • 98 501 Louisdori (nemški) Î7 Y) » » r» 36.75 17.55 6.08 10.29 17.75 10.48 10.90 12.85 10.48 17«/ i • !2 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Elaznik