Avgust Žigon ! K. Rudež Levstiku: 12 pisem «Kaj boste storili, če povem njeno ime?» «Ne vem.» Skomizgnil sem z rameni. «Če bi bila prepričana, da je ne boste zaničevali, bi bila že dovolila, da vam razodenem ...» Njen glas je trepetal, njene ustnice so se skrivile v izraz, ki je očitoval zadržani jok. Nato sva govorila vsakdanje stvari, brez zveze, brez začetka in brez konca. Njene oči so prežale na moje lase, moje ustnice je požiral njen pogled. Slednjič je prekinila pogovor. «Kakšne lase imate! Kakor Absalon. Zakaj jih ne počešete?« «Saj je vseeno,» sem dejal. (Dalje prihodnjič.) Avgust Žigon / K. Rudež Levstiku: 72 pisem (Iz Levstikove ostaline) L V Ribnici 18. Febr. 1864. An'ga sam'ga so imajli Pa še tist' je v šulo šel bil! D. • x 11 Ribn. narod.i ragi moj prijatel! Slava Bogu! Kar smo iskali, dobili smo, akoravno ne prav vsega, česa smo si želeli. Šolskih glavnih zapisnikov, kjer so vsi šolarčki zapisani, nisim sicer dobil, ker se ti dobijo [šejle] še le od leta 1818; ka vender ima «Ribenšku majstu zlate biikve» uže od leta 1808, ki vanje zapisa* vajo imena vsih tistih šolarčkov, ki se posebno dobro obnašajo, tako, da darila dobe, in pa tistih, ki so prvi za temi. V tej knjigi se dobi ime našega slavnega Prešerina zapisano, in to dve leti zaporedoma. Zlate bukve, in kako je Prešerin in njegovi součenci vanje zapisani, Ti hočem zdaj bolj na tanjko popisati, ker bi bilo | mogoče, da kterega od tejh poznaš in bi potem kaj po njemu zvedil2, kar bi bilo važno. «Zlate biikve» imajo naslov, se ve da po nemški: 33utfj ber ©fjrert fitr bte ^Retfniger ©djute. Do leta 1811 ni cd Prešerina nič sledu v bukvah; od tega leta pa stoji notri: 1 Levstiku priljubljena domača popevka, kar je R. tu vedel; zato citat, v njem neki obema skupen vesel spomin. (Prim. odlomek Levstikovega pisma iz 1. 1858: Slovan 1917, str. 8). 2 Prvotno: zvedel, prvotni e pa ima popravo lastnega peresaRudeževega v i. 106 Avgust Žigon I K.Rudež Levstiku: 12 pisem Sm %a%tt 1811. $n ber IP« ^loffc Ijaben ©djuttoretfe crljalten: 1. S»anetifd) Martin auš 9tt5ttling. 2. Skopin Stephan au§ [] ©d)u[d)ie in ber *Jšfarr Sfteifnijj. 3. Mun <3teJ>!jan au§ žRcifnij. 'Jtuggejeidjnete ©djiiter. 1. ©crjretjcfja ŠRatofjaet bon Bakra bei giume. 2. Sebftuf JKarttn »on 2afd)itjd). 3. 2aufd)in 9Katrjia§ »on SBeinij auš bem S3i= fariate ©oberfdritjd). 2. 58re[ar Sofebfj »on §ammer in ber $farr ©eifenberg. || 3. §obnig Sfnbreaš »on geiftrtj in ber s^Jfarr ®ornegg. 4. ^ujel Sofetofje »on Sfteifnis. Avgust Žigon I K. Rudež Levstiku: 12 pisem Iz tega previdiš, dragi brate, da [od] Prešernovih vrstnikov veliko poznaš in boš marsikaj od njih lahko izvedil. Šola je pri nas v Ribnici uže od dalnih časov v dva razreda razdeljena bila, in to tako, da v prvim razredi je en sam učitel učil to, kar se sedaj uči v prvih dveh klasih; in to so zvali „L)6ere u. imtere §njtfjeilwtg" Med narodom pa to ni bilo znano, zato Ti nisim tega mogel na tanjko povedati. V drugim razredi pa se je učilo to, kar se sedaj v III. uči. Jaz tedaj mislim, da brž ko ne je bil Prešerin v I klasi uže eno leto poprej | pa da niso iz „lltttere SlBifieilung" nikdar nobenega še «klasificirali» ampak še le v drugim leti v „L)6ere", zato, ki v zlatih bukvah ni prav nič od „L)6ere unb untere 2C6tIjetfung" omenjenega, ampak samo od I. in II klasa. Tukaj v Ribnici nobenega ne po? znam, da bi ga bolj na tanjko mogel o Prešerinu poprašati; ampak v Ljubljani so precej 3 znani: Ivanetič, Pogorelec pa Franc Rudež, ki Ti bodo gotovo vedli kaj povedati. Franc Rudež je tisti, ki piše, kakor diurnist pri Ljubljanski Okolici in ki ga gospod Kunčič dobro pozna. On je sicer pri nas znan, kakor velik burovž3, ampak ima sicer tudi dobro glavico, | posebno da se kmali povsod so* znani in za vsakega človeka ve, kako in kaj; zato mislim, da mora on kaj vediti |od Prešerina.j Za dekana je bil v Ribnici o tistim času, ko je Prešerin v šolo hodil, Bonaventura Humel. Če je bil kaj Prešerinu v rodi in kako, ni mi še znano; in tudi ne, kje da je Prešerin stanoval. Vse to mislim boš Ti laglej zdaj v Ljubljani zvedil, ki poznaš njegove vrstnike tam bivajoče, kakor jaz v Ribnici. Popraševal pa bom, in Ti bom, če bo le moč kaj zvediti, koj pisal. Za zdaj pa sim mislil je nar bolje, da Ti naglo naznanim, kar sim do zdaj dobil. Kar boš še želel tu pri nas zvediti, mi pa piši in jaz Ti bodem, dragi j prijatelju, vstregel, kolikor bo moč. Kar sim iz zlatih bukev prepisal sim na tanjko [sej Jzj vsemi napakami in nemško pisavo, kakor je notri pisano, da lahko si misliš, da v zlatih bukvah učenčke preberaš. Zdaj pa, ljubi prijatel z Bogom! Pozdravi|m| vse Ljubljanske prijatle. Lepo Te objame in poljubi Tvoj zvesti prijatel Dragutin Rudež. 3 Prvotno: burouž, toda u je jasno prepisan s kesnejšim v. 108 Avgust Žigon I K. Rudež Levstiku: 12 pisem 2. V Ribnici 9. Marca Ljubi prijatel! 1864. Nezameri, da Ti toliko časa nisim odpisal; uže zdavnej imam «data» nabrana o Humelnu, ki se še zdaj v prgamentih nahajajo, in uže zdavnej sim bil volje Ti pisati, pa vselej je kaj vmes prišlo, kar me je zadržalo. Kadaj da je bil Humel v Ribnici dekan, sem prosil naše duhovnike, da bi preiskali. Gospod dekan ga je dobil uže leta 1803 zapisanega, ampak kadaj, da je prišel, tega ni mogel dobiti. Da je bil pa Humel še leta 1818 dekan v Ribnici; to nam sopet do? kažejo zlate bukve. |Za|Pisal je namreč neko prigodbo v to knigo tako: 29. Junia ob 7mih zvečer je bil prišel grof Kari Inzaghv, guber? nator Ilirski se svojo gospo in z novomeškim j okrožnim kape* tanom /itet&fiauptrttann:/ Veselom /:SBejfeI:/ in z[e] vso Ribniško gospodo v farovž. Drugi dan je bil obiskal šolo i. t. d. Drugi [dan] |mesec| 8. Julia je bil prišel Ljubljanski škof Avguštin Gruber v «Visitation» v Ribnico. Drugi dan 9. Julia %8 uri je po cerkvi pregledal vse /:Visitation:/. Polej je Ljubljanski kanonik /:®omml)err u. ©uBermalraif):/ Jožef Valant, ki je bil ravno poprej za škofa Goriškega in Gradiščanskega izvoljen, škofu Gruberju, od Papeža izvoljenemu /:delegirt:/ namestniku prisegel in vero? zakon očitno spoznal. Priče so bili gospodje stolni dekan Ljub? ljanski in Generalvikar Gollmaver in Iški župnik gospod Jožef Steinmetz. Notar pri tej svečanosti je bil: gospod Bonaventura Humel, dekan Ribniški4 in součenec novoizvoljenega škofa. Tudi 10 duhovnov iz Ribniške dekanie je bilo zraven in neštevilna množica ljudi. Na to so 1230 otrok birmali. Drugi dan, 10 Julia, je škof | bil pri5 šolarski maši in je potem obiskal šolo, kjer ga je učenec France Kajdiž ogovoril. Tudi so bili6 pri tej priložnosti večidel prej imenovanih gospodov, in vrad? niki in bolj mogočni velikaši Ribniški pričujoči. Vse to se dobi na tanjko popisano v Ribniških šolskih «zlatih bukvah« in zdolej se je z lastno roko podpisal Bonaventura Humel, dekan Ribniški in je pristavil dan in leto 1818. * Pismo: Ribniški... 5 Rokopis ima: pri pri...; dvakrat zaporedoma, kar je le hiba pisave. 6 Prvotno: bilo 109 Avgust Žigon ! K. Rudež Levstiku: 12 pisem Zdaj mislim, da imaš, dragi prijatelju, dovolj dokazov, da je v časih, ko je naš sloveči pesnik Prešeriri v Ribnici v šolo hodil, Humel in ne Prešerin bil dekan v Ribnici. Da pa je prav lahko mogoče, da sloveči pesnik ni nobenega ; sorodnika v Ribnici imel, Ti hočem z nekoliko dokazi pokazati. Ti se mi bodeš, znabiti sopet smejal, kakor si se v Ljubljani, če pravim, da je Ribniška šola bila imenitna in da | je dalječ okoli slovela; pa je vender le tako! Da boš to laglej verjel, sim Ti še nekoliko šolarjev iz zlatih bukev izpisal, ki so bili nekteri se dvakrat dljer doma, kakor je bil Prešerin, in so vender v Ribnico bili prišli. Leta 1808. II. Razred. Valenčič Anton iz Bistrice v Trnovski fari. Orel Jožef iz Skopega v Tomajski fari /;ta zato, ki je naši rodovini v rodi:/. Valenčič Jožef iz Bistrice v Trnovski fari. I. Razred. Hren Anton iz Begenj v Cirkniški fari. Samsa Janez iz Bistrice v Trnovski fari. Leto 1809. II. Razred. Hren Anton iz Beg. v Cirk. f. Dellkot Blaž iz Cirknice. Zajic Janez iz Broda //Hrvaška;/ I. Razred.7 Koprivec Martin iz Polhovega gradca. Leto 1810. II. Razred. Koprivec Martin iz Polh.gr. Petrič Štefan iz Lašč. I. Razred. Ivanetič Martin iz Metlike.8 Od leta 1811 in 1812 jih imaš spisane. | Leto 1814. II. Razred. Perko Anton iz Vrhnike. Varlavarič Janez iz Kastve. Gabrovšek^ova Jera iz Planine. Camlič Matija iz Kastve. I. Razred. Tomšič Janez iz Vrhnike. Gabrovšek Franc iz Planine. 7 V pismu pomotoma: II. Razred. 8 f 17.IX. 1881, 5K pop.; v 86. letu. (Slov. Narod 1881, št. 211.) Prim. tudi: Stritar Jož., Lešniki. V Celovcu 1906. Str. 169: Martin Ivanetič. (Stritarjev učitelj v Ljubljani.) 110 Avgust Žigon I K. Rudež Levstiku: 12 pisem Leto 1815. II. Razred. Kalčič [Matija] Jožef od svt. Matije pri Reki. Serdoc Janez iz Kastve. Tomšič Janez iz Vrhnike. Varlavaris9 Alojzij iz Kastve. Jurkovič Jožef iz Kočevja. Camlič Matija iz Kastve. I. Razred. Otoničar Janez iz Otonice v Cirkniški fari. Mele Jakob iz Logatca. Leta 1816. II. Razred. Nadler Tomaž iz Kočevja. Barlič Janez iz Krasne /;^rageti;/. I. Razred. Weiss Maria iz Mokronoga. Iz tega boš previdil, ljubi prijatel, da so o tistim času od dalnih krajev otroci hodili v Ribnico v šolo. Takrat ni bilo namreč v vjsaki vasi šola kakor zdaj in tudi dobri učitel|j|i so bili redki | zato se je lahko zgodilo, da je bil v Ribnici prav dober učitel in ljudje so raji otroke sim pošiljali, ki je bilo živenje dosti cenejše, kakor v kakovim mesti. Ribniška šola je tudi uže od dalnih časov. V cerkvi svt. Jurja pri Ortneki se vidi se svinčnjekom zapisano. ®etc 18. $itift 1778 ift SKetfntfc a^efairtrtikrti Odzdolej: Simon Gradischer ©d^ulnteijter1 Anno 1690. Jakob Schmit L. M.10 trt Stetfmfc Anno [18] 1732. 'grairtg 3&ato. Repesch Luderector Anno 1756. Iz teh napisov se lahko previdi, kako da je pri nas v Ribnici11 uže stara šola, in to je dosti lahko pripomoglo da je bila znana po svetu.12 9 Pač pisna pomota nam.: Varlavarič 10 Ludi Magister, ljudskošolski učitelj. (Op. priobčevatelj.) 11 V rokopisu pisna hiba: v Ribnica 12 Jahresb. Ober^Realsch. Laibach 1864 (Lesar Anton, Ribniška dolina), str. 9: «od 1. 1807 Bonaventura Humel, 1818 korar in stolni fajmošter v Ljubljani, od 1. 1819 Valentin Prešerin, f 3. julija 1833, od 1. 1834 Janez Ev. Traven, t 19. sept. 1847, od 1. 1848 Ignaci Holzapfel.» Tako je, še ne pol leta kesneje, segel v vprašanja gorenjega pisma Levstiku in Kudežu takratni «katehet in učitelj slovenščine na ljubljanski c. kr. visi realki«, doma iz Ribnice. — Zanimivo pa je, da nima Lesar v svojem spisu ni besedice o Prešernovem šolanju v Ribnici, dasi omenja na str. 8 «stare zlate bukve vaše (= ribniške) šole», tiste «zlate bukve», ki jih je grajščak Karel Rudež odnekod spet iz prahu izkopal — vsled iniciative Levstikove. (Prim. tu tudi: Stritarjev uvod k "VVagnerjevemu «Klasju» iz 1. 1866, kjer stoji na str. 7., da je Prešeren iz 111 Dlzma ! Na Krekovem grobu Zdaj pa še nekaj novega: Dve pismi sem dobil ki ste močno mični; eno je od Vodnika v Slovenskim jeziku pisano, drugo pa od Kopitarja v nemškim / jeziki. Obi ste pisani gotovo mojem ranjcim očetu in govorijo skorej samo o Slovanskih zadevah. Zdaj pa, dragi prijatel, zdravstvuj. Iz srca Te pozdravi in poljubi Tvoj zvesti prijatel (Dalje prih.) Karel Rudež.]3 Dizma / Na Krekovem grobu Vstanita, borca, v tugi sključena preko groba, kjer ljubezni in bratstva spi prerok: dosti je vajine tihe bolesti, dosti molčečega žalovanja, dosti je čakanja — vstanita! Vstanita in vzravnajta svoji telesi in v pest stisnita svoji desnici, v gnev in grožnjo stisnita svojo bol: da ne zasujejo, da ne zakopljejo bratstva nam in ljubezni v grob — vstanita, borca! ... O, kakor bratje prišli so k nam: osvoboditelji, z godbo in slavoloki pozdravljeni, s tisoč let čakano milo besedo nam dobrodošlico vračajoč — in zdaj so z nami kakor sovražniki! Ribnice «prišel 1811. leta v Ljubljano v latinske šole», dasi z opombo (menda Levstikovo), da «ta letnica nikakor ni trdna»; Rudež pa je Levstiku že 1.1864 v pismu ugotovil: 1811.—I. razred, 1812. — II. razred! — In prim. tu še: Novice 2. V. 1866, str. 145 vprašanje o «žlahtniku Preširnu»!) 13 To pismo je odgovor na Levstikovo pismo z dne 21. II. 1864, ki ga je objavil Al. Turk (Lj. Zvon 1925/46 pod 2.), in ki je bilo odgovor Rudcževemu, najbrže v Ljubljani z osebnim pogovorom povzročenemu listu z dne 18. II. 1864. Levstik je torej Rudežu v svojem zanimanju za stvar bil odgovoril takoj po prejemu dopisa. 112 Avgust Žigon / K. Rudež Levstiku: 12 pisem (Iz Levstikove ostaline) (Na da Ijeva nje) 3 V Ribnici 9. Julja Ljubi prijatel! 1864. Tvoje pisemce14 sem učeraj dobil in me je jako razveselilo, ker uže želel sem izvediti, kaj v Ljubljani kaj počenjate. Jaz sem se uže bil pretečenega mesca namenil v Ljubljano, pa se je vender to tako vleklo, da smo, sam ne vem, kako in kadaj uže v Juli mesec prišli. Zdaj, akc mi Bog da zdravje, se bova kmalo vidila; mislim v kakih 14 dneh. Kar mi pišeš, dragi brate, z ara d novega «Nemškega časnika«15 to mi ni prav jasno, ker nič nevem, kako da so se pogovorili; samo toliko vem, da za nemški časnik gotovo nebi jaz solda dal v podpo=|ro, ker nevidim pri njemu nikjer veliko koristi. Po moji misli je malo Nemškutarjev zavoTjo nevednosti, ampak narbolj jim take ljubeznjive nemškutarske občutke v prsi vdihuje samo* pridnost in lenoba pa neumnost. Samopridnost se ne bo dala pre* pričati, ker tisti16, ki gojijo to žlahtno lastnost v svojim srcu, uže zdaj tako dobro vejo, kaj domorodci zahtevamo, kakor mi. Kateri so pre leni, taki se tudi nebodo potrudili, da bi nemški časnik čitali. Neumnežem pa nebo noben jezik v glavo pameti in razuma vlil. Polej moramo tudi premisliti, da naš narod nima veliko bogat* stva, in da zarad tega ima še domača Slovenska literatura mnogo težav in nezgode prestati! Čemu bi | mi še zdaj za nemški časnik dnar proč metali! Kaj bodo pa tudj Nempi dejali. ako bomo mi nemški časnik vgtanoviJi in podpirali?! Jaz bi kaj stavil, da bomo kmali^ brali v kakim nemškim listu: Kako malo upljiva da ima Slovenski jezik, in kako da se je uže nemška kultura in nemški čutljej v Krajnskej zemlji vkorenmil, se zopet lahko vidi potem, ki so si, kmali potem, ko je moral jedini politični časnik, ki so ga Slovenci imeli, jenjati,17-Nemški časnik vstanovili. 14 Levstikovo pismo K. Rudežu, z dne 7. julija 1864, objavil Al.Turk. (Lj. Zvon 1925, str. 47, pod št. 3.) 15 «Lfigl2iy», ustanavljanega tisto leto na Bleiweisovi strani. 16 Prvotno: ker ta 17 Rudežu_Je^ tu v mislih Vilharjev «Naprej», ki mu je bil Levstik urednik ter je bil iz znanih razlogov moral prejšnje leto prejenjati s svojo 78. številko kot zadnjo, v torek 29. sept. 1863. 170 Avgust Žigon I K. Rudež Levstiku: 12 pisem Take so, dragi prijatel moje misli o tej reči, in tako moreš iz tega previditi, da jaz se gotovo nebom na Nemški časnik naročil, če ga tudi desjetkat vstanovijo. \ Zdaj pa še eno od Prešerna, ki sem jo izvedil, in ki Ti zna všeč biti. Povedal mi jo je naš g. predstojnik,18 ki čeravno ni, kakor Ti je znano, posebno iskren Slovenec, venderle Prešernov genij občuduje. Prešerin je hodil velikokrat v Krajni v Jalenovo hišo, kjer je predstojnikova gospa doma. Ko so enkrat vsi otroci vkup, kakor pc navadi vsak večer, roženkranc molili, je začel Prešerin glasno jokati in je dejal: Joj, kako sem bil jaz srečen, ko smo še pri nas doma tako roženkranc molilit^Zdaj pa moram končati pismo, sicer bi se ga naveličal brati. Zdravstvuj! Tvoj zvesti prijatel Karel Rudež. || 4. V Ribnici 23. Decemb.19 Predragi prijatel! 1864, Ker Ti je uže gotovo znano, da se jaz pri pisanji nikdar nisem ravno prenaglil, upam, da mi bodeš zarad starega prijatelstva pri* zanesel, da Ti še le zdaj na tvoje prijazno pismo odpišem.20 Zdaj, ko sem dobil koledarje tudi za dva duhovna gospoda,21 ne vem prav, ali čem tudi pri duhovščini poverjeništvo opravljati, ali pa ne; kar se tiče našega g. dekana,22 tako sem prepričan, da bode Matičino reč, kakor pravi Cimber in nemškutar, bolj zaviral, --------------------------------------------------------:— __ ^r-&Jj&-%b ./*-' h*f tAoufrv Jj^^rU^t^uC^^^. 18 Predstojnik sodišča v Ribnici 1864: VaL_^.chusterschitz (Gerkmann Fr., Auskunftsbuch 1864/65, pg. 5); oče dr. Iv. Šušteršiča. (Kesneje, še 1. 1874., notar v Kranjski gori.) 19 Datum ima popravek v številki, iz prvotnega 24. v 23. (3 krepko preko 4). 20 Levstikovo pismo K. Rudežu z dne 10. XII. 1864 objavil Al. Turk. (Lj. Zvon 1925, 47/9, št. 4.) 21 R. misli tu: «Koledar slovenski za navadno leto 1865. Izdala Slov. Matica.» (S pregledom Čitalnic, str. 102/7.) 22 Ignacij Holzapfel, nekdanji Čbeličar, * 15. VIL 1799 v Tržiču na Gos renjskem. Šolanje v Ljubljani: a) gimnazija L/VI. (1812/13—1817/18); b) filo* zofija I./II. (1818/19—1819/20); c) teologija L/IV. 1820/21—1823/24); ordinacija že v-IV. letu: 21. IX. 1823. — Službovanje: a) kaplan: v Kamniku od jeseni 1824—sept. 1825; v Preddvoru od sept. 1825—sept. 1827; v Mengšu od sept. 1827 do jeseni 1829: tu sta ga obiskala Miha Kastelic in Jurij Kosmač z vabilom k ' sotrudništvu pri Zhbelizi, — torej pred 1. 1830! (GL: Slov. Glasnik 1864, str. 246); v Ljubljani pri Sv. Jakobu od jeseni 1829—1834 (vsa tista leta torej, ko je iz* hajala Zhbeliza I.—IV.); b) župnik: v Črnomlju 1835^-1848; c) dekan: v Ribnici (kot naslednik dne 19. IX. 1847 umrlega Lovr. Trauna) 20 let, od 1. 1848 do smrti svoje dne 21.1.1868. (Juventus 1813—18; Catalogus cleri dioec^Lab. 1821—1869.) K lets 1824 gl. tu še: Zb. M. SI. IX., 3. Jf ~TZ /^yCa *v*m, fc^V Avgust Žigon ! K. Rudež Levstiku: 12 pisem kakor podpiral. Gospod Matija Smolej23 ga je nekaj ispeljaval, če je kaj dobil, pa ni hotel nič prav povedati; po tem obnašanji se lahko sodi, da ne bo ne enega povabila kam poslal, da bi pa še kakošno besedo v tej reči zgubil, to Bog vari! | Nekateri drugi gospodje duhovskega stanu so pa spet tako zabiti, da se Bog vsmili; da gre po njihovih mislih, smo kmalo tako izobraženi, kakor Turki! dušna paša bi nam bila Alkoran, in kaj druzega se nebi smelo ne pisati, ne tiskati, k. večim še kakšne «nirhe za device». Takega Molaha imamo pri nas za drugega kaplana /."pravza prav za prvega:/; sicer je pošten in častitlj(i)vi človek, ampak o literaturi in o [izbo] izobraženji ima v resnici take misli in ideje, kakor Šejh lil Islam v Carigradi. Takega in enacih ni po moji misli nikdar treba nagovarjati, da bi pristopil, ker stokrat bolje je, da onakih Matica ne šteje vmed svoje družabnike. Ko sem se z njim pogovarjal o Matici je le zmiraj rekel: to je prav dobra naprava; samo če bodo zmirej v odbori kristjanski in bogoboječi možje. Kako lahko pa bi prišla večina takih v odbor, ki ne marajo ne za vero ne za Boga! taki so pa po njegovemu razumu uže ljudje, kateri kakov roman, ali pa kakovo novelo pišejo. Pa kaj Ti bom pravil; saj poznaš take ljudi [iz] po skušnjah bolj kakor jaz!24 Nekoliko se bo tukaj, kakor upam družabnikov nabrale, toda nar več iz med kmetiskih ljudi, in zato gotovo skorej samo 23 Gl. naslednjo opombo. 24 Kaplana sta bila 1864 v Ribnici: 1.) Rih. Frank in 2.) prej v pismu imeno* vani Holzapflov sotržan Mat. Smolej. — Frank Rihard, * 2. IV. 1827 v Ljub* ljani, ordiniran 30. VIL 1850, je prišel v Ribnico za prvega kaplana 1. 1857 ter odšel 1. 1868 po Holzapflovi smrti; -j- kot star kanonik v Novem mestu 24.1. 1899. (Cata* logus eleri dioec. Labac. 1858, 1869, 1900.) Smolej Matija, * 9. II. 1829 v Tržiču, ordiniran 30. VII. 1854, je prišel v Ribnico za drugega kaplana 1. 1863, odšel 1866 za kaplana v Dobrepolje; -j- tam kot kaplan že 15.VII. 1871. (Catalogus eleri dioec. Labac. 1864, 1867, 1872.) — «Narodni koledar in letopis Matice slovenske za leto 1867» navaja v svojem «Imeniku Matičnih udov do avgusta 1866», kakor ga je sestavil tajnik Anton Lesar, na str. 27 v Ribnici kot prvih pet članov vse tri duhovnike in oba grajščaka, v naslednjem redu: Holzapfel Ignaci, dekan. Rudež Dragotin, grajščak. Rudež Jožef, grajščak. Frank Rihard, kaplan. Smo« le j Matija, kaplan. (Razprti so poverjeniki.) — Dve leti prej, t. j. leta 1864., ki je leto gorenjega pisma Rudeževega, pa Matični «Koledar slovenski za 1. 1865.», kjer stoji «Rudež Dragutin, grajščak, zdaj v Ribnici» med «ustanovniki» (str. 93), med «poverjeniki 1864. leta« kot edini še za Ribnico (str. 98), in med preplačniki z darom 100 gld. (str. 97), — izkazuje med «letnimi plačniki» leta 1864., torej med najprvimi, ki so prihiteli, kot edinega člana Matice v Ribnici poleg Dragutina Rudeža tudi še enega: na str. 95 bereš ime «Smolej Matija, kaplan v Ribnici». Težavno torej ob tem dejstvu z vso gotovostjo določiti iz besedila pisma, kate* rega izmed obeh meni tu Rudež z besedami: «drugi — pravzaprav prvi — kaplan». ;?* /79 ^vvmr4(w -3fN _/v pWvwu Avgust Žigon / K. Rudež Levstiku: 12 pisem taki, ki bodo letne doneske plačevali. Kar se tiče mojega brata in svaka, tako je po moji misli nar bolje, da jih enkrat dobijo gospodje Dr. Bleiweis, Dr. Kosta, Dr. Orel in gospod Debevec v pesti; in ti bodo nar več opravili. Kakor25 veš, sem jaz dosti mlaji brat in svak, kakor onadva, in mlaji uže po naravi v takih zadevah nemore nikdar lahko stare jim imponirati. Prigcdba, ki se je z vbogim Globočnikom prigodila, nas je tudi tukaj jako osupnila; pa kmalo smo ga, akoravno ni bilo v Lai? bacher Zeit. ime imenovano, vganili.26 Da je Radič prevzel vredništvo Triglava, sem se jaz jako čudil; saj je vender v Zagrebi dosti | bcljo službo imel! Triglav pa težko, težko, da bi dolgo obstal. Po praznikih, ako Bog da, bom prišel v Ljubljano, in se vidiva. Zdaj pa z Bogom! Lepo Te pozdravljam! Tvoj zvesti prijatel Karol Rudež. 5- V Ribnici 17. Aprila. Dragi prijatel! 1865. V srce si se mi smilil, ko sem po tvojim pismi zvedel, v kakih hudih stiskah da si;27 pa k nesreči si se ravno ob takim času oglasil, ki sam nimam28 denarja. Ti se boš gotovo čudil, če Ti povem, da gotovega denarja sedaj sam nemam več, ko 25 gold.; saj Ti je znano, kako to gre, od ljudi ni moč dobiti, kadar bi človek želel in potreboval in tako Ti nemorem zdaj več poslati, kakor 10 goldinarjev, | ker s tem, kar mi potem še ostane moram shajati do Maja meseca. V začetku Maja bom pa, ako Bog da, nekoliko denarja dobil, in polej Ti bom še kaj poslal. Do litega Maja, ki bo veliki Matični zbor upam v Ljubljano priti in upam Te zdravega viditi. Za zdaj pa ostani z Bogom! Bog daj, da bi se srečno iz stisk in zadreg skopal! Zdravstvu j! Tvoj z(v)esti prijatel Karol Rudež. 25 Prvotno: Kar 26 Laib. Zeitung 1864, No. 272. (Montag 28. November), pg. 1086: «Gestern Abend gegen 6 Uhr hat sich der Magistratsbeamte G.......k in seiner Wohnung durch ErschieBen entleibt.» — In istotam, No. 277, pg. 1108: Verstorbene. Den 27. November. 27 Levstikovo pismo K. Rudežu z dne 14. aprila 1865 objavil Al. Turk. (Ljub. Zvon 1925, str. 49/50, št. 5.) Levstik je prosil 25 gld. — To in naslednje pismo je prinesel že ČZN IV. 1907, str. 136/137; a radi popolnosti korespondence Levstik* Rudež v istem listu jih ne kaže tu izpustiti. 28 Prvotno: nemam... Poprava iz e v i je kesnejša. 173 Avgust Žigon I K- Rudež Levstiku: 72 pisem 6. Predragi prijatel! V Ribnici 30. Aprila 1865. Zdaj sem nekoliko denarja dobil, in zato Ti pošljem 10 goldin. Prej sem Ti bil 10 poslal; upam da so Ti prišli v reke, in da so Ti bili za naj večo silo vgodni.29 Jutri pojdem na Dolensko in bom nekoliko dnij tam ostal. Povabila i. t. d. za družabnike Matične sem dobil. Ker bodem, ako Bog da, take do litega t. m. v Ljubljano prišel, mi nezameri, da Ti tako malo pišem. Z Bogom! Srčno Te pozdravi in poljubi Tvoj zvesti prijatel Dragutin Rudež. 7. V Gracarjevem turni Predragi prijatel! 11. Junija 1867. Nezameri, če Te v Tvojem deli30 nekoliko motim stem, ko Ti par vrstic pišem in prosim, da bi mi nekaj vprašanj razjasnil. Tukaj po Dolenskem nas je vse neizrečeno- osupnilo, ko smo novico brali, da naši poslanci so se Dualistom pridružili in vse vgibuje, zakaj so se dali tako prekaniti. Za Boga svetega! kaj mislijo?! Kaj bo zdaj! če narod v tako politiko privoli, se ločimo cd naših bratov Horvatov in Čehov, in se damo | prostovolno vragom pod peto. Kaj mislijo naši poslanci, da bodo Poljaki, ki jih še zdaj luna trka, nam kadaj kaj pomagali?! Žalostno bi bilo, ako bi se mi nanje, ki |so| še vselej zoper Slovanstvo bili, in so še zdaj, zanašali. To prosim, dragi brate, da bi mi naznanil. V Ljubljani boš more? biti vender zvedel, kakov vrag te ljudi jasi, da take neumnosti delajo. Tukaj v našem kraji so, kar sem še veščih in bolj izobraženih možakov slišal, vsi na naše poslance zarad njihovega početja strašno razkačeni, in uže se sem ter tje sliši, da bi im31 radi nezaupnico poslali. 29 Levstik je odgovoril K. Rudežu na prvo pošiljatev — slučaj! — šele istega 30. aprila 1865, ko mu Rudež tu pošilja že spet 10 gld., da sta se torej pismi križali med potjo. (Gl.: L j. Zvon 1925, str. 50, št. 6.) 30 Levstik je bil že od januarja 1866 pa do sredi januarja 1869 (tri leta) za= poslen pri svojem «Wolfovem» slovarju. (GL: Lj. Zvon 1919, 705—714; po* sebej 712.) % <-f e**-^*, jv-'tLs^-' K* *L«*- 31 Pač pisna hiba nam.: jim .?L/L >%&<[ f*»* Afr^W^y*W*&^» # ^p-^T Jernej Jereb / Suženj demona Prosim, ljubi prijatel, da bi mi o teh zadevah kaj pisal, | in kaj v Ljubljani pravijo o tej reči; zakaj, tukaj ni moč nič zvediti. Zarad besede «segetina» sem še bolj natanjko vprašal, kaj pomeni in mi je vprašani rekel, da pomeni = se je premislil in misli raji na Rusko iti sreče iskat. Neizrečeno pa bi mu koristilo, ako bi imel kakovo priporočilno pismo; more* biti od Riegerja ali Subotiča, ki so imeli priložnost, se z marši* katerem velikašem seznaniti. | Jaz sem omenjenemu Stergarju sovetoval, da bi šel na ravnost k kako vem mcžu od Slavjanskega komiteta, bi se mu predstavil 237 Avgust Žigon I K. Rudež Levstiku: 12 pisem in ga prosil, da bi mu pri kakem grajščaku do službe pomagal. Stergar je bil do zdaj pisar in je posebno dober strelec, tako bi bil za gozdnarja sposoben, ali za kakovega34 ogledo pri zavodi: za druzega kaj, ne tako. Prosim Te tedaj, dragi prijatel, da bi bil tako dober da bi s gosp. Vilharjem ali s kom drugim' govoril, če bi morebiti on bil tako dober, da bi mogel Stergar ju do kakega takega priporočil* nega pisma pripomoči.35 Kakor mislim, si tudi Ti dragi brate, z Lamanskem | znan; on je tajnik pri Slavjanskem komiteti in bi znabiti, ako bi mu Ti par verstic pisal in ga perdiišu, Slovenskemu izseljencu pomagal do kakšne službice, ali pa vsaj do avdience pri grofu Tol* stomu36, ki je podpredsednik Slav. kom. Jaz mislim, da Ti gospodje ga bodo, kakor Jugoslavjana dobro sprejeli in mu kaj pomagali. Tako, če Ti je mogoče, Te prosim, da bi v tej zadevi nam šel na roke, in sicer prosim hitro, ker misli uže Stergar v kakšnih 10 dneh jo odriniti. Jaz in moja žena sva, hvala Bogu še precej zdrava, ampak37 otroka sta zdaj obolela na driski, tako, da | smo bili uže prav v skerbeh. Zdaj je Vladimirju nekoliko bolje, ampak punčika je pa zdaj zbolela; to je velik križ! V Novem mesti so z novem presidentom prav zadovoljni38 in boječi narodnjaki /Vto je veliko vradnikov.-/ se upajo spet na dan, in nekoliko hudih nemškutarjev je začelo [pol] bolj pohlevno postopati, odkar so svojega načelnika zgubili.39 34 Rokopis: kokovega 35 Rudež misli tu Ivana Vilhar j a, trgovca v Ljubljani. (Prim. Novice 1867; 15. V., str. 165 (odhod na Rusko): «Gospoda Ivan Vilhar in Aleks. Hudec sta v nedeljo [to je bilo torej 12. V. 1867] odrinila čez Dunaj na Rusovsko k razstavi v Moskvo.» — Dalje 22. V., str. 173 (pismo z Ruskega): «Gosp. Ivan Vilhar je pisal 18. dne t. m., da 62 avstrijskih Slovanov je srečno došlo v Varšavo.« O sprejemu in pogostitvi v Granici, itd. — Slednjič 3. VIII., str. 224 (vrnitev v domovino): «Gospoda Vilhar in Hudec sta pretekli teden prišla iz Ruskega nazaj.» Itd. Oba omenja, Vilharja in Hudca, tudi Levstik v svojem odgovoru 1. VIII. 1867. (Lj.Zvon 1925/54.) Matični Koledar slovenski za 1. 1865. izkazuje na str. 97: «Blagorodni gospod Ivan Vilhar, trgovec iz Ljubljane, podaril 200 gld.» -^ Matici v njenem prvem letu (1864). '•' . «-k |CL-Caj» ^VyC**l/ • j^**-* 36 Rokopis prvotno: Tolstomj ^~° *^* -^f^c^-č^f^ .f€w e^^ 37 Rokopis: ampak 38 Teodor Napret, nekdanji Levstikov prijateljski svetovalec ob ustanav* ljanju «Napreja». 39 Josip Scheuchenstuel, bivši mož Julije Primčeve Prešernovega Sonetnega venca: imenovan v Gradec 25. II. 1867, a na njegovo mesto istega dne prvotno Albert v. Schluetenberg; odšel iz Novega mesta v soboto 15. junija zvečer 1867. 238 Avgust Žigon I K. Rudež Levstiku: 12 pisem Vročina je tu taka, da Bog nas vari! Jezikoslov. drobt: Seno je v lojincah pravijo v Metliki; na Štajarskem pa v plasteh, na Kranjskem v kopicah. (L a i b a c h e r Z t g., 14. III. 1867, pg. 391: Se. k. k. Apostolische Majestat haben mit Allerhochsten EntschlieBungen vom 17. und 25. Februar d. J. dem Kreis* gerichtsprasidenten in Rudolfswerth Joseph Ritter v. Scheuchenstuel auf sein Ansuchen die Einreihung in den Rathskorper des Oberlandesgerichtes Graz unter Vorbehalt seines Ranges und Gehaltes allergnadigst zu bewilligen und die bei demselben Oberlandesgerichte weiter erledigten Rathsstellen dem disponiblen Kreisgerichtsprases Heinrich L a m p e 1, dann dem disponiblen Oberlandes* gerichtsrathe Kari C z e r m a k Edlen v. Eichenfeld und dem Oberlandes* gerichtsrathe Florian G a b r i e 1, letzterem mit der Bestimmung als Oberstaats* anwalt, allergnadigst zu verleihen geruht. — Istotam neposredno dalje: Se. k. k. Apostolische Majestat haben mit Allerhochster EntschlieBung vom 25. Februar d. J. den disponiblen Oberlandesgerichtsrath Albert v. Schluetenberg zum Kreisgerichtsprases in Rudolfswerth allergnadigst zu ernennen geruht. — Novice, 19. VI. 1867, str. 207: Iz Novomesta 16. junija. — Včeraj zvečer nas je za* pustil bivši predsednik tukajšnje c. kr. okrožne sodnije vitez Scheuchen* s t u e 1 ter se podal v svojo novo službo v Gradec. Kakor se je videlo, je težkega srca slovo jemal od meščanov, ki so mu voščili srečno pot. Gospod predsednik je na vso moč delal, da bi narodna ideja ne plamtela tukaj preveč, boje se, da bi Avstrija škode ne trpela. Ker pa vemo, da narodne ideje pri nas nikjer ne segajo čez pošteno ravnopravnost, do ktere imamo v ustavni državi postavne pravice, zato more gosp. Scheuchenstuel prav mirno živeti v Gradcu, da, če tudi njega tukaj ne bo, Avstrija ne bo propala.) — Imenovanje Napretovo: 6. V. 1867. (Laibacher Z t g., 15. V. 1867, pg. 727: Se. k. k. Apostolische Maje* stat haben mit Allerhochster EntschlieBung vom 6. Mai d. J. die Einreihung des zum Kreisgerichtsprases fiir Rudolfswerth ernannten Albert v. Schlueten* b e r g als Oberlandesgerichtsrath in das Gremium des Oberlandesgerichtes Graz auf seine Bitte zu bewilligen und den Oberlandesgerichtsrath in Triest Theodor N a p r e t zum Kreisgerichtsprases in Rudolfswerth allergnadigst zu ernennen geruht.— Novice, 22. V. 1867, str. 173: Z velikim veseljem smo sprejeli novico, da visoke časti vredni rodoljub g. Teodor N a p r e t, dozdaj c. k. primorske de* želne nadsodnije svetovalec in deželni poslanec v Trstu, je na mesto gospoda viteza Scheuchenstuela izvoljen za prvosednika c. k. novomeške sodnije.) Za svetnika pri višjem sodišču v Trstu je bil Napret imenovan prav kratko prej; šele 11. III. 1867. (Laib. Ztg., 15. III. 1867, str. 397.) — Dostavek: L a i b . Z t g. 2.1.1850, No. 1, pg 1. (Se. k. k. Majestat haben mit allerhochster EntschlieBung vom 28. December d. J.... — den k. k. Stadt* und Landrath zu Laibach, Joseph v. Scheuchenstuel, zum Prasidenten des k. k. Landesgerichtes zu Neustadtl ...allergnadigst zu ernennen geruht.); Novice 2.1. 1850, str. 4. (Ravno beremo v Dunajskih novinah, de so presvitli cesar 28. grudna... žl. gosp. Jožefa Scheuchenstuela za predsednika c. k. deželniga sodnjištva v Novim Mestu izvolili.); Planer Eugen, Recht und Richter in den innerosterreich. Landen Steiermark, Karnten und Krain. Graz 1911. (Pg. 247. imenovanje za Novo* mesto: AUerhochste EntschlieBung vom 28. December 1849, Just.*Min.*Erl. vom 12.Janner 1850, Z. ad 10.360.). Prim. tu še: Planer, 1. c, pg. 259 in 264 (predsed* niki novomeškega sodišča 1850—1888, odnosno 1905): Josef v. Scheuchenstuel 1850 do 25.11., odn. 15. VI. 1867; Albert v. Schluetenberg (1867), ni nastopil službe; 239 Avgust Žigon I K. Rudež Levstiku: 72 pisem os vO 00 Prosim pozdravi prijatle. Iz srca Te pozdravi in poljubi Tvoj iskreni prijatel Drag. Rudež.40 9. V Gracarjevem turni 29. Ja* Dragi moj prijatel! nuarja 1869. ^ Nebodi hud, da Te za nekoliko časa v Tvojem delu zmotim in z neko prošnjo nadlegvam; pisala42 je namreč meni sestrna hči Mary Šmitova zarad svojega brata, ki je iskal pri pošti službe kakor praktikant, pa ga niso hoteli vzeti43, zato, ki je še pri voj* nikih in samo začasno odpuščen. Slišala je pa ta Mary, ko sem jaz pripovedoval o Greshamu44, kakove velike oparje ima po širokem sveti in kako velike hiše bode v Trsti zidal, in tako se je zmislila na to, da bi bilo morebiti njenemu bratu pri tej družbi mogoče, kakšno mastno,45 brezplačno službo dobiti in me | je naprosila, da bi jaz po Tebi pri gosp. R.ešpehtarji, kateremu prosim, da bi me priporočil in ga lepo pozdravil, zvedel, če je mogoče in po kakovih potih to željo doseči. To Te tedaj prosim, dragi prijatelju, da bi Ti blagovolil zvedeti in meni poročiti. Zdaj pa nekaj novic od tukaj; prihodno sredo46 bode poroka Dr. Vojske; kakor Ti je uže gotovo znano, bo vzel Škremovo iz Novega mesta in tisti dan se bo tudi njena sestra z nekim Metli* čanom poročila, tuk de buodo dvaj ojsceti ne'n dan. Pa to še vse Theodor Napret 6. V. 1867—18. III. 1870; Anton Gertscher od 19. III. 1870; Vinzenz Jeuniker od 23. V. 1875 (f 21. X. 1888: Slov. Pravnik 1888/351); Josef Gerdešič od 16.1.1886 (!); dr. Jakob Kavčič od 25. III. 1905; Franz Trenz, nastopil 1. V. 1911; Franz v. Garzarolli, nastopil 18. VIII. 1912. (Izpiski iz novomeških aktov.) — Gl. še: Planer, Le, str. 251: 30. XII. 1852, min. odlok 17.1.1853., št. 58; nadalje: Novice 26. VI. 1867, str. 214 («o govoru, s kterim je bivši predsednik novomeške sodnije vitez Scheuchenstuel slovo jemal od uradnikov«); Novice 14. VI. 1869, str. 227 (dvorni svetnik). — Tako bi s tem bila zadeva v našem slovstvu končno vendarle enkrat vsaj v glavnem ugotovljena in dognana. Na obe strani! Izklju* cene so poslej v tej smeri vse razne poprejšnje pomote. 40 Odgovor Levstikov z dne že 1. VIII. 1867 objavil Al. Tufk. (Lj. Zvon 1925, str. 53/4: št. 8.) 95\ 41 Pripis z Levstikovo roko odzgoraj ob levem robu pisma (s plavim svinč* nikom, z rdečim podčrtan). 42 Rokopis prvotno: pisali 43 Rokopis: vzeti 44 Rokopis prvotno: Greshami 45 Rokopis ima tu podpičje; pač le pomotoma. 46 Torej, ker je dan tega pisma (29.1. 1869) bil — petek, dne 3. II. 1869. 240 Avgust Žigon / K.Rudež Levstiku: 12 pisem nič ni; ampak moža je ljubezen, kakor profesor Trdina trdi, tako pokvarila, da je za našo reč na pol zgubljen. Pa res ima mož take grozovite strahamente da se nič več ne upa v Čitalnico in s Trdinom se naj raji še skrivaj kje meni. Tudi trdi, da | je Napret še huji od Scheuchenstula, kar jaz nikdar ne morem verjeti in sploh živi zdaj v takih strahamentih, da zjaj vsakem grmom čuti vohona in se je proti Trdini zgovoril: Do zdaj smo vradniki še nekaj svoje volje imeli, zdaj pa smo prav popolnoma potlačeni, zdaj se nič več ne upam.47 Drugo je, kakor sem iz ravno tistega vira zvedel, da župnik Griidin je obljubil, da ne bo več z narodom48 in da je za plačilo Beloju cerkev dobil.49 Tako mi je še od nekoliko odpadnikov pravil, pa upam, da ni vse resnično, kar je slišal in tako tudi jaz «relata refero» zato prosim da ta reč še vmed nama ostane, dokler se ne prepričamo. Pak žalostno je, kako ima naš narodič dosti poturic! tako da se mora reči, da je prav dosti gnjilega «in Danemark» | Če bi se človek s svojimi željami in ideami samo v ozke meje našega malega Slovenskega narodiča zagnal, kakor večina naših slavnih prvakov, bi res ne bilo čudo, ako bi obupal, svoja kopita pobral in v sovražni tabor pobegnil! Pak hvala Bogu, da smo Slovenci le mala vejica našega veli* kanskega naroda Slavjanskega! To, dragi brate moj up podpira in ta misel mi pogum daje in ljubezen do Slavjanstva. Živili50 Slavjani! 47 Dr. Vojska je bil imenovan v Novo mesto za državnega pravdnika s Scheuchenstuelovim imenovanjem v Gradec. (Gl. sprej opombo 39.) — Laibacher Zeitung 14. III. 1867, pg. 391: Der Justizminister hat den disponiblen Comitats* gcrichtsrath Dr. Andreas Vojska zum Staatsanwalt fur Rudolfswerth ernannt. (Dobeseden ponatis iz: Wiener Ztg., 13. Marž 1867, No. 61, pg. 775.) 48 Pač => s Slov. Narodom, ki je bil prejšnjega leta 1868. ustanovljen v Mariboru. 49 Jakob Gruden, rojen v Laščah (* 2. VIL 1817), torej sorojak Levstikov; ord. 27. VIL 1843. Služboval je kot subsidiarij v Mirni peči 1843/46, kot kaplan v Šent Jurju pri Svibnjem 1846/47, v Mirni pri Trebnjem 1847/56, v Mokronogu 1856/58, kot lokalist v Poljanici 1858/68, ter kot župnik v Beli cerkvi 1868/79, za Jakobom Jerinom (-f 13. IX. 1868). V Beli cerkvi je potem živel sicer še 1.1880, . a že v pokoju, ki ga je potem 1880—1894 vžival na Turjaku v gradu; nato pa se je 1894 preselil kot «sacerd. jubil.» v Ljubljano, kjer je tudi umrl: 2. novembra j^ 1900. (Catalogus cleri dioec. Labac. 1843—1901.) rt^tri /^/Icf jj+tvJt&r.fem,* 50 Pismo ima: Živihi (Morda samo stresljaj peresa ob papirju, kot vzrok nepričakovani vijugi.) 241 Avgust Žigon I K.Rudež Levstiku: 12 pisem Zdaj pa dragi prijatelju zdravstvuj! Prosim da bi mi kaj od* pisal, ker me menda do Maja meseca ne bo v Ljubljano. Iz srca Te poljubi in pozdravi Tvoj iskreni prijatel Karol Rudež. |51 10. V Gracarjevem turni Dragi prijatel! 24. Februarja 1870. Res nenadno mi je novica došla, ki mi jo v svojim pismi nazn[j]anjaš, da misliš Ljubljano zapustiti in se na Dunaj pre* seliti.52 Kakor od ene strani obžalujem, da se bodeš tako53 daleč premaknil, in mi bo tako morebiti priložnost za dolgo časa od* vzeta, prijatla, ki ga čez vse cenim in ljubim, večkrat viditi in z njim občevati, moram vendar Tvoji misli pritrditi, da Ti na Slo* venskem rožice ne cveto in da si znaš z božjo pomočjo na Dunaji bolje1 | stanje pridobiti in tudi našim vbogim|u| Slovenskim|u| narodu54 bolj koristiti, kakor v Ljubjlani. Vsekako bodeš v Beči imel bolji priložnost z velikim svetom občevati in bodeš na vsaki strani več pripomočkov imel, nego v zaduhlej Ljubljani, ki je po naših prvakih tako na nič prišla, da je sramota. Kadar se bodejo pri nas časi na bolje obrnili, imam pa trdno upanje, da bodeš se zopet v našo drago domovino povrnil. Kakor želiš, Ti pošlem v tem pismi 30 gld. Moje bukve prosim, da bi pri mojim brati oddal, od koder jih bom uže jaz dobil. | Zdaj pa, predragi prijatel, zdravstvuj! Iz celega srca Ti želim, da bi Tvoje početje dober vspeh imelo, in da bi srečno živel in delal sebi in nam na korist in slavo. Tudi moja gospa Te lepo pozdravi in Ti vso srečo želi. Z Bogom tedaj! Včasi, Te prosim, me vsaj razveseli s par vrsticami. Prijatelsko Te objemlje in poljubi Tvoj zvesti prijatel Karol Rudež. | 51 Levstik je odgovoril Rudežu šele 9. IV. 1869: «R.(espondi) 19/4/869»; tako urnem namreč Levstikovo kratico na čelu pisma. Ali se nam je Levstikovo pismo izgubilo? Med objavljenimi ga Al. Turk nima! 52 Levstikovo pismo o tem z dne 18. II. 1870. objavil kot zadnje v ohranjeni zbirki Al. Turk: L j. Zvon 1925/55 (št. 9.). 53 Rokopis: take 54 Prvotno: našim vbogem Slovenskem narodu 242 Avgust Žigon I K- Rudež Levstiku: 12 pisem V Gracarjevem turnu Dragi prijatel! 22. Decembra 1879. Ker si željo izrekel, Ti pošlem cel Tituluš «Ruskih narodnih pesni Ribnikovih. Glasi se tako: Pesni sobranija P. N. Ribnikovim. Sobstvenost sobiratelja. Moskva, v tipografii A. Semena 1861.: V saboto grem v Ribnico za nekoliko dni. Glej brate, saninec je izversten, počitnice imaš črez praznike, pridi v Ribnico, da ne bodeš Ribniškega narečja pozabil, vsaji! Pa z Bogom! Srečne in vesele praznike Ti želi in Te prisrčno pozdravlja Tvoj zvesti prijatel Karol Rudež. |55 12. Dragi moj prijatel! Ne bodi hud, ker Ti še le zdaj odgovarjam. Kakor me uže zdavnej poznaš, se v moji roki pero nikdar prav urno in spretno ne suče; potem sem pa še hotel pozvedeti, če ljudje tudi tukaj v obližju kaj vedo o volkodlaku. Zdaj pa hočem Ti odgovarjati na vprašanja in sicer hočem začeti s tem, da Ti pravljico ponovim. Pretečeno leto mi je pripovedal56 nek postaren mož, ki se imenuje Andolšek /s pridevkom Sitar-7 da je njegov oče ob ne* deljah moške bril, da je kakov krajcar s tem |- zaslužil. Tako je tudi zahajal k njemu nek jako star Danjčan /."Dane so precej velika vas v Ribniškej fari, pod Veliko goro. -757 V en. br. nisem drugače nikdar slišal, kakor Danjčan — a v mn. br.58 pa velikokrat Danci, pa tudi Danjčanje-7 in tisti je pravil /-'ime tega moža mi Sitar ni povedal; ako mu je znano, ga zamorem, kakor hitro bom v Ribnico prišel, zvediti// ko je po Hervatskem hodil z leseno robo, je prišel do nekega kmeta, kateri ga je vprašal: ali sta še tista dva kmeta na Ugaru? Ako bi tistih eden k meni prišel, bi mu rad vse dal, kar premorem, kajti on je mene rešil, ko sem bil volkodlak. -|- Hodilo nas je več volkodlakov po tistih krajih in v neke noči smo tulili na Ugaru okolo tistih 2 hiš. Jaz sem si bil tern v taco zabol, tako da nisem mogel lahko hoditi. Spel sem se 55 To pismo je najbrže posledica kakega osebnega sestanka v Ljubljani, ne pa dopisa Levstikovega prijatelju Rudežu. 56 Pač le pisna hiba, nam.: pripovedoval 57 Ta soobklep :/ sem dostavil tu jaz zaradi jasnosti. V rokopisu je pri pisa* nju izostal. 58 =, v en[ovitem] ali morda: e(d)n[inskem] br[oju]; v mn[ožinskem] ali morda: mn[ožnem] br[oju]. 243 Avgust Zigon I K. Rudež Levstiku: 12 pisem na okno in sem taco skozi pomolil. Na to je tisti kmet meni tern izderi, je hlebec kruha razlomil in nam ga ven vergel. Ko smo kruh jeli, smo bili rešeni. /.Kako se je Hervat imenoval, ni znano, ravno tako imena kmetov na Ugaru ne, ker preteklo je uže gotovo kakih 150 let, kar ste bile tisti 2 kmetiji zapuščeni. — Kar sem jaz o volkodlakih v Ribniškem kraju * slišal, me je prepričalo, da so tam -|- zakleti ljudje, ki morajo volkovi biti, ali zmiraj, dokler jih kdo reši; ali se pa samo ob časih v volkove spreveržejo, postavim vsako noč, po dnevi so pa ljudje. Dvakrat sem pa slišal, da volkodlaka s tem reši, ako mu kruha verze /.•mende ker je božji dar ali sv. rešnje telo?.'/ Da bi pa volkodlaki iz groba vstajali in ljudi morili, to ni v Ribnici nikdar slišati. Po Dolenjskem, okoli Gracarjevega turna nisem mogel nič o volkodlaku pozvediti, mislim, da so ga uže pozabili — a Trdina je bolj v gorenjem Podgorju slišal o volkodlaku, kjer je pa to kosmat sin, ki ga ženska z volkom rodi. -|j- Zdaj Ti pa moram še eno povedati: Kakor mislim, sem Ti uže enkrat pokazal molitev za zagovarjanje kačjega pika, ki se tako gl&Sl' Stoji, stoji silna skala, Na ti skali stoji Irmbas, Mati Božja59 pride k njemu, Vstani gori ti Irmbas! Pomagaj temu človeku, Če je vgriznen ali popaden, Od tega červa podzemeljskega! To se mora trikrat zaporedoma govoriti, pa da noben človek ne sliši. To molitevco so moj r. oče zvedili od starega Urbančka v Ribnici in zapisali.60 59 Rokopis ima: Božija s prečrtanim i. 60 Starejši zapis tega zagovora, še v bohorčici, menda z roko samega Jožefa Kudeža, rajnkega očeta Karlovega, znanega intimnega prijatelja Kopitarjevega, nam je ohranil Fr. Leveč (danes v licejski biblioteki): ®d)iangenbt'fd)tDiming Stoji, Itoji, filna fkala Na ti fkali leshi irmbaf Mati boshja pride k' njemu cStani gori ti Irmbaf Pomagaj temu zhloveku Zhe je vgrisnen al popaden Od tejga zherva podsemellkiga Stofj mu| 3mat)l nad) einanber geftroctjen tocrben enttoeber fiitt obcr laut bod) barf eš •Jltemanb tj5ren. 244 Književna poročila Kakor curiosum Ti hočem pa povedati, kako je besedo Irm* bas -|- nek gospod, ki se močno peča s Keltiščino, raztolmačil; on pravi: Irmbas, keltiško ime, iz treh besed, to je: iz besede ir, kar pomeni serd, jeza, 8otn, iz spolnika [m] m, ki se nekaterim stal* nikom v dativu predstavlja, in iz besede bas, pomenu joče: ber Sob, smeri Ir m*bas /."Irmbas¦'/ znači tedaj: 3orn btm Sobe —, serd jeza smerti, personificirano: Sitmer bem Sobe, serditel, jezitel smerti. Kakor se kaže, bil je Irmbas Keltom v skalovju prebivajoče božanstvo, katero so v smertnih nevar(no)stih61 sploh, posebno pri ostrupenji po gadih in drugih -|- strupenih živalih proti smerti na pomoč klicali. Tako to reč razklada navedeni Keltoman; rado* veden sem, kaj Ti, dragi prijatel, na to porečeš. Lepa hvala Ti za prijazne želje k novem letu; Bog daj tudi Tebi zdravje in srečo!62 Priserčno Te pozdravljam prijatelju! Tvoj stari, zvesti prijatel Lep pozdrav gospodom pri levitih! Karol Rudež. V Gracarjevem turnu 26. Januarja 1883. KNJIŽEVNA POROČILA Epilog «Veroniki Deseniški«. Župančičeva «Veronika Deseniška» je poleg Prešernovega «Krsta pri Savici« najdragocenejša slovenska pesnitev velikega stila. Paralela med tema dvema umetninama (na katero je opozoril tudi že Fr. Koblar v «Dom in svetu», 1924, št. 6.) se človeku vsiljuje nehote. Oba ,naj= večja slovenska poeta sta se v teh dveh svojih delih zatopila v davnine svojega rodu in skušala poleg sinteze svojih življenskih naziranj podati predvsem tudi sintezo svojih zrelih umetniških vrlin. Slovenstvo obeh pesnitev seveda ne tiči' samo v umetniško dovršeni zunanji posodi — doslej najpopolnejši obliki slo* 61 Rokopis: nevarstih 02 Ta stavek je edini jasni dokaz v pismu, da odgovarja Levstiku tu prijatelj Rudež na neki dopis, — na pismeno poslana «vprašanja». Posebej Rudeževa opomba: «in sicer hočem začeti s tem, da Ti pravljico ponovim«, bi dala soditi, da sta z Levstikom v Ljubljani «pri levitih« ali kjerkoli o stvari govorila osebno, kjer mu je Rudež tu ponovljeno «pravljico» že bil pripovedoval; sklep bi tu bil zelo blizu, da imamo v gorenjem Rudeževem pismu torej odmev nekega Rude* ževega obiska v Ljubljani. Stavek z zahvalo za voščila pa bi bil pač tu zelo ne* primeren in nekako neutemeljen, ker bi se bil prijatelj prijatelju pač za enaka osebna voščila bil zahvalil in stvar že opravil osebno na licu mesta s takojšnjo besedo. Iz stavka sledi potemtakem, da je Levstik moral pisati Rudežu tu pismo za božič ali novo leto, — ter da se nam tu spet ni ohranilo eno njegovo v Rude* zevi ostalini. Izguba torej vsaj. dveh Levstikovih Rudežu je s tem dognana. Škoda izgube. Hvaležni pa moramo biti skrbnim rokam, da so nam ohranile vsaj tistih dragocenih deveti 245 sf±*?Lf§