Demant. Priobčil I. Traun, j—. Rešilci besednc u g a n k c : Strclackk- I C I trika v 4 št. Zvončka (koncc): Igor l.ončar, uč. —'- \ i v Idriji, Micika, Francek in Adolf Arnuš pri p b | s 1^^ sv. Lenaitu v Slov.goricah. Hreščak Kmil, Šetinc E_ c":~«":^™| Ivan, Bratkovič France, Žitko Alojzij, Adamič i _ i , I Joško, Zupančič Anton, dijaki I. a gimnazijc n A r I v Št- Vidu nad Ljubljano. _—------'- J Rcšilci demanta: Rus Marijan, dijak v U R al Kranju. Rebcc Nikolaj uč. v l.jubljiui, ^ojcnci ¦------------f I dnevncga zavetišča IV. ni. d. šolc na Prulali, I Z e m I I J I e | V | i Cl I .lclcnec Tilka in Rožena v Kfndiji pri Rudol- IV pj ^ 1 ; i—I fovem. Corup Boris, Milutin in Zdenko, uč. na I K ° ]___!____ [ r I Poknšaku pri Ptuju, učenci in »čcnkc IV. razr. IJ; I U V a i 1""" v Šmartncm pri Slov gradcu. Kraighcr Miloš, ' j---------..... ^L_l uč. v Ljuhljani, Stupica Ružena pri sv. Lcnartu I V | I Č v Slov. goricah, Černci Božidar, nč. v Grižah —A------«-i—~~| nr' Celju, Ganglovi Marija in Jikica. uč v O | V C | a r I Idriji, Zajec Mira, Kranci in Milovanv I.jubljani, IiA I rTf i • | i-l Marok Boža in Bojan v Dol. Ncmški vasi, U I ° r ° P U l ' I s k ' I Kosmač Joško, uč. v Cerknem, S.ittler Vida, I 'j1 goj. v Cerkneni, Vladko Šcga in Ivica Šega, p_l— i^_| učencc in učenka II. razreda na c. kr. vadnici I n | 0 S I vLjubijani, MaricaZupančič v Polhovcingradcu ; pt™!—r—-----^~i Vladko Jan, učcnec I. razr. na mcščanski šoli I k [ 0 1 N e | C I v Krškem ; Tugomer Jan, uč. IV. razr v Krškem ; ^~ Maks Farkaš, gimnazijec v Mariboru. CESARJEVIČ OTON Šaljivo vprašanje : Kateri svetnik ima v svojem imenu največ r-ov ? (Odgovor in imena rešilcev prihodnjič.) Popravek. V igrici ,Na razpotju" je v navedbi oseb v prvih številkah izostala ženjica, ki naj sc tatn vpiše med kramarico in gospoda. ,Nadloga' naj bo prepasana s sivim ali vijoičastim pasom. Nadalje naj se popravijo naslednje bescde tako, da sc bodo čitalc in sicer: .stran &H., vrsta 6.: griča namesto .hriba" ; stran 37., vrsta 35.; dopoldnc nam. ,popoldnc"; stran 64., vrsta 15.: starinski namcsto ,,starinsik" : stran 66, vrsta 29.: Dobra miscl kot žcnjica namcstn ^ženjtca*; stran 67., vrsta 29 in 30.; visokim namesto ^velikim". V naslovu naj sc črla stavek; ,Osebc deloma v sitnboliških podobah". Tretja kitica sklepnc pesmi naj se nado-mesti to-Ie: Medve s plemenitimi deli rešujeva zlobe vaš rod; trpina sva zopet oteli in s cvetjem posuli mu pot. Fr. Rojec. —« 142 -~— ^ Indijanci v vojni. Listi poročajo, da se Starejši vojaki sc bodo gotovo še spo- nc borc v angleško - francoski samo Alžirci, minjali časov, ko so dobivali komis in rekli Marokani, Tonkinezi, Madagaški in zamorci bodo, da so to bili lepi časi. Malokdo bo pa nego tudi Indijanci \z Kanade. Pravijo, da so vedel, kako je nastala beseda komis. Svojc Angleži pripeljali že 1200 prav pristnih divjih čase niso imeli ne pekov in ne pckarn pri Indijancev \z Kanade, taki, kakršni so popi- armadi, nego so posebne komisije zalagalc ] sani v znanih .indijanskih povestih". Najraje armade s kruhom. Ta kruh so imenovali se bore pri bližnjih bojih s ,,tomahadki". A komisijski kruh in iz tega je nastala bescda nekoliko so vendar že oblizani od kulture: komis, ne samo za vojaški kruh, negozvsem, nabrali so ,za vojne namene 6000 frankov. kar je v zvezi z vojaštvom. ,Princ ArturV V Chlcagu je gospod A. Petdeset let kot kaznjenec v Sibirijt. Quinn političniagitatorvelikega okraja. Njegov V starosti 80 let je zdaj umrl v Petrogradu sin, Artur Quinn, je jako eleganten gospod, grof Kazitnov, poglavar stare ruske dvorjanskc ki občuje samo v najodličnejših krogih in ki družine. Z njegovo smrtjo je končan tragičcn ga zaradi njegovega vedenja in življenja ime- roman, ki je svoje dni vzbudil velikansko nujejo ,,princ Artur". Toda ,,princ Artur" je pozornost. Leta 1862 je bil tedaj 25 let stari imel posebno navado. Podnevi se je vozil v grof Kazimov obsojen na dosmrtno kazensko clegantnem avtomobilu, ali se je izsprehajal delo. Obsojen je bil, Češ, da je iz ljubosum- pokrajih, kerje videti samo odlično občinstvo, nosti zavratno ustrelil svojega najboljšega zvcfcer pa je oblekel zamazano obleko, nadel prijatelja kneza Dolgorukova. Grof Kazimov, čcpico na glavo in obiskoval spelunko, kjer oficir carske garde, je bil \z armade izključcn jc popival in se zabaval z najbolj nevarnimi in je moral prebiti petdeset let kot kaznjencc vlomilci in tatovi. Ker so se zadnje mesece v Sibiriji. Pred nekaj leti šele je v Petro- zgodili v Chicagu posebno spretno uprizorjeni gradu neki delavec na smrtni postelji izpo- vlomi v tazne bogate hiše in se je dalo iz vcdal, da je on morilcc kneza Dolgorukega vscga spoznati, da so vlomilci natančno po- in da jc kneza ustrelil, ker je zapeljal njegovu znali razmere v dotičnih hišah, je polidja sestro. Seveda je bil nato grof Kazimov takoj prav posebno napela vse svoje moči, da iz- izpuščen, a vrnivši se v Pctrograd ni hotel sledi storilce. Posrečilo se je končno zajeti sprejeti ne časti, ki so mu bile vzete z ob- tri člane vlomilske družbe. Chicago je ostrmel sodbo, ne tedaj zaplenjenega mu velikega da policija ni hotela takoj izdati imen zasa- premoženja, nego je živel kot samotar in čenih zločincev. Neka) dni pozneje je pa to zaničevalec vsega človeškega rodu. strmenje še znatno naraslo. Izvedelo se je__________________________________ namreč, da je načelnik vlomilske družbe — — ----------------------------------------------- ,,princ Artur". Z njim sta bila aretirana dva Opomin. krčmarja, v katerih lokalih se je ,,princ Artur" shajal z vlomilci in z njimi dogovaijal razne Bog ti dal je roke, glavo ekspedicije. Pri enem teh krčmarjev je našla da i'h rabiš, vadiš z deli; policija veliko množino briljantov in dmgih potlcj ti telo bo zdravo, dragocenosti ter zlato uro bančnega predscd- dnevi bodo ti vescli! nika Reynolda. Izkazalo se je, daje bil ,,princ Izgubljen ti bode dan, Artur" na večer vloma gost pri Reynoldu in ki brez dela ti pretečc; je z domačo hčerjo prepeval. Gostje so odšli konec tebi bo strašan, ob 11. uri, ob 1. pa je bila hiša že oplenjena. ko ozrl se boš boječc, Razkrita je bila stvar slučajno. Krčmar je "a življenja prazne dni, dal 8000 dolarjev vrcdno Reynoldovo uro k< brez dela si jih ti popraviti in odstraniti z »je bankirjev mo- p,ustil v večnost odbežati! nogram, urar pa je o tcm obvcstil polcijo in Cas je diagoccn, nikdo vse je prišlo na dan. ,,Hrinc Artur" jc moral naj v brezdelju ga ne trati zapustiti svoje velegosposko stanovanje in da mu strašna smrt ne bo! se preseliti v zapor, a ker je položil kavcijo +r Rv;ec 200.000 kron, so ga zopet izpustili. Oče ,,princa Artura" se je takoj odpovedal vsem----------~------^-----¦¦»——s;-^-——^: javnim dostojanstvom, ki jih je zavzemal. Stric mu je umrl, angleškemu ministr- Iz mojega koša. skcmu predsedniku Lloydu Oeorge. Ta stric č h Leš bjti ž na „ cncga najmočncjsih moz na svetu je bil cisto , t = DOjtenla cesti' navaden čevljar v mestccu Criceith v provinci le stopa) p0 P08^ cestl • Wales na Anglcškem. Lloyd-Georgov oče je bil učitelj, prav stare šole učitelj, ter je umrl, Najbolj se tcga veseliš, ko jc bil sedanji ministrski predsednik šele kar sam sl z delom P"dobiš! 12 let star. Tedaj je stric-čevljar vzel dečka -------- k sebi in mu je omogočil, da je obiskoval Bogastvo je ime pošteno, šolo. Naprej si jc Lloyd-George sam pomagal. če tega ni — vse izgubljeno!