IX. LETNIK 11. ST. NOVEMBER 1968 Cena 30 par ali 30 S din SKUPlIOST (jjCclsSCo-sTidt CJu&?|aMG. -maste-jiotle Obrambna vzgoja -stvar vseh nas UKREPATI JE TREBA NAČRTNO IN ŠIROKOPOTEZNO — V OSPREDJU NAJ BODO PRIORITETNE ZADEVE — VSAKA ORGANIZACIJA NAJ IZDELA SVOJ PROGRAM DELA IN POTREB — MARSIKAJ SE DA UREDITI TUDI BREZ VEČJIH FINANČNIH SREDSTEV. Res je, da je po znanih dogodkih na Češkoslovaškem z vso resnostjo stopilo v ospredje nadaljnja krepitev obrambne sposobnosti naše zemlje. Sicer smo se že pred temi dogodki pripravljali na obrambo, toda po češkoslovaških dogodkih je dobil 'ta problem nove razsežnosti. Po sprejetju republiškega programa obrambnih ukrepov, ki je mimogrede rečeno — dokaj načelen — je bil nedavno tega sprejet tudi občinski koordinacijski program za območje občine Ljubljana Moste-Poljc. (Nadaljevanje na 2. str.) Tečajnice RK pri praktičnem pouku domače nege bolnika Kmalu bomo zopet volili Cene gjtadufe Na nedavni seji volilne komisije pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste-Polje so razpravljali o pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto. Sedanjo volilno komisijo tvorijo poleg ožjega vodstva (predsednik, pod- Te dni potekajo letne konference aktivov zveze mladine. Letošnje konference pomenijo odločen delovni dogovor mladih ljudi in uresničevanje stališč, ki jih je sprejel 8. kongres ZMS. Preosnova ZM, realizacija načrta za neposredno akcijo slovenske mladine in sprejetje programskih dokumentov so temelja izhodišča za razpravo na konferencah. V večini primerov mladi zelo kritično ocenjujejo dosedanja prizadeva-družbe za reševanje problemov zaposlovanja, možno-tudija, socialnih problemov študentske mladine in drugih problemov, ki izha- predsednik in tajnik) tudi dve skupini po 8 članov, in sicer ena za teren in druga za delovne organizacije. Predsednik občinske volilne komisije je Franc BAJT, podpredsednik Albin MAHKOVEC in tajnik Fani TOMlCEVlC. Vodja sku- jajo iz sredin, v katerih mladi delajo in se učijo. Posebno živahnost pa dajejo letošnjim konferencam avgustovski dogodki na Češkoslovaškem ob oboroženi agresiji držav članic Varšavskega pakta. Odločna obsodba agresije pomeni verno predanost mlade generacije stališčem 10. seje CK ZKJ in iz nje izhajajoči resoluciji. To potrjujejo tudi sprejemi mladih v ZK, kjer v zadnjem času ugotavljamo precejšnje rezultate. Dosledno izvajanje sprejetih dogovorov in uvajanje novih oblik dela ZM, kot so idejna jedra, pa pomeni osnovni smisel posodobljenega delovanja ZM. I. K. pine za teren je Bogo BRATINA, vodja skupine za delovne organizacije pa Franc REJC. Na seji je bil sprejet sklep, naj vodstvo volilne komisije do naslednje seje pripravi osnutek volilnega pravilnika, ki bo predložen mestni konferenci SZDL. Gre namreč za to, da naj bodo v Ljubljani volitve opravljene po enotnem volinem pravilniku, katerega naj bi sestavili sekretarji občinskih konferenc SZDL Ljubljanskih občin. Prav tako so sklenili, da bodo morali v naslednjem obdobju rešiti v krajevnih organizacijah SZDL nekatera pereča kadrovska in organizacijska vprašanja. Komisija je še razpravljala o določitvi sodnikov porotnikov za občinsko sodišče v Ljubljani. Občina Moste-Po-Ije jih mora določiti 60. Sklenili so poslati razpise na vse krajevne organizacije SZDL, ki bi na podlagi ištevila volivcev določile število porotnikov in nato njih sezname z utemeljitvijo poslali do konca novembra občinski konferenci SZDL. Na zadnji seji občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje so odborniki med drugim sprejeli tudi informacijo in smernice glede nedovoljenih gradenj in o ukrepih za njihovo omejevanje. V tem kratkem sestavku ne bi kazalo brskati po vseh globljih vzrokih, ki so tako ali drugače botrovali nedovoljenim gradnjam; dovolj naj bo, če navedemo samo nekatere. Znano je namreč, da so spričo stanovanjske stiske na eni strani in hotenja, da se izognejo praviloma dražjih stanovanj v blokih, ljudje tudi v naši občini začeli graditi na črno. Težko je namreč naenkrat zbrati 10—15 milijonov za stanovanje v bloku; boljše je postopoma graditi svoj dom, ki bo lahko tudi cenejši. Ljudje pa so se tudi naveličali brezkončnega čakanja na lokacijska dovoljenja, ki so jih vse do nedavna, zaradi zamotanih ali pomanjkljivih predpisov dobili le s težavo. Zato so tuai črne gradnje rasle kot gobe po dežju. Pojav črnih gradenj so spremljale tudi različne druge negativne tendence, kot na primer špekulacije s parcelami in podobno. Občinski upravni organ, ki rešuje te zadeve, je nenehno podvržen hudemu pritisku in hudim preizkušnjam, kadar mora odločati in presojati med zakonskimi normami in težkimi socialnimi primeri, kjer gre za človekovo eksistenco. Odtod morda tudi razlog, da ni realiziranih precejšnje število izvršilnih odločb o rušenju črnih gradenj, ki jih je ugotovila urbanistična inšpekcija. Toda zakon je zakon. Moramo ga spoštovati in dosledno izvajati. Nekateri ukrepi, ki sta jih sprejela mestni svet in občinska skupščina, bodo nedvomno odstranili vsaj nekatere dosedanje vzroke za nedovoljene gradnje. Predvsem gre za sprostitev večjega števila lokacij na podlagi postopne urbanizacije vsega obrobnega območja občine Ljubljana Moste-Polje; na tem območju je tudi največ črnih gradenj. Izdelana je že urbanistična dokumentacija za vasi ob Savski ježi, v pripravi pa je izdelava podobne dokumentacije za Hrušico, Bizovik, Dobrunje, Za-dvor, Sp. in Zg. Kašelj in Sostro. Samo v delu soseske Zalog bo moč graditi več kot 200 montažnih vrstnih hiš. Po Žalne svečanosti Prve dni oktobra se je sestala komisija za proslave in prireditve pri občinski konferenci SZDL z namenom, da ugotovi potek letošnjih priprav na žalne svečanosti ob dnevu mrtvih. Na seji so sklenili, da bo osrednja žalna svečanost pri spomeniku na Urhu 1. novembra ob 10. uri. V programu na tej svečanosti bodo sodelovali člani ZB, mladina, recitatorji VI. gimnazije in vevška pihalna godba. Med prt>- podatkih, s katerimi razpolagajo pristojni organi občinske skupščine, bo ob koncu leta v občini na voljo okrog 1.400 lokacij za gradnjo vrstnih in individualnih hiš. Vendar menimo, da samo z ukrepi za izdelavo urbanistične dokumentacije ne bomo zajezili poplavo nedovoljenih gradenj, če ne bomo vzporedno reševali tudi drugih problemov. Cena zazidljivih zemljišč stalno narašča; v posameznih območjih občine lastniki zahtevajo že 6.000 do 8.000 S dinarjev za m2! To pa ljudi z nizkimi dohodki sili v nakup nezazidljivih zemljišč predvsem v zelenih površinah, na katerih hočejo izsilita lokacijska dovoljenja. Cena za taka zemljišiča pa se že močno približuje ceni komunalno opremljenega zemljišča, ki je po mnenju graditeljev previsoka. Komunalna opremljenost zemljišč, posebno pomanjkanje kanalizacijskega omrežja, ne dopušča več odpiranje novih sosesk. Medtem pa je razlika med gradnjo individualnih hiš in komunalnih naprav v občini iz leta v leto večja, ker investitorji-zasebni-ki ne zmorejo plačati stroškov za komunalno opremo. Zato bi bila ena možnih rešitev združevanje in samoorganiziranje graditeljev. Pobudo za to bi lahko dale krajevne skupnosti. Prav bi bilo, če bi menjali način delitve sredstev za skupno porabo v delovnih organizacijah, ki bi moral spodbujati delavce k nakupu stanovanj v blokih in nakupu zemljišč v komunalno opremljenih soseskah. Mnoge delovne organizacije namreč delijo svojim delavcem-investitorjem posojila za gradnjo hiš v minimalnih zneskih (2—3 milijonov S dinarjev), in to šele tedaj, če ima investitor zgrajen objekt do druge ali tretje stopnje. Menimo, da je — predvsem s političnega stališča — boljše odpravljati vzroke kot posledice, posebno kadar gre za takšne represivne ukrepe, ki neposredno zadevajo človekovo eksistenco. Seveda bodo ukrepi za preprečevanje nedovoljenih gradenj v najkrajšem času poostreni. V občini Moste-Polje imamo trenutno kar 327 črnih gradenj. Bolje je, da ukrepamo takoj — čeprav bodo morda drastični in nepopularni ukrepi ponekod povzročili hudo kri — kakor da dovolimo nove »Sibirije*. ob dnevu mrtvih gramom bodo delegacije družbenih organizacij, občinske skupščine in sindikalnih podružnic položile vence pred spomenik žrtev fašističnega nasilja. Nadalje so se dogovorili, da bodo pri večjih spomenikih v občini pripravili svečanosti terenske organizacije in šole. Prav bi bilo, da bi ob tej priliki poskrbeli za čimlepši videz pred spomeniki in grobnicami. I. K. Odločen dogovor mladih S seje komisije za občinski statut V začetku meseca je komisija za statut občine Ljubljana Moste-Polje razpravljala o rezultatih dosedanjih izredno pomembnih in aktualnih razprav o predlogih sprememb zvezne ustave, o ustavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona SRS o mestih, ki so razdeljena na občine, in o predlogih sprememb občin- skih in mestnega statuta. Osnovna značilnost teh razgovorov je bilo seznanjanje s predlogom sprememb zvezne ustave in volilnega sistema. V razpravah se niso pojavili kaki večji ali preštudirani predlogi, pač pa so občani kaj hitro načenjali posamezna, njim bližja vprašanja s področja zdravstva, socialnega varstva, po- Obrambna vzgoja-stvar vseh nas (Nadaljevanje s 1. str.) Sprejel ga je občinski koordinacijski odbor. Takoj moramo pripomniti, da ta odbor nima uptavnih pristojnosti, marveč je organ SZDL, ki naj bi predvsem koordiniral ustrezne politične akcije in pri pristojnih upravnih organih vplival na hitrejše reševanje nalog s tega področja. Te naloge pa ne bodo niti lahke, niti kratkotrajne, niti kampanjske in bodo dobile bolj izdelano obliko s sprejetjem predpisov in zakonov, ki bodo kmalu — ali pa so že — sprejeti In prav o teh nalogah, ki nas čakajo, želimo spregovoriti kaj več! V prvo in zelo pomembno skupino nalog prav gotovo sodijo predavanja po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih za vse prebivalstvo in še posebej za člane ZROP, upravne organe in družbenopolitične organizacije. Za prebivalstvo so predvidena naslednja predavanja: — Osnovna načela vseljudske obrambne vojne s poudarkom na posebnostih Slovenije; — Zaščita pred jedrskim orožjem in drugimi podobnimi napadalnimi sredstvi; — o problemih zaščite prebivalstva pred zračnimi napadi in o dolžnostih in delu prebivalcev ob naravnih in hudih nesrečah; — O pogojih obrambe manjših držav v sodobni vojni in obrambni sposobnosti Jugoslavije. Še posebej poudarjamo pomembnost programa obrambnih ukrepov glede civilne zaščite, ki ga bodo uresničevali tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Tu gre za usposabljanje velikega števila ekip (ekipe prVe pomoči, tehnično reševalne ekipe, radiološke ekipe, ekipe za gašenje požara, ekipe za vzdrževanje reda in podobno). Opremljenost in usposobljenost ekip mora biti prilagojena za primer vojne kot tudi za primer hude elementarne nesreče. V drugo skupino nalog sodi usposabljanje in vključevanje v program obrambne vzgoje vseh občinskih organizacij in društev, kot so na primer: gasilska društva, strelske dru- žine, taborniki, Ljudska tehnika, Avto-moto društvo, radioamaterji, fotoamaterji, aeroklubi, telesnovzgojne organizacije, itn. Program dejavnosti teh društev bo treba uskladiti z obrambnimi napori. Mnogo lahko tu store tudi šolski radioamaterski in foto krožki, predvsem pri usposabljanju žensk za te dejavnosti. Spomnimo se samo, kako brezhibno je po okupaciji Češkoslovaške tam delovala mreža amaterskih radijskih postaj, ki jim okupatorji z nobenimi, še tako sodobnimi sredstvi niso mogli priti do živega. Predvsem bodo morale v primeru vojne številne naloge v zaledju prevzeti prav ženske, kajti večina sposobnih moških bo takoj po objavi mobilizacije odšla v svoje vojne enote. Trteba bo še marsikaj urediti, preveriti, angažirati in opremiti. Tu ni malenkosti! Enako je lahko usodno, če npr. brezhibno ne deluje signalna naprava v nekem podjetju, kot če ni (oziroma za sedaj še nikakršne) telefonske zveze z Lipoglavom, čeprav so tam že ustanovili in usposobili posebno desetino gasilcev — žensk. Ni vseeno, ali imajo gasilske motorne brizgalne vedno pripravljeno zalogo 1001 bencina ali pa je (sedaj) nimajo; tudi ni vseeno, ali ročni aparati za gašenje požara delujejo brezhibno ali ne, ali imajo v vsakem podjetju in ustanovi v omarici za piVo pomoč vse potrebno in tudi človeka, ki bo v vsakem hipu privravljen nuditi pomoč ranjencu ali ponesrečencu. Seveda bo potrebno, da vsaka ustanova, vsaka delovna organizacija, vsako društvo oziroma vsaka krajevna skupnost skrbno pretehtajo, kateri ukrepi imajo prioriteto in kakšna sredstva le-ti terjajo. Če npr. trenutno potrebujemo 16 ekip za prvo pomoč v krajevnih skupnostih in stane oprema za vsako ekipo 1.800 N dinarjev, potem je treba te ekipe čimprej opremiti, da se bodo lahko izurile. Če pa je mogoče te stroške bolj ali manj zmanjšati, je treba tudi to skrbno pretehtati, kajti tudi tu velja upoštevati načelo varčnosti in racionalnosti. Zavedati se namreč moramo, da imamo poleg obrambnih še druge obveznosti. Na koncu naj še poudarim pomembnost javnega informiranja o teh problemih. Prav bi bilo, če bi uredništva vseh tovarniških glasil v naši občini sproti temeljito obveščala svoje kolektive o nalogah, ki jih čakajo v zvezi z obrambnimi ukrepi. Dobro bi bilo tudi, da bi občinski koordinacijski odbor sklical na posvet vse predstavnike teh glasil ter jim dal ustrezna navodila, kaj, o čem in kako pisati. V teh trenutkih se vsi zelo dobro zavedamo, kaj pomeni živeti svobodno in s kakšno ceno smo si svobodo priborili in prav je, da jo bomo — če bo potrebno — z vsemi sredstvi in silami tudi branili. F. F. kojninskega zavarovanja, kmetijstva in podobno. To kaže, da velja v bodoče dosledno obravnavati zakonske osnutke tistih zakonov, ki v kakršnikoli obliki prizadevajo občane. Na razpravah so občani že doslej izrazili precej novih in tudi kritičnih pripomb na spremembe ustave. Poseben pomislek izražajo glede obremenjenosti zbora narodov, ki bo nujno sledila kot posledica enakopravnega sprejemanja zakona z drugimi zbori. Ker je delovno področje zborov delovnih skupnosti izredno pestro, so občani postavljali vprašanja, ali bodo delegati zbora narodov tudi strokovno kos presoditi in se odločiti glede sprejema posameznega zakona. Kljub vsem obrazložitvam o vzrokih, ki terjajo spremembo strukture zvezne skupščine, prevladuje mnenje, da ti vzroki nisto tako močni, da bi bile potrebne prav take spremembe zvezne skupščine. Na splošno so občani proti reorganizacijam, če pa je reorganizacija neiogibna, mora jamčiti za boljšo kvaliteto. Pri razpravah o tezah volilnega sistema so občani menili, naj bi bila določila ustreznih volilnih zakonov spremenjena in dopolnjena tudi tako, da bi sindikalne organizacije našle v njih ustrezno mesto. Poudarili so še, naj bi bili izdelani predlogi za poenostavitev kandidacijskega postopka in vloge koordinacijskih konferenc ter omogočena zborom volivcev oziroma zborom delovnih skupnosti tudi pravica odločanja glede kandidatov, ki jih predlaga kandidacijska konferenca. IO SZDL je na podlagi vseh teh mnenj in predlogov sklenil predlagati naj bo pri izbiri kandidatov za posamezno volilno enoto določeno večje število kandidatov in naj se mestna konferenca takoj po uveljavitvi republiške ustave čimhitreje loti izdelave kon- cepta komunalne ureditve v Ljubljani. V drugi točki dnevnega reda so se prisotni seznanili s stališčem ustavnega sodišča Jugoslavije, vki ga je zavzelo do predloga skupščine občine Ljubljana-Center, ko je sprožila ustavni spor glede ustavnosti in zakonitosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o mestih, razdeljenih na občine (Uradni list SR Slovenije št. 36/65) in na podlagi omenjenega zakona izdanih sedmih odlokov mestnega sveta Ljubljana. Pri svoji presoji je ustavno sodišče prišlo do sklepa, da je upravičeno postavljeno vprašanje, ali je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o mestih, ki so razdeljena na občine ,v skladu s tistimi določbami ustave, ki se nanašajo na statute občin. Ustava v tej zvezi dopušča, da se organi samoupravljanja za zadeve, ki so skupnega pomena za mesto kot celoto, ustanavljajo z mestnim statutom, kjer mora biti občinam prizna- na pravica neposrednega soodločanja o aktih, ki so skupnega pomena za mesto — ne pa z republiškim zakonom. Če jim ta pravica ni priznana, tedaj izgubljajo značaj temeljne samoupravne teritorialne skupnosti, s tem pa se vzpostalja institucionalni centralizem, ki ni v skladu z ustavnimi načeli o samoupravi in neposredni demokraciji. Ustavno sodišče je menilo, da rešitve, ki jih vsebuje sporni zakon, niso v skladu z ustavo Jugoslavije. Ker pa računa z možnostjo, da bo ustava Jugoslavije spremenjena, je odložilo odločanje do 1. septembra prihodnjega leta v skladnosti zakona z ustavo. Predsednik občinske skupščine je na koncu podal informacijo o predlaganih spremembah občinskih statutov in mestnega statuta. Člani komisije so v razpravi izražali poglede in stališča, ki so se izoblikovala na raznih sestankih in ki zadevajo pereča vprašanja sedanje in bodoče organizacije občin in mesta ter njihovih služb in organov. Udeleženci posvetovanja o ustavnih spremembah, ki je bilo nedavno tega v mali dvorani občinske skupščine Moste-Polje Na rob delovnega programa krajevne skupnosti Moste Naj se ne konca samo pri predlogih Z OSNUTKOM PROGRAMA SO SEZNANJENI TUDI OBČANI — MNOGO TEHTNIH PRIPOMB IN PREDLOGOV OBČANOV — KOMISIJE ZE, TODA NE SAMO NA PAPIRJU Širši javnosti je že dobro znano, kakšno veljavo dobivajo krajevne skupnosti v našem samoupravnem sistemu. Dokaz temu je tudi to, da prejemajo krajevne skupnosti v zadnjem času vse več materialnih sredstev, s katerimi je treba tudi pametno gospodariti. Precejšnjo aktivnost v smeri povezave z občani je v zadnjem času razvil svet krajevne skupnosti Moste. Tako na primer je v avgustu — kar je sicer že malo pozno — predložil občanom osnutek delovnega programa sveta krajevne skupnosti in komisij za leto 1968 ter prejel ob občanov precej umestnih predlogov kot dragoceno dopolnilo k osnutku programa. Kot je znano, deluje pri tej krajevni skupnosti več komisij. Devetčlanska komisija za komunalne zadeve, ki jo vodi Jože GENTER, si je zadala za nalogo spremljati vzdrževanje in čistočo ulic, parkov, nasa-dovin zelenic. Sodelovala bo s strokovnimi službami pri občinski skupščini glede realizacije urbanističnih načrtov ter bo mimo tega preučila smotrnost gradnje garaž v ulici 15. aprta. Nadzorovala bo tudi gradbena podjetja in organe, ki zelo počasi ali sploh ne odpravljajo reklamiranih pomanjkljivosti pri gradnji stanovanjskih in poslovnih prostorov. Komisija za varstvo otrok in pomoč družini, katere pred- sednik je Ludvik PEČAR, si bo prizadevala, da bodo čimprej začeli z gradnjo vzgojno-varstvenega zavoda v Kajuhovi ulici. Skrbela bo tudi za red in čistočo na obstoječih otroških igriščih te krajevne skupnosti. Poleg tega bo v tesnem sodelovanju z društvom prijateljev mladine, rdečim križem, vzgojnovarstvenimi zavodi in pristojnimi službami pri občinski skupščini reševala tudi druge pereče probleme. Socialnozdravstvena komisija, ki ji načeljuje Fanči PI-PUŠ, bo morala tudi v bodoče mesečno ugotavljati stanje socialno ogroženih podpirancev teh bo skupaj z Zavodom za socialno delo skrbela, da bodo ti podpiranci redno prejemali predvidene podpore. Višino denarne pomoči za posameznika bo morala komisija uskaditi z odlokom o družbeni materialni pomoči, ki ga je izdala občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje in kriterijem za delitev družbene denarne pomoči. Mimo tega deluje pri tej krajevni skupnosti še: komisija za statut in pravila, štab za obrambo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami in poravnalni svet, katerega predsednik je Marjan HOČEVAR. Svet krajevne skupnosti "'toste bo do sredine oktobra letos izdelala delovni program za leto 1969 in ga predložil občinski skupščini Moste-Polje v odobritev. V programu bo upošteval mnenja in želje občanov pa seveda to uskladil tudi s finančnimi možnostmi. Menimo, da bi morale komisije svoje naloge reševati čimbolj kolektivno. Ne sme se dogajati — kot smo pri nas Špccial ponavadi navajeni delati —, da celotno delo sloni samo na enem ali morda dveh članih, medtem ko se nekateri člani komisij kaj malo brigajo za delo. Kajti od dobro zastavljenih programov do njihove konkretne realizacije je dolga pot. Občani pišejo... SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK! Vaš časopis rad prebiram, saj nas redno seznanja z glavnimi dogodki in problemi, ki se v mesecu dni nakopičijo v naši občini. Marsikdaj nas časopis kljub temu, da je lokalni mesečnik, opozori ali seznani tudi z zadevami, ki so za nas občane celo širšega pomena. Pomembnejše se mi zdi zlasti prvo, saj menim, da Naša skupnost zelo zadovoljivo dosega svoj namen, ko nas seznanja z najaktualnejšimi dogodki gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v občini in ko nam v veliki meri omogoča spremljati delo in sodelovati pri načrtih občinske skupščine. Tudi moji znanci ob mesecu radi sežejo po časopisu vendar ga večkrat ne morejo dobiti! Praktično Naše skupnosti ni mogoče kupiti!? Časopisa ni v vseh kioskih in trafikah, kjer pa le imajo nekaj izvodov, prav mačehovsko ravnajo z njimi. Ob dogodku, ki sem ga doživel zadnjič pri Mercatorju nasproti občine, sem zopet pomislil, ali ne bi bilo bolje, da bi pri Naši skupnosti opustili staro navado, da časopis? sam kupujem, in jo raje naročil. Ko sem namreč kupoval cigarete, je neki tovariš prijel snop izvodov zadnje številke Naše skupnosti, ki so bile v stojalu za časopise popolnoma prekrite z Delom, in jih postavil na vidnejše mesto ter opozoril prodajalko, naj vendar Naši skupnosti odmeri več prostora, ker ve, da ljudje popra-šujejo po njej. Z njegovim ravnanjem se popolnoma strinjam. Mislim celo, da bom Delo kupoval ne glede na to, da nam ga reklamirajo, ker je to osrednji dnevnik in njegove vesti in članke potrebujemo prav tako kot zrak. Ko sem čez pol ure zopet prišel mimo, sem s pogledom ošinil stojalo s časopisi. Naše skupnosti nikjer, oziroma je bila prav tako skrita z zajetnim snopom Dela kot prej! Ob tej priložnosti sem se spomnil tudi na precej primerov, da naročniki Naše skupnosti po pošti niso prejeli. Ob takem načinu proda- janja je tudi kupiti ne morejo, vprašanje pa je, ali ekonomski interes prodajalca lahko seže tako daleč, da na vidnem mestu reklamira dnevnike, ki tega ne potrebujejo, razne »X-100« romane in drugo plažo, odreka pa nekaj centimetrov prostora občinskemu mesečnemu glasilu. Oglasil. se nisem samo zaradi opozorila, temveč želim, da se na ustrezen način upošteva moj in predlog še več drugih občanov: glasilo občinske konference SZDL Moste-Polje naj bo naprodaj v vseh kioskih in trafikah, postavi naj se ga na vidno mesto, da bodo občani zanj vedeli in jim bo dostopen. Menimi pa, da bi morale tudi krajevne organizacije SZDL kaj več storiti, da bi prišla Naša skupnost v vsako hišo, saj je naklada 4.000 izvodov pri čez 40.000 občanih res premajhna. Zdi se mi, da cena časnika (0,30 N dinarjev) ni ovira, marveč premajhen interes in aktivnost samih krajevnih organizacij SZDL. Rudolf Vrtačnik Kodeljevo SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK! Dogodek o katerem pišem se je zgodil sicer že pred časom, vendar velja nanj opozoriti, da se ne bi podobne stvari dogajale še v bodoče. Ob agresiji na Češkoslovaško je krajevna skupnost Stepanja vas organizirala razgovor o teh dogodkih. Dogovorjeno uro se je zbralo kar precej občanov. Kljub temu pa do razgovora ni prišlo, ker v prostoru, kjer organizira sestanke krajevna skupnost, že nekaj časa prebiva oslabela ženica, ki ji streže redovnica. Ce ne razpravljamo o socialni strani, se moramo vprašati, kako je mogel predsednik hišnega sveta (kljub temu, da baje krajevna skupnost že nekaj časa ni plačala najemnine) dovoliti ženski, da se vseli v družbeni prostor krajevne organizacije. Velik del krivde odpade tudi na krajevno skupnost in njeno delovanje, saj nihče niti ne ve, kako je z njihovim prostorom, če pošiljajo vabila za predavanja na mesta, ki — kot vse kaže — niso last nikogar. Vendar tudi tu ni srž problema. Mislim, da je bistvo v pomanjkanju posluha za samoupravno dogovarjanje in prijateljsko reševanje skupnih i:mn r... Popolnoma nehote nadaljujemo z dialogom, ki smo ga imeli v eni zadnjih številk NAŠE SKUPNOSTI s stanovanjskim podjetjem Bežigrad-Moste. Niti nas ni za današnji sestavek spodbudila velika polemika s tistimi kupci, ki so le dočakali in preživeli živčno razpravo o tem, ali so garaže predrage in za koliko, pač pa gre to pot za dvoje stvari, za katere menimo, da se ne bi smele dogajati. Prvo, na kar imamo prigovore kot uredništvo časopisa, ki spremlja utrip in življenje v Mostah in potemtakem tudi delovanje in politiko gospodarskih organizacij in podjetij, je ravnanje omenjenega stanovanjskega podjetja s svojimi kupci. Garaže so dokaj nesolidno izdelane, saj je bilo precej reklamacij. Poleg tega je podjetje za polna dva meseca prekoračilo rok izgradnje. Največ hude krvi in razburjenja pa je povzročilo obvestilo o plačilu promet- zadev. Krajevna skupnost Stepanja vas ima že nekaj let na razpolago 14 milijonov za gradnjo družbenega in preskrbovalnega centra v Stepanji vasi. Čeprav so že kopali temelje, je po novem načrtu lokacija neprimerna: razen tega pa bi bilo za celotno investicijo potrebnih okrog 80 milijonov S dinarjev. Ker do-sedaj še niso uspeli dobiti investitorja, z očitki Stepanj-cev (občini), da za Stepanja vas ni nič narejenega, pa se tudi ni postavil niti kamen na kamen, bi bilo verjetno najbolje, če bi se krajevna skupnost in občani dogovorili s krajevno skupnostjo Hrušica o skupnem izkoriščanju velikega doma, ki je sedaj domala popolnoma neizkoriščen. Dosedanji rezultati glede dogovorov so ničevi. S sedaj razpoložljivim denarjem pa bi bilo bolje zgraditi montažni paviljon, v katerem bi imele krajevne družbenopolitične organizacije svoje prostore ali vsaj dvoranico, kot pa tudi v bodoče sklicevati sestanke in odhajati domov praznih rok. Franc Drenovec Moste nega davka, ki so ga tik pred dograditvijo naprtili kupcem. To kaže, da tudi stanovanjsko podjetje Be-žigrad-Moste stopa na pot neke nove oblasti, ki — podobno kot druga gradbena podjetja — proti končni fazi gradnje samo sporočajo svoje dodatne zahteve (izražene v denarju), o tem, ali so te zahteve upravičene in realne, pa ne vprašajo nikogar. Takega nepravilnega odnosa pa stanovanjsko podjetje ne izvaja samo na zunaj, temveč tudi do svojih ljudi. Julija letos je uprava podjetja nameravala na novo oceniti delovna mesta hišnikov. Predstavniki hišnih svetov stanovanjskih zgradb, ki jih podjetje upravlja, so menili, naj bi s predlogom počakali, da bo minil čas dopustov. Vendar tega predloga niso upoštevali, marveč so izmerili delovne operacije ene same hišnice, ki niti ni vedela, zakaj jo testirajo. Te norme oziroma sekunde so preračunali v dinarje ter nove tarife sporočili vsem svojim hišnikom z izbiro — ali podpiši ali pojdi (tudi iz stanovanja)! Po tej novi vrednosti delovnih mest hišnika so nekateri hišniki izgubili tudi po 12.000 S dinarjev pri enomesečnem dohodku, nekateri pa so izgubili celo delo, saj hišniška oskrba dosedanjih treh stolpičev ne zadošča več za delovno razmerje. Da ne bi prišlo do nesporazumov, moramo na- pisati, da je stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste za nižji dohodek formalno znižalo tudi delovne obveznosti. Tako morajo sedaj pometati stopnišča samo 4-krat tedensko, medtem ko so jih pred »re-organiziacijo« vsak dan. Skrb za dvorišče so sedaj prenesli kar na stanovalce same, ki naj se navadijo na red in snago. Delovna opravila so zreducirali tudi pri svetlobnih telesih, ometanju pajčevin, umivanju oken itn. Pri normalnem izkoriščanju stanovanjskega bloka pa se kljub lepo izdelanim študijam o racionalizaciji popravil nabira prav toliko nesnage, prahu in papirjev kot prej in iz zgodovine vemo, kako težko so očistili Avgijev hlev. Mislim, da imajo hišniki še vedno enako dela. S tem ukrepom uprave stanovanjskega podjetja se niso strinjali tudi stanovalci in predsedniki hišnih svetov. Neki predsednik je eno takih odločb že nesel na inšpekcijo dela, morda — in prav bi bilo — če bodo tako storili tudi drugi. In še post scriptum! V času, ko so hišniki dobili nove odločbe, so si na upravi razdelili dobiček. Komentar enega od vodilnih uslužbencev stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste je bil zelo la-konski in tudi prepričljiv: »Hišnikom lahko deli hišni svet (če sploh ima kaj), podjetje ima pa svoj Žakelj !« Garažna hiša v Toplarniški ulici je zaradi visoke cene posameznemu boksu in naknadnega odmerjanja prometnega davka vzbudila pri kupcih upravičeno razburjenje Podatek, da so vzgojno-varstveni zavodi naše občine v letošnjem letu odklonili 120 otrok, in to kljub temu, da so razpoložljive zmogljivosti že davno prekoračene, nas nenehno opozarja na ustrezno aktivnost in nujnost iskanja novih rešitev. Potrebo take usmeritve še potencira dejstvo, da je zelo visok odstotek teh 120 otrok takih, ki varstvo potrebujejo, saj so njihovi roditelji ali matere samohranilke polno zaposlene. Na področju naše občine deluje 6 samostojnih vzgoj-novarstvenih zavodov. V 50 oddelkih je preskrbljenih 1640 otrok, od tega 875 predšolskih in 775 šoloobveznih. Prek 70 odstotkov predšolskih in šoloobveznih otrok do 15 leta starosti ima take domače razmere, da potrebujejo varstvo. Te številke predstavljajo 18,26 odstotkov vseh otrok, medtem ko je varstva potrebnih 3143 otrok. Naša občina je v preteklih letih precej napravila na področju otroškega varstva, vendar te številke kažejo, da bo potrebno v bodoče iskati še novih in novih rešitev. V primerjavi z drugimi občinami imamo v varstvo vključenih precej visok odstotek otrok; to pa zato, ker imamo v oddelkih kar 335 več otrok, kot to urejajo sedaj veljavni normativi. Izredno pomembno je, da ima otrok od rojstva naprej urejene razmere in da ga že v predšolski dobi navajamo v organizirano dejavnost. Ta tako imenovana socializacija otrok in kasneje dejavnost male šole, so zelo solidna osnova za oblikovanje ustreznih delovnih navad pri učenju, študiju oziroma vstopu v poklic. Tak ukrep pa zahteva, da dobi program podaljšanega bivanja večjo vsebinsko tehtnost, ki naj se ne kaže samo v povečanih naporih za učni uspeh, pač pa v splošnem procesu oblikovanja otrokove osebnosti. Problematiko otroškega varstva bo treba reševati v več smereh. Obstoječe zmogljivosti vzgojno-varst-venih zavodov bo verjetno potrebno sprostiti s podaljševanjem bivanja šoloobveznih otrok v šoli sami. Tako sproščene zmogljivosti za varstvo dojenčkov in predšolskih otrok bodo terjale velike organizacijske napore, ki pa kljub temu, da problem s tem ne bo dokončno rešen, v prvi fazi le predstavljajo manjše stroške. Druga smer, kjer se bo moralo nujno srečati v skupnem prizadevanju več zainteresiranih dejavnikov, bodo intenzivnejše investicije. Potrebne vire bo vsekakor treba zagotoviti iz povečanja deleža za vzgojo in izobraževanje iz OD, samoprispevkov in drugih virov. Zelo pomemben prispevek, ki bo lahko premaknil jeziček na tehtnici, pa bo tudi interes gospodarskih organizacij. Tu bo potrebno vložiti še precej naporov, kajti zlomiti bo treba nepravilno gledanje kolektivov na to dejavnost in tudi vse bolj prisotno orientacijo na materialni del osebnega standarda. Sredstva, ki bodo z uresničenimi težnjami reforme vse bolj ostajala v podjetjih, bodo morala ta čimprej preusmeriti tudi v dolgoročne investicije na področje vzgoje in izobraževanja. Kljub temu, da rezultati vlaganj na ta področja niso takoj vidni, se moramo zavedati, da se bo vsak vloženi dinar že jutri vračal, in sicer v tej obliki, da se ‘ bodo starši na delovnem mestu lahko intenzivneje posvečali svojemu delu, kar se bo poznalo tudi v večji produktivnosti. Se pomembneje pa je, da z organiziranim varstvom preprečujemo prestopništvo, ki ga nepreskrbljenim otrokom v izobilju nudi cesta. Vse hitrejša industrializacija občine in priliv novega prebivalstva z vso resnostjo postavljata pred vso družbeno skupnost zavzeto razreševanje omenjene problematike. Obstoječe številke že sedaj groze. Problem ni lahak, a z vso brezobzirnostjo trka na vrata! Pester spored izobraževanja KAJ NUDI DELAVSKA UNIVERZA DELOVNIM ORGANIZACIJAM in občanom v Šolskem letu 1968/69 Dinamičnost našega družbenega, tehničnega, tehnološkega in ekonomskega razvoja vse bolj zahteva nadaljnje izpopolnjevanje in izobraževanje na vseh teh področjih. Le z širšim splošnim in strokovnim znanjem delovnih ljudi bodo lahko ustvarjeni potrebni materialni pogoji za nadaljnji dvig proizvodnje in živ-ijenskega standarda. Izobraževanje pa predstavlja tudi eno od sredstev našega družbenopolitičnega boja za nadaljnji razvoj samoupravljanja v naši socialistični družbi. Program izobraževanja v šolskem letu 1968/69 vsebuje izobraževanje proizvajalcev, upravljavcev in občanov na vseh področjih izobraževanja odraslih. Na področju družbeno-eko-nomskega izobraževanja organiziramo razne seminarje, zlasti: — za člane organov upravljanja — za predsednike organov upravljanja — za člane komisij organov upravljanja — za člane svetov krajevnih skupnosti in — za sindikalne delavce. Za člane ZKJ in ZM organiziramo politične šole. Seminarji trajajo od 1 — 3 dni in jih organiziramo po želji in potrebah delovnih organizacij in po razpisu. Razpisani so že seminarji za predsednike organov upravljanja, za člane komisij za izrekanje ukrepov in za vse tiste osebe, ki vodijo sestanke oziroma seje. Razpisani programi so že stavljeni vsem delovnim organizacijam. Politične šole organiziramo po potrebah in programu družbenopolitičnih organizacij ZKS in ZM. Na področju strokovnega izobraževanja organiziramo: — tečaje prve pomoči — tečaje za enote CZ v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih — tečaje iz varnosti pri delu za delavce in preddelavce ter za vodilne delavce v delovnih organizacijah — tečaje usposabljanja za poklice, za katere ni strokovnih in poklicnih šol (npr. za skladiščnike, vratarje, snažilke itd.) — seminar o vodenju po- slovnih knjig za zasebne obrtnike J — izdelavo načrta izobraževanja in učnih načrtov za delovne organizacije ter organizacije izobraževanja v delovni organizaciji. — izdelavo opisov in profilov za posamezna delovna mesta v delovni organizaciji — pomoč pri izdelavi splošnih samoupravnih aktov delovnih organizacij. Razpisani so že tečaji za prvo pomoč in tečaji iz varnosti pri delu. Razpisi in programi so dostavljeni delovnim organizacijam. Za zasebne obrtnike je že razpisan seminar za vodenje poslovnih knjig. Pionirska konferenca na osnovni šoli Vide Pregare Pionirji osnovne šole Vide Pregare smo imeli 28. septembra ob 9. uri pionirsko konferenco. Predsednik PO je toplo pozdravil navzoče goste: republiškega poslanca Bojana Kardelja, Miro Hladnik, ravnatelja Ivana Zupančiča, pomočnico ravnatelja Mileno Gosnar, predsednika občinskega odbora na omenjenih področjih. Sprejeli smo program dela za tekoče šolsko leto. Program je skrbno pripravljen, obširen in predvideva široko vključitev vseh pionirjev. Imeli bomo več krožkov, tekmovali bomo za brdlno značko Prežihovega Voranca, tekmovali v učenju in disciplini za prehodno zastavico, udeležili Osnovna šola Vide Pregare — pionirska konferenca DPM Stefana Trobiša, pionirje osnovne šole dr. Jožeta Potrča in učiteljski zbor. Svečano konferenco je začel pevski zbor s pionirsko himno in s pesmijo Lepo je v naši domovini biti mlad. Pregledali smo delo PO v preteklem šolskem letu in ugotovili, da smo vse zadane naloge uspešno izpolnili na kulturnem, na proizvodno-tehničnem in na športnem področju. Pionirski odbor je vestno organiziral in spremljal delo se bomo 5. srečanja pionirjev Jugoslavije v Banja Luki in primemo počastili vse spominske dneve. Konferenca je bila zelo živahna. Pionirji so se v razpravi oglašali tudi z vprašanji, ki so jih težila. Za zaključek pa smo si ogledali še dva filma: Naši pionirji na 4. srečanju pionirjev Jugoslavije v Beogradu in film o tekmovanju pionirjev naše šole v poznavanju prometnih predpisov. Teja Alič, 7. c r. osnov. š. Vide Pregare Na področju splošnega izobraževanja organiziramo: — osnovno šolo za odrasle 5., 6., 7. in 8. Razred — jezikovne začetne in nadaljevalne tečaje za angleški, nemški in italijanski jezik po avdiovizualni metodi — šolo za življenje — šolo za starše — kuharske tečaje — prikrojevalne tečaje. Na željo delovnih organizacij in občanov organiziramo tudi druge tečaje in seminarje ter razna poljudno znanstvena predavanja s področja znanosti, tehnike, kulture itn. Osnovna šola za odrasle nudi izobrazbo vsem, ki v času rednega šolanja niso mogli končati višjih razredov osnovne šole. V šolo se lahko vpiše, kdor je star 17 let (izjemoma tudi 16 let) če je zaposlen. Program je prilagojen odraslim slušateljem. Pouk traja 17 tednov za posamezni razred. Pouk je vsak dan — razen sobote — od 18. do 21.15 ure. Šolnina je 485,000 N dinarjev za en razred, plača pa se lahko v dveh obrokih. Jezikovni tečaji trajajo dve šolski leti. Eno šolsko leto ima dva semestra po 90 ur'. Pouk je dvakrat na teden po 3 šolske ure v večernem času. Šolnina je 265,00 N dinarjev za en semester in se lahko plača v dveh obrokih. Vpisovanje v osnovno šolo in jezikovne tečaje je od 1. do 25. septembra in od 1. do 25. januarja. Šola za življenje je namenjena mladini in predstavlja široko zasnovano idejno, politično, samoupravljavsko, etično in splošno vzgojo mladega človeka. Program obsega predavanja v ciklusih, ki trajajo od začetka novembra do konca aprila. Predavanja so 1 krat do 2 krat na mesec 2 — 3 ure v večernem času. Predavanja bodo po šolah, delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih. Šola za starše želi dati staršem osnovne moderne poglede na vzgojo otrok. Glede na st otrok je šola za starše razdeljena na tri stopnje. I. (Nadaljevanje na 6. strani) Volitve za pionirski odbor osnovne šole Polje Pričelo se je novo šolsko leto in z njim volitve za razredne in nato za šolski pionirski odbor. V soboto, dne 14. 9. 1968 smo imeli predsedniki razrednih skupnosti prvi sestanek. Na sestanku smo se pomenili, kako naj bi potekali raz-‘dni sestanki. Predsedniki razrednih skupnosti smo poročali, kako so potekale razredne volitve, nato pa predlagali kandidate za livcev veliko, na volišče pa smo jih spuščali le po 10, me je čez čas zamenjala prijateljica Martina. Volitve, ki so se končale ob 13. uri, so potekale disciplinirano. Člani komisije, ki smo imeli popoldanski pouk, smo odšli k pouku, drugi pa so preštevali glasove. Izid volitev me je zelo zanimal in sem takoj po končani prvi uri odšla v razred, kjer so bile volitve. A Volitve v pionirski odbor na osnovni šoli v Polju pionirski odbor naše šole. Med predlaganimi sem bila tudi jaz. Priprave za volitve so bile kar hitri) končane. Za dolgo odlašanje pa tudi ni bilo več časa. V soboto, 21. 9. so bile od 11. do 13. ure volitve. Člani volilne komisije smo prišli v šolo že malo prej, si privezali pionirske rutice in nadeli čepice ter se pripravili za sprejem prvih volivcev. V razred, ki je bil določen za volitve, so prvi vstopili učenci četrtih razredov. Pojasnila o tem, kako naj volijo, sem dajala nekaj časa jaz. Ker pa je bilo vo- žal je preštevanje glasov še trajalo. Tudi po drugi uri je preštevanje še trajalo in šele po tretji učni uri sem dobila podatke o izidu. Pogled mi je obstal na mojem imenu. Imela sem največ glasov, skoraj vse. Moja namestnica pa je postala Irena Židan iz 7.c Razreda. Čestitke so kar deževale in šele tedaj sem se zavedela, da me čaka odgovorno delo, katerega — upam — bom izvrševala s pomočjo drugih članov tako, kot si žele tisti, ki so me izvolili. Tatjana škoda 7a razred osnovne šole Polje »Fantje, slej ko prej vam bo žal!« Ni še dolgo tega, ko smo v dnevnem časopisju prebrali vest, da je skupina objestnih pobalinov na Rožniku prevrnila doprsni kip pisatelja Ivana Cankarja. Ta žalosten in vsega obsojanja vreden dogodek nas je še posebej globoko pretresel in prizadel, ker je šlo za oskrunitev spomenika največjega slovenskega pisatelja. Ko razmišljamo o tem, kje tičijo \ zro. ki in motivi za tako van-darsko početje, se nam nehote vsiljuje naslednje vprašanje: Ali smo res nemočni, da bi učinkovito ukrepali in stopili na prste takšnim in podobnim huliganskim izpadom? Povod zato, da sem se lotil tega pisanja, je bilo dejstvo, da so neznani mladoletniki že v tretje razbili več okenskih stekel na osnovni šoli Ketteja in Murna. Že lani je bilo tako povzročene nad 2.000 N dinarjev škode, letos pa že tudi za prek 1.000 N dinarjev. Obstaja verjetnost, da gre v vseh primerih za isto skupino treh do štirih objestnežev, od katerih je eden višje rasti kot drugi. Po mnenju strokovnih izvedencev so stekla razbita v večini primerov s kamenjem, pojavljajo pa sc tudi dokazi strelov z zračne puške ali pištole. Vsi znaki in sledi kažeje na to, da gre za organizirano in premeteno skupino mladih zlikovcev, ki jim je »teren« dobro znan in pod plaščem noči čakajo ugodnih trenutkov za »akcijo«. Zanima me predvsem, ali starši teh fantov vedo za njihova vandalska izživljanja in, če ne vedo, kakšen je njihov vzgojni vpliv na sinove, ki jih tako ali drugače goljufajo? In naposled: ali te fante ni sram takšnih »podvigov« pred svojimi starši, brati, sestrami, pred zglednimi učenci in prijatelji? Radoveden sem, zakaj jim je v napoto šolsko poslopje, da se znašajo nad njim? Prepričan sem, da so v vsakem od teh mladeničev tudi drugačne in koristnejše možnosti uveljavitve v družbi. Ali ne bi bilo bolje, da svoje sposobnosti uveljav- ljajo v kakem mladinskem ali športnem klubu, v raznih krožkih in podobnih interesnih dejavnostih? Iz vsega srca jim želim, da sc skušajo čimprej pozitivno uveljaviti, dokler ne bo prepozno, kajti slej ko prej bodo sami spregledali nesmisel takšnih početij. Nobeno krivično dejanje ne ostane dolgo prikrito; tudi to ne bo. Resnica in spoznanje prideta slej ko prej na dan. O tem kakšne so posledice zablod in stranpoti, ne bi kazalo pisali, ker so dovolj znane tako povzročiteljem izgredov kot njihovim staršem. Naj končam z mislijo iz znamenite Cankarjeve črtice Skolcdica kave, v kateri pisatelj z grenkobo v srcu obžaluje, ker je storil krivico svoji materi s tem, da jo je odslovil, ko mu je prinesla skodelico kave. In kakšno krivico delate vi, mladeniči, svojim staršem? Ali ste sc kdaj vprašali, kolikokrat ste ogoljufali materino ljubezen in zaupanje do vas? F. F. Zakaj samo na dan mrtvih? Mrak, ki v zgodnjih popoldanskih urah lega na zemljo, meglena jutra in že močno razcvetele krizanteme nas vse bolj spominjajo, da se bliža dan, ko v duhu iščemo in obujamo spomine na naše mrtve. Tedaj se mnogo bolj kot med letom spomnimo svojih najdražjih, njih, ki smo jim z vsakim novim dnem in z vsakim našim uspehom večji dolžniki, saj pri svojem delu vsakodnevno nadaljujemo na temeljih, ki so jih oni zgradili. Spomenik 67-tim padlim v NOB iz območja Polja Spominska plošča osmim žrtvam fašističnega nasilja v Klopcah V teh spominih in iskanjih podob tistih, ki so kdajkoli odšli od nas, se vedno znova ustavimo tudi pred vedno ter povsod pričakujočim pojmom svobode, neločljivo povezanim z likom in fizično podobo tolikokrat upodobljenega borca, ki smrtno zadet pada s puško v roki, talca, ki zavezanih rok pogumno zre morilcem v oči ali kliče poslednje besede vere v svobodo in mir, ki ga mi vsakodnevno in prevečkrat že kar neopazno uživamo. Spominjamo se bolničarke, ki ji je trogla presekala življenjsko pot v trenutku najbolj humanega prizadevanja, da bi rešila ranjenega tovariša. Take in podobne podobe vstajajo v nas in se prepletajo ter iščejo izvora tudi v urejanju in krasitvi grobov ter zbranem premisi j a-nju na dan mrtvih. Takrat uredimo tudi grobove vseh talcev in borcev, ki jih je z njihovimi družinami vred uničil vojni vihar. Razmišljanje ob dnevu, ki se približuje, pa nam premno-šokrat kazi licemerstvo, ki ga znamo biti polni prav v intimnih stvareh. Sicer znamo zelo lepo enkrat na leto povedati pred spomeniki ali spominskimi ploščami besede v spomin in slavo, vendar se nam obhod ob vseh številnih spomenikih in ploščah kaj lahko sprevrže v očitek in porog, saj nam spomeniki dajejo videz pozabljene in neoskrbova-ne preteklosti. Marsikje je star, zbledel lovorov venec ali šopek suhih rož celo leto opomin in manifestacija licemerstva in naše notranje bede. Razpoke in okrušeni deli obeležij še podkrepijo dejstvo, da neustrezno cenimo preteklost, plemenitost in ljubezen do domovine, na kar spomeniki opominjajo. In kaj bi lahko več storili, ko bomo po letošnjem dnevu mrtvih zopet mislili, da smo plačali del dolga? Zveza združenj borcev NOV s pičlo dotacijo nikakor ne more sama obnavljati in vzdrže- Dobrunje: spomenik 21-tim padlim žrtvam iz NOB vati vseh spomenikov. Tu bi se moral bolj angažirati že zavod za spomeniško varstvo, predvsem pa bi moralo oskrbovanje spomenikov postati stalnejša in poglobljena skrb krajevnih organizacij in šol. Kot smo se lahko nedavno prepričali, njihova skrb in delo nista dovolj veliki. Prav na šolo bi morali še trdneje kot dosedaj vezati nego tradicij in polpreteklega izročila. Zalo pomembno je, da seznanjamo mlade generacije z najvažnejšim obdobjem zgodovine našega naroda, ki ga predstavlja tudi v spomenikih, ploščah, skupnih grobnicah in grobovih prikazana veličina narodnoosvobodilnega boja. Mladina, ki bo skrbela za te spomenike, bo tako nadaljevala z izročilom in tradicijo ter povezovala nekdanje vrednosti s svojimi prizadevanji za ustvarjanje današnjega in jutrišnjega dne. Take nove, trdnejše obveznosti in dolžnosti pa bi bile najlepše darilo vsem mrtvim in med drugim tudi najbolj pošteno poravnan dolg do doslej mnogokrat prevelike brezbrižnosti. Pravilnik o prodaji stanovanj Na osnovi 10. člena statuta Stanovanjskega podjetja Beži-grad-Moste, 77. člena zakona o podjetjih in 3. člena TZDR je razširjeni delavski svet na svoji 3 redni seji dne 27. 9. 1968 sprejel. PRAVILNIK o prodaji stanovanj in drugih stanovanjskih objektov, vloženih v stanovanjski sklad podjetja 1. člen Ta pravilnik določa pogoje in način prodaje stanovanj in drugih stanovanjskih objektov, ki so vloženi v sklad stanovanjskih hiš Stanovanjskega podjetja. Za prodajo stanovanj in drugih stanovanjskih objektov veljajo poleg tega pravilnika določila zakona o prometu z zemljišči in stavbami, zakona o lastnini na delih zgradb in zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 2. člen Stanovanja in druge stanovanjske objekte, ki so vloženi v stanovanjski sklad podjetja, prodaja stanovanjsko podjetje na predlog ali ob soglasju vlagatelja. Soglasje sporoči vlagatelj z ustreznim sklepom pristojnega organa upravljanja. 3. člen Prodaja stanovanja in drugih stanovanjskih objektov se vrši z javno licitacijo. Pogoje licitacije določita sporazumno Stanovanjsko podjetje in vlagatelj. 4. člen Javno licitacijo objavi Stanovanjsko podjetje v dnevnem časopisju. Objava javne licitacije mora vsebovati: — podatke o stanovanju (navedbo prostorov, kvadraturo, lego itd.) — prodajne pogoje — višino varščine — rok za predložitev ponudb, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave javne licitacije. 5. člen Javna licitacija se opravi tako, da daje udeleženec na osnovi objavljene licitacije pismeno ponudbo. Licitacije se lahko udežijo pravne fizične osebe. Licitacijo izvede posebna komisija, ki jo sestavljata dva člana delovne skupnosti podjetja in 1 član iz vrst vlagateljev. Komisija je odgovorna za pravilno izvedbo licitacije. 6. člen Stanovanje odnosno stanovanjski objekt se proda najugodnejšemu ponudniku. Za najugodnejšo ponudbo se šteje ponudba, ki je najugodnejša glede na pogoje licitacije. O izidu licitacije obvesti komisija vse udeležence licitacije. 7. člen Vsak interesent mora pred potekom roka za predložitev ponudb položiti 10 % izklicno ceno kot garantni znesek. Polog se kupcu vračuna v kupnino oziroma se interesentu vrne takoj, če pri licitaciji ni uspel. 8. člen Pri licitaciji stanovanja oziroma drugega stanovanjskega objekta ima nosilec stanovanjske pravice predkupno pravico ob izklicnih pogojih javne licitacije oziroma pogojih najugodnejšega ponudnika. Stanovanjsko podjetje je dolžno obvestiti najemnike o javni licitaciji stanovanja zaradi morebitnega uveljavljanja predkupne pravice ter mu sporočiti ceno in ostale prodajne pogoje. Ponudba se opravi s priporočenim pismom. 9. člen Stanovanja se proda po prometni vrednosti v času prodaje. Prometno vrednost stanovanja določi sodni zapri-seženec — cenilec. Če ni mogoče doseči pri prodaji stanovanja prometne vrednosti, določi prodajno ceno pristojni organ upravljanja podjetja sporazumno z vlagateljem. 10. člen Sklepa se, da javna licitacija ni uspela, če nobena od ponudb ne ustreza pogojem licitacije. Če prva licitacija ne uspe, ponovi komisija celotni postopek na osnovi ponovne objave licitacije. 11. člen Z neposredno pogodbo se sme prodati stanovanje le v naslednjih primerih: — če niti ponovna licitacija ni bila uspešna, vendar morajo biti izpolnjeni licitacijski pogoji; — če je kupec delovna organizacija. 12. člen V prodajni ceni stanovanja oziroma stanovanjskega objekta je vkalkulirana tudi pravica uživanja zemljišča, na katerem stoji gradbeni objekt (fundus). 13. člen Stanovanjsko podjetje sme prodati stanovanje ali stanovanjski objekt tudi na kredit, vendar mora kupec plačati ob sklenitvi kupne pogodbe 10 % prodajne cene kot polog. Kreditni pogoji ne smejo biti ugodnejši od pogojev, katere nudi pristojna banka za financiranje stanovanj. Letna anuiteta pa ne more biti manjša od 2.500 N dinarjev. 14. člen Narodni heroji, spomeničar-ji in borci, ki imajo priznano dvojno dobo od leta 1941 — 1945, so ob nakupu stanovanja oziroma stanovanjske hiše lahko oproščeni plačila pologa iz 13. člena tega pravilnika. 15. člen Celotna denarna vrednost, ki jo dobi stanovanjsko podjetje s prodajo stanovanja ali stanovanjskega objekta, se vloži v sklad stanovanjskih hiš. S celotnimi sredstvi, vloženimi v sklad stanovanjskih hiš iz naslova prodaje stanovanja, razpolaga vlagatelj v skladu s predpisi temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 16. člen Vse stroške postopka v zvezi s prodajo stanovanj nosi predlagatelj, tj. vlagatelj. Prometni davek, vse stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice kakor tudi pristojbine nosi kupec stanovanja oziroma kupec stanovanjskega objekta. 17. člen Pravilnik stopi v veljavo 8 dni po objavi. Objava se opravi na oglasni deski podjetja ter v glasilih SZDL občin Ljubljana Bežigrad, Zbor občanov in Ljubljana Moste-Polje, Naša skupnost. Štev.: 1-1918/68 Datum: 27. 9. 1968 Predsednik razširjenega delavskega sveta: Lado Škraban 1. r. SKUPNOST • • UASn-O 570l_ U1UOUJAHA Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Šturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 180 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk »Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. ! JzpaCttieHa o&Cju&a Letošnji spominski pa-trolni tek za pokal narod-I» nega heroja Bineta Graj- (i zcrja je presegel vsa pri- (i čakovanja. Značilno za to ) i strelnsko prireditev v na- ■ i ši občini je predvsem dvo- 'i i je — izredno velik odziv •, i mladine in pa dovršena or- ji ganizacija tekmovanja. Orli ganizator tega spominske- 11 ga tekmovanja, občinski |l strelski odbor Ljubljana — ,i Moste, je izpolnil obljubo i ki jo je dal njegov predli sednik Alojz Brezovec na |l seji občinskega sveta za teli lesno kulturo. Tekmovanja se ni udeležilo samo 100 |l ekip (kolikor so obljubili), |i pač pa 142, kar pomeni, da |i se je na Gmajni pri goli stišču zbralo kar 426 tek- 11 movalcev. |i Na lanski seji sveta za # telesno kulturo je predsed- |! nik Brezovec govoril o zeli lo neugodni finančni situli aciji, v kateri da so strdil ski odbor in strelske dru- (i zine, ter o neustreznem in i nepravilnem obravnavanju |l strelstva v odnosu na dru- 11 ge športne zvrsti. Od tali krat sc položaj ni bistveno |l spremenil, saj so organiza- l! tor ji pričeli organizirati tek |l praktično brez denarja. Poli trebno je bilo odpreti mno- 1» go vrat, da so dobili — kot |! podporo ali kot plačilo za 'ji oglas na plakatu — potrc- |l ben denar. Zanimivo pri ^ vsem tem je dejstvo, da so va z lansko udeležbo, popolnoma točen pričetek in brezhiben potek tekmovanja pričajo o tem, koliko požrtvovalnosti in truda so organizatorji vložili v izvedbo tekmovanja. Tako so mlajše tekmovalce iz osnovnih šol pripejali s posebnim avtobusom na tekmovalno mesto in jih nato odpeljali domov oziroma na zborno mesto. Tekmovanje samo je bilo razdeljeno na pet delov. Ob 9. uri je bila otvoritev, kjer so v uvodnih besedah, predvsem pionirji iz osnovnih šol izvedeli nekaj več o heroju Grajzerju in o pomenu ter vlogi takih tekmovanj. Ob 12. uri so pričele tekmovati ekipe mladink in madinccv iz gimnazije, ob 13. uri pa so se pomerili člani in dve ekipi borcev — veteranov. Organizator je podelil letos najboljše uvrščenim v posameznih kategorijah velike gravirane spominske plakete, medtem ko je prehodni pokal Bineta Graj-zerja ponovno predal dosedanjemu lastniku — ekipi SD Graničar, ki je v članski skupini dosegla prvo mesto. Ko istočasno z zapisom ocenjujemo tudi izvedbo in pomen tega tekmovanja, moramo poudariti še nekaj. Taka in podobna tekmovanja morajo izhajati pred- f Ekipa Graničar je tudi letos osvojila prehodni pokal i Bineta 11 <* nekateri obrtniki dali malo (i manj ali celo prav toliko (• denarja, kot nekatere naj- močnejše delovne organi-l1 zacije v občini. Primerja- Grajzerja vsem iz sedanje politične situacije. Odveč bi bilo govoriti, kakšen pomen ima strelstvo pri konceptu vseljudske obrambe. Ta mo- ment je organizator zato zelo temljito izkoristil, mnogo pa so k temu prispevali tudi vodstva šol in učitelji telesne vzgoje, ki so se zelo radi odzvali vabilu in približno mesec dni pri urah telesne vzgoje pripravljali učence in dijake tudi za to tekmovanje. Menimo, da je prav Predsednik občin, strelskega odbora Alojz Brezovar izroča pokal vodji zmagovalne ekipe zaradi teh momentov dolžnost vseh družbenopolitičnih sil, delovnih organizacij in teritorialnih skupnosti tudi materialno podpreti prizadevanja in naloge občinskega strelskega odbora ter čimbolj omogočiti planirano izvedbo medšol-skega strelskega tekmovanja ter sistematično razvijati in delati s podmladkom, ki ga bosta ti dve tekmovanji nujno privedli v strelske vrste. Le tako se bomo drugo leto še šte-vilneje zbrali pri bivšem rekreacijskem centru mladine Most in le tako bo stalno rasla obrambna moč naše domovine. In čisto na rob še tole. Organizator je povabil k tekmovanju tudi mladino iz prehodnega mladinskega doma v Jaršah. Tekmovalo je precej mladincev iz tega doma. Žal se tekmovanja niso udeležile tudi mladinke. Vendar je to prvič, da je to mladino nekdo resno vključil v organizirano dejavnost. Upamo, da bo to zgled in obenem tudi konec površnemu in krivičnemu odnosu do tega zavoda, vzgojiteljev in gojencev v njem. <» <> \ t Pester spored izobraževanla (Nadaljevanje s 4. str.) stopnja je namenjena staršem predšolskih otrdk, II. stopnja staršem, katerih otroci so v pubertetni dobi, III. stopnja pa je namenjena staršem starejših mladoletnikov. Program vsake posamezne stopnje vsebuje 3 — 5 predavanj v šolskem letu. Predavanja bodo po šolah, predšolskih zavodih ali krajevnih skupnostih. Solo za življenje in šolo za starše ali posamezna predavanja organiziramo na željo naročnikov v popoldanskem ali večernem času. Kuharski tečaji so namenjeni gospodiniam. Program vsebuje 18 vaj po dva menija za kuhanje kosila oziroma večerje, za pripravo predjedi in za strežbo kakor tudi teoretično znanje o prehrani, hranoslovju in higieni prehrane. Tečaji trajajo 6 — 8 tednov 3 krat na teden po 3 — 4 ure v večernih urah. Cena tečaja je 300 N dinarjev. Za gospodinje organiziramo tudi tečaje za krojenje oblek in perila. Tečaji trajajo 5 — 8 tednov 2 krat do 3 krat na teden po 4 ure v večernih urah. Cena tečaja je 160 N dmarjev. Vpisovanje v kuharske tečaje in tečaje za krojenje oblek in pertla je od 1. septembra dalje. Tečaje in seminarje organiziramo na željo občanov in delovnih organizacij v pod-jetjih ali krajevnih skupnostih pod pogojem, da se pri javi zadostno število slušateljev. Delovne organizacije! Delovna storilnost se bo povečala, če bodo imeli vsi delavci končano osnovno šolo. Delovna organizacija se bo lahko vključila v mednarodno delitev dela, če bodo strokovnjaki znali tuji jezik. Stalno dopolnjevanje strokovnega znanja omogoča hitrejše spremljanje in sprejemanje tehnike in tehnologije, dosežene v svetu, za hitrejše povečanje proizvodnje. Omogočite delavcem, da se vključijo v naše šole, tečaje in seminarje. Delovni ljudje! Osnovnošolska izobrazba vam omogoča zaposlitev in nadaljnje izobraževanje. Ne odlašajte, jutri bo lahko že prepozno. Znanje tujih jezikov vam zagotavlja uspešno delo in omogoča potovanje v tujino. Sindikalne organizacije! Razvoj samoupravljanja in gospodarska reforma zahtevajo od upravljavcev vedno več druž-beno-ekonomskega znanja, da bodo lahko uspešno gospodarili in urejali samoupravne odnose v delovni organizaciji. Vse informacije dobite na delavski univerzi, Proletarska c. št. 1, telefon 311-231 in 311-357, vsak dan razen sobote od 6,30 do 15. ure. Delovna skupnost delavske univerze Ljubljana Moste-Polje Na prvi pogled nič novega. Kot vsako leto... In vendar bo novo šolsko leto prineslo mnogo novega v glavo skupnega šola-lanja: nova spoznanja, nove vrednosti, nove kvalitete Konferenca mladinske organizacije Osnovna šola Vide Pregare — mladinska konferenca V soboto, 28. septembra smo imeli mladinci osnovne šole Vide Pregare mladinsko konferenco. Prisostvovali so ji vsi mladinci naše šole in tovariši profesorji. Konference so so udeležili tudi ravnatelj šole Ivan Zupančič, pomočnica ravnatelja Milena Gos-nar in predsednik občinskega komiteja ZMS Miloš Mikolič. Po izvolitvi delovnega predsedstva smo pregledali delo mladinskega aktiva na naši šoli; poročala je mladinka Helena Žagar. Ugotovili smo, da mladinci lani nismo držali križem rok in da smo dosegli lepe uspehe. Mladinec Stojan Kralj je predložil obširen in bogat program dela mladinskega aktiva na osnovni šoli Vide Pregare za tekoče šolsko leto. V razpravi smo se spoznali s številnimi dejavnostmi mladih na naši šoli in z njihovim delovanjem. Razrešili smo staro vodstvo in izvolili novega. Sprejeli smo sklepe iz programa dela, konferenco pa sta zaključila s pozdravno besedo ravnatelj Ivan Zupančič in predsednik občinskega komiteja ZMS Miloš Mikolič. Kot dodatek smo si ogledali film s 4. srečanja prijateljstva v Beogradu, na katerem so sodelovali Pionirji 16 šol iz vse Jugoslavije — tudi pionirji naše šole — in pa film o kolesarskih izpitih, ki so jih opravljali naši učenci v praktičnem in teoretičnem znanju. Stojan Kralj, 8a razred osnovna šola Vide Pregare KRIŽANKA J 1 2 3 4 5 i 6 7 8 9 L _J 10 L 11 12 L. 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 | 31 32 33 1 34 35 36 37 38 r 40 41 □ 42 43 44 P 45 46 47 48 49 P 50 51 52 53 54 J S 55 n 56 r 57 1 58 r i VODORAVNO: 1. najdaljša francoska reka, ki so v širokem ustju izliva v Atlantski ocean (1020 km), 6. mestni nasad, 10. narodni heroj z Vevč, španski borec in politkomisar 41. prekomorske brigade (Stane, 11. angleški pesnik dobitnik Nobelove nagrade za literaturo leta 1948 (Thomas Stearns), 13. kraj nad Dobrunjami, taborišče prvih partizanskih enot in 2. štajerskega bataljona, 14. narodna junakinja iz naše občine, ki so jo leta 1942 ustrelili na dvorišču tovarne Saturnus (Vida), 16. sosednji črki s konca abecede, 17. prebivalec Asirije starodavne države v Mezopotamiji, 19. »kralj« živali, 20. starorimski dobri duh, 22. mik, privlačnost, 23. ime ladijskega in televizijskega napovedovalca Prostorja, 25. klada za sekanje drv, 28. vidni del televizijskega programa, 30. kratica za »teniški klub«, 31. drog plesalcev na vrvi, 34. šahu podobna japonska igra, 36. zemeljsko nadglavišče, 37. počasen družabni ples. ki izvira iz Argentine, 40. celotna dolžina stranic lika, 42. Ime ameriške filmske igralke Novak, 44. trčenje, 45. ime umrlega ameriškega črnskega pevca »Kinga« Colea, 46. dopoldanski ali popoldanski obrok hrane. 49. kemični znak za molibden, 50. narodni heroj iz naše občine, ki 'se je rodil v Smledniku, padel pa leta 1944 v Metnaju nad Stično (Albin), 53. kraj v Porurju severovzhodno od Solingena, 55. letalo, 56. narodni heroj, ki je živel v Polju, padel pa je leta 1943 kot politični komisar 32. divizije NOV in POJ pri vasi Topolovo (Rudolf) 57. najmanjši zadetek pri tomboli, 58. pripadnik pravoslavne verske skupine, ki se vrnila h katolicizmu, a delamo še ohranila svoje obred*. REBUS NAVPIČNO: 1. gaj, nizek gozd, 2. krogla, 3. ime italijanske pevke zabavne glasbe Tadio, 4. vrsta solate, 5. kemični znak za erbij, 6. narodni heroj, ki se je rodil v Zeleni jami, padel pa leta 1945 na Vogalcih (Maks), 7. angleško svetlo pivo, 8. oslov glas. 9. avstralski medved, ki pleza po drevju, 10. plin, ki ga upo-labljamo v gospodinjstvu, 12. po dolžini tretja največja angleška reka, 13. prodajna miza v trgovini, 14. prostor, obdon s stebri, stebrišče, 15. priljubljen naziv za negativno šolsko oceno, 18. avtorica dokumentarne knjige Sv. Urh (Štefanija), 21. jadranski otok, na katerem je bilo med zadnjo svetovno vojno Italijansko koncentracijsko taborišče, 23. ime dramskega in filmskega igralca Satlerja, 24. gornja okončina, 26. prva železniška postaja od Zaloga proti Zidanemu mostu, 27. ime odličnega sovjetskega drsalca Protopopova, 29. itali-anjski predlog, 32. začetnici iznajditelja dinamita, 33. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 34. uglašena kovinska plošča, na katero udarjajo glasbeniki s posebnim kladivcem, 35. vrsta prikuhe, 38. iz NOV znana planina v jugozahodnem delu BIH, 39. varovalni nasip, 41. vrsta igre na srečo, 43. ime narodnega heroja Zabukovca, ki živi v naši občini, 46. sprememba, faza, 47. srednjeveške stanovske organizacije rokodelcev iste stroke, 48. ime italijanske filmske igralke Magnani, 51. ameriško moško ime, 52. izrastek Iz ustnih dlesni, 54. sukanec. 56. medmet, ki ponazarja kravje oglašanje. POSETNICA Dr. ZINKA OPIS ŠTORE Zdravnica Zinka vodi zdravstveno ustanovo, ki skrbi za zdravje mlajših. Kaj vodi? Rešitve ugank iz prejšnje številke KRIŽANKA. Vodoravno: 1. Kumar, 6. okla, 10. morena, 11. Diana 13. bolero, 14. Gejziri, 16. R(isto) S(avin), 17. Zadvor, 19. tek, 20. sto, 22. Art, 23. spaka, 25. tesen, 28. Totra, 30. ar, 31. prepevanje, 34. Po, 36. Alani, 37. akter, 40. opera, 42. ink, 44. ata, 45. lot, 46 ananas, 49. in 50. Hrušica, 53. optika, 55. edili, 56. ornica, 57. aras, 58. trola. SKRITA MISEL: Dan je bolje loviti pri glavi kakor pri repu. PREMEŠANE ČRKE: Vipavec Čerin pa «=■ Papirnica Vevče. OBVESTILA SEZNAM POROK 21. 9. 1968 Glavič Anton, Lj. Križna 8 in Krapež Tereza. Meglič Marija Gabrijela, Lj. Kosovelova 12 in Pavlovčič Franc Janez. Nadrih Marija Martina, Lj. Cilenškova 34 in Pucelj Jožef, Dobrunje 41. Miklavčič Janko, Sp. Zadobrova 21 in Gliha Veronika, Lj. Na peči 24. Levičnik Milan, Šentpavel 10 in Habič Darinka, Podlipoglav 15. Prusnik Peter Pavel, Zagra---če 8 in Jamnik Frančiška, Polje 83. Pikelc Danica. Lj. Koširjeva 1 in Gabrovec Štefan. 25. 9. 1968 Mihec Angela. Lj Partizanska 6 in Gale Janez. 27. 9. 1968 Habič Branko, Polje 366 in Skodič Zdenka. 28. 9. 1968 Mohorko Janez, Lj. Moškričeva 44 in Ivič Antonija, Lj. Moškričeva 44. 5. 10. 1968 Zajc Andrej, Sneberje 87 in Mila-novič Jelena. 12. 10. 1968 Rejec Valentin, Selo pri Pancah 9 in Jesenik Alojzija, Selo pri Pancah 9. Capuder Terezija, Lj. Na peči 24 in Zajc Anton. Pavšič Vencelj Mihael, Lj. Pokopališka 16 in Jamnik Marija Elizabeta. UMRLI Mahkovič Tanja, 9. 9. 1968, Vevče 43; Krpan Anica, 10. 9. 1968, Vevče 39; Gorjup Justin, sept. 1968, Ul. Vide Pregarčeve 43; Drčar Jožef, 14. 9. 1968, Osredke 7; Stojan Ana, 17. 9. 1968, Stražarjeva 34; Zrimšek Jožef. 15. 9. 1968, Sp. Hrušica 52; Jakše Antonija, 18. 9. 1968, Bizovik 14; Bežan Franc, 26. 9. 1968, Kavčičeva 36, Rozman Rudolf, 30. 9. 1968, Zg. Kašelj 82; Mažgon Franc, 29. 9. 1968, Ribniška 10; Kučina Marija, 2. 9. 1968, Vevče 21; Virt Rudolf, 11. 9. 1968, Vinje 1; Gale Zdravko, 11. 9. 1968, Vevče 165; Jakhel Jože, 20. 9. 1968, Zalog 176; Janež Frančiška, 19. 9. 1968, Sneberje 93; Pestotnik Valentin, 23. 9. 1968, Senožeti 28; Lovše Jože. 7. 10. 1968. Zg. Kašelj 62; Korelec Jože, 8. 10. 1968, Vnajnarji 11; Orehek Frančiška, 28. 9. 1968, Žeje 6; Tovornik Viktor, 27. 9. 1968, Vnajnarji 18; Juvančič Anton, 20. 9. 1968, Sp. Kašelj 35: Gogala Jože, 1. 10. 1968, Polje 435; Možina, Antonija, 12. 10. 1968, Vide Pregarčeve 15; Vrhovec Brigita, 13. 10. 1968, Zg. Hrušica. KINO SPORED ZA MESEC NOVEMBER KINO TRIGLAV 1. 2. in 3. VISOKA DRUŽBA -ameriški barvni glasbeni film; 4., 5. in 6. KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO — ameriška barvna kriminalna komedija; 7. In 8. KAJ JE NOVEGA. MUCKA — angleška barvna vistavision komedija; 9., 10. 11. MLADA VIHRA (Volkovi Texasa) — ameriški barvni cinema-scopski vvestern; samo 12. DIVERZANTI — jugoslovanski vojni film; 13. in 14. DRUGA RESNICA - francoski barvni film; 14., 15. in 16. BONNIE IN CLVDE — ameriška barvna kriminalna drama; 17., 18. in 19 ZLOMLJENA KRILA -angleški barvni vojni cinemascopski film; 20. in 21. TIHO. TIHO, CHARLOTTE — ameriški kriminalni film; 22., 23. 24. KROGLA ZA ZLIKOVCA — ameriški barvni western; 25., 26. in 27. PAST ZA STARŠE -ameriški barvni zabavni film: 27. in 28. HASANAGINICA - jugoslovanski film; 29., in 30. VVINNETOU IN FIRE-HAND — jugoslovansko-nemški barvni cinemascopski film. KINO VEVČE 1. — 3. CAT BALLOU — ameriški barvni western; 6. - 7. OTOKI ČUDA - barvni dokumentarni film; 8. - 10. ZANDAR V NEW VORKU - francoska barvna komedija v cs; 13. - 14. PREIZKUS VESTI - angleški film; 15. - 17. POKOL V ČRNEM GOZDU — italijanski barvni spektakel; 20. - 21. NAJSTAREJŠI FERCHAUK — francoski barvni cs film; 22. - 24. VISOKA DRUŽBA - ameriški barvni zabavni film; 27. - 28. SKRIVNOSTNA GROBNICA — nemška kriminalka; 29. — 30. ONIBABA — japonski cinemascopski film. KINO ZALOG samo 1. MODESTV BLAISE - angleški barvni kriminalni film; 2. - 3. REVOLVERAŠI RANČA ČASA GRANDE — ameriški barvni cs vvestern; samo 7. ZANDAR V N ENA/ VORKU -francoska barvna cs komedija; 9 - 10. GERONIMO - ameriški barvni cs vvestern; samo 14. DRUGA RESNICA - francoski barvni cs film; 16 - 17. PESEM PRERIJE - nemški barvni cs vvestern; samo 21. KROGLA ZA ZLIKOVCA -ameriški barvni vvestern; 23. - 24. OSEDLAJ VETER - ameriški barvni cs vvestern; samo 28. GLASNA ŠEPETANJA -ameriški psihološki film; 29. - 30 ZBOR ANGELOV - ameriški barvni cs film. KINO ZADOBROVA samo 1. REVOLVERAŠI RANČA ČASA GRANDE — ameriški barvni cs vvestern; 2. - 3. MODESTV BLAISE - angleški barvni kriminalni film; samo 6. GALANTNE SVEČANOSTI — francoska barvna cs komedija; 9. - 10. NEBO NAD GLAVO -francoski barvni fantastični cs film; samo 13. BREZ POTNEGA LISTA V TUJN POSTELJI - nemška komedija; 16. - 17. MOČNEJŠE OD SLAVE -ameriška barvna vv komedija; samo 20. SLUŽABNIK — angleški psihološki film; 23. - 24. STROGO ZAUPNO IP-CRESS — angleška vohunska cs kriminalka ; samo 27. GLASNA ŠEPETANJA -ameriška psihološka drama; 29. - 30. PESEM PRERIJE - nemški barvni cinemascopski western. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI JOŽETA MAZOVCA SPLOŠNO: Krajevni leksikon Slovenije 1. knj.: Zahodni del Slovenije, Radnički i nacionalno oslobodilački pokreti 1. knj. FILOZOFIJA, PSIHOLOGIJA: Paul Chauchard - Vladanje so-bom, Pierre Janet — Ljubov i mržnja, Ludvvig Klagese — O rukopisu Alfred North VVhitehead — Proces i realnost. VERSTVO: Biblija. Stari i novi zavjet, Andre Leroi Gourhau -Religije prethistorije, DRUŽBENE VEDE (sociologija, statistika, politika, ekonomika, javno skrbstvo, šolstvo, narodopisje); Jean Fourastie - Civilizacija sutrašnjice, Rudi Supek — Ispitivanje javnog mnijenja, Statistički godišnjak Jugoslavije 1968, Wilfred G. Burchett - Druga vstaja v Stane Kavčič — Socialistične sile, religija, cerkev, Zvonimir Ku-Vietnamu, Edvard Kardelj — Delavski razred, birokratizem in ZKJ, lundžič - Politika i korupcija u kraljevskoj Jugoslaviji, Karl Mani -Izbrana dela, Adam Sarapata — Osnove sociologije dela. Podlage za spremembe nekaterih določb ustave SFRJ, Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, Pedagogika, Špiro Kulišič - Neobični običaji raznih naroda svijeta, Margaret Mead — Spol i temperament u tri primitivna društva, Neli Niklsbacher — Narodne vezenine na Slovenskem, Marija Šuštar — Slovenski ljudski plesi Prekmurja, Zbornik XII kongres jugoslovanskih folkloristov. BIOLOGIJA: Victor A. McKusick — Humana genetika, Jean Raustan — Ljubov u životinja. MENTALNA HIGIENA, GOSPODINJSTVO: Albert Ellis - Ljubezen kot umetnost in znanost, Paul J. Gillette — Spolne variante, Za družino in dom, srednji vek, Dušan Grabrijan — Plečnik in njegova šola, Marjan UMETNOST (arhitekt, gl.), ŠPORT: Hans H. Hofstdtter - Pozni Mušič - Veliki arhitekti 3 knj.: Pionirji in klasiki moderne arhitekture, France Vodnik — Kritična dramaturgija, Janko Mlakar — Iz mojega nahrbtnika, Drago Stepišnik — Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. ZEMLJEPIS, domoznanstvo: Borut Belec - Ljutomersko-ormoške gorice, Muljava. BIOGRAFIJE: VVilliam Manchester - Predsednikova smrt, Martin Luther King, črni Gandi. ZGODOVINA: Cornelli Taciti — Anali, Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji 4. knj., Erič Hobsbawm — Obdobje revolucije, Fitzroy Maclehean - Vojna na Balkanu, Mesesnel Janez (Ivan Mme-lak - ps.) - Soška fronta, Vlado Šegrt - Kri na kamnu, Bari Winer — Življenje v starem svetu. Zgodovina od začetkov civilizacije do danes. LITERARNA ZGODOVINA IN KRITIKA, slovarji: Aleksander Fla-ker - Književne poredbe, Helena Stupan - Nemška književnost, Jože šifer - Liiterarna mnenja, Franc Verbinc - Slovar tujk. PESNIŠTVO: Marc Alyn — Tišina v ptici, Jože Olaj - Argonavti, Sodobna italijanska lirika. DRAMATIKA: Veno Taufer — Prometej ali Tema v zenici sonca. LEPOSLOVJE: Stefan Amberg — Divja leta, Maurice Baring — Dafne Adeane, Karel Josef Bene! - Rdeči žig, Libero Bigiaretti -Ljubezen proti ljubezni, Bohuslav Brzovsky - Večni ljubimci, Ange-los Dozas - Človeška kri, Aliče Ekert - Rotholz - Riž iz srebrnih skodelic, William Faukner - Zlikovci, Evald Flisar - Mrgolenje prahu, Helga Glušič-Krisper in Matjaž Kmecl — Slovenska proza 1945-1965, Graham Greene - Komedijanti, Arthur Hailey - Hotel, Josip Jurčič - Zbrano delo, Dušan Kalič - Zatemnjena stran, Hans Hellmut Kirst - Zadnja postaja. Lojze Kovačič - Deček in smrt, Marijan Kramberger - Ljubezenska zgodba, Miško Kranjec -Svetlikanje jutra, Murasaki šikibu - Princ in dvorne gospe, Pre- bujenje, Smiljan Rozman - Pokopališče, Frank G. Slaughter -Dr. med. Spencer Brade, Leopold Suhodolčan — Bog ljubezni. V ČITALNICI NA ZALOŠKI CESTI 16. JE VSAK DAN OD 8 - 19 URE NA RAZPOLAGO NASLEDNJI PERIODIČNI TISK: Avto moto, Avto, Borec, Ciciban, Delavska enotnost, Delo Dialogi, Dramska knjižnica, Ekran, Gospodarski vestnik, Komunist, Kurirček. Ljubljanski dnevnik, Maneken, Mladina, Moderna organizacija, Naša skupnost, Naša žena, Naši razgledi, Novi filmi, Obzornik, Obzornik za matematiko in fiziko, Otrok in družina, Pavliha, Pionir, Pionirski list, Priroda, Človek in zdravje, Problemi, Prosvetni delavec, Proteus, Rodna gruda, Sinteza, Sodobna peda- gogika, Sodobna pisarna. Sodobnost, Sportske novosti. Statistični pregled SRS Slovenije, Svijet, Teorija in praksa. Tedenska tribuna. Tovariš, Tribuna. Ur list SRS in SFRJ. Večer. Življenje in tehnika.' in tujejezične revije: Life, Bunte, Neue, Štern, Ouick. Plavalni klub Ilirija-Slavija - zakaj združitev? Intervju na igrišču ^ ^ Članice pionirske rokometne šole sem med izbranimi , - - ni ml Jnl in ni mi žal. Lansko leto sta se združila plavalni klub Ilirija, eden najstarejših športnih društev v Sloveniji, in novinec v plavalni panogi plavalni klub Slavijo z Vevč. Motivov za združitev je bilo mnogo, v prvi vrsti pa specifičnost de lovanja klubov te športne zvrsti. Pia valni klubi se morajo, če hočejo uspe vati, bavit? z vzgojo zelo mladih športnikov med osmim in petnajstim letom starosti. To pa pomeni organizirat športno dejavnost — treninge — mladine v najobčutljivejši dobi za moralno In fizično rast. Zato potrebujejo mnogo športnih funkcionarjev, trenerjev, ki se na specifičen način bavijo z mladino, predvsem z vsakim posebej, ter ga ob tem neposredno spremljajo tako pri treningu kot pri šolanju, pri skrbi za zdravje pa tudi za razvedrilo. Majhen klub vseh teh obveznosti ne more izpolnjevati, vsekakor pa ne zagotoviti kontinuiteto vzgoje in športnih uspehov. Poleg teh, čisto organizacijskih posebnostih, nastopajo seveda tudi finančni problemi in pa, žal pri nas problem izkoriščanja športnih objektov oziroma zadovoljevanje zahtev za normalno delo ob primernih športnih objektih. Prav glede tega sta oba kluba ob združitvi ugotovila, da ima Ilirija mnogo delavoljnih športnih delavcev, ki so zrasli zaradi dolgoletne tradicije, da pa imajo objekt, tj. kopališče Ilirijo, kjer sploh ni več mogoče delovati. Temperatura vode se redko dvigne nad 20°, če pa je topla, je tudi neznansko umazana. Težave pri Slaviji so ravno nasprotne: objekti ŠOLARJI - ATLETI so, denarja je premalo, športnih funkcionarjev pa tudi manjka. Moramo reči, da je medsebojna pomoč v preteklih letih potekala v takem ozračju in medsebojnem razumevanju, da je bila združitev samo formalnost. Prvo sezono lahko ugotavljamo bivši funkcionarji plavalnega kluba Slavijo, da smo se rešili obupne finančne stiske in pomanjkanja delavoljnih ljudi, ki bi skrbeli za članstvo, tj. za doraščajočo mladino. Plavalni klub Ilirija pa se je tako rešil obupnih razmer, ki so vladale zaradi neprimernega objekta za treninge. Prav tako lcuko v prvi sezoni ugotavljamo izredno ozračje med samimi tekmo- valci. Njihovo zadovoljstvo je zlasti v tem, da so — posebno najmlajši — dobili trenerje, ki zares skrbe zanje, Seveda začetek ni bil lahek. Najtežje je bilo začeti z delom, ker se je gradnja kopališča na Vevčah zavlekla prav do sredine julija. Tako so ostali tekmovalci 2 meseca brez treninga, kar se je v vsej tekmovalni sezoni močno poznalo. Kljub temu, da je s to združitvijo pridobil novi klub sloves izredno močnega konkurenta z najštevilnejšo in najbolj perspektivno ekipo, ni mogel pokazati tiste moči, ki so jo pričakovali. Eden najmočnejših jugoslovanskih klubov, PK Triglav iz Kranja, je tako pridobil hudega konkurenta, ki mu pa letos še ni bil kos. Novi klub je v slovenski konkurenci skoraj praviloma zasedal v vseh tekmovanjih druga mesta. Nekateri športni rezultati pa kažejo, da se v novem klubu poraja jedro bodoče izredno kvalitetne ekipe, ki bo močno posegla v kvalitetni vrh jugoslovanskega plavanja. Pa ne gre samo za to. Novi klub je sprejel v svoje vrste veliko število najmlajših, ki jih zbira v samem centru mesta okoli kopališča Ilirija in širše okolice Vevč. športni funkcionarji novega kluba so pa kljub temu v strahu, kako bodo novi klub obravnavale občine, na katerih področju delajo, in seveda tudi delovne organizacije, ki so jim doslej nudile finančno pomoč. Zavedajo se, da se jim prav lahko primeri. da jim občini Center in Moste-Polje z delovnimi organizacijami vred, odrečeta pomoč in pristojnost hkrati, kar bi seveda pomenilo nagel propad. Upajo seveda, da se to vendarle ne bo zgodilo, saj smo navsezadnje vsi Ljubljančani in tisti, ki delajo v novem klubu, prispevajo mnogokaj za telsno-vzgojno prosveto med mlajšimi občani sicer učenke osnovne šole Ketteja in Murna so v letošnjem letu osvojile vrsto naslovov: prvo mesto na občinskem pionirskem prvenstvu, prvo mesto na medobčinskem pionirskem prvenstvu, prvo mesto na republiškem pionirskem prvenstvu in prvo mesto v ljubljanski conski ligi. Vsem tem uspehom so dodale še osvojitev 3. mesta in če nič drugega, se bo zaradi obstoja takega kluba naučilo plavati mnogoi mnogo mladine. Plavalni klub Ilirija-Slavija deluje, svetuje in organizira ter propagira zanimanje za plavalni šport med mladino ljubljanskih in posebej tudi vseh meščanskih osnovnih pa tudi strokovnih šol, prireja tečaje plavanja za odrasle in nudi celo pomoč šli za gluhonneme. Ce bo razumevanje v obeh komunah za novi klub vsaj na taki višini, kot je bilo doslej, bo združitev pomenila le večje športne in športno-prosvetne uspehe na območju obeh občin. V novo leto z novimi rekordi Na tem mestu je bilo že dostikrat pisano, da športniki naše občine v slovenskem merilu največ pomenijo v kategorijah pionirjev in mladincev. To drži skoraj za vse športne panoge, v katerih tekmujejo športniki iz naše občine, a še najbolj velja to za atlete. Glavni vzrok za to je v tradicionalnih in nadvse kvalitetnih tekmovanjih med osnovnimi šolami. Na šolah imajo krožke za razne športne panoge in na republiškem mladinskem prvenstvu. Tinca Bitenc in Metka Vedenik pa sta postali članici republiške mladinske reprezentance. Lidija Bulog kapetan mlade in perspektivne ekipe, nam je odgovorila na nekaj vprašanj. »Kako da si rokometom?« se pričela ukvarjati z Pred dvema letoma je rokometni klub Slovan na naši šoli izbiral učenke za pionirsko rokometno šolo. Bila Šport me že od nekdaj privlači. »Kaj ti pomeni šport?« Pri športu se sprostim in razvedrim. Ce se ne bi ukvarjala z rokometom, ne vem, kaj bi počela doma; najbrž bi poznala samo televizijo in kino. Zdi se mi, da šport ljudi tudi zbližuje, saj smo šele v ekipi postale prave prijateljice. »Kako to, da ste dosegle take uspehe, saj igrate rokomet komaj dve leti?« Predvsem zaradi redne In sistematične vadbe. Velik del uspeha je pripisati tudi slogi in prijateljstvu, ki vlada med igralkami. »Kakšne načrte ima tvoja vrsta?« Ce sem odkrita, naši načrti niti niso skromni. Povem naj le to, da se pri letošnjih uspehih ne bi želela ustaviti. »Ali te šport ovira pri učenju?« Nasprotno. Šport mi pomeni prijetno razverilo in aktivni odmor po učenju in dolgotrajnem sedenju v šoli. Mladim rokometašicam s Kodeljevega želimo, da bi še naprej trenirale in tekmovale v slogi in prijateljstvu, kajti to je najmočnejše orožje do nadaljnih uspehov. Gneča uod košem predavatelji telesne vzgoje lahko izbirajo v najboljše ekipe res iz množice talentov. Tako je občinsko prvenstvo naše občine v atletiki (letos je na programu že osmo leto zapored) vedno tudi pomemben dogodek, saj vsako tekmovanje prinese rezultate, ki so med najboljšimi v Sloveniji. Tudi letošnje prvenstvo v začetku šolskega leta, ki pomeni sicer šele prvi, jesenski del tekmovanja, je že prineslo odlične rezultate. Tako je v teku na 300 m Biserka Klasič dosegla Izreden čas 45,8 sek, kar je nov občinski rekord. Poleg nje so se odlikovali še Henigman v skoku v višino Klausova v skoku v daljino in tekači na 60 m. Predvsem pa so se odlikovali predavatelji telesne vzgoje z vseh petih šol naše občine, ki so tako pripravili svoje ekipe, kot lahko rečemo, še nikoli doslej. Pri tem ni izjem, in so, bile prav vse ekipe odlično pripravljene, o prvih mestih pa je potem odločal pač talent posameznih tekmovalcev. Res je šolska atletika v naši oočini dosegla tako visoko stopnjo, da krepko prerašča atletski klub Slovan, kateri ni sposoben vključiti v svoje vrste vseh teh odličnih tekmovalcev. To pa je precejšnja škoda, ki pa se v drugih športnih panogah res ne dogaja v taki meri. REZULTATI; Pionirji: tek 60 m: 1. Uštar (P) 7,8 sek. 2. Dajič (KM) 7,8; 3. Žlajpah (P) 8.1; tek 400 m: 1. Strel (KM) 62,6 sek.; 2. Marolt (P) 64,8; 3. Ružič (VP) 64,9; skok v višino: 1. Henigman (JM) 150 cm; 2. Peterca (KM) 140; 3. Vurušič (KM) 140; skok v daljino: 1. Krebelj (P) 454 cm; 2. Marjanovič (VP) 446; 3. Erent (KM) 441; met krogle: 1. Dobovšek (VP) 11,34 m; 2. Erceg (KM) 10,39; 3. Ambrož (JM) 9,67; štafeta 4X60m: ^ Ket' te Murn 31,0 sek.; 2. Polje 31,2; 3. Jože Moškrlč 31,8; 4. Vida Pregare 32,1; 5. Sostro 32,8. Pionirke: tek 60 m: 1. Hvala (P) 8,9 sek.; 2. Komac (P) In Bezjak (KM) 8,9; tek 300 m: 1. Klasič (KM) 45,8; 2. Klemen (P) 47,6; 3. Derganc (VP) 49,3; skok v višino: 1. Kovačič (KM) 125 cm; 2. Urbančič (P) 125 3. Žu- žek (P) 125; skok v daljino: 1. Klaus (P) 433 cm; 2. Požrl (P) 375; 3. Pav-čnik (JM) 373; met krogle: 1. Su- sman (JM) 9,99 m: 2. Kosec (VP) 9,38; 3. Jevnikar (P) 9,03 štafeta 4 X 1. Kette Murn 34,2 sek.; 2. Polje 35,2; 3. Jože Moikrič 35,7 4. Vida Pregare 36,9; 5. Sostro 39,0. L Takihle in podobnih športnih ploščadi v občini Moste- Polje še vedno pogrešamo kajti samo s tistimi, ki smo jih doslej zgradili ne moremo biti zadovoljni Kratfte iz športa Učitelji telesne vzgoje — vodje šolskih športnih društev — so na sestanku pred začetkom letošnjega šolskega leta sklenili, da bodo letos še popestrili tekmovanja učencev osnovnih šol naše občine. Tako bodo letos prvič tekmovali v občinskem merilu za prvaka v malem nogometu in poleg turnirja v dvoranah bo še turnir v košarki na odprtem igrišču. V drugih športnih panogah pa bodo tekmovanja tako kot lansko šolsko leto. Vse osnovne šole naše občine bodo letošnjo jesen In prihodnjo pomlad pregledale znanje plavanja vseh otrok, ki obiskujejo 4. razred. Za vse neplavalce bo nato konec šolskega leta tečaj, In sicer v okviru posameznih Šol. Soli Vide Pregare In Ketteja In Murna bosta izvedli pregled In tečaj v bazenu Visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem, šola Jožeta Mo-škriča bo Imela pregled v omenjenem bazenu, tečaj pa verjetno v bazenu pri Belinki, šoli Polje in Sostro pa bosta opravili na Vevčah. V Polju Je po dolgih letih zopet oživela rokometna Sekcija. Kot se ljubitelji športa še gotovo spominjajo, je pred 10. leti deloval na Vevčah rokometni klub Paplrnlčar, ki Je tekmoval celo v republiški ligi in bil med najboljšimi ekipami. Ta klub je potem razpadel, sedaj pa so mladinci In mladinke v Polju pod vodstvom učitelja telesne vzgoje Marjana Krevha ustanovili rokometni klub Borec. De- kleta tekmujejo v ljubljanski conski ligi in so v prvi tekmi na domačem terenu že premagalo drugo ekipo republiških ligašinj-Partizana iz Selc. Fantje še niso pričeli s tekmovanjem, igrali pa bodo v ljubljanski medobčinski ligi. Osnovne šole naše občine so letos prvič vnesle v program medsebojnih tekmovanj mali nogomet. Po prvem delu tekmovanja, ki je bilo izvedeno pri osnovni šoli v Polju, nepričakovano vodi osnovna šola Vide Pregare s 5 točkami pred Poljem s 4, Kette Murnom z 2 in Sostrom z 1 točko. Medtem ko članska ekipa nogometnega kluba Slovan še nadaljuje svojo pot nazadovanja potem, ko je NK Slovan izpadel Iz II. zvezne lige, Je izpadel še iz slovenske lige, sedaj pa jo na zadnjem mestu v II. slovenski ligi — pa dosegajo lepe uspehe mladinci, ki so trenutno na prvem mestu v ljubljanski tekmovalni skupini (pred Olimpijo). To pa verjetno pomeni, da je klub ubral edino možno pot In sicer široko delo z najmlajšimi. ★ Mod kegljači naše občine je pred kratkim prišlo do pomembno spremembe. Kegljaški klub Slovan lanskoletni republiški prvak v borbenih igrah, se je združil s kegljaškim klubom tovarne Saturnus. Novi klub bo imel naziv: KK Saturnus.