Zbopi/ik znanstvenih in pd^cnih spisov. Na svetlo daje ;lovenska Matica v Ljubljani. IV. zvezek. Uredil L. Pintar. V Uiabliani. Natitanlla „Ndrodna tlBlcarna- ieo2. 1, 000/floj Vsebina. Ni «rwi 1. Ivan Prijatelj: Ptiholonični paralelizem t posebnim osirom na Diotiv «lovenskc narodne penmi................1—8$. 2. Pavel Grošalj: Freieren in Petrarka.......M— 61. S. Ivan Šubic: Dr. Jo»ip Stefan. Odlomki U ivJeKovcva dnevnika 6S— 86. 4. Ivan Steklasa: Franc Karol Tnijaiki, kariovkkl general . . 86—H1. ."i. DragoUn Wenger: Pravoaodatro oekd;^ in »cdn) • • • • 118—IM. «. Peter Bohinjec: SeinenUka »lovcnaka knjlioica .... 183 187. 7. Evgen Lah: Črtice o UubUaukem (judakcm hctju . . . 12«-U6. 8. Luka PIntar: Ki^ižerae drobtinic«.........U7-186. 9. Dr. Ivan Prijatelj: Dvoje Pretanortli pinein..........186—802. 10. Dr. Karol Olaser: Uibliogra^a ilovenika......20» 881. 11. Luka PIntar: U poaabUenih rokopiaov..............838—299. Psihologični paralelizem s posebnim ozirom na motiv slov. narodne pesmi. Spisal Ivan PrIjatslJ. 8|)rejcma slike iz zunanjega sveta. Za vse t« slike uosi okvir v sebi, vsem tem slikam je merilo on sam. Nehote prenašamo svoje Življenako zavedanje, izražajoče se zlasti v gibanju, tudi na »stalo priroilo, kjerkoli vidimo gibanje, torej dejanje. Zato dajemo pogosto predmetom zunanje prirode človefike atribute. Taki predmeti so seveda zlasti živali, ki n^bolj spominjajo na človeka, potem pa tndi rastline, ki se rode, zelene, cvetu in se priklanjajo v vetru. Solnee se zdi, da vzhaja in zahaja, vct«r da goni oblake, potok golči, ogenj ližu drva ter jih požira: organski in neorganski svet lin — v človekn. Tak pogled na svet se imenuje animističen. Javlja pa se najpogosteje v pesniSkem vstvarjaiyn. Z ozirom na pesnii^ki stil ga imenuje Aleksander Veselovskij, razpravljajoč o lyega po-etiških formah — psihologični paralelizem.') V njem so ne izenačile, tudi se ne primerja, ampak svoje razpoloženje, proces svoje duSe stavi človek paralelno poleg na znuiy sličnega procesa v nrirodi. Psihologični paralelizem, ki torej temelji na prispodabljanjn snbjekta z objektom in narobe, je služil že pr>'otnemn Človeku pri tv<»rjenju beijed, dandanes pa se ga poslužuje zlasti pesnik, da ž njegovo pomočjo plastičneje izraža svoja čuvstva. Prvotni človek jo podobne si pojave imenoval z izrazi istega debla. Tako so v deblu »mar" predstave trenja, boja, uničevanja, in iste predstave so v izpeljankah : mors, mare, jxisvaftxi, mahlen, mleti . . . celo vrsto prikazni je združil Človek po^ enim nazivom iu sicer na podlagi psihologičuega paralelizma. Kasneje so potom paralelizma nastajala taka nazivanja, kakor so: „koža" za lubje <) Priin. A. N. VeaeloTikU, llcixodomecitiii HflpnJjeaaaMi ■ ero «opMM bi orramiHiaxi uoari'iecBaro ctw« t žnni»iu min. nar. pronv. 1S9«, Nr. 8. oW. S. Ivan PrUateU: Piihologiini paralelixem. (tadi pri Btarih Indih), «očcscc" na trti = popek (Grki so govorili o »[AriXou, ö. gore imajo pri na» „hrbte", kakor so jih imele pri starih (tudi v gržč. xsiyriko^ öpo'j;; prim, dalje **ps, wi;, Drevo pye z „nogo" — korenino (ind.), njega veje bo „roke* (ind., tudi lat. brachia arboruui, franc, branehc, it. branca), Horacij imcniye listje arbornm comae.') Živeč v stalni zvezi s prirodo pa je začel Človek kmalu imenovati tudi pojave na sebi z izrazi, vzetimi od prirodnih predmetov. Ruska narodna pesem imenuje les „stoječi", a Srbohrva^'f imajo izraz „dupkom puno" (dnb = drevo sploh). Vuk razlaga izraz v svojem slovarju: „dupkom puno, wann das Zimmer so voll ist, dass alle aufrecht stehen müssen", torej kakor drevje v gozdu.") Osnovni znak psihologičnega paralelizma je uai\H;n pogled na prirodo. In v tem se snideta prvotni človek in moderni pesnik. Lahko trdimo, da glede sredstev, ki se jih jc posluževal prvotni človek pri tvorjeiyu in množenju svojih uazivanj, ne loči prvega in zadnjega Človeka bogve kak prepad, ampak med obema dušnima organizmoma so zveze. Taka zveza je animistiČeu pogled na svet.^) In zanimivo je, da je animizcm, ki leži v osnovi nekaterih nazivov, Čisto analogen psihologičnemu parale-lizmu naSe lirike. Oba izhajata iz čuvstva, ki bi se moglo imenovati lirični čut. Lirični Čut umetniSko pretvarja afekt in sicer na ta način, da ga objektivira, da ga gleda in ga pokaže na kakem predmetu v prirodi. Potem Sele, ko je afekt objektiviran, vpodobljen, takorekoč viden, je vstanu pokazati se v svoji polni plastiki in luči. Da rabim primero: Otrok, ki se je urezal, ne bo morebiti jokal vsied bolečine, po navadi vdari sele v jok, ko zagleda kri. Turgenjev ima, če se ne motim, prizor, ki v njem žalujejo znanci ob mrliču; samo eden izmed njih ne kaže nobenega sledu žalosti, kakor da bi mu smrt pokojnikova ne sla k srcu, kakor da bi sploh ne verjel, da ima mrliča pred seboj. Zdajci vidi Icsü muho preko mriičevih napol odprtih oči, in mahoma ga oblijo solze. .Jaeobsenov Henning (v noveli „Strel v megli") je ustrelil tekmeca Brydeja, pa je čist« hladen. Toda ko polože truplo na voz, in mrtveČcva glava omahne in z zamolklim glasom vdari ob deske, se Henning malone zgrudi v nezavest. Treba jc, da vidimo s svojimi tclesnmii očmi notranji naekt takorekoč upodobljen na kakšnem vidnem predmetu, da i) VniKiloTfik^ L e. str. S. *) UaljDR primere ifU'J pri Putelti^i, O ciih:!» iit.KoiocMXi. iipeAcrn-fjeuil lil «3UKll. Kil. «apiski, ISIM, «v. III. Mr. MO. ») Herl kuJlgo siwlPtorhownkcjp»: l'm-to J.iko e«»owlek picrwotaj-. Kra-küw 1897. Iran PrUateU:'P»Itiolog!j!nl paralelizem. ga vsprcjme celega naSa dojmljivost. In sposobnost upodobiti afekt označuje pred vsem peunika. Pravi pesnik ničesar ne popisuje, ampak stavi vse pred oči. Ali itfdi on se mora posluževati besed. Besedna oblika pa i^^^n^ia nositejjica skromno in omejene vsebine. Oblika očem, nScsoin, vsebina bese-naši C-iiwaznmn. V po.spe8euje tega procesa se pesniJLr-^jslnžuje figur- S tem pridobi toliko, da mu ni trelH l'ßjM^'*^'^ imenovati druge za drugo, ampak poslušU vse hkratu, in vtisek, ki ga je dobil)^e uoW ni plast^^ V pripovedovanju z besedami bi polagoma i^tf^^udvl^^Jj^^j^jrispoflobi jo naenkrat odgrnemo. Prozatk logičnem zaporedku, on stavi poslopje pred našimi ociiii počasi kamen na kamen, slika nam podni»o potezo za potezo, omenjajoč s posebno besedo vsako podrobnost. Pravi pesnik pa imenuje samo glavne poteze H pudobo, ki sc v nji potem pokažejo postranske poteze same od sebe. To doseza s pomočjo prispodob, nietafcr, takozvanib „močnih izrazov". Pravi pesnik jemlje izraze od analognih prikazni iz prirode, pri katerih se ne krije samo glavna poteza s potezo njegovega afekta, ampak so tudi stranske poteze take, da izpopolnjujejo in osvetljujejo podobo. Od pesniškega jezika torej zahtevamo, da tako govori, da v istem hipu, ko sli-g i ni o izraz, <» b e n e m vidimo podobo. 8 takimi prispodoltami razpolaga posebno narodna pesem. Prirodni človek, v čigar življenju ne prevladuje toliksi\j razum, kakor čuvstvo, vidi brez nate/.nnja fauiazije v prirodi vsa svoj» razpoloženja upodobljena. .Svoja Čuvstva nosi v obdajajočo ga prirodo in v nji išče jiovsod izrazov svoje notranjosü. Okrog sebe vidi samo to, kar odgovarja njegovemu dušnemu položaju. Ko je vesel, cela prin)da ž njim vriska. Sv. Frančišek Asiški, svetnik ljubezni, je videl v eeli prirodi vsepo\-Hod razlito neskončno ljubezen božjo. Ravno to prenašanje samega sebe v prirodo pooseblja zunanje predmete, in v njem temelji antropomorfni proces človeškega naziranja. — Recimo: človek je žalosten, in zdi sc mu, kakor da bi vsi predmeti okolo njega žalovaji. Brezo vidi, javor, ki se upogibljeta pod vetnmi. Tudi on od žalosti p<»veKa glavo. Pri tej priči vidi svojo žalost v drevesu. To je prenos. Šedaj sledi novi >iisek. Svojo žalost vidi takorekoČ na lastne oči pred seboj, in bolj hudo mu je. Drevo nagovori z besedami: lic xii.iHcfl 6ei>c30Hi,Ky (HiiofOBbK))! (Pogosto v maloms. pesmi.) Bolj ga peče zdaj njegova rana. KloneČe se drevo mu stavi žalost naravnost prod oči in mu tako Še bolj množi bolest, kakor izrecno pravi maloruska pesem: Ivan Hr^atcIJ: PniholosiSai paralcUccm. Ta he xiiacH cochu, Go I t ari Meni touiho; Ta He xuica rÜKo, 60 i t a ki neBi ripRu. Na ta način 8i moremo razla^^ati tako pogosto oe ponavljajoče take in enake začetke slovanskih narodnih pesmi: ali: 01 He my ml jrm« th sejenol raw. He aaBAaaal cepjiuio »ajin, 60 fl BI 'irxi»i Ki'aK). Ol ne uirna, iiarb aejieua« ArfiPOBymRa . . . V takih pesmih je izražen notranji afekt v viSji meri, kakor v onih, ki se v i^'ih prirodni predmet naramost ne nagovarja, v onih, ki se začenjajo 8 sliko iz prirode, in je fiele na to sliko naklonjena subjektivna pripoved. Na pr. ali: ON y noji öuaHa, ii Birerb Kojauie, rope-arii Meni na lysHni, nxri. mü a^xi iie AHine. Oi nopocjia sanopomxii ncnnb josomii, oöjinjRfii 3atiüPo3ui ^cK'tHnuB cjie:iaMa. Tako postane umevno, zakty se zlasti lirične pesmi vseh narodov tako pogosto začenjajo s kako sliko iz prirode. srednjeveški nemški poezyi so se razvile celo stalne pesniške formule, ki začenjajo vsako pesem in se ohranjtgo od rodn do rodu v neizpremeiyeni, stalni obliki. Nemški literarni zgodovinarji jim pravijo „Natureingang". 8rednjeve.ški nemški „Natiireingang" se deli v pomladniepoletni in zimski. Prvi opisnje po navadi majsko okrašeno prirodo. Najpogostejši so stihi: KoininPD Ut rin wunnfi-lifliiT mric, irrgangt-n ist der winder ehalt (Uno) . .. O nemškem „Natureingangu" so pisali obširno: v, Lilien-cron (Zs. f. d. Alt. 7H), Burdai-h (ibid. 8, 4H), Uhland (Sehr. HI, 381). Da se nahaja isti pojav ludi v pi'smih drugih narodov, je moral Nemi-e opozoriti šele Scherer (Anz. 1, IIH)). O pNatureingangu" slovanskih narodnih pesmi je razpravljal Veselovskij v reccnzyi „Sbornika" Cubinskega. Nemški izraz je pridrž.al. .Natnreingang" ni nič drnzega nego poseben in jako značilen pojav psihologičnega paralelizma. Videli smo, kako t<^sno je navezan lirično čuteč in pe^ni snujoč človek na prirodo, ki mu je sediy ozadje za slike njegovega duševnega življenja, sedaj plastičen in vo^en materija!, da vanj oblači podobe svoje lT»n l'rO»leU: PiiholoiriiSni panil.-U««iii. domišljije. „NatnreiiiKaiig" ni samo primera iz prirode, ampak je nekak uvod pevčev, i\ja, ki ni bil samo odličen slovničar, ampak tndi tenkočuten presojevavce narodne pesmi: ,Tako priljubljeni začetki H prispodobami niso nastajali prvotno iz kakSnih artističnih namenov, tudi niso bili namenjeni, da delujejo na slušatelja, ampak potekli ho iz notraiye potrebe pevca: to je razmali, ki pa je delala misel v ta namen, da se polasti predmeta, ne dostopnega mu tAko naglo." V psih4)losičnem paralelizmu je iskaiye sozvočja, iskanje osebnega v prirodi. In v tem je ona strastnost, oni žar in patos, ki označuje pesnika. Želja je to, izraziti nek»y, kar je nepoznano in težko izrazljivo. Poezija dobiva od tu svojo plastiko, pokr^ina Človefiko vsebino. Isti psihologični proces je to, ki je uekd^ odgovarjal na prva boječa vprašanja misli, isti poskus združiti se 8 prirodo, projicirati se v njene skrivne prostore in — kakor pravi Vesciovskij 'i — pogosto tudi isti rezultat: ne znanost, ampak poez^a. Sopostavljai^e subjekta z objektom v narodni, kakor tudi v pravi umetni pesmi ne temelji v popisovanju, ampak v hipni plastiki, v impresionizmu. Obrisi ra.<4tliQe, nahajajoči se t neprestanem oblikujočem gibanju, se zde na prvi pogled podobni živim postavam; prav tako tudi sencc v mesečni noči. Ne predmeti, ampak osebe so pred nami, in te osebe živ^. — Na tak način so nastala potom paralelizma starodavna verovanja o postanku človeškega rodu. Človek, ki jc prenaSal življenski princip v zunanji svet, je veroval, da so njegovi predniki nastali iz kamenja (grški mit), da so izisli od zveri (verovanje, razšiijeno po srednji Aziji, pri severoamerikanskih rodovih in v Avstraliji), da so se razvili iz rastlin. spada pravljica, ki jo Čitam pri Cubinskem:'-') Rog je iz rože vstvaril ženo in jo položil poleg Adama. Ali ko je Adam uvidel, da žena ni taka kakor on, je rekel Bogu: Nečem žene iz cvetu, jaz bi rad tako ko sem jaz. Nato je poslal Bog Adamu trdno spanje in vzel spečemu eno rebro in naredil iž njega Evo. — Tu je svetopisemska povest spojena s prastarim mitom. Podobne starodavne pravljice imajo äe dandanes divji narodi. Veselovskij našteva rodove Siu, Damare, Leni-Lenane, Jurkase, Bazuto, ki imajo vsi drevo za svojega praotca. Amazniu pri|M)vcdiycjo, da je prvi človek zrastel na trstu, očak Frigijcev pa je iziSel iz mandeljnovega «) ž. M. N. Pr. I. C. «tr. 80. *) MnropiajM h R3c.rt>;ioDaHi>i, I, 145. Ivan PrUate\|: r*tbolfl|nčni p»ralelizvm. drevesa. Oddaljen »led tc^a verovanja je vera v opludnjočo moč rastlinskega semena, ki more nadomestiti moško seme.') Fa tadi obratni proces psiholopičnejja paralelizma srečavamo poffosto: človek se izprcmeni v drevo ali v cvetlico; Daphne v lavortko, Syrinx v trst, Faetonove sestre. Helijeve (Solnčevc) hčere, v topole, V pastirski pesmi dalmatinskega pesnika Fetra Zoranica (♦ 15(W) „Flanine" se nesrečni zaljnl)Ijenci izpreminjajo po smrti v cvetlice, rastline in vire. Frimerjaj tudi bajke o cipresi, narciso, hiacintn. Obpotna cikorija (nem. Wegewarte) je bila Ženska, kije čakala svoje^ra Ijnbe^'a pri potu iJac. Grimm, Mythologie, 707). V nemSki nanMlni pesmi joka deklica no ubitem Ijnbčku celih sedem let. Mati ji prigovarja, naj ic neha enkrat plakati. Hčerka pa ji pravi: Eh' al» irb Ismh das Wcinvo st«hn, will ich lieber auf ille We«»choid gclin, eine Feidbiuin dort tu werden. Vormittags will ich achSn aufldUhn, nacliinittag» will ich traariK »tchu. Wo alle LfUt vorOber k«)"'«, da will leb immer tnurii; »tehen. (Meinert, Alto deutsche Volkslieder des Knhländchen», str. 57.) Fri ('ubinskem (1. c. I, «2) berem naslednjo pravnico: Hila Hta brat in sestra, ki sta se odpravila po svetn. Dolgo let se nista videla, naposled sta se seSla, a nista se več spoznala. Med tem se je sestra bratu priljubila, tako da sta se vzela. Nato pa sta izvedela, da sta brat in sestra. Začela sta se sramovati, in bratje rekel sestri: „Sestra, pojdiva na polje in se poscjiyva. Ti boS lilast cvet, jaz pa rumen." — Kostomarov pripoveduje drugo malorusko pravljico o deklici, ki je tako dolgo čakala na stepni niogili svojega kazaka, da se je izpremenila v topol. — Obpotna cikorija se imeniye češki „čckanka". Naslednja češka pesem: „Čekanku u ccsty! — trhäm tč pro stčsti: — abys mi milčho popfäla, — kter6ho 's nadarmo «) Pri Robotki (Kostlinutvu * mirodniiii podani slovanskAin. V Praze 1879, »tr. aofll berem niinledi^io pesem o irnihu (i* poUnke «birke Vacluva z Ole«ka): Uftrofenca pojiipati z fnihoni. I«to mož Ima tadi h molj. Karamzin pripovedute, da »o Heleno, hfer Ivana III. Va«iU»vi£a, ob iMirukt z velikim knezom liUvxkim Aleksandrom v Vilui b«jarin)e posipale * hmeUera. Nada^jne primere glej pri Sobotki. •) Ofib ictop. 3Ha'icHiii pycfKoi hhpoaho» no;»3iH. Harkov 1813, »u. 2. Ivjul PrUirteU: l'nIholOKiüiiI paralttlixcm. čekala", priča, da imajo tudi Čehi pravjjico o mctamorfozi , Wegewa rte*. Takih metamorfoz so slovanske pravljice zelo bogate. J. Gritiun miuli (v razpravi „Über Kraaennamca aus Blumen), da 80 nastala slovanska ženska imena Jcla, Grozdana, Rnža, Ja^'0(la itd. na osnovi takih naziranj. Obratno pa so sledovi takih pravljic v človečkih imenih, ki jih nosijo pri vaeh narodih nekatere cvetlice. — Sled identificiranja človeka z rastlino je tudi v veri, da cvetlice, vsajene za koj^a, uvenejo ob dotičnega smrti. Slovensko dekle sadi pri odhodn ljubljenega mladeniča roitmarin in ga hodi gledat vsak dan. Ako uvene, je to znamenje, da je njen ljubi v tiyini umrl ali se ji izneveril. Tako dela tudi slovaška deklica. Primeri naslednjo pesem: ZasUU 80in rozmariuück — nccitiel; 8l' nbil mi prist" n^^mlt^&i — neprliiel. Grüki mladenič nc more več prenašati turškega nasilstva in postane kleft (hajduk). Fredno se poslovi od matere, jo prosi, naj vsadi rožo in črn n^olj in naj ju poliva s cukreno vodo in mo^usom. Odhajaje ji rt?če: „Dokler cvetico cveto, vedi, da sera še živ in se bojnjem s Turki. Ako se osujejo, vedi, da sem ubit ali raigen, in obleci se v črno." Taka in enaka verovanja so razširjena pri vseh narodih. Jaz jih nimam namena naštevati dalje, zato ker se hočem dlje Ča«a pomnditi pri enem primeru psihologičnega paralelizraa v slovenski nar. pesmi, pri motivu o cveticah, ki izrasteta iz groba dveh ljubimcev in se združita nad njim. Slovenska narodna epika pozna Štiri pesmi s tem m»tivom, ako odštejemo pesem „Prevarjonih ljubimcev smrt" (št. 244 pri Štreklju) in št. 740, ki sta prvotno srbski (prim. Vuk I, 242, (244) iu 341). Izmed teb štirih se jo slovenskemu narodu najbolj priljubila ,0d študenta-'. Štrekelj navaja inačice s Koroškega, iz štirih krajev na i^tajerskem, iz sedmih na Kranjskem in eno celo iz slovenske Benečije (št. 726—739). Študentje obljubil ljubici, dajo bo vzel v zakon, a staršem svojim, «la bo stopil v duhovski stan. Neke nedelje jutro jo povabi, naj pride v cerkev v nevestini obleki. Ako ga bo videla priti 2 rožo v roki, — ji pravi — naj se pripravi na poroko; ako bo pa stopil pred oltar s kelihom v roki, naj vi, da je stopil v duhovski stan. .Mladenič prinese kelih v roki. To t*ko porazi deklico, da sredi nove maše umrje. Z besedami: ,6e si Ivan Prijau-lj: Piibuloiricni parakOizcm. ti nmrla zavoljo incne, jaz nnirjcni zavoljo tebe" se zprndi ob nji tudi mladenič, doloČivSi poprej, naj pokopljejo njega na eno, njo pa na drugo Htrau cerkve. Izpolnijo niu željo, in pCHcui pravi: W»n i ncyAiTY» vnbji riW na rdijfe Y^Otfie. wtn ii ni'-DYS y^Ini rwc na blla lil^e. KUr Kta na wtrh türna prräiili, »U w Ipa tirJWl, w«n It ^r^btt ata br idrii, »U pjk w neb!<«a ili okopali I* i^en'ga «rt)ha j« iirastla v iniouin icroli na nolnfni kri^j, Ivpa b«la lilUa, Ujejsovo truplo lo pokopali i njemov'^^a (ri'nt>a je «r»»tla T žr)pian Krob ▼ M^neni knü- ruilcf« gartroia. So nad cerkro k« spn^di raatll vknp v »reto nebo . . . Tretja pesem s tem motivom na koncu ima pri .Strekiju naslov „Smrt črcvljarjeve ljubice" iSt 221). Mlad Črevljar sedi pri svojem delu. Med delom dobi zaporedoma tri .poŠte", da mu ljubica v gradu umira. Po tretjem naznanilu vstane in biti v grad, a deklico najde že mrtvo. „Č« s' ti vmerla zavolj mene, tudi jest umeijem zavolj tebe", pravi in „dol jc legel in umrü, dal je dušo čez Bogü." Naredili so dve kroti in k pogrvbu s« neJili ob^ k eni novi cerkvici. IŠjo M> dol' na levo strmn, Aiega so del' na desno stran. Ž ive j« zrMla liiya, i je irasel g^troič lep. Na verb corkvo priraaeta, gori s« lepo objameta proti Oiatn nebcškemn, Sinn, Dahn svetema. Četrta pesem te vrste „Nevesta umrje" (Štrekelj, Št. 224) pripoveduje o deklici, ki se veseli, da bo mogla drugo jutro z ljubljenim mladeničem stopiti pred oltar. A prikaže se ji v noči mati božja in ji naznani, da bo drugo jutro umrla. Njena mati Ivan Pr\)atelJ: Pslbologljni panicliscm. tla jo je, ko jo je že poti srcem nosila, namenila za HainoHtan. Ko pridejo na«»ep« 3ejfH 6op hbkho, ■3 .McHHue aejcH» AopUKn (St. 244). V slovenski pesmi je to mesto izpremenjeno: 'Ž «Oi'^a mah- trta mnikoteUaa, i 'z devojke rožica rinnco», — prememba, ki ne odgovarja zmislu simbolike, kakor bomo kasneje videli. Brez dvoma pa so podobne slovenske verzije vplivale na naslednjo premembo: NmU lo jn k cerfcri Mar|}an«ki. ondi so Jd okupa zakopali; a JiiiiaJca oit «luina izhoda, i doToJko od Minca zahoda. V srbskih tozadevnih pesmih ni niti sledn o pokopavai\ju ob obeh straneh cerkve. — Zanimiva je kratka kajkavska pesmica št 740 iz Šolnika blizu zagorske Vinice. Oče in mati, brat in sestra bran^o, da bi se vzela dva ljubimca. Zato skleneta, da hočeta umreti. „Sknpa su vumrli — sknpa pokopani." Na groba jc zraiK'1 barbarik zeleni. Itarbarik «c j' ovil, roiieu je porU. Pesmica spominja jako na Vukovo (I, 341), ki jo je preložila Talvj na nemško (Serb. Volkslieder 1, 68). Neznana beseda Ll 10 Ivan I^yatfU; PHiholu^i^ni (uintlelisiKin. je barharik. Kiilek ne pozn» rastline s takim imenom, .laz bi spraril barbarik v zvcxo 7. maiornskim „barvinkom" (Vinca per-vinca), ki HC nahaja v maloruskih pesmih na podobnih mc«tib. Tako se v neki karpat^ki koljailki pripoveduje, da bodo iz pepela sirotek, ki jih je mafeha nniorila, izrasMe tri rastline: l'erÄc lilijko — bUSiIrrt'vocok, •irulie xliejko — kruu^a n\Jata, trc^o zili-jko — «picnyj banrinok. Riidenwoeok ilevkam do kito^ok, krtibO* (i^iat^i cliloiio^m na lUpJaU, zelenyj barvinok drvnatam na rčnok. (l'o Sobotkovi transkripcUi.) Barvinok (xira/.elenr je Maloruriu radi vedno zelene barve simbol trajne zvestobe. ^Zelenenkyj barvinočok" raste skoro izkljafnu samo za nevest«, ki krasc ž njim svoje ženine. Malo-rasko dekle imenuje svojega Ijnbej^a naravnost ,zclcnenkyj barvinočok*, on pa ji pravi „roža". In pesem pravi, zakaj je neki zimzelen za drtizega, kakor da zemljo oklepa (zimzelen se razprostira po zemlji!) in zakaj kazak, kakor da objema svoje dekle. Barvinok je pri Malorasih iu Slovakih nevestin nakit „par excellence" in obenem tudi — nagrobni okras. Najti ga je jako pogosto na grobeh. Zato mislim, da je barbarik ravno tako lahko kajkavski naziv cvetlice Vinca pervinca, kakor maloruski barvinok. Ta razla^'a se prilega tudi zmisln. Pesem pravi: .Barbarik sej' ovil — rožiču je povil", in zimzelen je rastlina, ki se ovija. Žc Jak. Grimm jc izrekel domnevanje^ da je v osnovi naSega motiva sovraštvo dveh rodbin, ki ovira združitev dveh njnnih členov') Ista Ijnbezenska pravljica je to, kakor so se pripovedovale v starem veku o Fyramn in Thisbi, o lleri in Leandru, isti motiv, ki ga je porabil .Shakespeare v Romeu in Juliji ^Mont<^chi in Capuleti); tudi Tristan in Izolda, ena naj-priljubljenejiiih snovi romanskega in germanskega srednjega veka, sloni na istem osnovnem motivu. V osrčju Azije je domača in na n^zapadnejših evropskih obalah nas srečuje. V ^Perziji se pripoveduje o Ferhadu, ki je ljubil lepo Armcnko Širin, žen« perzijskega kralja liozroesa, in iz obupa zblaznel. V blaznosti sc je na.<«adil na sekiro, ki je ni bilo moči več iztrgati iz prsi. l'(»kopali so ga s sekiro vred, ki je zrastla iz srca v lepo gra-natovo^ drevo, zeleneč nad grobom. Še jasneje odseva osnovna ideja našega motiva iz afganistanske pravljice. Najlepši mladenič Adam, ljubi zalo Durkhani. ') J. Grimm, KI. 8ehriA«o, III. 6-26. r»» Iiran PrijjUeü: PniliKloifični jjar4U'lui«'in. JI T(»da njimi rodbini »e sovražita, in dcklico oinože z dragim. V vrta j;t»ji dve cvetlici, ki ji imenuje po sebi iu po svojem ljubem. Naenkrat UHabue Adamova: njen mož je v dvoboju ranil mladeniča. Dnrkhani hc zgrudi mrtva na tla. Ko Adam izve o njeni smrti, nmrje tudi on. Ic njunih g:robov izrante dvoje dreves, Čijili veje se sprijemljejo.') Srednjeveški pesniki Tristana: Cbresticn de Troyes, Herox in Thomas so črpali svojo snov iz narodovih ust. Orimm je dokazal, da je povest o Tristann in Izoldi keltska narodna pravyica, in da je njena domovina Itritanija in Irlandija. Iz starobretonskih narodnih pesmi se je izločila, in obdelovali so jo imenovani francoski in za njimi nemški pesniki Eilhart von Oberge, Gottfried von Strassburg in drugi. Tod peresom različnih pesnikov je dobila pesem različna lica, toda osnovni znač^ ji je ostal nedotaknjen in naS motiv ohranjen pri vseh, izvzemši Gottiricda, ki svoje pesmi ni dovršil. Tristan je nečak kralja Marke kornveljskega in snnbi zaiy Izoldo iplaudsko. Izolda je sicer njegova smrtna sovražnica, ker ji je ubil v dvoboju strica Marholda. Toda nepoznan pride k nji in dobi i^eno roko za svojega kralja. Na popotovanju ju spremna njena služkinja Rrangäna. ki zvari za prihodnja novo-poročonca čarobno pijačo. Iz neprevidnosti pijcta to pijačo med potjo Tristan in Izolda, in razvije se med njima vroča ljubezen. Kralj Marke ju -loči s tem, da oženi Tristana z neko drugo Izoldo, a ločjtev je obema smrt. V poslednjem objemu zaduži Tristan Izoldo. Kralj Marke ju pokoplje na AngleSkcm v enem grobu ter vsadi nad Tristanonm truplom trto, nad Izoldinim rožnat grmič. — In rastlini sta se spryeli, „dass man sie mit keinen Dingen von einander bringen mochte" (BUsehing und Hagen, Buch der Liebe I, str. 141). — Kar se spozna v tej obliki takoj kot poznejša predelava, je to, da je treba rastline na grob šele saditi; nerazumljena simbolika so pa kaže v tem, da vsade Žensko rastlino, trto, na Tristanov grob. To ncsklatbost je moral Čutiti že Ulrich von Türheini, nadaljevatelj Gottfrieda, in jo je skuSal popraviti. V njegovi pesmi najde kralj oba mrtveca v cerkvi na odru, ju pokoplje in vsadi trto ,auf das reine Weib" in rožnat grmič „auf Tristans Leib". V starem francoskem prozaičnem romanu pa izraste sam od sebe iz vsakega groba brSljan. Ako je treba rastline šele saditi na grob, je to kasnejša oblika motiva. Bršljan spominja na prvot-nejšo in popolnejšo simboliko. Da je slika plastična, zahteva namreč paralelizem našega motiva eno rastlino, ovij^jočo se okrog druge. To misel vidimo natančno izvedeno že v produktu stare indijske literature: Kalidasova cvetoča in hrepeneča Sakun- •) T. IIjigtMi, Mtiuic»äogtv, 4, 5tr. 3«5. 13 Iran PrU»trU: PAihologi^ni pvalelixem. tala tuži, (la jo tiAči ozka lyc obleka. „To je začetek tvoje dekliške dohe, ki ti dvi^a priši" ji (travi tuvaridiea. V očeh •Saknntalc dobivajo vse cvetlice Himboli^-cn pomen. A m ra drevo ji je ieuiii. V slutnji, da ni daleč i^en Ijnbi, /.aliva br»teeo madliavi-rastlino, ki se ovya okrog anira-drevcsa. Tu imamo (irvotno simboliko uade^^a motiva. Amra-drcvo je drevo možke^fa, madliavi ovijavka ženskej^a »pola. Tu je paralela med slabotiiej^im, ljubečim femininem in močnejšim maHkulinom toC-nu in po|H)lua. 1'otcnitakeni bi mogla biti o t» u o v n a forma načega motiva natdednja: Mladenič in deklica iz dveh sovražnih rodbin se ljubita. Na^>ilno ločena nmrjeta vsicd ločitve. Pokopljejo ju narazen, v dveh grobih; toda iz njunih grobov izraiiteta »anii o in naprej, verhn cerkve se objele, xrasüc i^ri v sTvtli n^. Ivan PrUiUeU: Pnibologii^nl paralelizem. IS ali: Na vrh cerkve prinuteta, gori a« lepo objameU proti OSetu nebejkemn. Sinu, Dulin avetpmu. Eoa iuačica pravi celo naravnost: Wsn s ^raba «» m zdril, Rta pa w nebUM üii. Mislim, da mi je javaljne treba dostavljati, da je to poslednje mesto dokaj recentno. Slovenske pesmi, ki sem poprej govoril o njih, spadiyo vse, razen male kajkavske (Strekelj, fit. 740) v tu označeno dmgo sknpino. Znafilna črta te sknpine je to, da mladenič «am zakrivi ločitev, in izraz spoznanja tc krivde so verzi, ki se po-navlj^o skoraj v vseh inačicah: če «t ti nmrla savoljo mene, jas nmrjiMii zavu^ju tvbe. Na.slonitev na dniji^) skupino in morebiti spomin na stjtrcj^o, ne tako religiozno prikrojeno, pa baS radi druge bolj versko zaokrožene oblike pozabljeno verzijo slutim v st. 7Ä. V tej pesmi se nahajajo verzi, <»zna£njoči drago skupino: Ti li vmcrla xa mvu vo^. Je» vinerjan m tvojo vo^; obenem pa tndi verzi, ki so po mojem mnenju značilni za prvo sknpino: Taka vidite wlej y%\ ludi, da sta «i wi v&afan«, od hndab Indi raziajdana. Prva dva verza se čisto skladata z zmislom pesmi „O Študentu", ki je zapustil svojo Ijnbieo, zadnji trije ne. Verzi, kakor ti trije, se nahajajo v narodnih pesmih drugih Shivannv, ki imi^o pesmi našega motiva skoraj izključno samo iz prve skupine. Prim. Vuk I. .Ml : Mfljua ne An. A« ce A>*ara .i>>-6e. Heti Pftcinna n MUO ■ A>*fli°o- ali T>' ce T>K> noABe cmre Majne h UPOKJIHIkV H CTflPO ■ MüflAO, KO HflcrauB H Myüo n iiparo. V srbohrvatskih verzijah prcpreČyo zdrn-7.itcv navadno starSi, toda ne iz rodbinskega sovraštva, ampak iz ekonomičnih ozirov. Mrtva ljubimca polože sknpig v en grob: 14 Ivan PrOati-U: Puiholuciini paral«lizetn. ali: T> na iiHiiH rpufiaii HCKonnine, iiopea Jwe Mb»- riconnnie, KPüj 3cH.i>imy p>iic cacTHBiniP, n r pyRe pyneHy jnAyxy. Hi-K cc 3HflXi\ All cy APiira Tiimu. y jc.iHy H pnKy CApnHiiiie. ki»03 cflhivyke pyke cflcrflbhuiv, ■ y pyBc aejene jnAyiie. Rastiine, ki izraatcjo iia«l grobovi, o«lg;r)varjajo r nekaterih srbohrvatskih pcüuiib popolumna gori uznaČciii osnovni fonni: lin MuMHpy sejeh üup hhkho, Un ImiAOHl IIIKOHfl J103H1(». ali: II3 UOMKA je 3l'JieH flOP HHKHO. 13 AUBojKC BRHOIUI JO.Ililin. Bor je moško drevo, vinova iozioa Ženska, Sil>kejSa rastlina, o\ijajoea »e po deblu. V SI. 341 pri Viikn pa »e je rinova lozica nmakuila „rožici", in v tem je zapopadena nova simbolika. Koža je namreč Hploi^no priljubljen simbol Ijnbezni. Zanimivo je tozadoTio mesto v Ät. pri Vnkn: IIa (l«epn 3t'jii'h oop hukho. n» MePBMc itcjciia TiopBKn. Horiko je citiral Vnk v slovarja samo s tega mesta, a ni razložil, kaj da (»»meni. Iz simbolizma nagega motiva pa izbaja jasno, da ne more biti borika nič drugega, kakor femininnm od maskuliua bor. Tntli Slovcrtce razločuje lipo od lipovca s pov-darkom različnosti spola. V Ixdgarski narodni pesmi izrasteta pred belo cerkvijo iz groba mladega Marka npibxnj? niitehiyiiincn. Oi BUUiJin Miii(« »xb iicpnli«.'ii(a, cuhfl bhtajn 'uipbühijiil HiHOVb, a uautery frbjioH nipyiott. Iran PrijatvU: Pslholciffi<T)' HfliitcTa Duiiiiia. Hfl yy-bn «nun uaci. iiupniiiinua, ytrki »t< MaiiR Haci> iiaxaitaiti. CuHfl yftrajn y roHKyiu KHTtifii», a hhb1«;t) y Toycry» paromy. CuHa B)i3.ta uieoKi.UH itaHHMH, a Hflirli4rry ejaiioi KaCiMJiol, cbiat xaDAJa niPflAi Kacuiojoirb, a Hüßkcry aarb 3a liacuiojioiiii; Ha ruHa Mariuii anpoci. »Hoia .imjoiim, a Ha HHOliCTKU (HiJa« fixntsa. A pacjB, pacjH Aa u HaxuyjBcli, y Mfccia BtiPUin-iKR spaoiiiicii. (Il ki-Hu .i.Hr('.i('ii KBJaliciji »e nahaja v MroHi«-Ii zv. IV. str. 187. Mati pokoplje ('mha banuh iii^h okuhuhhb. a hi^iiirro'iii) iii,n> hüpotuhmn; Ha cMMorKniia miipi aojpHeHKui, Ha HeBiCTuui riiüa AcptntoHbKa; fM'piMia ptMTe iHijpacTaecii, jifin. iio .iBCTOHbKii nPBBepTa4H(i; a «BiPb pocre. poapacra«-««, jHm, Bi*!. jBt-TOHbiia nijiBPn aecH. Namesto lireze stoji vCasi v maloruski pesmi topola (ženskega Hpola); tako pri KoKtoniar<»vn fH): CTiUB-wi> HXb siorH.111 ra KPacynaTBCfl, rraiib hmIhi ao i-nnoji ra iiPHXUjmiirfl. V madjarski pesmi živi v tem motivu eelo nekak spomin na pravljico o Heri in Leandru. Samo, da kc v nji osclia, ki jo luč 11^'aHuila ali premestila na nevaren kraj, ne imennje. 1'esem ima pri Carneriju (UngariKcIie Volkslieder nnd Halladcu 29) naslov: Die Königskiiider. Kraljičina ua Donavi povabi so.el4l(> Kole fiel nte drob lind iiimnipnnehr tie »ich erhob, I»a war'« zn Krhanen wundpri>ar, als Jener Tau vorflbt-r war. In ülnein (trabr la{{ da* I'aar. l>8 wuchsen ani> der neuen Gmft «»vcl Eii-Jjen mJlchtiif in die Luft. Auf ihren Zwcijfim wonnif^lich «wei «eiße Tauben »chniWifllten «ich.») Slovenska pesem pravi, da so cvetlice v nebo rastle, ali da 80 se celo iz zemlje iz«lrle in v nebesa Sle. Tu vidimo podobno, kakor se zdi, samo zapadno evropsko verzijo: Duši ljubimcev se izpremenita v dva goloba; tako se konča tudi portugiška, odspred navedena romanca: «Haut mir ah die beiden StiUnnie", rief der Könix, — ex Kcacliali. Edle« Itiot eoUproR» dem einen, Kiinigitblut dein anderen .Stamiuu; und eeburpn au« iloni RInlv ward ein l(u«en<1 Taobunpaar. Kakor rečeno, spadajo slovenske pesmi razen dveh na srbohrvatskih originalih «loneČih v dnjgo sknpino. MladeniS v njih sam zakrivi ločitev. Samo St. 221, «mrt črevljarjeve ljubice, ne spada na pr^'i pogled v nobeno skupino. Kajti v t^j obliki, kakor je pesem zapisana, se vzrok smrti dekličine sploh ne omenja. O kaki nasilni ločitvi ne more biti govora. Črev^ar dobi tri poŠte, da mu ljubica umira, on hiti k nji in jo najde mrtvo. Moglo bi se i-eči, doklica je zb<»lela kakšne naravne bolezni in umrla, in narod je hotel z mladeničevo smrtjo in končnim simbolom poveličati lepo ljubezen. Toda nahajata se dva značilna verza v pesmi, ki kažeta, da pesem ni ohranjena v prvotni popolni obliki: Čc s' ti umrrla xavoU mene, tud Jeni uinefjem xavoU tnbe. Zaradi teh dveh verzov moramo pesem prišteti v drugo skupino. f^Atno i'prftSftujCj v č(7m j6 tr^^hA iskAti lulAilcuii^ovo krivdo. Jaz mislim, da se ne motim, ako rečem, da je bila ') Keller u. Seclcendorff: \'ol»tidieU: Pslhologifiii paralelixem. deklica od mla«leniča spočela in umrla na porudu. Paralele so mi sicer na razpolago samo iz nemške narodne pesmi. Ali meni se vse zdi, da so na na&e pesmi s tem motivom vplivale nemške verzije. Že imena so snmljiva: Anzer (morebiti Auzey?), Sidonija, Suzana niso ohična slovenska imena. Vendar mi dot«edaj ni bilo mogoče niyti slovenskim pesmim povsem odgovarjajočih nemžkili verzij. Kočevske, ki jih naviya dr. Hauffeii v svoji knjigi „Die deutsche Sprachinsel Gottschee", slone deloma na slovenskih, deloma pa že ov^ajo hrvaUke (belokrajnskei nijanse. Tako odgovarja kočevska »bainräba" popolnoma hrvatsko-srbski „vinova loziea". V ostalem pa se povsem krije pri Hanttnu St. 59 „Dar jungo pno" z naSim „mladim črevljarjem". Fant dobi sporočilo, da mu jo ljubica na smrt bolna. Ko pribiti k nji, jo najde že mrtvo. Umrje, in pokopljejo jn drugega poleg drugega: 2ai pagruobant .-in Ji^dr taitn kirhluin oins na. AdR inion 'it Kdbokfc»tt a S««iiai baiiiräb-j, süa ir iSt gnbokton a «eanai tpi.irtnroaia; iai hcnt adfirotiokidn In kirhlaln an» oart na, iai woMDt ii Umar (oniCaiuivn Rich) oinH in (Ion ou(lr<), ^lai bia ii cboi liitbai K^li.>b»nt hont na. Nemška paralela za tako nmevano pesem, kakor jaz mislim, pa bi bila pri Ulilandn (Alte hoch- und niederdeutsche Volkslieder 1, 97): Deklica je spočela od viteza in umrla na porodu. Vitez je prihitel k in ko jo je zagledal: Er io(t heran» nein blankes Hchwcrt und »tach »ivh in »«in Herze: hal>' ich dir gobrn Ang»t und Prin, 80 will ich leiden Schuierzvn. Man lefft d<'n Kitt<>r zn ihr in Sarj, verafliarrt »ie wohl mit<'r die Linde, da wui-hnen nach drei Vicrteüahm an« ihrt-in Grab drei Lilien. Zanimanja vredne »o tudi te tri lilije. Doslej sem našel lilije na grobu razen v Švedski narodni samo v ncmSkih pi>smih. Plim. pri Uhlandn: t , 93: Kr n'n('hfu^n drei Lilien auf Reinem Grab; I , lt)6; .E» wurh«en drei Lilien «Bf ihrem Grab; I , 123: Er stiind bi» auf den dritten Ta«r, da wurh.8: Und nnter «1er mittelsten (Lilie] stund geschrieben — ilas Mädehcn wär' bei Gott geblieben), Des Knaben Wunder- 20 Iran PrUate^: PaUioloffj^ni paralelizcm. horn 1, 53 (Es stund geschrieben auf den Blättern da — beid' wären beisaintnen im Iliunnel). Pisava na lintju v lužiSki narodni pesmi je torej najbrž nemäkega izvora; 1 njo pa tudi verzija saiua z značilnimi stilti (v Kobersteinovem prevodu): Kist du g^-storben moinetliiUli, will slovan (izvzemal Slovenca) ima vedno pred očmi vinsko trto; lilija in roža — ta dva od cerkve razširjena simbola čist4>sti in ljubezni — pa Živita v duševnem žitku Nemca in — Slovenca, dokaz, kako globoko je zasegel v slovensko narodno dušo vpliv sosednega nemškega elementa, in kako se je vselila v mišljenje obeh katoliška cerkev, ized-načujoč vse, celö najbolj p reke etnične in osnovne razlike obeh plemen. Videli smo, da leži naš motiv v psihiki skoro vseh narodov. Narodna duša pa je lluidum, ki mu je prevodnik i križajoča se kri i geogratična i klimatična bližina. Ako so ti pogoji dani (in dani so vodno pri sosedih, ki jih nc loč^o previsoke gore ali preširoke puščavei, si postaja dejanje in nchanje duševnega življenja obeh narodov pouolinejše, podobnejši postajajo produkti obeti etničnih psih. V takih slučajih lahko govorimo o medsebojnih vplivili. V drugih slučajih, ki ni v njih omenjenih pogojev, pa so vendar sličnosti v proizvodih, moramo govoriti o enakih psihičnih procesih vseh ras. .\ko zasledujemo naš motiv pri vseh navedenih različnih narodih, ki niso nikoli bili pod medsebojnim vplivom, pridemo do zaključka, da morejo nastati nekatere poetične formule, prispodobe, simboli in metafore iz enakega dušnega razpoloženja, takorekoč na osnovni, prirodui, vsem narodom skupni, recimo človeški psihični črti. Glede na naš motiv pravi dobro duhoviti Gustav Meyer: „Die Bitte de« sterbenden .Mädchens, eine Blume auf ihr Grab zu pflanzen, ist so natürlich, dass man aus dem Vorkommen dieses Motives bei verschiedenen Völkern keinen Beweis gegen die Urspriinglich-keit desselben da oder dort schmieden kann. So ist auch die Ivan PrijaUOJ: I>»ihoto^iSni pAralcliiiein. nher das Grab hinans danerade und ^nrkende Liebe gewiss ein allgemein menschlicher Gedanke."') Naš motiv h« uabaja skoro pri vseh narodih, naotal je samostojno, vplivi ho bili mogoči samo pri sosednih narodih in »amo na fonno. Ako pokopljejo Ijnbimea na obeh straneh cerkve, in se drevesa ali cvctlice nad streho združijo: v pesmi iz vilenske gubernije, v bolgarski iu v slovenskih pesmih, v nordiSkem spevn o Tristann in Izoidi, kjer izrastcta na straneh cerkvc hrast in lipa, objemajoč se in pogovarj^oč se nad cerkveno streho — pomeni to samo to, da so v ns^jrazliČnejSih kr^ih mrliče ob cerkvah pokopavali. In ko čitamo v znani Škotski narodni p(^mi pri llerderja (Volkslieder 124): SchOti Qrpfa^ben begrub man unter dem Chor, lieb WUhi'lm oben biotnn, v neki angleški, ki jo je prevcla Talvj (v svojem spisu «Versuch einer geschichtlichen Charakteristik der Volkslieder germanischer Nationen 139): In der Marienkirche begrub man ihn und die im Marione h or, /.raven tega pa tudi v slovenski o .študentu" (v inačici, ki sera jo zapisal sam v svojem rojstnem krajn, na Vinicah pri Sodražici): In Jo pokop^Ot«? pod le-ta cerkveni prag; mene pa pokop;Ote konci kor« vel Vega, — moremo samo reči, da so mrliče pokopavali tndi?^cerkvi, tako na Angleškem kakor na Slovenskem. Kar se tiče oblike narodnih pesmi, poetičnega orodja so si sosedni narodi mnogo izposojevali, vendar tndi glede forme ni vselej lahko reči: to pripada temu, to onemu narodu. — Ako si predoeimo psihulogični postiuiek različnih prispodob, pesniSkih rečenic in tudi nazirnnj, ne bomo videli s Hanftnom v našem motivu „ostankov davne vere v preseljevanje dnš". To bi se reklo dva hrata izvajati drugega od drugega. Vera v preseljevanje dnš je ist«tako nastala iz psihologično-paralelističnega naziraiy'a kakor naš motiv, ^e nevorjetnejše pa je, kar trdi Koberstein, da je naS pri vseh narodih razširjeni motiv prastar spomin iz indogermanske domovine. Pred dobrim pol stoletjem so šli s preiskavanjem indogermanske prastarine predaleč. Westphal je mislil celo, da jc našel indogermanski metrum!! Sediy je to stališče za nami; mi vemo, kakor pravi Veselovskij,*) da morejo iz enakih psihičnih procesov nastati enaki rezultati. In te rezultate ■> (i. Meyer, Rufuiyii and Khidit-n II. 56. ') '!>■ rjoBi,! B3i> acrop. iio9riiKii, str. 183. 23 Ivan früale(j: riiibot>*tcični (uiratf-luciii. vidimo uastajnti v poeziji Se dancH prav tako, kakor pred Ktoletji Kakor prvotni pesnik, (»nšifa tudi sedanji poet 8vojeiiin dnhu svobodo, vrafajoč pe pri VHtvarjanju v prvotno na/Jranjc in gledanje stvari, ki žive v njem in okrog njega iSwiputoeiiowski). Dobro je torej rekel Remi po povodu modemih «imbolistov: Priroda »e iiapoinjiije z alegorijami iti miti; vruile so se vile, ki tte je xdelo, da ho bile mnrie, pa bile ho hc samo skrile, iu glej, 7,opet HO tu, vile puljoke, vile brazd in gozdov . . . one, ki jih srečujejo vča«i kmetje pri žetvi v senci bilk; vila, ki so jo bili pozabili povabiti, ko se je rodil Oberon . . , vile življenja in smrti, ki gospodarijo z našo usodo, ki Žive in počivajo v nadi duSi. Vrnile ho se nekoliko bolj pedant-nke. Če hočete, nčenejfie: saj vendar ni mogoče brez kazni ali brez koristi preživeti dobo znanoHti in pozitivizma. A prostornost simbolov je naslednja: forma so, služeča za izražanje neznanega, in menjajo se samo toliko, kolikor pozitivne znanosti opredeyiyejo in razvijajo naSe razumevanje skrivnostnega." Prešeren in Petrarka. I ^ e p o w 1 o v n o z g o d o v 1 II s U a <5 r t i c a. S|iiiuil Pavel Cros«IJ. L — Nun & ne non iiucikt' ua» Vi« -itek v nji ne vrSi v ravni vzdig^oči 8C smeri, ampak v počasnem valovitem ^ gibanju. Tak organizem je tu
  • 'ni milije, v FreSemu seveda za petsto let moderncji. Pre-fieren in Petrarka — pet stoletij, mnogo mogočnih valov jih loči, a edini jih v poeziji isto gorje in ista «Insa. Pisalo se je okrog leta 1300., ko se je jel italijanski narod dramiti iz dolgega spanja, v ktcrem so počivale njegove Muze; širom Italije je zopet zakrožila ona ponosna rimska kri, vstala ■) Vsi v »pinii se nahaUiUoii citiUI M) |H>vseti po itdjtji: Le rime di Krancrsco Petrarca da Ciovanni Montira. Edizionc critica. Firvnuc, O. Bari»6ni, editore. 189«. *} Montf Jacob», Haott^riincli, Eugen Uivdcriehs, L^uipzig 1901. 31 Pavel GroiieU: Pri-šonm in Pi'triurfca. je Želja po obnov^enju stare umetnosti in »lave; bil je zadnji poskus propadajočega naroda obraniti v umetnosti svojo individualnost. HumantKero je rodil idejo indiviilualizma, in ta se je upirala nenaravnemu spajanju vseli narodov in samovladi latinskega jezika. In poedinci so bili, ki so mahoma v zmagovitem nastopu uvedli narodni jezik v literaturo. Vsa delujoča sila člo-veStva se je iz trezno in oprezno delujočih stanov in koriwracij preselila v poedinca., ki mahoma vstvarja in pretvarja. 'Nastala je doba jezikovne in umetniške italijanske renesanse. V takih Časih potrebuje narod vrlih mož, taki časi so primenii roditi narodu heroe, in trije so vstali: Dante, Petrarka in Koccaccio. Bilo je petsto let pozmje, in kakor prej italijanski, tako je sediy stal na pragu dveh dob narod slovenski, ki ni po lastni, ampak po tuji krivdi bil jel propadati. Tudi pri njem se je pojavila zadnja življenska moč, ki se brani pogina, - in ne brez uspeha. Vodnik je pni ubral slovenske strune, Ravnikar, Metelko, Danjko in Murko so bili neutrudno delavni za probudo slovenskega naroda, ideja ilirizma je zavladavala vedno Širše kroge — skratka, vse okolnosU so bile njui^idne, da se ustvari krepek, samozavesten narod. In t«daj so „nebesa milost nam skazale" in „z domač'mi nesmam' Orfeja poslale", tako da se stavba slovenskega naroda, ki jo je bil ustvaril ilirizein, ni samo utrdila in razi^irila, ampak da je ob enem rastla kvidku; moč in lepota sta si segli v roke; napočil je dan narodne in umetniške slovenske renesanse. V osprec^ju te^ja preporoda stoji, kakor se je to dog^^alu povsod, tudi pri nas pesnik, France 1'regereu. Tukaj ni mesto navajati nadrobneje lyegovih osebnih äSiv-Ijenskih razmer, saj nam te ne pomorejo mnogo do umevanja njegove celotne pesniSke smeri, le sem in tja nam poren in Fetrarka rekel — vzporedno plalo h I'reSeriiovim srcem, l'rcKernu toliko priljnbil, kdo »e ho temu fiadil ? l'ri l'etrarki se je učil Prežercu, a ni pa nlepo posnemal, ampak izo;,'nil se Je njegovim »labostim, pridr^lal le doliro in iz lastnega doilal toliko čistega zlata, da ga je kot pesnika natlkrilil. Na mnogih krajih sc PreSeren hvaležno spominja svojega učitelja in njegove ohoževanke. Svojo izvoljenko primerja Lavri; da, ceni jo Se celo više, saj poje: ,u;.u ko U»'1ÜP, Korion. t'fntyo lU' Lavr« Iii liilü |>o»iblt ^»d^t tviijei^a imena", On priznava, da je njegova ljubezen ravno tako nesrečna, kakor je bila Petrarkova, a'on je pogumnejši od njega: ,Xe h«m pvl raUnc hvalo broa plačila du konca «liii, k« »iromak Peträrk»" In mej imeni najslovitejsih pesnikov, poleg Homera, Ali-ghierija, Ovidija, ktere vs«5 hoče pogrevati neizobražena množica, imenuje tudi svojega ljubljenca: „K^ Petrarkov, k-O nam Taaiwv treba pevcev Je prO<n in Pelrark». 27 ki jilj je jictiDik dosegel i-a/Jtikiijnc Kehe kot člana organizma. Ožji organizem jc narod, odkriti hočemo torej razmerje pesnikovo do tcj^ja ožjcf^^a organizma =- narodnosti. Najožji a najmočnejši je organizem individnn, poedinra, ki hrepeni po muksimizaciji »reče. Od vseh strani inu nastavlja osoda ovire, in v prcmapjvanjii teh ovir «topa v najsvetlejui hiči na dan — poedincc. Poiskati liočcmo torej tudi »ledovc, kterc je v pesnikovo dn&o začrtal kontiikt njegove okoliee z njim kot osebo, in njei^ve notranje boje, sledeče iz tega razpora. Primerjajmo torej Petrarko in l'resenia — filozofa, Petrarko Italyana in Prešerna Slovenca, Petrarko in Prežema — človeka. Že izza mladih let se je I'etrarka intenzivno havil s filozofijo, izm»y vseh filozofflkili knjig so mn najbolj ng^'ale „Con-fcBsiones" sv. Avguština. S ntaliSča te knjige je motril filozofsko stran vaega človeštva in samega sebe. Petrarka je prvi srednjeveški človek, ki je hotel prodreti nerazreleno temo samega sebe, in prvi vtis, ki ga je pri tem raziskavanjn učakal, je bilo razočaranje. n Petrarka čuti kakor starodavni in modruje kakor moderni pesniki", praii o njem zelo značilno Ilugon Foscolo.') Sledeč navodilu sv, Avguština je opazil v svojem notranjem neizmerno Častihlepnost, a dasi je spoznal ivjeno ničnost in pre-grcšnost, se ji je vendar vdajal z vso silo, in le tedaj se je za nekaj čma pomirila, ko je bil leta 1H41. na rimskem Kapitolu vcnčan z vencem pesniške slave. Na eni strani jc spoznal ničnost vsega posvetnega, na drugi strani pa je sam hrepenel po posvetnem. Z najdražjimi oblačili je krasil svoje telo, z nakodranimi lasmi in v tesnih obuvalih, ki so mučila njegove živee, je nastopal v javnosti, in želja po slavi je bila, kakor nam sporoča sam, neozdravljiva slabost njegove duše. Dasi je sam spisal knjigo ,De rcmediis ntriu8Toči boj, ki ga je imel v Petrarki vojevati srednjeveški človek tesno-srčniU nazorov z modernim Človekom, ki hrepeni po ljubezni, nživanjn, slavi, osvetljuje ja.sno njegovo filozofsko stran, kar izraža tudi pe«nik sam v svojem epu „Africa", kjer poje: „IrrcquletuK hunio pvrquc omnca anxiua annon ad mortem feHtiuat iter. Mors o|itini.-i renim. Pi-trarica .Africa» Hb. Vt. Od tega notranjega boja gnan je spisal mnogo filozofskih spisov, izmej kterih je se največjega pomena oni „De eontemptu mandi". M Kusaj-Ii UD Petrarch l»y U^ Fo«colo. London, John Murrav. MDCCCXXIIL p. 7Ö. •28 Parel Gruje^j: Prešeren ia Tetrarku On Kam je uajimij Jislal svoj „Liber «le Kolittidhie", ki ga je pisiU relih 20 let ojiirajoC se na izkuSnje samotnega svojega žlvjeuja v osamljeni dolinici Vauclnse. Tamkaj iskati mim mn je jubSe, nego vse pehanje za i^vetno srečo. Toda dvomim, da hi mu bilo kedaj dodeljeno bilo najti dušni mir. Človek, ki v sebi spaja tri svetovne nazore: paganstvo, krščanstvo in moderne ideje — ta svoj ekiekticizem je jasno izrazil v slovesnem svojem govoru ob priliki pesniškega venčanja, kjer je v spretni obliki spajal kržčanske- in paganske misli — tak človek ne more živeti mimo, ako se ne emancipira od enega ali druzega. h paganske Hlozoi^je je v svojem srcu nosil nazore Platonove, iz kterili se je razvilo njegovo hrepenenje po večni ljubezni do enc^a bitja, v njegovih prozaičnih spisih srečavamo Rimljana Cicerona in Seneko, in iz njegovih pesni nam done nasproti verzi Horaoija, Oviilija, .luvenala in 1'ropercija, katerih lalikokrila Muza hrepeni po uživanju; a zopet izginejo te jasne slike, in tedsg začujemo bolesten spev moža, ki zatajuje svet, ki sam v sebi zatira hrepenenje po sreČi, saj «... quaotu piacp al du»nd<> ö hrevn imiifno", («. 1.) T«e »vetJiP »o iiMla^lf — kratite »anJe. In slednjič zadoni iz zadnje lyegove kaneone slavospev devici Mariji: .Vvririoe hella, che di »i»! vp»titi!' (k. Devica kraiina, ki t« hloak mtcra! * Povsod pa iie stopa v ospredje lastna Petrarkova oseba, polna modernih življenskih nazorov, ki hrepeni po slavi, ki bi se rada odpovedala krščanskemu kvijetizmu in delovala ter ae veselila. Boj vseh teh naziranj pa rodi ono bolestno, pesimistično stran Petrarkove dufie. Bistvo pesnikovo torej je: vedni razpor s samim seboj, vedni duSevni boj skozi do smrti. Kakor sebe, tako vidi pesnik tndi širno zemsko ^udstvo bolehati za istimi ranami. .PW r altrol (alto che '1 mi" mal mi dole,- (». 180.) Ito^ me pe£« ereh, kot laiitiia rana. Vsa ta disliarmonična pesnikova stran se jasno kaže v njegorih pesmih. In naš Prešeren? Druga njegova pesen, ki je izlla leta v «Čbeliei", „Slovo od mladosti", nam že kaže razpor v lyegori duši. Že ta pesen se čuje kakor mol-akord, čuti se ji, „da iz krajev ni, ki v njih soince sije." Pesnik sam nam v tej pesni razodeva vzrok svojega dušnega razpora. Prešeren g svojo z«lravo, nepokvarjeno naravo in mehkočutečim srcem je stopil v F'avel OroSfU: Preilertin in Putrarka. 29 svet, ki 81* ga je prcdätav^al tako odkritega in naravnega, kakor je bila njegova oija domovina, — a varal se je. Okoftil zgiidaj iu>ra tvuj aud, spoznttiO«'! tcih'IJ« dükiO strup nje^iv Je rm^iril: »em zvedel, da vrat fisjo, doliro d'janj« •vet zaniv'rati »« |e engovuril. Te vidnt', irrji viUuti napake, je »rcii miie v«.0|rä; kj^ hrato^nlila ai videl olurJeV Bridke izkiiSnje, ki jib je PreSeren doživel žc v svoji mladosti, prebiranje in zaničevanje njegove osebe in njegovih zmožnosti, celo od rojakov mn prizadejane krivice, neprijetnosti, ki mu jih jo povzročevala cenzura, so ma morale kaj kmalu v dnSi zatreti idealne misli, ki jih je gojilosvetn; „zelene trate", ki jih je „stavil v pn^eaVe", so morale usahniti, in nakljnček usode je „odnesel t4>, kar misli so stvarile." „Wohl ihm, dem fremd gebliebvD das Erkennen, En braelitc wohl Tod dem MensH'-henkinde t Wamm kam von den Augru wug die Uinde, Dia mir die iitrahlen l>arg, die nun so brennen!" Osoda je morala izzvati v njegovi duši jte^imističnc nazore o svetu, ki tako globoko prevevajo veČino njegovih proizvodov. — Toda gorje pesniku, ki ga osoda zaloti neoboroženega, polasti se cele njegove narave, kakor razbit čoln ga premetava po svojih valovih. In tedaj peanik v bolestnih jeremijadah objokuje svojo nesrečo in se topi v neusahljivih solzah, kakor nam to značilno kaže Petrarka. Toda poglejte, s kakšnim ironičnim nasmehom nosi Prešeren „življenja pezo!" Njeg<>no8i«>n, Den Genlii» ali; im liKlIettten Kr}'8Ulle Der reinHtnn Wo|(c Kiiu'ht' er aus ürn Funken, Auf datts er rein xurück znm Urliclit wall<^ Ta dnh pa zopet nastopa v obliki subjektivnega, objektivnega in absolutnega duha, kteri slednji se izraža v zgodovini, državi, religiji in umetnosti. Najvišji izraz dnha v nmetnosti pa je Ilegelu poezija. Mrtva materija in poezija sta najskrajnejši stopinji v sebe se povračujočega razuma. Materija in poezija — ta razvojna antiteza nam v umetniški obliki doni nasproti iz Prešernove (smelo rečem) najlepše pesni „Neiztrohnjčno sree". Nesmrtna umetnost pe«uika Dobroslava nam predočuje ta zadnji vrliunee izražajočega se razuma, njegovo srcc, materija, najnižji njegov izraz, oba spojena v eni osebi. — Ravnokar so Pavel nri>Se>U: Prcšcn-n in Fetrarka. 31 kopali na iijefrovcm grobn, in glej čudo! pred seboj zagledajo pesnikovo truplo, ki mahoma razpade v prali, ,src« HAino zavsetim oxtane pred o(iiii. Se bfje, ie čutiti ravno tal< fforku, ko da liilu bi t prsih le zdravu In iivit." Umetnost je simagaia nad naravo, dub je nkrotil materijo, da »e njeni atomi uino razpršili v nove sestavine sledeč neizprosnim naravnim zakonom, ampak proti svoji prirojeni strasti so se uklonili poezyi, da ji tvorijo dostojen hram, „svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet'." Lnamo Ii v tej pesmi i.skati direktno Hcgelo\ih idej ali ne, ona nam veleumctniško izraža Hegelovo razvojno antitezo — materije in dnba! Kakor povsod, prevladuje tudi v Prešernovi lilozoliji čuvstvo, in Prešeren je kot lilozof čnvstva dospel do onega mirnega kozmopolitizma, ki vidi v narodnih bojih le zadržek kulture. Prešeren je bil evropski kozmopolit v pravem pomenu bc«ede in kot tak je nvidel, „da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit' mor mo se." Ko pa je videl, kako malo odgovarja človeštvo tej zahtevi, kako gre človek v svojem pohlepa tako daleč, da mori eelo lastnega brata, tudi teilaj nam ne zakliče svarilne besede, ampak poglobi se v svojo notranjost, in izvije se mu klic: „Kako strajSnk slepota je človeka!" A Prešeren ni pesnik jadikovanja; ampak vkljnb žalostnim razmeram zre z veselim srcem v bodočnost pojoč v svoji „Zdravljici": „živ« usO vsi narudi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder »oince hodi, prepir iz aveta b« prnirnan; da rujak prnnt bu viiak, ne vrag, le *o»ed bo uicjak I* Kot filozofa sta «i pesnika precej različna. V enem se bije b(»j mej srednjeveškim in modernim človekom, drugi pa — že popolnoma modern — sc loti aktualnih tilozofskih vprašanj. Obema skupen je le dušni razpor s svetom in s samim seboj. Nekoliko bolj se približata pesnika v narodnih tendencah. Petrarkovo Življenje spada v dobo renesanse, to je prebujenja staroklasiške umetnosti, in obcuen> v dobo narodnega prebujenja italijanskega, čigar prvoboritelj je on sam. Slava italijanskega naroda je jela padati, italijanski narod se je nahajal v položaju, da izgubi svojo individualnost, s^j je bil iz literature že popolnoma pregnan. Zlasti veliko rano je prizadejal Italyi Karol IV., „kteri je", kakor pravi Petrarka „nkradSi 32 P»vrl Groie^: I'mii-rcn in relrtrkn. rira»«ko krono pobelili v Neiniiju, zadovoljen s svojimi domačimi brlogi". I>a se je tem bolj pomnožilo zaničevanje osamele domovine in se zmanjSal ujcn ugled, so še celo papeži zapustili nsoko rimsko stolieo in se preselili v Avignon. Tako jo čakal in trpel italijanski narod v takoimenovani ,babilonski snžnosti papežev". tej dobi je nastopil Tetrarka. Prvo sredstvo, ki se ga jc po-služil, je bila zgodovina. Kakor pozneje I'alacky Cehom, tako je Petrarka v svoji epopeji „Afriea'' pokazal Italijanom na njihovo slamo preteklost. XajslavnejSo dobi» Italije, dobo plinskih vojska, predočuje ta v živih barvah prejdeteno z ijnbavno tragedijo mej Masinisom in Sofonizbo. Nekteri odstavki, zlasti peti spev, se Čitajo kakor FreSernov „Krst". A Petrarka je tudi drugače deloval za probudo svojega naroda. Izvestno je Petrarkov vpliv tndi nekoliko pripomogel do smelega naklepa Cole di Hienzi osnovati v Rimn republiko, in iz ognjenih njegovih govorov, pisem in pesmi govori srce pristnega patrijotu k celemu narodu bodreč ga, naj vztraja ua delu svoje rešitve in osvoboje. Le strasten patriotizem mn je mogel narekati sesto in šestnajsto kaneono. Tretje sredstvo, s katerim je hotel poviSati ugled svoje domovine, je bilo prizadevanje prestaviti papeSko stolieo nazaj v Rim. Že je menil, da se bodo pod Ivanom XXII.•uresničile njegove nade, a tn je sledila zopet reakeya. S kako vnemo se je boril za svoje ideje, naj priča sledeči sonet, ki je zložen na mesto Avignon, papeSko prestolico. Kiainma dni ciel »u !»• tu« Irecee piora, Malvagia, c>ii' dal fliiiire e A* t*- irhuinilu. Per r :iltrui iinpovi-rir im' rifca v ifranile; 1'oi 1'he dt mal oprar tantn ti Kiova: Nido di tradinfiiti. In vui »i t-ova (^iiantu lual |>«'r lo ninndii ui;){i «i opande; 1)11 Tin »«na, di Ifttl c di vivand«, In ciii liNKuria fa I' altiroa prtira. IN>r li> canXTf tu« fani-inltc u vrcclii Vanno treatand», c Urizehiih In niei«o C«' mantifi e fnl for« c fo' Ii »jit'cchi. Giü Don foitü iindrita In piiiine al re.no, Ma nuda al vfubJ e scalza fni gll »tm'vhi: Or vivi si, cli' a Dlo ne vpniia il lozitn, (». 105.) NiO bo^i plamen ti na irlavb pade, prvgnrbf polno nii-sto ti bmzhoino, ki « ti^iin »1 pnmaajkaiucin prvmožno, ki bndodcIatTo VHaku U dopad«. Bnei'1'J, fpicxdo ifrešne vlade, »ueü xeiiieUxkili hI lnidodolBt<Ie«üub z ircalom, i bak^o, s mehom. ni»i T iKsiju, v aenci odgqleno, nipj tnvlem, v vetra luigu «i rqjvnu; do ni-ba ilrl){a smniil iip trojiin irrfboin. Iz vsi'ffa sk'ili, da tndi v narodnem ozirii pesniku oaod» ni Itila mila, ampak da mii je v duši rodila nov razpor. Narodna konstelacija italijanska nikakor ni bila taka, da bi v pesniku budila veselih nad. Neovr^ljiva istina vendar ostane ;^orak nje^^ov patriotizem in t^e^ovo sodelovanje na probndi in proslavi naroda, ki kot potomca slavnega rimskega plemena kliče k narodnemu delu. Kakor Petrarka, je naSel tudi Prežereo «voj narod na pragu dveh dob. Kakor jc tedaj italijanski narod, zapuščen od papežev in kraljev, bival v politični in duševni sužnosti, tako je Dil usu-žnjen tndi slovenski narod; a (a sužnost ni bila „babilonska", je trajala že vtoletja, ta snžnost ni bila več sužnost, ampak narodno mrtvilo in načelno zatiranje slovenske^^a iivlja. Kako prav pravi Prenci-en: ,\'a tleh leip «lorenatva »t^bri aUri, v ilüutarili ič-)^ rbjunr ponUrv; le tuJeeni Hr^fc svit »e v Kratki Uri," — kV ičmUi »lovcnski, v predrairi ilei^li, v kteri o^^e «o naii sloveli, ktcra zdi^ iina grob koioj^ za naa." Od davua že je robovala slovenska zemlja, ki ji .....obložile uiiitor razprtij«- K IMpinuriiu »o jarmom auitno ramo." V tako žalostnem stanju je >idel Prešeren svojo slovensko domovino, in to jca jc italostilo; a zadovoljen bi bil, če bi se le vsi Hlovenei vsaj zavedali teh žalostnih razmer in hoteli skupno delovati na svetem delu svoje probude. A žalibože, .... „ Sloven«« mile no ljubi Miafert- vanj npiOo«'.* In slovenska poezija — kako Žalostno, nerazorano polje! Kami'ne naise zapnii^^ne buiVe, luiuiirr M pozab^ene ial'vale, le tqjke »o I'-aittile Kraivlcev mnofce. Pesnika žalosti (»soda njegove domovine, sam navaja domovinsko ljubezen, kot globoki izvor svojih pesni, ki „iz domovinske so ljubezni lile." A on, kvijetist, se ne čuti sposobnega 84 Pavel GroleU: Prderen in Petraridi. prevzeti misijo probudite^a slovenskega naroda, svoj pesniški poklic razteza le na literaturo in jezik slovenski. ŽeU^, da ibudil hi ■loven*£'nn c«lo, Jim moč »o dale nuti nevcMlo. t Karakterističen za Prešernovo osebnost v narodnem obzira je pjegov odpor proti panslavizmtt in ilirizma. Prešeren se je npiral idealnemu združciyn vseh Slovanov, saj ,dic Vereinigiinff aller Slaven zn einer Schriftsprache wird wahrscheinlich ein frommer Wunsch bleiben." PreSeren je bil subjektivuo prepričan, da ilirizem nima konkretne podlage. „Ich bin vom der Unans-fübrbarkeit dieser Idee subjektiv überzeugt," piše I. 183^«. Stanku Vrazu. Spoznal je to, kar je vselej in povsod potrtlila zgodovina, da je spiyanje različnih narodnih elementov nenaravno. PrcSeren je sicer želel slovansko vz^emnost, a le na podlagi individualnega napredka in razvitka vsakega naroda, njegov ideal je bila harmonija v različnosti; „sploh pa je iclel i pansiavizmu i panilirizmu najboljSih uspehov." Njegove argumentacije so se opirale na zgodovinska dejstva, in zelo duhovito opominja svoje nasprotnike drugih tudi zelo sorodnih jezikov, ki se še niso spojili, kakor n. pr. španščina in |M)rtugi8čina. Kadar se bodo ti jeziki spojili v en dyalekt, tedaj upa, da pride tudi za ideje panslavizma in panilirizma pravi čas. Temu njegovemu notranjemu prepričanju so podlegla vsa dokazila njegovih nasprotnikov. Ako mu Stanko Vraz dokazuje, da tako mat narod, kakor smo mi Slovenci, nimamo toliko literarnih gojiteljev, da bi mogli živiti svoje pesnike, tedaj to dokazilo ni moglo izpremeniti nazorov pesniku po poklicu, ki je sam zapel: , Pevcu vedno «rečji laŽe. Veiidpr peti un nt- JetO*. grab'te d'narjn vkiip gntöve. ku|tov^t<^ «i ([''■'duvr, v lOili livil« brex trpU^^igx-Koder ae nebo nuepeiö*, (trad je pevca brei vratarja v qjetn ilatnina čiita zarju, »rebruhia riy»» trave, K tem posciitvoni brez leiave on livi, vmrje bre» d'imija." ampak odgovoril mu je satirično: .Lakota iln&rja, ča»ti vleie piniijA drugam". Ako sklepa Stanko Vraz: mi Slovenci imamo premalo g«)-jiteljev književnosti, da bi si nstvarili lastno literaturo, zato se ParH OroteU: ^rR^erpn in Petrarka. 35 narod, da e umetnoüti ci nimamo pradedov, in duševno ad „očetor t Ijabljener i n zbuditi literaturi, in brau je Atilovi moramo »pojiti s svojimi južnimi brati; tedaj pa izvaja PreSeren: zato si moramo vzgojiti svoj kx), četudi majhen, sposoben in kulture. Ako povdarja S nikake vzviSene ideje, nikaki sploh ničesar, ua kitr bi oprli emancipacijo, tea|>hn«, ftifii ti! Riilaiii il«»«rto in littor« pri m um Aapexi, «lubiu* homincnirc ileamre viderein.* Že takoj pri prvem pogledu se nam torej odkrivajo pesniški okraski, ki izpremii^ajo resnico; in z vso resnobo se rodi v naSi dudi vprašanje, se Ii za temi okraski nahaja sploh kako bistveno Jedro, nili cela njegova ljubavna tragedija Ic velika pesniška simfonija brez vse realne podlage. Že eden njegovih sodobnikov je izrekel mnenje, da Lavra, ki jo pesnik često na-zivlje tudi „Daphne" ali ,il lanro" ilavorikai, predočuje le pesniško slavo, ktero si hoČe pesnik priboriti z njenim opevaiyem. Toda eksistenca Lavre je zgodovinsko dokazana, in pesnik sam se v 19. kanconi energično brani pred vsakim podtikanjem, da on pod imenom Lavre opeva kako dnigo bitje. In vendar je lyegova ljubezen tako izvanredua, tako nenaravna, da kritičen čitatelj ne more v sebi zatreti vseh dvomov o njeni resničnosti. Dvajset let je opeval Lavro Živo, ki se je že leta 1325. poročila in rodila mej tem devetero otrok; deset let po ^jeni smrti so še donele ^njegove stmnc lyej na čast in jej zapele skoraj sto sonetov. Šele v pozni starosti se opravičuje pred svetom zaradi svoje ljubezni in jo v uvodnem soneta svoje italijanske pesniške zbirke, ki jo je priredil sam, imenuje „giovenile errore", mladeuiško (?) zmoto! Njemu samemu sta se v Času te ljubezni rodila deček in deklica. Iz sina Giovann^aje vzrastel za vsako delo nesposoben, malomaren mladenič, a oče ga ni zapustil, ampak preskrbel mu je bogat kanonikat v Veroni, in ko mu je sin umrl, začrtal je njegov smrtni dan v lastnoročno pisan rokopis Vergilija, svojo najdražjo knjigo, kjer je imel zapisane smrtne dneve najljubših mu oseb, kakor Lavre, svojega prgate|ja Colonne in drugih — dokaz, da mu je moral biti drag spomin svoje matere; hčerka'pa, ki jo je bogato omožil, mu je bila v ne- <> s. 3-, 18-, 176. P<.«.<4nik<>vo iz)avo r »onetlh potrjaje t«dl lastnoroiuo pisana upoinba ua i^egovem iavodu Vurgil^a. 38 Havel OrošeU: Pre&cren In Petwka. mirni starosti edina toložba, hčerka, l(oj(* mater je morebiti ljubil z večjim n^njem, kakor l.arro. Ktera moč je pač i/, pesnikovega srca privabila toliko globoko izraženih pesni, iz katerega vrela so privrele iia dan, ako ne iz vrela uengaHue, vsemočne ljubezni? Zgodovinska doba pred nastopom hiimani/.ina je bila doba množice; na vseh poljih so delovali ljudje združeni v skupine, in le redkokediy se je kdo povapel nad povprečno mejo svojih sodrugov. Vodilna moč človi^Stva ni več tičala v prsih poedinea, ampak v kor|)oracijah in stanovih. Fetrarkov genij je prvi pretrgal vse vezi s to tradieijo, on je v poedineu zopet odkril vse njegove tajne sile in ran pomogol do moči. Že Dante je, izvolivši posamezno osebo, Beatričo, za obo-ževanko svojih pesni, že on je, zapesnivSi v svoji „Vita nuova" nekako biografijo samega sebe, zastopal princip individuaiizma, ki je v Petrarki dosegel svoj vrhunec. Na samem sebi je hotel Pctrarka pokazati moč poedinea, ves kult individua je izvrševal na samem sebi, mnogokrat celo pretirano. Okrog njegove lastne osebe »o snče vse lyegovo delovanje; on je hotel biti središče vsega omikanega sveta, in gorje mn, kdor se je upal dotakniti se tega njegovega prepričanja. Ako je napadal zdravnike, storil je ta korak edino iz tega vzroka, ker so mu hoteli kratiti pesniške zasluge, in jiroti Averroistom kot brezbožcem se bojuje, ker so mu odrekali učenost. Pctrarka je »topil iz lesnih mej krščanskega kvijetizma, ki zadovoljuje človeka z „upom sreče unstran groba", hrepenel je po nesmrtnosti že v tem življenju in to svoje hrepenenje po slavi razteza tudi na svojo ljubezen. V svojih mlajših letih je res ljubil Lavro z vso strastjo svoje močne duše, a dolgo ta ljubezen vsekakor ni trpela; on pa je hotel podati človcštvn občudovano, nadnaravno ljubezen, ki ne podleže hitremu teku Časa. V svojem srcu je tudi po zamrli ljubezni že čutil moč poezije, toda komu naj jo posveti, odkod naj vzame predmet, ki mu bo sprožil skrite sile njegove duše? Ivolil si je nevenljivo ljubezen, neomahljivo opevanje ene žene. Že v Danteju je našel Petrarka to idejo nadnaravne, čiste ljubezni; tem bolj pa se je vglobil vanjo potom platonske filozofije. Petrarka je iskren častitelj in ljubitelj Platona, ki ga je stavil visoko nad Aristotela. V njegovem „Trionfo della farna" nastopijo v III. delu zgodovinske osebe, ki so si v umetnosti in znanstvu priborile nesmrtnost, vsem na čelu stopa Platon: «VoUiml du manfji, u ridi Platu, Ohe 'n qnella schient and« pin prcM« al »ejfiiD Al qiuil agpungu a clii dol ciolu b djito.' Puvol GrtijcU: freieren In Trtniriia. 39 Na levo zaircm Platona, ki J« iz mnoiicc doapel n^hlii^c ilo smotra, «tavUenega od boianstra. — Petrarka, ki ni bil vešC grSkega jezika, sicer ni temeljito poznal 1'latona, a v glavnih potezali so mu bili znani njegori nazori, ki jih tudi često vpleta v svoje pesmi. In qual parte del cfel, (n quale idea Era r esenipio, onde natara tolMi Quel b«l vim) li-i;i{iadru, in ch' clla volse Mostrar qua gii'i qnanto laiwu potea7 la kterr«a nebe« vl»oklh dela, iz ktcre taiuk%j slirai^enc idcye Ja pa6 narara kraa, ki z lic Ji vej«, v doka« nnstranske »voje oile vnel»? Tako poje v 12ß. sonetu o Lavri. Iz Platona je povzel Petrarka nazor o prei^ksistenci dnš in njihovem prexlzemeljskem spoznavanju; kcdar se tedaj rteleaijo te duše, zagorč v vročem hrepcneiyn, «cniv^ru. Tfni|Mi nun nii parea da far ripam t^ntr'a' colpi d' A mor; pvrii m'Midai 8«vnr, ««nza Honprito: onde i nii«! »riiai Nel roninnc dolur Incotninriaru. Trovomnii Auiur del tntlo diwinnat«. Ed aperta la via pitr gli ocr.hi al r«, (!be di lai^ini- »on fatti nsnio i< varco. Pero, al niio |>arfr, nou Ii tu unoru Fcrir me do nactta in qnulln Ntat», A voi armata non inontrar pur I' arcu. (». a.) Na dan, ico «u>lnc<> žarke je ^«Ifmnilii üaati'^ ajitgh, ki vntvaril jp '«tvetiivp, krn« Hrca nii ncnadnina okitvt-«že*«« dvoje »kri»iio je ovilo. Da A modi'vili »tn-l odbijt-ni «ilo, ni bil iiffoden ras, Mkn «> nnvc bolpttli moje rxklile one dn»Vi<, k<) «o je ceinidiri IjndiitAn ialootilo. ZaMii'il uM< je Aiuor aro pravo, ko Rkox Olli Je pot mlprti bila. ki vro<^ih m iu>lxä postale vrelec. Zatu p4i menim, da mu ni na Hlavu, da T takem »tat^ju strela rac ranila, ki vam je niti ni pokazal utretec. Tndi Prešeren na sliöen način opeva svoje prvo srečanje z izvoljenko, »ledeč Petrarki je tudi on v viliketn tednu iHkal oHodepolnejca dne, ko pa je ranila Ijnbezni pufičiea, da 8 tem tem bolj označi nesrečo tepa dne: .Je od ve»erg<> fa»» teklo lpti>, kar v Detlehemu anuetjcev hosana Je oznanila, da Je no{ konrana, dvakrat devet»to tri in trideseto. Pavel Gro&eU: Prpü«ren in Petrarka. 4» Bil v^lki trden J«; r 80b0t« »veto, ko rstii ni<'>)lt hÄiyi icröb kriaUi*»>< p» tvftjih cerkvali höilll «ein. Ljuliljaoa! v Tnioro, B üempre lel sol« catuUiidu. (i. 154.) Ki midna je Homera in Orfija io, ki «lavi ica Mantova pairttija. da vedno slavo bi nji «auii |>eli. In PreSeren ceni svojo Ijnbico viSe nego vse slavne oboževanke preteklosti, siy je ona .... wert, daiM ääuicer allor /uaccn Ki« priesen von Homer an, dem Helleucn, Indem si« keiner wnirhl von allen Jonen, An die den Dichtern Je ein Lied (felunjfen. Tako zavlada ljubezen popolnoma pesnikovim mislim in dejanjem, ljubljenka postane si-edisže in vir vseh njegovih Cuvstev. . . . . e solo del »uo uom» Vo cmpiendu I' acre, che si dnlce sona^ Amor in altra parte non mi sprona, N^ i pii Kannii altra via, ne le man come Lodar si poasa in carte altra persona. <•. 76.) .... he«eda sladka le i)ovsudi Imena mi s ust odmeva. Tako UuLiezen moja mi veleva; ne Vem. kje n^ dražje ml noga bodi, in kiO nivi roka raiun i^ii opeva. Le iyi slede PreScrnovi pogledi, če jo zapazi v sredini drnžic; in če je oddaljen od iyc, tudi tedaj se osrcdotočnje vsa njegova duša ob njeni osebi. 0£i bile pri l^l v deklet so sredi, (jovor'le usta le od nj« so hvale, roke po sili a)i ime pisale, hodil« so no|te le po i^e sledi. Pesniku samemu se dozdeva njegovo srce prazna, pusta njiva, iz katere more le ona privabiti sve^jli cvctlic. Pavel OroSeU: Freieren in Petmrka. 4fi lu p«r mc »un quaiti nn trrreno aii«iuttu, ("lilto da voi; e I prc^ri« e vontro In tuttu. (k. 8.) In moja dnia imata Je planjava, ki ti ir jo — tvoja bode «laTa. Cel PreSeraov sonetni venec prepleta ta ideja. Srci' lui Je puslalo vrt in njiva, kjer sej« Kdaj Uul>ex«D eiefrMe. Njegove j)e8ini so cvetlice brez moči, brez 8oIn(*a; le njeno obličje jim more vdahniti življenja. Ak ho^ei, ila bi «aiJJi « vet rodile, Tcaelo veif dvi^ile glavice, Jim ix ti pölUi iarkn milo! Tako pesnika iibcreta stmne, ki /.adonc v lepoti in mogočnosti visoke ljubezni. Ljubezen je zavela črez pnsto planjavo in oplodila njeno zemljo. Nebroj misli in idej, „ki si ua dan zleteti želijo v pesmicah", je zbndila v njihovi daSi. Vse stvarstvo se jima dozdeva majhno v primeri z množico njihovih misli. Non ä tanti aniinali il mar I' onde, Ne lajtsA ituiira '1 corchio de la luna Vide niai tante atelle alcuna nutte, Ne Uliti angelu Siberian per Ii buKe.hi, N^ tant' erbe ebite mai c-ainpo, m pla(i);ia, l^uaiit' a 'I min eor penisier' eiasenna «ura. (»e»t. 7.) Nc bira luliko iivali v mi>iji, ni tnliku xve«dä nad blitdu luuu, kl IM« blläve na nebu v Jaani nofi, in nima iUinia več krilatih pevcev, ne Ing ne n^tra tuliko rastlinic, kiilikur v večer luiva diiia mi«]!. In Prešernove strune se glase ravnotako. Voe roi ne raste v po^i, ve< nima ptičev hrib, ^'elHil \p( kriO niUtx>U>. vet nima voda rib, k» misli Jaz, ki «pljo v Dubefiienih aaiOäib. ki hI ua dan icl^u zleteli v peHmirali. Nji HO posvečene vse te misli, k nji hrepene, k svoji stvariteljici; in celo potem, ko že pesnika dvomita nad uspehom svoje ljubezni, se jima tie porajajo v ddSi; nobena sila jih ne more zadržati. 46 P»»el OroJielJ: Prdereo in Petmrka. Murtv po chiiidcr sol» a' niiei pciMrri L' MuorotM) ramin, cke gli conduvc Al clolce porto d« la lor »aliik'. (hal. 2.) L« i;renka »nirt upreti mujim miidim zamon» sladko pot, ki Jih dovaja v rcüilvf njihove vvmpIu iiiko. Ill Prešeren toži: bof^u ine iiiiali, vru^e, dn-venom, iiiiam, rt-kam, hribom |Hiti do lür nt t^im zastariti tnocvči'.'' Ljubezen se je torej preselila petiuikouia v srce, a to srce je premajhno, da bi samo nosilo sladko novico, cela narava naj čnvMtvige z njima; in tedty čujeta stvarstvo pcvati slavospev Ijnbe/.ni — le ona, kteri ko posvečene njihove pesni, le ona nima ne srca ne dn^e zanje. Ko Petrarka opaz-nje krasoto narave, tedaj se ^ kakor vsak globokočntoč pesnik — čnti v tcani zvezi z njo, cela narava «e mu zdi izraz nje^vepa čuvstva iu tedaj zapoje: Non riue, ni v bHIh liKta, vt^ice irlcnu, ni v trj dobravi bilka, ovptka znana, in ni T tob guzilili, v Anmah t<-b zverine, i)i r vMeb Htndeneih kapljic<^ nobene, ki ni ji znana moja urena rana. L' aeqne itarlan d' anion-, c T ora e i rami K teli »iiKeletii e i penei e i flori e 1' erlw. Tiitti inuiumr prnitando ch' I' Hcmprt^ aiui. (a. 239.) Äepeee v>k1* o Uuhcini miiji in zrak in pilili, ribe, evetke pruse^: ,I)o ivJe )j°l>ezen veino fftjil" I^so! rb' r ardo, ed altro non m«l črede : 8i' i'n;de ugui itoni, »u non »oia culei. («. 170.) (lorje! da jaz ««rim, in mi ne verje, ver'Je človek vaak, le ona neče. Pav«'l OroscU: Pruifren in Petrarka. . 47 Tndi Preišernnva da^a se vtaplja z naravo v eno bitje, in to spojitev svoje dnžc k stvarstvom je krasno izrazil v gazeli: ,Žalostna komu neznana je resnica, da jo ljubim" ki se končuje 2 besedami: ie v».ika stvar, kar veln la ramiltiinola itbi«uttiui, Ctic rrdp il čaru itadn- venir iiutiiKu: Indi trut-ndo poi I' antiiin» flanco Per 1" nstrt-ine giornatc di sua vita, Qnniidii plü |M> col bann vulvr » 'aita, Kotto daicli anni e dal raniinino «tanro: K viene a Roma, »i-ifiifnilo '1 dj-nio, Prr mirar la lembianza di colni Ob' anfor liwtu'i nel dol VMlere »pera. ('o«i, lanftK! talor vo corfand' io, Duniia, qujuito e pusaibilc, in altrui La diaUit» vustra forma vera." (s. H,) Od doma »tar^ek »e poda po »vrti, od aladkeita, pril}at»|jonvf;!i kn^a, ud »vnjrev briiiilli, ki Jih iikrb navdaja, ko (ca v tiOino vid^o liitrti. In itkoa iivljpnja dni, ki »o >ua »(<-ti, iiaprcj hiti, datii ira tnid obhaja, do zaitiijrn prfvxeti. In iiva ir\|a «taroka v liim privodi, Ua bi T podobi [Oi'ira zri poboinu. Ki upa ni'kdaj »reti (ca v neite»ib; Tako Ja« revej hn ppnini pov»ndl, i^a rajo rzrl, iprupa, kolikor moino, PodolM) kje na ti^lh bi tpl<*Mh. ftMA^ftk« ••^vamK« * L|Mlll)a«l 48 Pavel GroMj: Frcirn-n ta Potrarka. Alcjjorijc, ki jo je razprel Petrarka v ti pesmi, Stritar v gvojem uvodu k izdaji Prcšt-rnovih poezij v „Klasju" ni popolnoma pra>iIiio razlagal. Pod podobo, ktcro upa vernik uckoe nteleAeuo zreti v nebesih, nimamo s Htrit&rjeni razumeti namestnika Kisttisovega, rimskega papeža, ampak — kakor nam je znano tudi iz Danteja — Veronikin prt fsudarium), na ktercm jc bilo odtisnjeno obliCje odreSenikovo. Ta prt je bila ona ea-Sčena svetinja, ki je vabila k sebi romarje iz vseh krajev, Qualo č colul, the fome «li Croaiui Vteniie a veder la Vor«nies DMtra, ('h« p4-r untiea fania iiou ki «azis. i. t. d. Parad. cant. XXXI. Kako sličen po čuvstvovauju in izpeljavi je oni Prešernov sonet, ki je posvečen slikarju Matevžu Langusn m ki tako lepo označuje tedanje pinuikovo dušno stanje, v ktercm že prevladuje dvom nad upanjem Marnktfri romar gre v Rim, v KoraponUMe. al yö, kjer »vet' Anton .lp«uiui varje, Tmat al «vete Luiarje vnkrat v livUeni" al Marijno CpU«'. V |)odiil>ali Kledat' hrepeni veselje {iv|ji-nja r^Oi^kega. Skid wncc »arje nnatranitke glur'je vti«i\ienl v nltaije Ijubeinl verne ohladi ma ieU«. Ah tiUl podotH) irledat' ino device, nebeške nje lei»Ate »enco, «anJe giiUnfne, t kterih koiu^ «led rennice, iikjkz lelj vlefe v tvoje dimiovaige »rce obupa niiiij more ur tek, tam uiil5i pr» «dlli'vaiOe. Svojemu prijatelju slikarju Matevžu Langnau je posvetil Pre-Seren ta sonet; toda iz tega, da je poklonjen realni «sebi, Se ne smemo sklepati na resnico njegove vsebine, čeS da jc Langns res slikal Prešernovo ljubico; meui se dozdeva le veleumetnoizražena pesniška ideja, ki jo je Pre.šeren morebiti posnel iz Petrarke. Slavni slikar Simon Memmi namreč, ki se je rodil leta 12X5. in bil učenec slikarja Giotto, je bil od papežev poklican v Aviguon in se je tamkaj seznanil s Petrarko. Njemu v dar je leta l.^iJ'J. naslikal po«lobo Lavre, kar pesnik opeva v f)?. in 58. sonetu. Nobeden njgslavncjših slikarjev, tako poje pesnik, bi se ne mogel v tisoč letih poglobiti niti v najmanjši del lepote njegove izvoljenke; Simon pa je bil v nebesih in tamkaj jc posnel njeno krasoto, — zopet platonski nazori — ki jo je s svojim čopičem tako lepo vtelesil. Pavel OroieU: PreJereii in Petrarica. 49 L' opra ni ben di qnell« ehe nel cielo Si ponno imagloar, non qui tra nol, Ove le morabra fiuino a Talma velo. (a. S7.> In bil Je amotvor, ki le v neb««ih roditi moiv se, ne pa med nami, Iii ni «uitpir molti mi Hgumbrara il p4!ttu, I'er{i clic 'n viita ella li mustra vmQe, Promnttpodomi pace ne I' aapetto (i. r>M.j Udnüile a« pral mnoga tdihov, ker Ji puniinu«! krotka t Uo, deklet ImA IJiibUan.i; rad va« cvetut-elieiie, IJnlilJanskr U"'"'«"lve jpwpodifnp! AI dnM(i t«ka mojS j«! čezmp ilaaa, da pri<''« nje »era «lep ca vse device, zaiDukiüen v mil'ohräz anrä kraUna- Vedno in vedno se ponavljajo v njihovih pesnih prispodobe mej solnccm in ljubico, mej zvezdami in njenimi očesi. Zdaj jima je solnce, ki n^ ol>sije vi le cvctke, zdaj »o njene oči dve svetli zvezdi, ki uaj raxsvetijnjeta noeno temo. Razpor in vihar v njihovih prsih pa postaja vedno silnejsi in močnejši; tedaj pa se prispodablja pesnik obnpnemii mornarju na razburkanem morju, ktcri z dvomom in strahom zre iia nebo iSčoč zvezd-vodnic — IJioskurov. Come a forza di vcnti Stanro nucchler dl nottr .ilia la testa A' duo luiiii, ch' jt sfraprc II iio»tr<) polo; Osi ne la tenipeata CU' r sci«ten|to d' ainor, gli «cclil lucenti Kono il miu ««i^no e 'I itiio rotilbrt« iwilu. (k. 10.) ') Kot o nevihti dviga utrujeni krmar v nebo poglcdf d» dviih ivezdn bliičo<^ili v noi'no tmino, l;(ku mi np zaiiiira »vit dveh oči v viharjih »rč.ue licde, moj znak reSilni, upai^i- t-dino. Od njenih oči, dvci» zvezd, pričakuje tinli Prešeren tolažbe v dnSnem viharju. Tak kakor hrvpcni oko ^olnaija zairledat' višini zvezdi, bionkuri, kaditr raztrriOa piii oh hudi uri, ko »e tepo valovi, gruni ud.trja. — Tak, draga dekli«-«, zvezd tvijih fakain. tako Id boJJ Aikam hrepi-neott oW wijrledaf tvojih »vftlc tarke. A zaman čaka Petrarka „qne' dno bei lumi", teh dveh lepih zvezd, polagoma že prevladuje v njegovi duäi obup za vedno. ') Kanroiie 8-, H. in 10., ki vse tri proHlavijj^jo lepoto Kavriuih oeU. BO izveiitno n.-Olep^e peiini; ItalUnui jili zovejo .tri tiracije". Pavel GroteU: I're8«ren in Petnut«. 61 ('elansi i doo mei dolci usati aegiii; Morta tt» r undc i la ration o I' arte: Tal ch'i' nconiiucio a desperar del porto. (g. 150.) In fikrira «e mi ivpsd-vodnic dvojiea, T valovih ani umrl je in umetnoiit, da le n-üllne lake nimam npa. Nepremagljiva sila vleče pe«nika k nji, a tu nastane razpor, ki ga rodi v človeški duši nesrečna yubezen; izvoljenka se ni odzvala pesnikovemu hrepeneiyn. Ta udar je težko zadel njegovo srce in v njem zbndil vse pesni, ki so dotle morda spale v njem. Potem ko je bil pesnik že izgubil vsako nado, pri Fe-trarki celo Se dolgo po Lavrini smrti, prihajajo pesni nesrečne ljubezni kakor angelji s potrtimi perutmi iz pesnikovega srca pojoč odo visoki ljubezni. Nesrečna ljubezen se je v Petrarki izpreme-uila v vedno koprnenje po dragi in njeno opevanje, slično nem-Akemn „Fraaendienst", iz nje je vzklil mogočen slavospev, ki proslavlja v ženi to, kar imenuje Nemec Goethe „das EwigWeibliche". Tudi v PreScmu se je rodil ta razpor, razpor med idealom lastne sreče v uslišani ljubezni in med žalostno resnico, in mn priklical iz prsi mnogo globokih pesni, ki se slednjič izljjejo v ,up sreče unstran grSba". Pod vtisom tega notranjega razpora je zaklical Petrarka: Femina <■ f'Uiia mobil p<*r natura; Olid' io KO ben cli' un ainoruiio »lat« In cor di dunna pirriol tempu dnm. (». liiO.) Ž« po naravi stvaria uinaliUiva ji« ienaka viutka, vem, da ji ljubezen le malo i^aaa v vrofili prxili biv-i. Iz istega vira «o nastale tiste PrcSeniove pesni, ki nam rišejo žensko nezvestobo, „da nič nobčni ne sme se verjet'", med njimi v lepoti nedosežni „Mornar". Z neuslišano ljubeznijo obenem pa se vseli v pesnikovo srce „kragnlj, ki kljiijc srce od zora do mraka, od mraka do dne!" Dosedaj sta pesnika brzdala v svoji duši vroče hrepenenje, gospodovala sta nad njim in nista mu pustila proste poti, da ne bi v prebumih in predisharmoničnih verzih užalila drage, saj poje Prešeren v tisti dobi: .želja »p v meni ne poieie. da«' upa tvoj pogM v »rce ne vlije, »trail razialiti ti- mi ji'üik veie." 52 P»»el Groiley: Prešeren in Petrarka Tudi Petrarka je donedaj zadrževal silo svojega kopruenja; ko pa se vseli v njegovo dnšu obup, tedaj izgubi oblast nad Ham im seboj. Solca frcDMR It mio cald<» lienire Per non turbar« il bel vUo sereno: Nou poiHO piü; (11 man m' U tolto It ft-eno. E l'alnia, desperantlo. Ji pro»« ardire, (». SOO.) Da bi JI lica jaanfga ne »nračil, dosd^ iMim brsdal poželenje vrožc, ubupu dnäa *e Tkloniti no^e. »pustiti usdc «em le njuna^il. Pesnika «ta uvidela svojo prevaro in tedaj dasta prosto pot svojim ie\jani in mislim, naj hite, kamor jih žene sijk — želita si celo smrti. Petrarka enti, kako nminyo in pojenjiyejo vse v7,vi6eoe misli in ideje, ki mu jih je vzbudil up na srečno ljubezen, in tedaj zapoje: ,Io «entia dontr' al cor giä venir meno OU «plrtl, che da voi ricevon rita; E, perchč nataralmrnte «' aita Contm la morte ogni animal tcm-no, Largal '1 deaio, ch' i' ttmu'or inoltv a (Ireno, R minil per la via quasi »marrita; Peru obe di t nott« indi m' inrita, Ed iu contra lua voglia altronde 'I mrno.« <■. 39.) Že žutU «etn, da v prsih so «atrti dnbovi umrii, ki si Jih rodila, a ker a aairon*ko «ilo »« branila bo vMka iivotii\ja proti smrti, »em želji dal prostnst, zd;^ ko odprti Bu vsi JI po^e, «mer Je ii^bila; drugam si ne ieli ^Je vrofa sila, le k lOI, le k nji me rabi Qe do nnrtl. V tem duSnem stanju se Prešeren primerja bolniku, ki je izgubil vso nado na ozdravljenje. Kadiir previdi ufenost «dravnika, da smrti odvrniti ni mogoče, ne brani Jest' in piti ma, kar boie, I j^renktltaml ne «ili vel iKilnika. Ko Je Tihaijev Jeza prevelika, toguta q]ih se potolažit' no£e, kamftr vaj Žene ioln, obupt^oče let«!ti ga puste rok^. bnMlnika. Pavel (]ro«elJ: Trekircn in Tctrurka. 63 Ne bom re^ t«b« pil. roIx gnmka kupa! Pogledi. nii«li in («U^ f^oreče! vam prÖRtoit dam, ker xdravjs nimam upa: Hodite, kamor vednu «Uä va.« riefe, «-planite od »ladkfga se strupa, ki mi razd jal «ce bo hrepenele. '1'ako je ljnl)L'7.cn ona tnogočna vladavka, kteri na čast so zadoneli koprneči, Se npajoči glasovi; ljubezen je bila, kije pesnikovo Brce napolnila z dvomi, da mu razjedajo dnSo. V tem »tanjn je zaklieal proseče besede: „Up mi vzdigni, z rtko migni, ^ bojiš 8C govorit'." iHta ynbezen vodi pesnika v obup, ko on uvidi, da je njegova ljubezen nesrečna; vzbudi mu v duši razpor, spoji se z vso drugo pesnikovo nesrečo, ki mu prikliče iz duSe obupni klic: „Prijazna smrt, predolgo se ne miidil" Iz istega obupa pa kakor Fenis iz lastnega groba vzleti nada na srečo „unstran KAronov'ga broda", ki je tako jasno izražena v sonetih: „Matiju (''opu," „Momento mori!" in v „Krsta", „saj srečen je le ta, kdor z Bogomilo op sreče unstran gröba v prsih hrani," Trem notranjim konfliktom smo sledili, ki so si segli v roke, da vznemiryo sreč dvema pesnikoma: občečloveški, narodni in ljubavni konflikt. Usoda se je zaklela proti njima, da njihovemu srcu izvabi tem več tužnih pesni; morala je v lyih izzvati pesimizem. Tako se jima dozdeva nesreča nepremagljiva moČ, nekak „tatum", pred kterim omagajo vse Človeške sile. Komnr Je ireče dar bUA kloftita, kdor Jc priWil ko jai pri nJi v zamero, ak bi imel gigantov rok stotero, ne »pravi vkip darov potrebnih Pluta. Z našim vstopom v svet zavlada nad nami ta osode-polna sila. I di miei ftir iri chiari, or m>d «i fonciiL, Come Mortc, ehe 1 fifi. Oou ncl mondo Sua Ventura k ciascun dal di che naace. (». 362.) Knt Hmrt so temni nekd^i jaiuii dnevi; tako Ui vsakega je padla kocka od tinte ore, ko se Je narodil. In tega je kriva „mia fortuna, a me sempre nemica", osoda, ki mi vedno je sovražna. Ö4 Pavel UroiüsU: PrcScren in Pctrulia. Ali naj hc torcj čndiiuo, ako vsied toliko nesreč poka pesnika srce, ako se je iiareliča! nositi butaro življenja in zakliče: ,Pnjasiut iiurt, predoliro «v ur mudi^' lu Petrarkovim prsim se izrije isti klic: ,Prego non tanli U inio ultimo porno." (». 313.) Nikari se ne mädi, zadiga ura! Nasprotno, popolnoma naravno se nam dozdeva, ako pesnik, preganjan od osode, zapoje: 8' io credewe per niurte esMire searoo Del pentlero ainoroao cho m' altera, CoUe mie mani avrci poiito in terra Que»te membra nojoa« e quelle Incarco." (». ifl.) Üa •« bom • xmr^M inebil, ako anal Iti, UntMivne rane, ki me k sem^i rlcčc, » to trdo breme, ude te skeleče ie damo sam k počitku v prst poalai hi. Smrt »e jima dozdeva edina pot, ki vodi iz hiše dvomov in trp^eiga. Kolikokrat se vraCa v Prešernovih pesnih ta želja po smrti, ki jo nagovarja: „Ti klluf^ ti vrata^ ti ai «rečna cesta, ki peUc naa ii bolečine mesta." In Petrarka sam priznava, da njegtiva lira v brezupni bolesti poje vedno pesem o smrti. Kuggito e '1 aonno a le mic eradc notti, E 'I »nonn n«ato a I« mio roehe rime, Che non «anno trattar altro che morte. (»e»t. ».) Pokoj Je zbežal moji bridki noči in pnejiqjr bla^rofrla^e mojim ntmnam, ki vedno pesen peva|)o o smrti. V tem brezupnem položaju tožita pesnika nad ničnostjo svojih npov, „s^ se v »trup prevraia vse, kar srce si sladkega obeta." Ob spcranza, oh desir »empre fliUace! (a. 249.) Oh i-aduche speransi-I oli penaer folli! (a. 279.) ^ O up, o ieUa vedno goljufiva! OoVuftii np! breiumne mt^je misli! Pavel (triiat^lj: I'ri'iernn in I'wtrarka. 56 Th pesnikov obtip pa se počasi polega, iu iz ujcga se izkristalizira zaDiČPvaaje življenja iu vgega posvctne^^a, ki jima ne morr več vruili izgubljene Hreče; rodi pa sc iz njega tudi upanje v boljšo bodočnost tam, ^kamor moč preganjavcev ne seže, tam, kjer /nebi se človek vsake teže." Mi»cni moiidii, inHalrili- k protrrvo! Del tiitt» « ciero. chi u U- (»ou »ua »(iviiv. Is. 27S.) O rcvui »vet, iit-ittiilni in |iredrziii! ilnrpU slep jo, krtur na tr zanpa. Tako zakliee Petrarka v tej dnSni situaciji, v ktcri uvidi celo ničnost svoje ljubezni in jo nazivlje „gioveuile erroro", in drugje zopet poje zaničnjoč posv^ nostro carliir^mOVlin Ix-ue, ('h' i rento ie' picna, Ben rieonoKo in voi l'a»ate forme, Non, laa»o! in me, ch« da si tieta vita Sod (Mlo alberiro d' infinibi doglia.* (». 260.) Dolina, ki »i polna moje tolbe, In cupet vas spocnam, nekdai^i kr;gi, a sebe ne posaam, ki iz veselja postal sem dom brecm^^ne botei^in«. Nikakcf^a veselja nimata peHnika ve2 na svetn, nobene želje, raznn ene, da bi jih kmalu zadnja ljub'ca, bleda smrt, popeljala v boljšo večnost. V nadi na ta veseli trenotek trinmfira Petrarka: ,0 felicc quel d{, che, del terreno Carcere useendo, laset rotta e »parta Questa raia grave e fl-ale o mortal gonna; E da it rolte tenebru mi parta, Volando tanto au nel bel sereno.' (s. »03.) O srečni dan, kedar te cemske Ječ« bom prost in težke, smrtne te obleke, ki s nene splavala bo razdrobljena; ko vstanem is teme duha morene in poletlm v nebo veael na veke. »Temsno incarco, come fresoa neve, si va strnggendo; onde noi pace avremo: Perche con lui cadr4 queila spenuiza Che ne fe' vanefc^ar sf tunganiente, E 'I riso, e '1 pianto, e la paiira, e I' ira. Si vedrem cUaro poi eoma sovente Per le cose dnbbiose altri »' avanza, E come spesso indamo si sospira." (s. Pavel Groio«: Preitreit in Petrark». 67 Kot «neg skopnels bo tclmia p«ca, in mir bo mo|a daia xitdobil«; in X tO« ae krira iiada bo zdrobil», kl DAR motila Je v ilv^eDja redno, in «neh in jok in »trah in jetu nchu. Ted;^) re»niv4i »«i nam bo odkrila, kako iivi mej dvomi (človek bedno, kako zdibi^e ^eato brea napcha. Tudi v Prcüemovcm srcn, preganjanem od nesreč, »c je vzbadila želja po boljšem Hvetu, saj v |»okojn tihem Liadni' hiic, ki p«ye vanju t<>mni pot pocreba, poi^e, amrt mu ži^la pot obrlle" lyenin, kogar je osoda zasledovala v živ^jeIy^. V tej zadnji želji ge polagoma poizgabi gla«^ njihovih stran. Petrarkove peuni, ki Hmo jih navedli v ujeguvero ljubavnem razvojn, niso urejene kronologično, kakor jih je on sam napisal. Pretežna veČina jih pade v dobo, ko je v Pctrarkovi dnni strastna ljubezen do Lavre ie daMio ugasnila. Oneniinštiride«cti sonet je, kakor čitamo v lyeni samem, napisan že v enajstem letu lyegove ljubezni, petindevetdeseti je začrtan v Sentnajstem in sedemindevetdeseti v sedemnajntem letu njegove ljubavne dobe; vsi soneti od 227. nadalje pa spadajo v dobo po Lavrini smrti. Kako dolg», dolgo je moral torej Petrarka hraniti svojo Muzo z doživljigi kratke ljubezni; marsiktero čuvstvo je zapisal na mnogih krajih in često dolgo potem, ko je je bil doživel v svoji notranjosti. Zato se Petrat^ova Ijnbavna pesem, ki temelji na kratki ljubezni, a se razteza na (lobo 31-ih let, mnogokrat ponavlja, in še v dv^ysetem lyenem leta Čaje naravo, kako ž njim vre^ nosi bol nesrečne ljubezni. Pazljivemu čitatelju se dozdevajo i^egova čuvstva strahovi, ki se vedno in vedno povraSajo vzne-tnirjat pesnikovo du^o. Ta Čuvstva sem torej zbral, ne kakor jih je pesnik po času zapisal, ampak po njihovi sorodnosti tako, kakor je verojetno, da jih je pesnik po času doživel, in jih uredil 7 organično celoto. Seveda so mnoga Čuvstva Se v pozni dobi vzbt^^a v njem reflekse, in pogosto nam je v pesmih zapustil le te reflekse prvotnih čuvstev; v takem sluč^u pa se morajo smelo premestiti tja, kjer imajo svoj izvor. Enointrideset let vstvarjane pesni je treba kondenzirati na kratko dobo njegove pristne ljubezni. Pogosto pa je navedeni ljubavni proces le oblika, v kateri zasledujemo sorodnost naših pesnikov. Taka je torej notranjost Petrarkove in PreSernove Muze, ozrimo se Se nekoliko na ^jeno zunanjost. 58 Pavpl (tru»v|j: I'rrSt^ren in I'vtrarkii. Pctrarka »e je učil xvoje ninetnoNti pri starih mojstrih, zlasti pri Vergilijn; ua tem je posebno občudoval tciniio-alcgoriČni Alegorija hc mu /.di bistven del poezije, a ne lahkonmijiva prispodoba, kakor jo često rabi Prešeren, ampak temnozamotana, tako da jo Čitate^ Itrcz komentarja pesnika samega često skon» ne more razrešiti. Petrarka noče pisati za neuko ljudstvo, ampak za izobraženo, duhovite čitatelje, ki naj 8 trudom poiščejo z zastorom alej^orije odeto jedro. Iz tega vzroka čitamo motierni ljudje mnogo Petrarkovih pesni brez užitka, mi ne iščemo v umetnosti več zastavic, ampak envgtva. Petrarka torej noče biti pesnik priprostega ljudstva, ampak pesnik inteligence. Zato pa tudi ne pričakuje slave od svojih „rim" — tako imenuje sv«.je pesniške proizvode v italijanskem jeziku v nasprotju z latinskimi „pesnimi" — ampak od poezg, ki jih jc napisal v omikanem jeziku starodavnikov. Tako je tudi eden glavnih motivov njegovega narodnega delovanja ljubezen do Italye kot nositeljiee klasične kulture in domovine rimskega plemena. On sicer ljubi italijanski jezik, obžaluje, da ni v svojih peanih več čq)al iz njega, pomagal ^a je oteti samovladi latinščine, a kot pristen humanist vendar višje coni svoje latinske proizvode. Poleg klasikov so vplivali na razvoj Petrarkove pesni provansalski in španski pesniki; s španskim lirikom Jordyem se Petrarka mestoma dobesedno ujema. Petrarka, ki je takorckoč vzrastel na prsih staruklasične kulture, je torej hotel biti pesnik omikaneev in kot niyskrajnejSi individualist je vzel samega sebe za vsebino svoje lirike. Kako elebung terra, nr impero. N^ genima oriRntal, ne (bna d' auro. * Ma, se cunaonthDcnto ii di üeiitino. Che po«80 lo piä, »e no' aver I' alma tri»ta. Uinidi gli ocehi aempr** e 'I viM> chliio? Oh noiitra vita, ch' e si belU in rista, Com' perde a«revolmente in un inatino Quel che 'n molti anni a irrau pena acqnista! (s. 229.) , Steber Je «trt, veitela strta nada^ ki mi Je v ialosti lolaibu lUa, In LaTorika se j« posušila, oh ui Jih vei <Ä vzhoda do aa]ia C nobena moč mi Jih ne Im vrnila, ne biseri, ne vaa »veti naalatla. . . ' A ker tako osoda Je velela, kai hočem še, kot v tihi lati iiti, na duüi strt in mokra lica vela. O naiega iivUei^a «trap prikriti! Kar s trudom je dooeigla vrata cela počasnih let, to mahom — nelia biti. Pesnika, ki tako globoko poznata in cenita moč poez^e, sta morala pač biti prava Ijob^enca helikouskih sestri; in to Hta jasno dokazala v svojih pesnih. Kako lahkokrilo teko njihovi ritmi; v kako krasni obliki nastopajo njihove misli. V znnanji obliki je pač učitelj vreden svojega nčenca, nčeuec dostojen svojega učite^a, ona nam priča o njihovi veliki pesniški zmoZnosti in nič manjši prizadevnosti. Globoko je razumel Petrarkovo Muzo Hugo Foseolo, ki piše o nji:*) „The harmony, elegance, and perfection of his ') Kardinal (^olonna (steberi Je namreč umri iateira leta I3W.. kakor peanikova oboievanka Lavra (lavorika). ') Essays on Petrarch by IJjo Koscolo. p. 61. ftO Pavel Groi«U: PreJ hres upaiOa, bn^ mira, in predno »plove tvoj tok k počitku tia v moija valove, poitoj, ko pot akoi riO iclen te vodi. Tam moj« vro^e sladko »olnee «Ue, ki z bleikom, i knaom levi*) breg ti kiti, tam — morda! — sam« lOeno »rce b^fe. Kuke, noge po|juliit Ji pohiti, pn^ub — povej — ni^ sa besede pü«; siO duh iell, telo nc more priti. (a. 178.) Toda ne samo v posameznih idejah, ampak tudi v celotni smeri svoje Muze je PreSeren večji od Petrarke. Petrarkova ^ubavna pesen namreč, ki izvira Živ|jei\jn revnemu dogod^iyev, se ponavlja v mrtvi enoličnosti, ki Človeka muči tako, k^or skeli pesnika njegova srčna rana. Petrarka se ne more povapeti nad goije, ki mu je je prizadela osoda. Ves drugačen je Prešeren; ■) Harmott^a, elegaaM in dovrivnost ^jef(ovih pe«ni Je aad dolKt^gs truda, toda iaviiiic idcjje in afekt izviraO» vedno iz hipne ioDpiraoUe globoke^ in mo^inega ittv»tyovai\Ja. ") Meito AvigDon, i^er iiri pesnikovo .soloce*, Lavra, leii na levem brega Kone. P«r«l OroSflJi Freieren in Pctnu-ka. 6t eiiako, öe ne večje gorje ran je žgalo srce, a on se ui popolnoma ndal tožbi iu zdihovanju — Prešeren je titan, ki hrabro in mogočno nosi svoje gorje. Dasi vidi toliko občcčloveških napak, nadeja se dne, ko se bodo zdrn^jli vsi narodi v ljubezni; dasi le£e pred lyim odprte rane njeji^ove domo>ine, ji prerokuje lepšo bodočnost; dasi ga peče v prših nesrečna ljubezen, se ne topi v samih solzah, ampak pogosto zapoje pikro satiro nesreči v lice in samozavestno zakliče: «Ne bom pel vaj ne hvale brez plačila do konca dni, kot siromak Fetrarka." Od vseh nesreč obdan ne oboptge, ampak zavedajoč se svojega pesniškega poklica si zakliČe v dušo bo-drilne besede: ^^^^ ^^ ^^ je ▼ pr»Ui nooit' al' pekel, al' neb»! Stanii ■« svojega »pomni, trpi brei mini I' Še v nekem ozirn je Prešeren nadkrilil svojega učitelja, to je v širšem umevanju Horacijevcga „dulee et utile". Petrarka je to pesniško normo uporabljal v tesnem obsegu samega sebe, upodabljajoč le to, kar je njega direktno veselilo ali lalostilo; Prešeren pa je obvladava] daljše perspektive, on jo imel razuma tudi za srečo in nesrečo drazin; z doma od-h^'ajočema vojakn je posodil nm in srce, prisinškal je ncžnemn spevn nezakonske matere, skratka — Prešeren je naroden pesnik, in ne aamo lirik in epik, ampak tudi satirik. Naj končujoč v kratkih besedah ponovim zasluge obeh pesnikov: Petrarka je kot oče humanizma pripomogel staroklasiški ametnosti na noge, služeč tej umetnosti je pomagal uvesti iz literature pregnani narodni jezik nazaj v literaturo, v človeku je zopet vzbudil moč poedinca, deloval je za prosveto svoje dobe Kot kritik, historik, tilozofin pesnik in bil neutrudno delaven na povišanju svoje domovine. Prešeren je ščitil samostalnost in razvoj našega narečja proti ilirizmu, ne radi pretesnega obzorja po glovanstvn, ampak ker je bil prepričan o neuresničljivosti te ideje, podelil je Slovencem moderno liriko v obliki in vsebini, ustvaril nam je tako krepek, dovršen, naroden jezik, da ga Še do današnjega dne ni nihče prekosil — skratka — priboril si je toliko zaslng, da pomeni njegovo ime v naši kulturni povestnici novo cpoho. lile diu profttgait revoeatiit camiiue Mumm Tempa« in fxtrt'oiaDi, veb'renqn« lloticone sorort^ii Ke^itituet. vari» i|iiamrif> agitante tuuiiiltn, Francisco eni namen erit....... (Petrarka, .\nrica IX. SS4.) Dr. Josip Stefan. Odlomki iz nJegoveg:a dnevnika s skico njegovegra življenja in znanstvenega delovanja. . SfHtavU Ivan Šubic. ,Er war nirin Lehrer einiitl...* A. GIHH. cU 1878. Hem prvič sedel med slnšatelji Dr. Josipa Štefana na dunajski nnirerzi. Predaval je v svojem fi/ikainem institutu, ki je bil nastanjen v „Tlirken-MtraHHe" v privatni liiii, blixo nekdanje, filozofom in medicincem starejše generacije dobro xnaue ,Ge-wehrfabrike". Bil sem Jako radoveden na mota, kije slovel poleg Miklošiča kot najodličnejAi član dunajskega vseučilišča. Kmaln je vstopil; mirno in iivo je pogledal po avditoriju in pričel govoriti. Keseda mu je tekla počasi, in izgovor Je takoj spominjal na rojenega Slovenca. Glas mu je >) rr«Mi par li-ti mi jo iiroiSU goip. dr. phil. Fr. Jesenko npki^ la«tBo-roino plsnnlli listov Ic dnovaika niU««a rojaka, dvomnfta Kvetnika dr. Josipa Ktefana, biviit^ga profcwiija Hiikv na duiu^oki univentl, u^ei^aka »vetovnr »lave. Li»tl m deloma Iztriranl i» seJitesra «veika in niiM» populni. Vendar pa (ibi«eir:0<* tolikai^J zanimive tvarinc in m* Uk» knuen ftp«m»erst Albert pl. OlMirroajer, ki Je bit tudi na-jfelnlk dotičneira komit«'Ja. Spomenik je izdelal kipar Anton Schmidirniber za 2008-30 KOld. Pl. Obennaver Je potom tizikalno-kemiükc dmibt^ oiiiavil svoj Kpominski |[ovor, ki k» Je imel v t^ druibl, in v kaU-rem J« opiml delovaj^e in iiv(jeiUe Štefanovo. Žal, da mi dotični »pis ni bil pristopen. — Dnevnik, ki ira objavim, je pisan Jako skrbno in tesno. Slovenskih listov Je 9, nemških pa je {vetero. Pesmi izvin^o iz pnvšiuib let, a so pozuiye na lepo prepisane. Dvojni datum kaie n^brie (»ostanek in poznejüi prepis pesmi. LA(T), IS&6 in 1857, ted^ iz vinokololskib let. Iz dobe boja, hrepe-nei^a in upov. Nenilke dnevnikove liste je napisal koneem leta kot nekako zrtalo srojeira truda in delovai^n v tistem letu. Iran Aubic: Dr. .tunip Stefiut «3 bil srednje krepek in Jako simpatičen. Kar je izg;ovoril, je bilo po vHcbini in obliki formalno dovršeno, kot za takojšen tisek prirejeno. Tnintam mala xabavljiea, pikra opazka ali tina šala, navidezno brez namena in »ulioparno izgovorjena, a ravno zato tem večjega učinka. Imel je poseben dar, obravnavati znanstvene predmete na lahko nmljiv način. Z ueprispodobno jasnoHtjo je razvijal najtežje probleme; vse matematične dednkeije je znal prilagoditi doamljivosti »vojili Hluäaleljcv ter jih tako razvrstiti, da jih je moral vsakdo umeti. Štefanova predavanja so bila v vsakem ozini vzorna in naravnost klasična. Njegov mirni iu premišljeni, od plemenite samozavesti in dobrohotnosti pronieani nastop mu je pridobil srca slušateljev, in čestokrat so z burnim ploskanjem izrekali svoje navdušenje, ko je končal. Za njega samega je bilo predavanje navadno združeno s hadiiu telesnim naporom, kajti opazovali smo, da je zapuščal dvorano jako utrujen in ves potan. In kako je znal eksperimentirati I Navadno je stal na stališču, da ima pred seboj srednješolske učiteljske kandidate, le pri optiki in akustiki je rad segal dalje ter očitno kazal svoje izredno zanimanje za dotična poglavja. Hladno in elegantno, kakor bi hotel pokazati, da ima zakone nature v oblasti, je razvrstil aparate, potem pa je izvajal z nekako suverenno lahkoto najtežje poskuse. Nepoznani nam dogodki v njegovem privatnem življenju so menda bili povod, da je prej veseli, za vsako šalo pristopni mož postal resen, vase zaprt. Na videz se ni več zanimal za javne zadeve in tudi slovensko pisateljevanje je opustil. Aktivne politike se ni nikdar udeleževal, u rad jc poprašat slovenskega dijaka o domačih razmerah. Sam je živel jako priprosto, povsem odtujen svetu. Po cele tedne baje ni zapustil svojega laboratorija, oziroma stanovanja, ki ga je imel poleg fizikalnega instituta. O la-stnih privatnih razmerah ni nikdar govoril. Nerad je nastopal v javnih korporacijah, a če se temu ni mogel ogniti, je prosil zastopnike listov, naj ne omenjajo njegovega imena. Nekoč smo ga Sli vabit, da bi se udeležil 1'rešernovega večera, ki gaje praznovalo dunajsko dijaško društvo „Slovenija". Sprejel je nas ljubeznivo, a odločno je odklonil poset slavnosti. „Kaj hočete," je rekel, „fiziki tako ne — plešejo!" — L. 189'J se jc pri njem izvršil nekak blag«>dejen prevrat; spolnile so se mu dolgoletne želje in postal je vnovič Živahen in pristopen. Zopet se je smejal in šalil, česar prej ni nihče videl pri njem. A ta prijaznejša jesen njegovega življenja ni dolgo trajala. Imenovanega leta se ga jc prijela inHuenca, jela se je javljati Brightova bolezen. Končno ga je zadela kap. Lež«l je tri tedne brez zavesti in preminul dne 7. jan. 1893. Josip Stefan se je porodil dne "24. marca I. 1H3'>. pri Sv. Petru poleg ('elovea v iiborni slovenski koči. Normalno Šolo 64 Iran Šabic: Dr. Joaqt Stefan. in gimnazijo je obiskoval v Celovca. Žc na uižji gimnaziji se je veliku pečal z matematiko, vendar mn je takrat naj^nbŠe bilo nčenje slovenske^ maternega jezika. Bavil se je z izredno vnemo tudi z drugimi Rlovanskimi jeziki in že na spodiyi gimnaziji je čital hrvatnke, srbske in čeSke pisatelje. Ob enem je začel tudi sam pi^ateljcvati v nevezani in vezani besedi. Proizvode svoje je čital v krogu svojiL gimnazijskih tovarišev, s katerimi je bil ustanovil nekako slovensko literarno društvo. V*^ višjih gimnazijskih razredih se je vedno bolj zanimal za matematične in tizikalne študije ter celo poskušal reševati samostojne probleme. V 7. razredu je dobil kot pn o darilo Kisenlohrovo fiziko. Njegovo znanje v matematiki in fiziki je daleč nailkri^jevalo sošolce in segalo Široko čez predpisane meje. Slovel je tedaj in še pozneje mnogo let kot najboljši matematik celovške gimnazije. Po maturi mn je poklonil učiteljski zbor Dr. \V. Volimerjevo mitologijo z napisom: Dem Abiturienten Josef Htefan als Andenken an seine Studien am k, k. Gymnasium zu Klagenfurt vom Lehrkörper. Job. Burger, Direktor. Klagenfurt 21. Sept. 1853. Dokončavši srednjo šolo je hotel. Stefan vstopiti v benediktinski red, a pozneje se je premislil in je šel v jeseni I. 185.'(. na dunajsko univerzo. Tu so nanj posebno \-pUvali profesoiji Moth in Kunzer, osobito pa Petz val. Poleg matematike in fizike je poslušal tudi sorodne discipline, kakor kemijo, anato-myo in fiziologyo rastlin; z velikim veseljem je nadalje obiskoval razne filozofske predmete ter je našel v predavaiyih Miklošičevih trden temelj za svoj ljubljeni slovenski materni jezik. L. 1857. je poučeval fiziko v 5. razredu realke na nBauemmarktn", ob enem pa je imel predavanja o eksperimentalni fiziki za farmacevte. Tega leta je tudi prvikrat nastopil v cesarski akadem^i znanosti z govorom o absorpciji plinov. To predavanje je bilo odločilno za poznejšo osodo Štefanovo. Med slušatelji je sedel namreč sloveči fiziolog Kari Ludwig, todaj profesor na Josipovi akademiji. Stopil je k Štefanu in se seznanil 2 njim. Ko mn je Štefan potožil, da nema prilike za samostt>jne eksperimente, ga je povabil, naj dela v fiziologiškem laboratoriju Josipove aka-demye. Karl Ludwig je kmalu vi.soko cenil mladega moža ter i njim skupno dovršil razpravo: O tlakn, ki ga provzročuje tekoča voda pravokotno na mer svojega toka. L. 1858. se je .Stefan habilitiral kot privatni docent na dunajski univerzi. V poskusnem predavanju jc govoril o teoriji elasticitete. Poleg Karia Ludwiga se je začel tudi K. Brucke zanimati za talentiranega mladega učenjaka ter ga je podpiral na razne načine. Prijateljstvo teb dveh odličnih mož. je Štefanu odprlo vrata med učenjaški svet. Že I. 1860. je bil izvoljen za dopisn-jočega člana akademije znanosti. Na univerzi pa ni kazalo za Štefana posejino ugodno, ker ni bilo nobene atolice izpraznjene. Itm Kuble: Dr. Josip Stdfan. 06 Šele, ko «o je lirückeju posrečilo pregovoriti minmterialnei^ svetnika Kollerja, da je priBotstvoval nekaterim predavanjem Štefanovim, 8e je stvar na bolje obrnila. Koller se je osebno prepričal o Štefanovem znanstvenem pomenu in o njegovi izredni nadarjenosti za pouk, in Že 1. 1863. je bil Stefan imenovan za rednega profesorja viäje matematike in tiziko na dunajski aniverzi. Kmaln potem je postal ravnatelj fizikalnemu laboratoriju. L. 1865. je bil izbran za rednega člana cesarske akademije znanosti. Mnogobrojna znanstvena dela Štefanova obsegajo jako Široko polje ter se nan»^aju skoro na vse oddelke fizike, na optiko in akustiko, na dinamiču«» teorijo o plinih, na bidrostatiko in difuzijo, na nauk o to))loti, o magnetizmu in elektriki itd. Vnanjili priznanj za njegovo plodunosno delovanje Štefanu ni matykalo, čeravno jib ni nikdar iskal in se ni nikdar ž njimi ponašal. Bil je t^nik in končuo podpredsednik cesarske akademije znanosti, Član kraljevega Švedskega drnStva znanosti v L'psali, kra^eve akademije v Monakovem, fizikalnega in medicinskega društva v Würzburgn; bil je ,Ollicier de 1" instruction pnbliciue", vitez ruskega reda sv. Ane, vitez reda železne krone m. vrste, lastnik častnega znaka za nmetnost in znanost, dvomi svetnik itd. Sodeloval je pri vseh znanstvenih državnih nalogah, ki so spadale v njegovo stroko. Bil je predsednik komisije za raziskavo adrijanskega morja; 1. 1885. je načcloval Stefan mednarodni glasbeni konferenci, pri^ kateri so bili nav~/oči zastopniki LaSke, Pruske, Ruske, Saške, Švedske in WtirtcmbcrSke. Baron pl. Beszecny je bil častni predsednik, Joachim iz Berolina, prof. Klaserna iz Kima pa sta bila podpredsednika. Podrobneje bo poučil čitatclja o znanstvenem delovanja Štefanovem nastopni seznamek njegovih spisov:') 1. C'bcr den Druck, den da.^ fließende Wasser Renkreeht zu seiner Stromriehtung ausübt. 1858. 2. Dulong Petit'sches Gesetz. 1859. а. Über ein neues Oesetz der lebendigen KrÄfte in bewegton Flüssigkeiten. 1859. 4. Über die Bewegung flüssiger Körper. 1859. 5. Bemerkungen zur Theorie der Gase. 1803. б, Uber die Dispersion des Lichtes durch Drehung der Polarisationsebene im Quarz. 1864. 7. Theorie der doppelten Brccbung des Lichtes. 1864. 8. Versuche über die als Taboltsche Linien l>enanntcn Interfercnjterscheinungen im prism.- und Beugungsspcctrum. 1864. 9. über Farbenzerstreuung durch Drehung der I'olarisations-ebene in Zuckerlösungon. 1865. '} Za po^lno«t senainka in nntunčuoiit nsulovov ne nior<>m JainfiU, lier mi niao hili «piai v ori^inalili prixtopiii, ter f«e iii-kalcrc to<''kn n!Mlai\jiüo *o ita ZJipiitkn is «lijaükili let. & Cn. 10. PMnfluB» der inneren Reibnng in der Luft aaf die Schall-bcwcguDg.. 1866. 11. Uber Interferenz deg Lichtes bei grossen Ganguntcr-schieden. 1864. 12. Über eine Erscheinung am Kewtonschen Farbcuglase. 13. Über eine neue Methode, die Länge der Lichtwellen zu messen^ 1866. 14. Über Nebenringe am Kewtonschen Karbenglase. 15. Gmndformeln der Elektrodynamik. 1869. 16. Über die Erregung longitndinaler Schwingungen der Luft durch transversale. 1870. 17. Über den Einfluss der Wärme auf die Brechung des Lichtes in^festen Körpern. 1871. 18. Über einen akustischen Versuch (ein Ton, dessen Intensität sehr rasch variirt, löst sich auf in zwei Töne, in einen höheren und einen tieferen). 19. Über das Gleichgewicht und die Bewegung, insbesondere die Diifnsjpn von Oasgemengen. 1871. 20. Über die Gesetze der elektrodynamischen Induktion. 1871. 21. Anwendung des Chronoskopes zur Bestimmung der Schallgeschwindigkeit im Kautschuk. 1872. 22. Über die Eigenschaften von Schwingungen eines System» von.Punkten. 1872. 23. Über die Schichtungen in schwingenden Fiassigkeiten. 1872. 24. Dynamische Theorie der Diffusion der Gase. 1872. 25. Wärmeleitungsvermögen. 1872. 26. Versuche über Verdampfung. 1873. 27. Scheinbare Adhäsion. 1874. 28. Über die Theorie der magnetischen Kräfte. 1874. 29. Über die Gesetze der magnetischen und elektrischen Kräfte in magnetischen und dielektrischen Medien und ihre Beziehung zur Theorie des Lichtes. 1874. Die absolute Bestimmung des Wärmeleitungsvermögens de« Hartgummis. 1876. 31. Über die Diffiision der Fliissigkeiteu. I. Die optischen Beobachtungen. 1878. 32. Versuche über die Diffusion der Kohlensäure durch Alkohol und Wasser. 1878. 33. Über die Beziehung zwischen Wärmestrahlung und Temperatur. 1879. 34. Uber die Abweichung der Ampcre'schcn Theorie der Magnetisierung von der Theorie der elektromagnetischen Krätte. 1879. 35. Versuche mit einem erdiuaguetischen Induktor. 1880. 36. Über specitische Wärme des Wasserdampfes. 1880. Wan änbic: Dr. Jusip Stefan. 67 37. über die Tragkraft der .Maj^ete. 1880. 38. Über das Gleichgewicht eines festen, elastischen Körpers von ungleicher oder veränderlicher Temperatur. 1881. 39. Die Verdampfung aus einem kreisfiirmig oder elliptisch begrenzten Becken. 1881. 40. Über die magnetische Schirmwirkung des Kisens 1882. 41. Über die Kraftlinien eines um eine Acbsc symmetrischen Feldes. 42. Induktionskocftizient von Drahtsollen. 1883. 43. Bcuehnngen /.wischen den Theorien der Kapillarität und der Verdampfung. 1886. 44. ÜberveränderlicheStri»mein dicken Leitungsdrähten. 1887. 4.Ö. Uber thermomagnetische Motoren. 1888. 4C. Über die Herstellung intensiver magnetischer Felder. 1888. 47. Die Verdampfung und die Auflösung als Vorgänge der Difl'usion. 1889. 48. Über einige Probleme der Wänneleitung. 1889. 49. Theorie der Kisbildung, insbesondere über Kisbildung im l'olanneere. 1889. 50. Diffusion von Sänren und Basen gegen einander. 1889. 51. Über einige Thermoelemente von grosser Wirksamkeit. 1889. 52. Über elektrische Schwingungen in geraden Leitern. 1890. 53. Ül)er die Theorie der oscilatorischen Kntladung. 18VK). 54. Gleichgewicht der Klektrizität auf einer Seheibe und einem Kllipsoide. To je nje^jovo zadnje delo, ki ga je 15. decembra 1892 predložil cesarski akademiji znanosti. Znanstveni pomen dr. Josipa Štefana je morebiti najlepše označil njegov učenec, poprejšnji stanovski tovariš in duševni Bodrug, sloveči matematik in tizik dr. Lj ude vit Bol tz mann v govora, ki ga je imel o priliki otvoritve spominske ploče dr. Josipa Štefana' v arkadah nove dun2\jske univerze dne 8. decemlira 1895. Tedaj je bila zbrana okrog {^vornika odlična družba: akadcmični senat dunsyskega vseučilišča z rektorjem dr. Mengerjem na čelu, prezident cesarske akademije znanosti Alfred vitez pl. Arnetli, sekcijski šef grot Bylandt-Rheidt kot zastopnik naučnega minister>4tva, skoraj vsi univerzitetni prot^oiji in docentje in druga duševna aristokracija dritavnega stolnega mesta ter končno mnogobrojna množica dijaStva visokoSolskcija. Ko je akademieno pevsko društvo odpelo Mozartovo „Zvezno pesem", je govoril dvorni svetnik prof. Boltzmann nekako tako: ') ') Ker je fr«»»' Koltzinaniniv klasična oc«n« dpiloranj!» ilr. .1. Sh-ftm«, «a prinaSam« tu obicinejc., » urlaviiih p«U-xa]i prost« puslitvoiijenega. b* 68 Ivan Šnbic: Dr. Jo»ip Stehn. gVclcmožna BkupSčina! Kot punosna krasna zgradba, 8ezivem; ali sem zaradi tega moral priti pred letom na Dunaj, da sem grobokop vsem onim, ki 80 mi bili tu ljubi in dragi? A če vidimo, kako ginejo dnig za dnjgim plemeniti tnožje, ki so bili naši učitelji, in ob katerih širnem obzoijn smo se pozneje radovali in bojevali, je naša dolžnost, da premagamo notranjo bolest in da jo izbrišemo iz srca s pomočjo radostne zavesti, da smo sploh imeli priliko ž njimi občevati. Hvr.ivtf.v ^i, Ufs, Tvj; zyxi^v'ii — pravi grški pesnik. Moja naloga je torej samo povdarjati, kaj je nam bil Stefan, seveda, ne mala naloga, ako hočem v kratkem času primerno oči-tati, kar je življenje enega človoka vstvarilo z napornim delom v teku dolgih dni. In ravno izredna mnogostranost je karakteristična za Štefana. Ivan Štibic: Dr. JoKip ^tnDm. Pri tem so njegova dela z najrazličnejšimi drugimi deli v tako tenni medsehujui dotiki, da bi moral naslikati »koraj ves razvoj ti/.ike v zadnjih ^K) letih, če bi hotel količkaj natančno razložiti delovanje Štefanovo. Zat^j He moram do Rkrajuosti omejiti in skušati, da povdarjam le nekatere glavne stvari. Stefan je bil pred vsem teoretiški fizik. Pa ta pojem je tejSavno opisati. Fizika je daned vsied mnogontranske uporabo postala popularna znanost. O delovanju moža, ki je s posknsi našel nov zakon o načinn delovanja natnrnih sil, ali ki je že znane zakone potrdil in razSiril, si lažje napravimo nliko. Ali kaj je teoretiški fizik? On mora imeti temeljito matematiSko znanje in zato radi označujemo tvoriSče nje^fovega delovanja kot matematiSko fiziko, kar pa ni povsem pravilno; tudi izkoriščanje kompliciranih fizikalnih eksperimentov, da, celo režitev tehniških pmblemov zahteva dolgotrajnih in težavnih računov, a vendar to polje ne spada k teoretižki tiziki. TeoretiJka fizika ima marveč nalogo, iskati temeljne vzroke pojavom, ali kakor danes rajše pravimo, ona mora" pridobljene eksperimentalne rezultate združevati ()od enotne \idike, jih pregledno razvrSčevati ter opisovati kolikor mogoče jasno in enostavno. »S tem se olajSa, ali prav omogoči njih razumevai\je v vsej njihovi mnogo^Tstnosti. Zato imenujejo .\ngleži to fiziko tudi „natural philosophy", Ljyik si morebiti stvar tako predoČjye, da se k najdenim temeljnim prer. JoMp Su-fan. kot edino mogoč izraz dotičnih učinkov. Pač je bil že Grassmann našel drugačno formnlo za iste prikazni, katere je opazoval z drugega stališča. Njegova formula je istotako uporabna, kot Amptrova. Stoprav Stefan je vso zadevo pojasnil. Analiziral je vse mogoče predstave, ki si jih moremo napraviti o medsebojnem učinkovanju dveh tokovih elementov, ter dokazal, da ne izčrpa predmeta niti Aniperova niti (irassmannova teorija, da je marveč neštevilno različnih teorij mogočih, ki vse soglašajo z izkušnjami, in izmed katerih predstavljata imenovani dve teoriji le specialne slučaje. S tem ni obledela velika vrednost Ampi-rove teorge, a njena veljava je dobila vendarle močen udarec. Pokazalo se je, da ne vodi do enostavnega rezultata, in da je potreba iskati drugo pot. Priprave za to pot so bile že zdavnaj narejene na .\ngle«kem. Faraday in Maxwell sta krenila na nov tir. Tedanje naziranje, da bivata v vsakem telcsn dva elektriška »lluida", katerih delci vplivajo drug na drugega v daljavo, in ki se v učinkih uničujejo, ako se pomeüajo, jima ni ugiyala; Maxwell je razvil novo teoryo elektrike, vpeljavSi nove predstave te natume sile. Po njegovem naziranju ni elektrika nikak „fluidum", temveč stanje gibanja, ki prestopa z elektriškega telesa ua neki posebni medij, svetlobni eter, nahajajoč se okoli telesa. Eter prena.ša sile na druga, v njem potopljena telesa, in zato sc nam zdi, kakor bi telesa neposredno drugo na drngo vplivala na daljavo. Na kontinentu so se bili taku privadili na staro teorijo, da so nove ideje dobile le malo prijateljev. Tako je Kirchhoff do svoje smrti le mimogrede omenjal Maxwcllove teorije. 8amo dva tizika, Helmholtz in ätefan, sta takoj spoznala pomen nove teorije. .Stefan je že prej pri svojih predavanjih kazal na Maxwellovo teorijo, preden je izšlo sloveče, na to teorijo se naslanjajoče delo Ilelmholtzovo. Tedaj je tudi Stefan objavil svoje raziskave in nazort^ C, Hehnholtzova izvajanja mholtz in Stefan sta ho-axwellovih naziranj priti o Maxwellovi teoriji, in posrečilo se mu , popolniti in enostavnejše pojasniti. He tela pokazati, kako je mogoče od A' zopet do formul stare teorije; s tem sta onim, ki so bili'vajeni stare teorije, močno olajšala umevanje nove. Marsikatero važno oporo novi teoriji je podala že Štefanova šola, dokler ni profesor Heinrich Hertz zadnjega udarca zadal starim nazorom in privel Maxwellovo teoryo do splošne zmage. Tudi na končnem grajenju Hertzovih idej je Stefan v zadnjih letih svojega življenja še sodeloval, — a predaleč bi prišel, ko bi hotel podrobni^je posegati v ta zanimi>-i predmet. Rekel sem, da je bil Stefan v prvi vrsti teoretiški fizik, A izvršil je tudi mnogobrojne in važne eksperimentalne raziskave. Med najodliČnejSe spada določitev toplotne prevodljivoati plinov. Takozvana plinova teorija je bila tedaj splošno priznana, t. j. hipoteza, da so plini agregati zelo majhnih telesec (moleknlov), Ivan Žnbio: Pr. Jonlp Stefiin. ki se nahajajo r nepreatanem živahnem gibanju. Če napolnimo spodnjo polovico posode na pr. 8 kisikom, zgornjo pa morebiti z dušikom, se dušik polagoma zmeša s kisikom, kakor sc vino, ki smo ga previdno na vodo vlili, počasi vodi primeša. Hitrost tega razširjcvanja (takozvanc difuzne) je mo}.no preračuniti po pliuovi teoriji. X ie vino na vodo vliti, ni lahko; pri plinih pa je eksperiment zaradi njih neizrečene pregibljivosti in prožnosti tako težaven, da sta se celo Bimsen in Graham zastonj trudila, natančno izmeriti difuzijsko hitrost. To hitrost zmeriti se je najprej po!«rcčilo prof .Štefanu; vjemala se je popolnoma s šte^nlkami, ki jih je dajal račun po plinovi teoriji. Razširjevanje toplote v plinu, takozvana prevodljivost toplote, se vrši tudi tako, da se širi gibanje molekulov polagoma od molekula do molekula. Hitrost tega gibanja se istotako lahko preračuni po plinovi teoriji. Važno je bilo seveda, konstatirati, če se v iritini toplota v plinu tako hitro širi, kakor uči teorija. A takemu natančnemu merjenju so bile nasprotne silne težkoče. Celo Magims v Bcrolinu se je zastonj trudil, rešiti ta problem. Dobil je tako nejasne rezultate, da bi bila po njegovih poskusih hitrost, s katero se toplota v zraku širi, celo neptivna. Tedaj pa je izumel Stefan aparat čudovite enostavnosti. Imenoval ga je diatirmometer. Ž njim je toplotno prevodljivost raznih plinov določeval z natančnostjo, ki se je prej vsakemu zdela nemogoča. Ob enem je s svojim aparatom sijajno potrdil dotično stran plinove teorije. Štefanov aparat pa ni samo važen za eksperimentalno tiziko, temveč tudi za praktično uporabo. Tako je našel Stefan s svojim diatennometrom, da volneno blago približno enako hitro Siri toploto, kakor zrak. Volnata obleka torej ni zato gorka, ker volna toploto posebno slabo prevaja, temveč zato, ker zrak, nahajajoč se med vlakni, toploto počasi propušča; prevodljivost vlaken skoraj ne pride v poštev. Vlakna imajo samo nalogo, ovirati pregibljivost zračnih delcev. Ce hoče danes higyenik preiskovati, kakšna obleka najbolje drži gorkoto, vzame v roke Štefanov diatennometer. Omenil sem že, da je bil Stefan jako mnogostranski. Ko bi hotel našteti vse stroke, v katerih je z uspehom deloval, bi mordR sploh navesti zaporedoma vsa poglavja lizike. Zato je tu nemogočo dostojno oceniti vsako njegovo znanstveno delo. Ker je Stefan oba pripomočka za spoznanje nature, eksperimentalno raziskavo in račun, enakomerno vladal, je imel posebno čist vpogled v nepretrganost in zvezo natuniib prikazni. Kadar je bilo v dosego največje bistrosti razmi.šljevanja potrebno, je uporabljal pri svojih predavanjih najvišja polja matematike; pri temjjcjznal^najtožavnejše razpletke podajati v najjasnejšijn najpreglednejši obliki, a nikdar se ni izgubil v matematiškem formalizmu. Vselej je strogo poudarjal^ fizikalni pomen in praktično 72 Iviw Šubic: Dr. Josip Stefiui. uporabo računa. Poleg takib predavanj je Čital rcduo todi vzorne kolegije o eksperimeutalni fiziki. Da Htoji tizikalui ponk na na^ib gimnazijah na >iSji stopnji nego na NemAkem, je znana stvar, in je pač v prvi vrsti zaiilagH boljšega učnega načrtu. Da pa znajo ta n^rt dobre učne sile primemo uporabljati, je delo Štefanovo, ki jo vzgojil dolgo vrsto učiteljev fizike na avstrijskih srednjih Šolali. Doppler si je sigunio stekel mnoge zasluge za ustanovitev fizikalnega instituta na dunajski univerzi, a Štefanova zasluga je, ako je ta zavod v najnovejfti zgodovini fizike igral tako dostojno in za njegovcf^a osnovatelja častno nlogo. V tem institutu so se izvršile velevažne raziskave in spočetka mali, v Erdbergu na.stanjeni zavod jo kmalu zaslovel daleč čez meje avstrijske države. Prof. Viljem Weber je rekel, da učitelj na univerzi nema samo naloge učiti z besedami, temveč mora biti mladini tudi vzgled in vzor s svojim značajem. Na nikogar se te zlate besede tolikai^' ne dajo uporabiti, kakor na Štefana. Vsak je poznal njegovo zvesto izpolnjevanje dolžnosti in njegovo delavnost, ki tudi tedaj ni ponehala, ko je bilo treba z lelezno energijo ukloniti telesno bolchnost. S tem pa še ni zadostno ocenjena vrlina njegovega značaja in čar, s katerim je objemal akadeniiško mladino. Ta čar je bilo treba občutiti, in zato mi ne boste zamerili, da se Se enkrat povrnem k svojim spominom in čutom. Na fizikalni institut v Erdbergu se bom spominjal svoje žive dni, kajti imel sem srečo, delati pod vodstvom dveh velikih mož, pod Štefanom in Loschmidtom. Oba sta bila v premnogih stvareh neenaka. Stefan je bil univerzalen ter je obdeloval vsa poglavja fizike z enako ljubeznijo. Loschmidt je bil enostranski, in če je o kaki stvari premišljal in modroval noč in dan, je izgubil skoraj ves čut za druge zadeve. Stefan je bil praktičen in pečal se je rad ter jako spretno z uporabo svoje vede v tehniške in obrtne namene, Loschmidt pa je bil, čera>*no je prej služboval v tvomicali, prototip nepraktičnega učenjaka. Zato je dobival Stefan vedno več priznanja; postal je dekan in rektor na univei-zi, tajnik in pozneje podpredsednik cesarske akadeniye znanosti, - Loschmidt pa je ostal skoraj nepoznan. V' enem pa sta si bila oba čisto enaka, namreč v neskončni priprostosti, ravnodušnosti in zadovoljnosti z najmanjšim. Nikdar nista dajala svojemu dnšomcmn nadkriljevanjn duška z vnanjimi oblikami. Z menoj, ki sem bil njih učenec in pozneje asistent, sta govorila kakor govori pryatelj s prijateljem; njih olimpiška dobrovoljnošt, njih vzvišen humor, ki je dijaku izpreminjal najtežavnejše diskusije v kratkočasno zabavo, ostal bo vsakemu v vednem spominu. Ivan j^ttbie: Dr. JooCp Htefon. 7S Niti Stefan niti Losciimidt nista nikdar bila — če sem prav — izven mej avstryske domovine. Vsekakor nista nikdar prisotstvoval» kakemu zborovanju prirodopiscev, in nikdar nista stopila s tnjimi nčenjaki v tei^uejSo osebno dotiko. Te^^a ne odobravam, ker »eni mnenja, da bi bila Se n«peSneje delovala, ko bi ne bila tako odloeena od drtigih; gotovo bi bili njihovi n«pehi hitreje prodrli med svet in hitreje prinesli plodov. Ker pa priprostost in zadovoljivost vedno bolj gineta na «vetn, si moramo Častilati, da imamo ravno v Avstriji Se niože, katerih edina napaka je, da imajo preveč omenjenih lastnosti. Kogar zgledi takih mo?. ne razvesele in ne povzdignejo, ne zasluži, da nosi ime Človeško." Dnevnik. Hymnus. S", novembra I8f>0. GonpiKiu huv«?ia peti, Goipod Je »toril »lavno delo, I'ogTcsnll Jo koitja In jezdca v rooije. Oospod Jo moja moč, Pe«em «Uvi visoki-i^! On Je ni«ni blagor, On j« mvni Bo«. NJ*>{[a boifem »laviti, OSetov »tsrih liotra, NJega hočem «Uriti 1 Ham (ioapod J« vitei. Imenike se: Jax ■em! Vrgel Je v morje Faraoro «ilo, Vocovl pogrvinili. V moijo pogresnile Vojske presvitlu so glare — (Jlob Jih Jo pokrila - Pogreinilo IčiUcor kamen na dno! Čudesa, gospod, velika Tvoja desna Je tvorila, Gospod, tvoja desnica Sovraga je razbila. 8 «vnjim ti «i velijanstrom Kaabojnike rni^iL Poslal ti «vojo jezo, Sovraipi Je poirla. Kakor oi;ei\} slamo. Dahnil «i, vode Na vH 80 vihrale, Valovi «o stali — Globine so teklo — Globine »o »tale Mislil Je Horrainik: llo^era jih gnati, Hoi'ero jih i^eti, Iloiem plen deliti, Ilof4>ra »polniti, k.ir srce Želi! Ilovem potegniti mei, Hoeeni_vkon<^ati ve« rodi Dahnil si — vode 9o Jih pokrile — Pogreznili t straine globine, PogrezniU, kakor Svinec pogrezne. Kdo med bogovi .le t4>bi podoben? Kdo tebi, ki mo^en. Ki svet, ki enden. Ki hvale si poln! Stralno vzdignil si desnieo. In požrla Jih Je zemlja! 74 Ivwi Aubic: l>r. Jcmip Steftin. Vodil si narod »T ae kni-si EMomHki, Trepetill ao silni Mnabcl, Oatnnela bo Updatva kananiika. NaO pade strah, pade treput Na Uodutva kananuka Is «iliie desnice! NX oitrmis kakor kamen, vniči jih roka TTCtleipt naroda. Ki si sebi isvolil. Dovedi nas spet ▼ bUi«« kn^e. Posadi nas n« stare irare, Na stare gore ntcov naiih, Ki si za stan si jih izvolil. Ki za prebivališč« «reto Jih davno sebi si pripravil. Gospod je icra^i, Naü kraU na veke! — Vosovo in ko^je, Or»4«, moÜi, Kanova silo l'ofxesnii si y inorjn — Pojrreznii si molje na vs«! In tv Bt»inne k neb«isoin rerhove, Močn« deieii za brambo gradove — 8erce hitrejše mi biti »line: Na jnine gore I Kader vain žaga obiya glave — Kakor bi gledal v poUobUcno lice Mlade pianinko, cvetele devic« — ŽeUa gore^ mi vname serce: Na jnine gor^! Kader vam mraki temnijo verhi — Zvezdicc so že nad vami se vnele, Ko na oltarju bi sveč« gorele — K vam ÜC p»slednji<$ oko se ozre: Na juine gori! irnd in Fcistritzcr ilaehlan Is das Wiuwer ghr (Hsch, Whnn die IMendlan dort baden, Kiuig i drinn meine Fisch. 31.; 10. 1888. (?) Neznano v seren svojem mam bolezen, Ves np ne ozdraviti sem ie zgnlnl, Neskonj!na v iwrsih mi gori Unbezen, Nikogar nemam, ki bi i^ega Unbtl. In judno hrepeneiOe se naznaqja. Ki mlade persi mi razgnati hoife^ Po dne ni mira, ni po noči spai^a, In ialosti odgnati ni mogoüe. Itui Aubi«: Dr. Jo»ip St«ßin. 75 Nfkterukrat irluboko premiXUitJein In mm ne vent, kam miitli d« lol\jo. In kakor bi «anjitl, roke raitegnjein, Se vem, kogi oI\Jetl Ua ielyo. Tolaib« t>kal v ž(vq) ««m naravi, • Jo v kt^iifah svotib raialil sem dobiti. In kaniur »e obvmeni, v»e ral pravi: človekn sauiemu ni dobru biti. SO. 6. &4. ••/»>• 28., 5. »856. (?) Tve^c «n* jo hiia. Tvoje «rte jc vrelec, Na uredi r^g» *toJi, Z Hjpga ixvirji niiloat, Tam hotel bi stanovati /. njeipi bi zniirom piti Vse «voje iive dni. Hotel nebeSko »ladkoaL Tvnje »ree Je roj'ca. Kakor Jih zbi^a spomlad, K sebi bi Jo preaailil, V sebi redil bi jo rad. 31., 5. Novo iivUfi^L-, nova kri Tvoja puntava, tvoj obraz ZdiO pretaka moje žile, Mi vedno brodi po Rlavi. Kar «cm poifledal ti v oči, Tvojih ust nivdusladkl jfn V oii pr^aane In mile. I>oni krog mene t d/S^ri- In kar mislim, mislim na te, K tebi bi hotej zletctl. Ti si vcela moje srce. I, « ^ Naz^ ga nočem imeti. ' Začel »eni se 7.(ljy zopet prij'emati tiste tloIgofaiiWiiJiysike, ki jo potrebujemo za izpit, iii sicer bydrostatikc. VcerajSij^ fciyj izvu«lil Archimedov princip iz sil, ki delajo v tekotiuah, in sTCT^ sem to reč spravil na kopito qnadratnr planih krir. Sicer imam zdaj prestrašeno malo veselja do dela, vn>čina je velika, in sile ni nobene, ki bi me gnala h knjigi, in sil je veliko, ki me gonijo od knjige. O takih časih Človek ne more ničet^ar delati, k čemur nema posebno živega veselja, ako bi bilo kaj novega, kar bi sam iz svoje glave iskal in koval, bi že šlo, ali tako je klavema. 6./6. Ker se zdaj nčim bydroetatike, mi je priAlo na misel, kak« bi se dala theoria Kn])erticierum trajectriciam, ki bi se znabiti še Ic stvariti morala, dobro >'})otrebovati za določeuje poveršja tekotin, postavim o snkanju tekotin in prikazni kapilarne. Računi se sicer neizmerni kažejo, kolikor sem že iz nekterib priprav vidil. Ril sem si lani, ravno bode leto, zmislil poseben načiu, po kterim sem elektriškc prikazni si razjasniti se tnidil, to sem zdaj zopet malo premislil, med drugim sem prišel ua sledeče: Na koncu voditelja od (»atterie se mora pokazati napetost elektriška in sicer proportionalna nckej veličini, ki bi se mogla prispe- 7« Ivan Šubh-: Dr. Jonlp Htofan. dobovati moči elcktromotoričkcj. Riitenlohr opominja tc stvar, iiakor določene, po experimentn, vender samo (iiialitati>'nemi Drugo sem mislil, kako bi «e dal extrat-urrent rpotrebovati 7.a merilo moči cicktromotoričke, ker je on v ozkej zvezi z gori omenjeno tensio. Ondno jc, da je Pekarek istega časa mi rekel, da on misli, mogočnost elektriAkega toka po ovem extratokom meriti. Ohmova postava sledi tndi iz moje hypoteze saj ena Ohmovej močno enaka, ker v njej stoj na mestu naaprotka čas, ki preteče od ene elektriäke phase do druge enake, ki je tim dalji, čim dalj da je voditelj, čim tanji itd. vse ravno tako, kakor sc v obče o nasprotkn govori. Vender samo z bencdo se tukaj kretati je precej težko in nevarno. Zato bom moral počakati časa, da bom imel že dosti mateniatifike in pbysi-kalne moči. Sonat. LJnbil sfni tc '« srca clobojüiie, Drajra smirom bodei mi ootals, 'n, Id meni si iivUoiü» «lala, Sveta »einU» «me domovine. Vi vi*oke, ve rtollne, K vam m« ic^ja zmirom bodo ({nala, K vam bo duia smironi vzdihovala, Knui polni cvctja in miline. naprej Mm daleč v t^j« kn^je, KadOBti nobene nrniam vliti, Kern vesel le vaa ae spomii^^je. 8rcv TU« ni rao|;lo pozabiti, K vam iiaza^ le liotlo bi ni^ ri^e, In vaa nikdar, nikdar zapustiti. 82.,'6. 51. 82.; 4. J»6. Prijel sem se zdaj Weberove theorie elektrodynamiSke in za posknšnjo sem začel preiskavati, kako da nčinkige sostava elcktriških krogotokov na oddaljen punkt magnetizma. In naSel sem ravno tiste formule, ktere je (iauss dobil za učinkovanje magneta v daljavo. Ko «««I v jMno okö Ko lem lUovo Jemal Ti potrlcdal trdo, In ti roko podal, 8em ti vidil v srce, 8i prinegla svclö, Ua ne bije xa me, Da me IJabli zveMu; — Da v i^eni ptimena ni, Al ob^iibe Ki Se za me sori. Ho iaii^ive bile, I>a ni npanja ve«, Pa ni npaiga vež. Da ljiib«zen Je preč. In Unbesen Je prei. 6./10. Danes sem pridel od doma zopet na Dunty. Dva vesela mesca sta bila letos. Da se nikoli tako, v petju in ljubezni sta predla, hitro, da Se nikoli ne takö. Dobro je biti Ivan ^ubie: Pr. Josip Štefan. 77 tned svojimi, ki so blizo srca, in ki se ne oddaljujejo, ampak zmirom bolj približujejo k njemu. Zdaj pa sem sam tukaj, čisto sam, nobenega nimam, ki bi bil moj, pa vse jcduo, bode že Slo in mora. In tukiy med rami Jo I"»" nialial Me vei ne pusti, Čez »timo (joro, Napri^ bom poriy^ M*-' momn sedeti Med Ulj« ljudi. Doitiä za pnrjo. Pa Bak te nbvari. Ti moja dekle, 8e let« laauie, Bom spet pri tebe. Pa težkega srca Ne neseni odtod, 8ig lepih deklet je äe dosti povsod. Ido po noei, po dne Zmiruin koj mislim na te DekUea, Uubica moja — Titi /mirom te mam pred o£mi. Titi Zmirum te mam prod oimi. mi je odrezana priložnost k dein znanstvenemu, in manjka mi pesniäke vloge, da l>i ua tej poti mogel zadostiti močnemu hrepenenja. Hu«la je, če kaj hočeš in ne more^ in ne »med. Znanstveno prizadevanje davuo že je se zbudilo v meni, dolpj časa že živi, pesniško pa je menda vender Sc le Oüthe zbudil opisiye v Wahrheit und Dichtnng aus meinem Leben lepe začetke njegovih veličanskih del. Kako me je zanimalo to delo, reči ne morem, s kakSno žejo da sem pil besedo za besedo, do srea je bila odprta äiroka pot. Ako bi se smejali drugi in oštevali kakor ošabnost, nemorem dnigačc, čutil sem mnogokrat nekako jednakost z mojim stanjem, malo sicer, kar se tiČe zvmiajuih okolnosti, večo, kolikor gre do ljubezni in želje, do dobrote in lahkomisinosti. In da sem večkrat moral pritrditi, da je mladost zmirom tista in ena, zakaj bi se znabiti preveč sramežljiv tsgil? Boli me le, da mi ni mogoče najti tukaj take yen)u odpre le Mehko srt<% RIago uhd, Lahko po Aimein Njcron pr^azno Svetu se gre, Miga oko, Kaumr le pride, Zeiny» njegova, tjnbi ga. v»e. NJa Jo nelwi! Kar zdaj delam, je strašno malu. Mothoro lute^ralrechnnng. kolikor je prcdnaša, si prisvojivam, in prej sem nekaj delal o krivih algcbraiSkib tretjej;a in viftjih redov in malo o kurvili transcendentalnih, kakor ima jih Schutz v svojej geometrii. Z večjo obširnostjo sem se bil prijel cissoid in marsiktero novo reč nažel. Vender kaj pomaga to, rc^S ta ui imenitna, boli me pa tim bolj, da v pbysikahiem institutu ničesar delati ne morem, vsi drugi, ki nemajo ne volje ne vednosti dosti velike, delajo, morajo delati, samo jaz ne delam, ne morem delati ničesar. Br»Ue pijmo »latlko vino, Kader ga «pet bote pili, Ua nuwreje nam «erce, Eno pro*njo mam na vaa, Pervi etaž sa domovino, Da na me bi ne »pomnili Dmt(<ldlit Und der schon gär nin. Der a aehiin« Diemlie hjit O pustu. Vosovi k vcHcIivam L« pewiik v menlej Izbi Po ulicah deržUo, Z očes ai Rtdxe briür, MladoMt Je na pleniien, tn »i papirja, In Rtarci sladko «pijo. Da peamieu lapiiU«. 8.;tl. 10., 12. igö7. Danes sem govoril v akademii iu oddal jej spisek: Itemerknngen über die AbnorjUion der Gase. Oovor je, kakor sem bral v Oestr. Zeitg., dopadel in reč tudi, kakor sem sklenil iz povabila, ki mi ga je poslal prof. Ladwig. Tako se je spolnilo enkrat, kar sem /.eljel tako dolgo, stlačil sem nek^j, iu na čisto dragem polju sem to roč dobil, kakor sem si bil kdaj mislil. Znabiti pojdc od toga dne z menoj boljäe, obrazi se mi bolj prijazni kažejo, pa vender »og ve, ali bode ki^j pomagalo, rsi me vabijo, da bi lielal ž njimi, pa Se nobeden mi ni rekel, da bi jedel ž njim. Ivan Šubic: Dr. Joalp 70 31 ./10. 1867. Učim leta« na realki na Bancnnarktu fiziko v pctej klasi Štiri ure po tednu. Uči(D na vseučilišču Štiri ure po tednu: v treh Einleitung in die höhere mathcin. Physik, v enej analytische Hydrodynamik. Ural sem dozdaj: Duhamel gibanje gorkote v gibajočih se tekotinah iz Comptes rend. Weber Wellenlchre. Poisson sur le mourement des ondes v Mem. de I' acad. des science». 14./10. Kral sem dozdaj Poisson: Memoire sur 1' equil et mouvm. d' corps ^last. — Navier: Mem. sur les lois de roouvm. d' fluid. — Nektere druge maličkosti iz Lame — Traitč de Physik. Spisujem zdaj: Uber die Bewegung von Flüssigkeiten in cylindrischen GefäSen. Allgem. Gleichongen. .\nsflns8 einer tropfb. Flüss. ans ein. cyl. Geföfi von endlichem Durehm. dann von unendl. Durchm. .Spisal sem tudi nektere reči pod naslovom Physiealische Probleme. Spisujem zdaj slovensk sostavek za Glasnik z naslovom: O tem, kar je. Spisiyeni med drugim tudi moje govore o theorii vodnih valov, ki jih imam na vseučilifičn. Berem tudi Valjavcove narodne pripovesti iz Varaždina. Pa Je ni, p« je nI, Ma xavibaoR inablt^ Kakor moja dekir. In dolge «obi, Inut dve o^i Pa le ■ rimi Je vJiNlla In erde^ U»^. ^ v moje aerci*. Pa le a timi uie ip-izc Po noil, p« dne — Kad bi sutbil na qjo. Pa preposno Jo i«. MoJa dečva je bela, In kdor Jo pogubi. Je T mlinu domi, 8« ves opnüi, Kdor a« j« dotakne. Za ta deli li bli« Se hltn) posili. Ne gre brez ii£etL 31./12. 1856. Ich komme nun auf eine andere Seite meine« Herzen», insofern e« sich den Wirkungen eigener und fremder Schrift darbiethet, insofern das nationale Klement dasselbe beherrscht. Das Jahr begann ich mit der Leetüre Stifters hcrriicher Studien, denen ich manchen sanfteren Zug in meinem Character zu verdanken habe, so wie dem woblthätigen Einfluße jenes edlen Weibes, welches nur durch eine grenzenlose Liebe verleitet 80 Itui dobic: Or. Josip SU-fan. werden konnte, öfter» sieh herabwürdigend nnedel zu sein. Stifters Studien erwerkten iu mir eine ungeheure SehnRucht nach Berg nnd Thal, nach stillem Familienglüek, alles ist nun verschwunden, der iJrang nach Glanz iu der Wixsenseliaft verlangt rauschfude Stadt. Gleichzeitig wirkten I^evstik's Poesien fii einer sehr anregenden WeiHC auf mich, welcliem L'mstande auch die Überarbeitung einiger meiner älteru (Jcdichte, als auch die .Schaffung einiger neuern zur ßeclinung kommt. Kbenfalls in den Beginn des Jahre» fällt die Lcetür des Stur'scheu Werkes über das slavische Volkslied, so wie das Studium des Liedes vom Igor'sehen Zuge. Damit sind aber auch meine slavischen Studien geschlossen, überhaupt endet mit dem Winter zugleich die Thätigkeit auf diesom Uebiethe und zwar ganz. In Druck erschienen im Šolski prijatelj folgende prosaische StUcke: Zrak, ki ga dihamo. O domaČem slovstvu. Pogledi v nebo. Delivnost. Lastnoročni životopis Fedora KostopMna. Modro nebo. Von Gedichten kamen leider in die (Iffciitlichkeit: Domovina. Kako to meni d6 hudcS! Oziri na domače slovstvo. Avtokritika. Prazni klasi. Hrasti. Slaba letina. Ich entsagte nun ganz dem Felde heimischer Litteratur, ich schuf nichts und beachtete auch nichts von dem geschaffenen, zum Theile war es lächerlicher Stolz, indem ich iu der Wissenschaft Ruhm zu suchen es allein für Werth befand, zum Theil war es die Überzeugung, daß mich eine solche Beschäftigung von dem eigentlichen Thema meines Studiums und dem wenigstens eingebildeten Zwecke meines Lebens zu weit seitwärts führt. Doch will irh keineswegs fur immer von diesem Felde .Vbschied genommen habeu. Im ganzen waren der Leetüre nnr wenige Stunden zuge-theilt. Die Litteratur im engem Sinne erscheint gar nicht mehr vertrettcn. Von bedeutenderem Itjutluü für mich waren .\rneths Geschichte der reinen Mathematik nnd die Naturstudien von Masius, die ein Paar Aufsätzen: Jezik. Stvarjenje človeka. Javor. Ptice. Vrba das Leben gaben. Aufmunternd wirkten auf mich die klassischen Biographien Arago's. Während der Ferien las ich Humboldt's Kosmos, verschiedenes ans .Meyer's Volksbibliothek, Deutsche Grammatik von Hahn nnd Napoleon en Kgypte. Ich hatte mir nämlich in diesem Jahre zugleich das Französische in kurzer Zeit eigen gemacht, so daß ich damit für die ersten Anforderungen, die die Mathematik an mich machte, gedeckt war. Die Ollendort'scho Grammatik diente mir als Faden. Zuletzt weiht ich mich noch genauer in den Vogt Wagner sehen Streit ein, dem Vogt in den meisten Stücken Hecht gebend. Ich komme nun an deu wichtigsten Punkt meiner Rückschau, auf die Fortbildung in der Wissenschaft. Sie umfaUt nur drei Zweige Botanik, Physik nnd Mathematik. Ans der Botanik hörte ich die höchst intcrc-ssauten Vorträge I ngers über Anatomie und Ivau äubio: Ur. Jonip SteAui. 81 Physiologic der Plianzen, aus denen ich einen schönen und reichen Hciiatz von WiHsen mitnahm. In der Physik begann ich meine Arbeiten mit der Theorie des Krdmagnetismus na«rh Moser, konnte aber zu kleiner Be-kanutschafl mit der Mathematik wegen, selbe nicht zu Endo führen. Ebenso begann ich darnach die Cauchy'schc ündulations-theorie nach Broch, mntite sie aber aus demselben Ornndc fallen lassen. Nach diesen niederschlagenden Erfalimngen stimmte ich die Saiten herab und begab mich an Kunzek's Ettingshaosen's und Müllers Lehrbücher und nahm die Lehre vom Lichte, von der Wärme, vom Magnetismus, von der Electrizität und später in den l-'erien auch die Statik durch. Ich wurde also viel bescheidener. Dazu kamen uocli die Vorträge Petzval' s über Beleuchtung und Kunzek's Vorträge über Berechnung periodischer Naturerschei-nnngen und die Methode der kleinsten Quadratsummen. Nur Pctzval's Vorträge erweckten mehr Interesse in mir. Selbstständiger Arbeiten hatte ich bis Anfang des neuen Studienjahres keine geliefert, als nie einige Ideen zur Hygrometrie, die sieb aber unausführbar zeigen zu wollen scheinen und ein Memoire ülier Thermometerauzeigen. Das neue Studicnjalir brachte mir drei höchst werthvolle Reihen von Vorträgen, die Petzval's über Dioptrik, Ettingshausen's über höhere mathematische Physik und Grailich's über Theorie der Reflexion und Brechung des Lichts. Letzteren habe ich es zu verdanken, daß es mir möglich wurde, selbstständig die Erecheinung der Drehung der Polarisa-tiousebeue theoretisch zu entwickeln, worüber ich im physirali-sehen Institute eine Arbeit lieferte. Die erste meiner gelieferten .\rbeiten hatte die Bestimmung von Brechungsexp. verschiedener Substanzen zum (legenstande. Nachdem ich die letztere Zeit auf Glasblasen verwenden muUte, so zog sich meine physicalische Be«chüt\igung auf mein Zimmerchen wieder zurück. Vielfach beschutliget wurde ich durch die Erklärung der Ringe und Höfe um Sonnen, zuletzt kam ich auf das Doppeltsehen. So mancher meiner Pläne blieb unerfüllt, so mancher war absolut nnansfdhrbar. Zu den letzteren gehören meine hygrometrischen Ideen, die Versuche über die Schwächung der El. durch Wärme, zu ersteren die Absiebt, genaue Messungen von Brechungsexp. der Mischungen von Flüssigkeiten zu bestimmen, die Me^sun^n der Drehung der Polarisationsebeue nach den Fraunhofer'sehen Linien vorzunehmen. Weitere Pläne sind noch die Messung der Spectra verschicdcnen eloctrischcn Lichtes, insbesondere der glühenden Dräthe und de« electrischen Kohlenlichtes im Vergleiche mit dem gewöhnlichen von verschiedenen Holz- und Kohlengattungen gelieferten. Jede dieser Arbeiten machte mir in Plan gefaßt große Freude, große Hoffnung, doch nichts sollte werden, was ich gewollt. So wurde den mein ganzer phy- 82 Iran Šubic: Dr. Josip Stefan. sikalischer Math vernichtet, uud so gut ich verzweifeln molite irgend eine Arbeit jetat liefern zn können, »o gut ranÖte ich auch verzweifeln an «lern KrfUlItwerden meiner so heißen und doch HO hcaeheidencn Wünsche, in eine Stellung eintretten zu dürfen, die es mir erlauben würde, der Physik näher zu Leibe zu rücken. Ich komme an die mathematische Parthie, der Portschritt iat augen-scheitilich viel klarer vor meiner Seele als der in der Physik, obwohl ich eigentlich auch in dieser erst in diesem Jahre einige Kenntnilt zu gewinnen bogann. Unrähig irgend ein Problem in mathematische Sprache zu übersetzen, unfähig eine bereits überlieferte Übersetzung weiter zu verarbeiten war ich am Anfange; so schwach bin ich jetzt nicht mehr, der Dank gebührt Petzval's Vorträgen über analytische Mechanik uud Moths Vorträgen über analytische Geometrie. Au letztere scblicUcn »ich meine Arbeiten über Cnrven zweiter Ordnung an, so wie die Versuche, eine allgemeine Ol. für cycloidische ('nryen zu entwickeln. Dann beschäftigte ich mich mit der Theorie der Kettenbrüche und den Lagrange'sehen periodischen Functionen. Mehr der Sprache als des übjectes willen wendete ich mich auch zu Legendre's Klemeuts de gt^ometrie, an das mit klassi scher Einfachheit geschriebene Werk. Dann nahm ich kurze Xotiz von der Variations uud Diflereiuenrechnung nnd der Umkehrung der Reihen. Aus letzterer glaubte ich eine Auflösungsmethode tür die höheren Gleichungen ableiten zu können, verfolgte die Sache aber nicht weiter. Die Ferien gingen auch für dieses Gebieth fruchtlos vorüber, nur die Theorie der Schwerpunkte, die analytische Mechanik nach den sparsamen Vorträgen Moth's fallt in «liese Zeit, worauf dann inl dieses Jahr ob der Entstehung des Glasnik mich mehr auf diesem Gebiethe produciren sehen, denn auch an diesen werfe ich mich mit derselben Gluth, wie an jede neue derartige Erscheinung im Slovcnischen. Nun zur Wissenjschaft. Die leidige Prüftingsangejegciüieit ließ mich nicht viel thun, so lange sie dauerte und als sie vorüber war, ging es auch nicht recht, das angenehme Schwelgen in Nichts war mir zu süß geworden nach der vielen Arbeit und zwar trockenen Arbeit. In der Mathematik bildeten Petzvals Vorträge über Integration der linearen Differentialgleichungen das diese Rubrik austullende. Bei dem Problem der Schwingungen elastischer Stäbe kam ich auf eine neue Methode. Die initialen Bedingungen in das Integral der betreffenden Differentialgleichung einzuführen, die schon im Sommer für die Publication bestimmt noch immer in den Händen Petzvals liegt, hätte ich damaU schon den Muth gehabt vor die Akademie zu trettcn, so hätte ich es schon gedruckt in Händen, so habe ich nicht einmal das Manuscript. Studien machte ich so in der Mathematik keine, wohl aber Versuche mit der Bestimmung des Laufes krummer Linien nach Polarcoordinaten, mit der Ceutralbewegung im wiederstehenden Mittel, mit den Cissoiden ohne emstlichen Willen, daher auch ohne Resultat. So erging es auch den Untersuchungen über singulare Integrale von Ditferentialgleichungen zweiter Ordnung. Die Vorträge Petzvals über analytische Mechanik seit Oktober bringen mir wenig Neues, mehr versprechen die Vorträge über Dioptrik. Ein anderer neu in den Kreis meiner Studien'eintrettcnder Theil ist die Astronomie. Zu ihr wegen Brodenverb gewiesen machte ich schon im Sommer den Anlaut^ konnte aber erst mit Oktober beginnen. Zug verspüre ich dazu keinen, aber Noth bricht Eisen, und vielleicht zu alle dem doch noch umsonst! felix ille . . . Ich gehe nun zu jener Wissenschaft über, die Schooßkind ist, zur Physik. Nachdem ich die Prüfungsarbeit fertig hatte, Ivan Žubio: Pr. Jonij» Stefan. 85 schwankte ich lange hin, her, icb mnüte mir ja eben die Ge-gamintinasBe ordnen, dann aber iiatn ich zur Ab^^orption der fiase. pj bildete dieser Gej^'en8tand einen Theil meiner mündlichen Prüfiing und ich wollte die Sache in einem populär j^ehaltenea AutHatze mir zuHammenstellen, wie ich es auch wirklieb that, nnr daß ich den Aufsatz an meine Vorträge in der Mormonia anschloU. Bei dem Studium dieser l)in;?e kam mir zuerst da.s BedriHniß einer genaueren Daretellung der Gesetze, und die Geschichte war schon im Sommer fertig, doch vergieng bis zur Zusammenstelinng der Arbeit und bis zur Cberwindnng der akademischen ein gutes Stück Zeit bis zum 10. December, an welchem Tage icb in der Akademie den Gegenstand vortrug und vorlegte. Die Sache wurde gut aufgenommen, und ich wurde in Folge dessen mit Scbröttcr und Ludwig, besonders mit letzterem näher bekannt. Heide luden mich zur Arbeit ein, und letzterem versprach ich auch, seiner Einladung Folge zu leisten, doch habe ich wenig, wenig Lust, unter sollen Verhältnissen etwas zu arbeiten. Schwer ist es, wenn mau nicht Herr Uber die Mittel ist, die man braucht, ich habe dieß bereits zur Genüge erfahren. Doch ich sehe die Nothwendigkeit etwas zu thuu so klar ein, daß ich mich werde wohl entschließen, einmal zuzugreifen, besonders wenn ich dein Plan Ludwigs spcciell mediciuische Physik vorzutragen, nachzukommen den ernsten Willen haben sollte. Inzmschen wurde auch die an Poggendorf eingesendete Arbeit wie es scheint im Anszuge gedruckt, ich habe bis jetzt die Geschichte noch nicht vor Augen bekommen. Lange warten ließ er mich bedeutend, icb hatte schon ganz vergessen auf dieß Zeug, und ist mir gar nicht lieb, daß die Sache überhaupt in publicum gekommen. So aber werde ich zur Completirung vielleicht noch einmal einC; ähnliche Arbeit darüber zu veri>äcntlichen gezwungen sein. Übrigens komisch, daß ich um mein eigen Kind mich so wenig kümmere, daß ich es nicht einmal sah. Franc Karol Turjaški, karlovški general. (1 (3 Ö o — 1 7 1 3.) »pioai Ivan Stekla ta. od Tnrjafikih uc je proslavil v borbi proti Turkom bolj nego kateri dm^^i. Med zapovedniki na hrvaški Krajini 80 nlnžili Herbard VIII., Ivan Vtykard. Andrej, Herbard X. in Franc Karol. Zadnji štirje so bili tndi karlovSki generali. Franc Karol je bil zadnji Turjaški, ki je slnf-il na Krajini. <>> Rodil se je 22. listopada leta U>60. Bil je sin Ivana Vajkarda, mogočnega ministra Leopolda I., ki ga je bil povzdignil na kne^-evsko dostojanstvo, toda prijel je kesneje v zamero ter umrl pregnan z dvora na svojem posestvu v Žužemberku na Kranjskem leta 1(577.') Imel je Franc Karol razen žtirih sester Se dva brata: Ferdinanda, ki je bil najstarejši ter nasledil oieta kot knez, in Leopolda, ki se je narodil leta 1663. Le ta se je proslavil kot diplomat. Žc leta 16S9. je postal cesarski dvomi svetnik in komomik, leta 1700. pravi tajni svetnik in vitez zlatega runa. Od leta 1094. je bil ce-sarski poslanec na Anglefikem, Španskem in v Turinu, kjer je 1. 1705. umrl brez potomkov.") Fr. Karol Turjaäki se je posvetil vojaSkemu stanu ter je postal v svojem 20. letu že stotnik v Mansfuldovem polku. Boril se je tndi žc pred Dunajem I. 1683., ko so obs<-dali Turki to mesto. Ko so bili Turki premagani, ga je poslal vojvoda Karol LotbarinŠki k cesarin Leopoldu I. v Linz z veselim poroßilom o sijajni zraagi. Tudi v kesnejšib bojih proti Turkom se je Fr. Karol Tnijaäki odlikoval kot junak. Ko so naSi leta 1688. napadali Belgrad, je stal Fr. Karol Tnijaški z vojvodom Evgenom Savojskim v prvih bojnih vrstah ter se je povzpel na mestno zidovje, toda bil pri tem smrtno ratyen. \'endar pa jc kmalu ') Li?topiii Slovenske Matk-c t» leto 1897. »tr. 39—HS. ^ •) P. ». Radie», llcrluinl VIII. Freiherr ) Dr. Fr. Krone», Ilandhiich der Geschichte Österreich» von der ülti-^nten bin «iir neaestcn Zeit. Dritter liand. Berlin 1878 »tr. 078. ■) Karol Ev^n vojvod.i Crof Je bil k.irlovednika rujaikili ersteina. KesneJ« Je vojeval zopet v Slavoniji in na Ogrskem proti Turkom pod vojvodom IjuMevitom Badeii»kiin; sodeloval je tudi v boju pri Slankanienu ter osvojil Bred in Oradiško. Leta 1694. je prevzel po cesaijevi zapovedi vodstvo glavne vojske, a Belega grada ni mogel več osvojiti. Ko se Je sklenil kariovikl mir O- 1«9»-), je odšel tVoy na Rusko, kjer Je kot g. je razbil veliko cesarsko vojsko na Begi, in sreča je bila, da sultan sam ni bil poseben vojskovodja, in da ni imel sredstev za nadaljevanje vojne.') Na Krajini je bilo postalo tudi nemirno, in Fr. Karol Tur-jaSki je moral braifiti meje svojega gcneralata turSkih napadov. Novi hrvažki ban grof Adam Ba^an (1693—1699), na.slednik jn-naSkega bana Nikolaja Erdeda (f 1693.), je z grofom Petrom Kegleviccm, zapovednikom Kost^niee (1695—1700), vzel Turkom Vranograč Todorovo in KladuSo tor se tako osvetil za poraz pod Ostrožcem (1. 1693,), kjer je palo Čez 300 vojakov in bilo ujetih do 50. <) Hrvati so napadali mesto Kladušo hrabro, toda 80 ga osvojili žele ted^j, ko je padel v borbi glavni turžki vodja Grahovo.*) Te zmage pa so vendar malo pomagale sploSni krščanski stvari, ker je glavna krščanska vojska prctrjjela preveč velikih porazov ter tudi kmalu potem razpadla. Zato stanovi hrv^ki nekako s ponosom omenjajo te banove zmage in kra-jiških čet ter jih beležyo v saborske zapisnike v slavo Baeanovo, Sreča je bila za cesarja Leopolda L, da je dobil v mladem princu Kvgenu Savojskem znamenitega vojskovodjo, ki je prevzel zapovedništvo nad cesarsko vojsko na iztoku, čeravno je bil star šele 34 let. Nov čil duh se je po\'mil z njegovim nastopom v cesarske čete, ki so v kratkem s sijjynimi zmagami strle moč turško. «) Tad« SiniSikiM, Povicat hrvabiks. Dio drogi. Ü Zagrcbo 1879. »tr. 262. ») Ibid. «tr. 229. ') K. Lopali(<, Spomenici linratiike Krilne. Kigi«« Ul. (MonamenU upeotantia hittoriam Slaroniin meridioualium, volumen ricesiinnin.) U Zagrebu 1889. «tr. 11.—12. Tuk^j «u narednna vsa mesta, ki «o jih Hrvati vneli Turkom v letih 1693—1696. «) K, I.,<)paSI v(t|»ko. dniiri podutotnik ofrullnski Žiga Znika ter nalteva po Imenu v«e odlične junake, ki «o pali v t<-m bqju. ») R. Lopaiii<, Mihač i bihaäca Kn^ina. lUeatopime i povje«»ne crtiec. Izdala Matica Hrvatska. Zagreb 1890. »tr. 195. Ivan SIckliMa: Fraiii- Karol Turjuikl, karluvüki (rencral. H9 Toda poprej nego se je imela začeti velika vojna, bi moral priti v krsčantike roke iiajjačji turški ostrog na Krajini Biha«', odkoder so mogli Turki sredi vojne lahko udariti na HrvaAko ter zaustaviti vso hrvaško vojsko, da ne pomaga veliki cesarski vojski na Ogrskem. Okoli Biha^a so so bile hude bitke, odkar je postalo to mesto turSko (leta lo*.)2.}, ali ga kristjani vendar niso mogli osvojiti. Jnrjj Lenkovič je napadel Bihar že leta liW)., toda brez uspeha;') a ni£ bolje se ni godilo leta 1G49. Vnkn Frankapann, ko je nekaj Jasa obsedal to mesto. ^ Turki ko vedno žilavo branili to trdnjavo, a kristjani so jo smatrali za najvnStnejšo postojanko pri svojih vojaških podjetjih, ter so jo zategadelj tolikokrat napadali. Da se Bihač osvoji, so imeli v mislih tndi na eesarskem dvom ua Dunaju, pa so te svoje nazore izražali v spomenicah, ki so jih pošiljali bojnemu svetu, a od tukaj zaiio-vednikom na hrvaško Krajino. Veliki senjski stotnik grof Huuolf Edling zatrjuje v spomenici, v kateri poroča o nevarnem stanju v Liki, Krbavi in Primorju, ker je komora posegla za oblastjo v ti-h kngih, da ne more odstopiti Modruša nikomur, .bis solang Wihatsch nicht eingcnohmen würdet, ist es nicht rathsamb, weiler aus dieser mutatione grosse confusiones unter den griinizer erfolgen mSehten.' ') V spomenici cesarja Leopolda I., v kateri se dajejo odredbe, kako naj se nredi Kri^jina v sporazumu s karlovškim geucralom Fr. Karolom Turjaškim, se govori tudi o napadu na Bihac ««egen atta<{uiruug Wihatsch, sobald di coujuncturen es leiden, allschon ingedenkh sein werden." Tndi general Wassenhoflien, ki poroča bojnemu svetu, kaj je vse storil pokojni karlovški general Ilerberstein, ila vzdrži Liko in Krbavo za Krajino, omenja, kako potrebno je osvojenje Bihača za Hrvaško „sondert beysunder ihro kay. May, die dem Königreich Crabaten nothwendige eroberung Bihats," ter tndi razlaga, kako bi se dal osvoboditi s krajiško vojsko in z dvema polkoma pešcev in z enim polkom dragoncev. A če bi se osvojil, bi bilo potrebno, da se karlovški general preseli tjakaj, ker bi se dala potem Krajina bolje urediti .umständig also auch wie nach eroberung Bihaz, wohin alsdan den sitz des gencralobristen der Crobatischen und Möhr graniz nothwendig zu transferiren der ganze statum militarem commodius et utilius einzurichten." ■') Iz teh podatkov se vidi, da ■) Letnpia Kloveoake Matic« t» I. 1895. istr. 75—76. <) ß. Lopoiiö, Povie«t gradA Karlorc». »tr. 190. ■) K. LopaÜir^ Spomenici tirratikc Krajin«- III. «tr. 31—.12. 8|M>meiiicii je izdana v Seqlii 24. velikega travna 1. ITiOe. K. LopiUir, itpoincnici hrvatakv Kr^iae III. »tr. 34—35. Spuuienica Je pi»aua na Diim^u 30. roinlka I. K. Lopaiič, Hitomunici lirvat&ke KnOine III. l'orufilo ju M'ütavljcno na Donela meiteca uialc^ srpana I. 1697. 90 Ivan Steklaa«: Krane Karol TurJaSkI, kariuvski üteiifRil. 80 po sijajni krščanski zmagi nad Turki pod Dnn^em vedno bolj mislili na osvojenje iiihaöa. Žo iia početkn te vojne je svetoval ban hrvaški Nikola F>dedi cesarskim generalom, da je treba najprej udariti na |{iiiav, in sicer pod zapovcdništvom Fr. Karola Turjaškega 5)000 mol, a 4000 banovcev in Varaždincev pod vodstvom banovim. Topove 80 z veliko težavo spravili iz Gradca v Legrad in Sisek, in od tukaj po Kolpi v Karlovec. Da bo udarec na osmansko silo tem krepkejši, in da se razdeli moč turške vojske, je moral ob istem času na sovražnika udariti tudi general topništva grof Guido Starhemberg iz Oseka. Dogovorili so se tudi z benečansko vlado, da bo njen general Moccnigo provalil na desnem krilu iz Dalma< ije pri Kiiinu, kjer se je bilo zbralo več tisoč hr^'aSkih in dalmatinskih konjikov, ki so bili v službi benečanski. <} R. Lo|>aii«, Biluui i bibačka Kr^}ina. »tr. I Od. Ivan »tcklMs: Fninu Karol Turjaiki, ksrlovilkJ treneral. 91 Hrvati 80 «Intili, da se bo z^dilo 7, Hihačem, čc se osvoji, isto, kar se je 2c ^»oprej izvršilo v Kariovcii, Pctrinji, Varaidinn, v Krajini, Liki, Krbavi in v Trimorju. NemSki penerali ua Krajini su namreč pri vsaki priložnosti krnili in prikri^jševali svobodo in pravo llrvafike ter sc trudili, da osvojena mesta in tudi celc kraje zedinijo s cesarskimi pokrajinami. To je bilo tudi krivo, da Hrvati niso Šli v boj z onim oduševljenjcin, kakor so 8C sieer vojskovali. Pa potem tudi ni nič čndne^^a, da se jc izjalovil pohod na Bibae. Že HO. včlikejja travna I. lt»98. se je sporočilo iz .Slunja, da jo bosenski paša prispel pod Hihač, a to je prisililo tudi krščansko vojsko, da se je vzdi;,nula iz tabora. Toda radi velike vode, slabili potov in pomanjkanja brane ni mo^la vojska dovolj bitro naprej; zapustili so Slunj šest dni kcsnejc, kakor je bilo nalož.eno, ter se obrnili proti Drežniku, vzemši s seboj potrebno bojno orožje, lahke in težke topove. Že dmgi dan se združi s Fr. Karolom Turjaškim pod turško trdnjavo Drežnikom pet čet Ličanov in Krbavcev pod vodstvom stotnika ^'rola Ooroninija in (ilasovitCfca liškcfra duhovnika Marka Mesita. Drežniški Turki so se branili junaško in se podali šele tretji dan, ko so nali prodrli skoz mestni zid ter požgali vse, kar je bilo lesene<;a. Pri Drežniku je bil težko ranjen grof Herzetti, podpolkovnik in za-povednik topništva. Tjete Turke je razdelil general Fr. Karol Turjaški med svoje častnike. Drcžnik so naši popra>iii ter pustili v njem radi zveze s Karloveem 40 Hrvatov za posadko. Turki v Izačidn pa so sporočili Fr. Karolu Turjaškemu, da naj jih ne napada, kajti predali se bodo sami, ko pade Bihae. Kesneje so si izprosili svoboden odhod. Slednjič je prispela krščanska vojska 9. rožnika leta 1608. )od BiliatS v katerem je bil zapovednik stotnik beg nad '>00 conjiki in 3500 peSci. Vohuni so sporočili, da je Bihae zapuščen, in da se ruši njegovo zidovje; toda ko so prišli naši pod mesto, 80 opazili, da je trdnjava dobro popravljena in ves Bihač obdan 8 paiisadami. Topov in streliva so imeli tudi dovolj v Bihaou, samo hrane je moglo obleganim zmanjkati, ako je potrajalo obgedanje več časa. Precej, ko je prispela vojska, so se začele priprave za ob-sedanje. Namestili so topove na holmcu sv. Lucije na jngoza-padni strani Bihara. Postavili so tudi most čez Uno, in potem je poslal general Fr. Karol Turjaški 14. rožnika leta 1698. polkovnika grofa Serenia s 400 Hrvati in 200 konjiki prek Une raz-gledat okolico in pripazit na Turke. Dva dni potem so obdali mesto od vseh strani z vojsko, ter se je začel boj na doljnji strani trdnjave pri takozvaucm Zelengradu. .^e dokler je boj trajal, so se pokazale pred Hihtičem prednje čete banove '8e proti kr') K. Lop»ilč, Bihač i bihačka Krajina, »tr. 106—110. «) Pritii EuRen ron Saroven von Ametli I. »tr. 97—»8. Arneth ilolži Fr. KaroLa Turjaiket^ in bana Adama Uačana, d.i sta ona zakrivila rao ne«r«Šo, ker atu le cel faa tctra pohoda pravdala radi prvenstva v £a|>oved-niitru. Znano Je, da m M karlovAki (generali prinTi^iUi po kriviei vte pniriee lirraikili hanor find« ri^akovodslra, te so pa l>iuii 'vedno zu»« cahtevali po starih ie redno veljavnih zakonih za ve» oliseg hrvaške kraljevine, kamor Je «padala »eveda tudi Krtina. ■) K. Lopaiir^ Hporaenici hrvatske Krajine III. str. 104. Spomenica Je pi»ana v Oradcu 16. lintupada leu 1607. Ob enem *e v tcJ »ponieuicl omci^a, da nim) pri&iknvali tako ialoHtnega konca t4.t;a obsedanja .Wfillcn wider alles vermuthen die erobcrun« Wihal«cli »u unglücklich abgelolTeu.' Tadi v napotku, ki so ga dobili komisarji za nr<>jei\Je Kn^ine z I)un;^a Ivta 1699. ao omenja, da krü/anHke ietc ni^o niogle osvojiti Bihača .>va»ma«i«en bei lezt von^ewe-senen beUnreronK Wihat«4!j) die.tje 4000 najbo^jih koiijikov, 2500 pcžcev in nekoliko topničarjev'. Spreniljcvali so ga najboiji in najodlicmySj vojskovodje: maršal princ C'oinmercy, grof Ovido Starhemberg, princ Vaudemont, grof fironsfeld, grof Lcouold Herberstein, baron Truchse», vsi generali iz prinčevc vojske. Največ pa mn je pomagal pri tem poletju slavonski polkovnik Kiba, ki je vodil svoje krajiäuike. Drnga vojska iz hrvačkc Krajine je bila priprav^ena j)od zapovcdništvom Fr. Karola Tur-jaiikcga za napad proti Banji Inki, da Turke zmede, a grofa Rabutinu je bilo naloženo, da moti Turke pri Tcmešvaru in Pancevu. 6. vinotoka se je vzdignil princ Evgen Savojski iz Oseka in za nekoliko dni je prebrodil Savo pri Brodu. Kiba je prodiral 8 svojimi Hrvati, konjiki in peSci prvi ter pripravljal ostali vojski pot. 16. vinotoka je vzela naša vojska Doboj, sezidan na visoki strmi pečini nad reko Bosno. Tnkaj so naili nekaj naseljenih vasi in tudi živine in druge brane za vojsko. Drugi dan se jc predal Maglaj. Ob Bosni dalje je prispela vojska do ŽepČa. To mesto, v dolini Bosne, se ni hotelo predati, pa so ga morali vojaki z naskokom osvojiti. 19. vinotoka je osvojil Kiba Vranduk, kjer je princ radi slabega pota pustil topove in 700 mot. pod zapovcdništvom enega polkovnika, kateremu »o bile izročene tudi posadke v Maglaju in I)ol>ojn, da ostane tako v zvezi z Brodom. Narod kn<čanski jc hitel k cesarskemu vojskovodji od vseh strani, iükal pri nj^m pomoči ter mu obetal, da bo zapustil ž njim to zemljo. Tnrki so se od vseli strani umaknili proti Sarajevu. Princ Evgen Savojski pošlje v Sarajevo glasnika z euim tn>bljačem. Dasi je trobljač v znak mira neprenehoma trobil, a glasnik v desni roki kazal pismo, so vendar Turki posekali trob^ača, ko so ga spazili, a glasnik je pobegnil ves izranjcn. Na to je zašel princ Evgen Savojski z vojsko vrhunce okoli Sariyeva, z drugo vojsko pa je udaril na mesto, da ga zasede in popleni. Kesneje zažgo mesto, a Turke, ki so se razbegli po okolici, je preganjala krščanska vojska. Lepo in bogato mesto je propalo, a mnogo tisoč kristjanov je predlo pod obrambo tirinčeve vojske v Slavonijo. To je bil tudi ves uspeh te vojne. *rinc je sicer Želel preseliti vse kristjane iz teh krajev v Slavonijo, toda zima in slaba občila so to selitev preprečila. Naslednje leto sta obnemogli obe vojski okoli Belega grada. Turki 80 ponudili mir, a kristjani so ga radi sprejeli,') Premirje je bilo sklenjeno že leta 1(!9H. Med tem so sc dogovarjali o mirn, ki so ga sklenili 26. prosinca leta 161h>. in podpisali v Kaiioveih v Slavoniji. Nadmoč turška je bila zlom- Ta'aško Primorje, potem se nam prikazuje Hrvaška v najožjih svojih mejah.'') ') Ibld. Rtr. 23a. ') Tade SiniiikiM, Povlent hrvatska H. atr. SU. Ivan Stekla»a: Franc Rarol Tnija»ki, karloTÜki ^ncral. 97 Zato 80 se brvaiški sUuiovi toliko trndili, da iznovič osvobojene zemlje lirvaSke po starem narodnem in državnem pravn zedinijo pod zastavo in £ezlo lirvaškejE^a bana. Žalibog, da se jim t» ni posrečilo navzlic odločni borbi, ki so jo vodili s svojimi protiv-niki, to je z raznimi vojaškimi oblastmi, z dednimi avstrijskimi pokrajinami (posebno a Štajersko) in z raznimi komorami, ki so se trgale ne samo za vlast nad novo osvojenimi kraji, nego so jib hoteli tndi taktično odtrgati od kraljevine hrvaške ter jih zediniti z avxtryskimi pokrajinami. Tako je Liko, Krbavo in Bag kupil grof Adolf Zinzendorf od avstrijske komore leta 1692. za 80.()00 goldinarjev. Po dogovoru je bil zavarovan proti vsem krivicam od tamoünjib cerkvenih in posvetnih oblasti ter je postal posestnik z vsemi pravicami po zasebnem in di-žavnem pravu I „de omni solemnissimo tam privato nnam publico jure").') Toda proti njemn so se kmaln vzdignili zapovedniki v Henjn, Otočcn in Brinju, ker so Ziuzendoriovi ljudje s hrvaiikim narodom ravnali preostro, ker mu niso postili niti ž.ita žeti niti sena voziti.^ Zalo je moral Rudolf grof Edling, senjski v^'liki stotnik in namestnik karlovškega generala, bojnemn svetu sporočiti, da preti Liki in Krbavi velika nevarnost, če se bo pustilo Zinzen) K. I.opaNi^, »Spomenici hrvatake KrsOiiie MI. Ktr. 6. Spumenica boj-ncBu srcta ci'sarju Lmpoldu ix Nt'mikrga Oraika m4>4. v^liketca itrpaiia leta 1095. M Ivan Steklasa: Prmnc Karo! TuijaSki, karlovški goncral. Raznme se, da ge je moralo sestaviti tndi glede vojaSke službe natančno poročilo, a radi onkrbljevanja voj-ske je bilo zapovedano, naj vojaške oblasti dopisujejo neposredno s kranjskimi in k*>-roiikimi oblastmi. Važno vprašanje je bilo tudi naseljevanje Vlahov po novo osvojenih krajih. O tem je napisal spomenico sam Fr. Karol TurjaSki.^) Po cesarski 7.apove»ii so se morali zdaj popisati vsi Vlahi in posestva, kjer so se naselili po dovoljenja Fr. Karola Turjaškega, a najprej se je moralo poslati od vsakega naseljenca pismo (patent) in vrhntega Še poseben načrt posestva za vsakega starefiiuo, da jim cesar vse to potrdi. >) R. LoiHiSič, Spomcniei linratnko Krajine III. it*. 172 —I7S. Spomenico je napisal Fr. Karol Tiiijaški v nemSkcm jriiku v Karlovcu leta Iß'Ji». /nano jo, ila w» po naraUi karluviki jfciicnili Vlalio l>ranili K-r Jih podpirali pri naaeUi'vaivo na zcinUi»i;n kraljevine hrvaikn. Fr. Karu) Turja&ki pa ni liil poMfbno «anje »avBct ter ü« je i^avil v »voji «ponipnici, jih jn pntve«' nai(filj»'nih, in da jih je treba nrediti. .Nenavailno veliko število VUUiov* pravi Fr. Karol TurJaiUti „ne jc naiielilo na KriOini, ter imi si mnogi brei dovoljenja priHvqjili nova xeni|jli£a, od kat(-rih niiM plaeali davkov, tudi bo izrekali oKTunine iSuine, da Je lo že nevarno ea vojnko v aiučnjn novega tiir»k«ira napada." Fr. Karol Turjaikl Jim tndi ni zaupal, ker «o se neprenehoma družili R Torki ter po bliŽujib kn^ib ropali, tako da »o ne proti lOiui položili na Ilrvaikem in ie celo na KranJ»kein. To «poročilu kartovikofta «enerala »o ti Vlalii tndi prav nemarno opravljali »vojo »Inžbn; prili^alo jih jn mesto Mi do AOO komiO M>—60, in na ütrei w niao zbirali na utrjenem nieMn. pa bi bU Turek iabko na ta naSin v»c osvojil, ko hi bil iduvajno pripravUen za napad. Zanc»Uivi tndi niso bili Vlahi, ker »o za faga mira prebijali prepo-(fostoma k Turkom ter prenašali (f'asove k niiiii o kršžanakih razmerah ,>^ se potum oni, ki ne bi hoteli pod komoro, lažje na to prisilno, liaztresene Vlahe pa je treba zbrati v vtisi in te u;vnititi kot tabore, jim dati zapovednika fastnika Hrvata, ter ostro paziti na t« oeverae Undi. Osnovati bi se morala tudi posebna i^t», ki bi jiazila na ftovražnika, pa todi na to ljudi po vaseh. Tudi »e ne bi «mola voc dovoliti niti selitev niti razs«ditcv brez znanja dotifnoga častnika, ker se lahko zgodi, da M izseli celo selo, in da ne bi ostal doma noben za oro^e sposoben mož. A ker Turki ravnjo z Vlahi prav o|)rezno in jim ngj^jiOo. zato se morajo varovati i^lhove pravice, in noben iastnik jih ne sine žaliti, kor bi sicer lahko odili k Tnrkom. Vsled tega Je neobhodno potn-bno, da je pri »odn({skih preiskavah in sodbah pris4>teD vedno en £lan polkovne sodnU« iz Kariovca, da se no bi zgodila komu krivicA. Na U nažin so bo bo^e upravljalo z narodom in politico et in militari, pa bo tudi narod bolji in Kleina vamt^ša. Ivan SteklttMi: Kruo Karol Tnijalki. kariorgki general. 99 To se je zalitevalo seveda najveiS zato, ker so bili Vlahi silno nestalen živelj v Krajini. StroSki, ki jih je dozdaj imela notrauje-arstrijska komora, preidejo na Krajino, ker vojska mora imeti Hvoje dohodke, venr zatrjuje, Ja hože biti veren Iwnn v v«akem poijlcdu, če to dovoli bojni Rvet (K. Lopaiii!, .Sporaimiet hrvatike Kritine in. «tr. 9. Piouio Is Zagreba . ■) K. Lopaaič. Spomenici hrvatske Kritine III. str. 2. Pismo ix I^obora od 20. »uiea I. 169». 100 Ivaa StoklüA»: Krane Karol TurJ«ikt, kwloviki f(«neral. dosedauji razšli, ne dobirši niti plače niti hrane.') Kako težko je bilo j^emcem izg:nbiti svojo vlast v Krajini, ge vidi tudi \t prodaje Kostajnice pod ban»ko oblast. Poditan .Štefan Jelačic (1690—1714) poirjujc, da je prcvacl Kostajnico od bojuc;,'a sveta r Graden za k^jcvino Hrvaško, iu da se zaineui cenarnka vojska z banako, a on da vamje trdnjavo v ceaarekein imenn proti vsakemu sovražniku, toda z dodatkom, da se mora v vsakem slučaju tjakaj nam(>4«titi nemška vojska, a tudi ta vendar samo pod banovim zapovednistvom.') General grof Ivan Maks G aller je zares predal Kostajnico banu hrvaškemu, a nemško vojsko odpeljal v Petrinjo. Pri odhodu se je ta general prav ošabno izjavil nasproti Petru Kegleviru, da se ta cesarska odredba tiče le Kostajnice, ne pa tudi ostalega kraja in Vlahov, ker le ti stoje pod zapovednistvom petrinjskim. Proti tej izjavi je seveda preciy prosvedoval podlian .Štefan Jelačič ter se pozval na neko cesarsko pismo glede banske Krajine, tuda general ßaller se je držal le zadnje naredbe, pa uiui leta «) K. Kopafli«', Sponicniei hrratakc Knuinc 111. »tr. I". Poroiil« ise Ko-«U^nk-c od 27. »rp.-uia leta KiS't. *) K. I^paaiv, Spuini-nU-i hrvatske Kn^ine III. str. lö^iii I8-2.S. N'a •tr. 16. Je piamo grofa Petra Keifleviča iKuukt'aiii nani<»tnUcii Štefana .letajiča v krvaiknm Jeiiku ifledo prepirov i enpuvedniki PelriiOe. Pimiio Je iitljuio * Kosti^nioi I. malega srpana leta »«»S., a na «tr. 18—23. Jc poroüllo grneralii Gallera bojnemu »retu o predaji Kost^nice in o iinsklli Vlahih. PoriM-ilu je piiiAtio meseca kimavca leta 169». *) Da iMi Nemel Vlahe biinill, ca to Iroaroo tuill pixmene dokaze. Takii je neki polkovnik, baron An*lr«t) Makar, javno bunil Vlalie proti kra^evini llrvaiki, da pridčjo pod cenaija, a on bo i^ihov general, Rekel jim je v »knpil^.ini v hrvaikem jeziku (»croatic« idiumato*): „Drite m*, vlaäkl «Jul, 1 ob toin budite, da ne hndete pod zapoved ItanHkn, nego pod ejimku, a ja vam bodem general." (R. Lopaiir, Spumeniei lirvatüke Knuinc III. »tr. i>7. »pričevalo o tem dogodku napiMiio 10. malega travna leta 16U7. v üaiqvbu.). lv«n Steklaw»: Kram- Kami TurjaSkl, karlovškl general. 101 dobro, (la si izposodijo vedo svoto denarja pri Genovežanih ter £ njo odkupijo to zemljo in za vselej zedinijo z materjo zemljo. Če puste pa Štajerce v ta kraj, ga ti izprcracue v vazalstvo, in potem se Bog usmili.'} HrvaŠki stanovi «o bili v veliki zadregi, pa 80 zato prosili ccsarja Leopolda L, da čim prej pošlje po-verjenstvo, ki naj bi uredilo odnošaje med Štajerci, vara^dinskimi generali in Hrvati glede banske Krajine, ki po pravici spada Ic h kraljevini Hrvaški.'') Cesar Leopold je leta 1697. udovolil proSnji hrvaških stanov ter poslal poverjenika grofa Karola Maksimilijana Turna in grofa Lndovika Zinzendorfa v bansko Krajino. Že v Varaždinn jima je prodal general varaždinske in petrinjske Krajine, grof Enej Oaprara (1688—1701), obsežno spomenico, v kateri dokazuje z listinami, če§ da mu je sam cesar podelil to zemljo že leta 1695. ter zatrjeval, da hrvaški stanovi nimajo nobene pravice do teh krajev, saj je Fetrinjo podpirala v borbi Štajerska, sicer ne, da pridrži zato zemljo, neg« da razširi Krajino. On ne taji, da je zemlja spadala pod zagrebško županijo, toda na ta način bi se mogla zantevati tudi Slavonija do Belega grada. To zahteva pa tudi obstanek Krajine, ker drugače bi bili sami Hrvati krajišniki. O Vlahih pravi, da hočejo biti pokorni le petrinjskim generalom, in da hočejo plačati davek, kar pa ni bilo resnično.Kako ohol je bil ta nemški general, je nam za dokaz tudi njegova izjava, da se ne izplača osvajati zemljo, če jo mislijo povrniti Hrvatom.') >) tt Loiiaii^ Spomenici hrvatske Kritino lil. utr. aü—2.'>. Ki «nim in h»^ nuno paciflw admittantur Htyri, pael» deinde tempore ad vaftailatuni cogent, adiffcnl Croata^, fldiOUsimi» fortUsimoiiqae illumm olim propugnator««: ut olim refpnalae liberae Croatia« noinen in »ervlle Styrunini provinciae Innscat; et ilecubac aptid Scoocani dictum, de Slavona ifonte interprett-tur »onare: Hi quem mioerurn vidcri», Slaronem puta! ijuod cxitiam a fldeJi itna Croatia I>»u« optimu« uiaximna benitniior avertat. Pismo Je pLiano v IJabUani '20. snidna 1. I69r>. ») K. LopaXic, Spomenici lirvat»ke Kra^tnc Ul. »tr. 12—44 . . . »o terrcnnm niilio unqnam jure ad diicAbim Styriae pertinena, »ed in roroitatu Za^rabiensi, regno Cruatiae contentum et copiuta nostratium sangvinis pn>-fuaiciBC retroacta annomm »«rie conlltant4^r conmrvatur , . terrennm praeterea ilind Indubltata regoi Croatiae par« . . ., a na »tr. B2—55. »o navedeno vae pravice kra^ovine Hrvaik«- na zemljo med Uno in Kolpo. Hrvaiki ban kot gospodar ban»ke Kn^ine Je odredil tudi sanjo redovito !to4nUo za reievanje pravd za leto 169A. (K. Lopaiič, Spomenici hrratidce Kn^ine III. atr. a i»tega leta Je «»povedal vnem poglavaijem ban«ke Kn^ine, bran^o starv-vcmko duliovšiino in ves vlaiUci narod med Uno io Kolpo v izvrševanja vere po iantneiii «vojem obredu. (K. Lopaii6, Spomenici hrvatske Krajino III. »tr. S9—40.). •) Vlaiki poglavaiji so le leU 169ri. ij^avili ban», tagrebSkeniu ikoftt in podbann, da houn;Ou 24. malcipi travna leta 1697. Ivan 8tckla«a: Kmnc Karol Tiirjailki, kwluvJki «encral. 103 Tako je bila za zdaj odmijena nevarnost, da Hrvati izpuhe Ijansko Krajino, kakor se je bilo zgt)dilo Že z Uko in Krbavo. V istem času se je vršila huda borba za domaČe pravice tudi v Senju. Mestni Seuj je živelo v vcdni borbi za svoje pravice, katere so prav radi gazili karlovški {generali, ali pa tudi lastni njihovi stotniki poleg vseh kraljevskih poobla-stie. L. 1696. so poslali Senjani v Gradec in ua Dunaj svoje someščane: Ivana Iloraolica, Filipa in Petra Vukasovic-a ter odvetnika Marburga, da po onem pismenem napotku, ki so ga dobili od mestnega sveta, sklenejo dogovor o plačanju tridesetnice, da urede nadalje z dvorskimi in vojaškimi oblastilii prizivni tec^" (način apelacijei v sodiiijskih zadevah od mestne sodnije na primorskega podžupana,, a od njega na kr, knrijo, ter da iz-posliyejo čim več spoštovanja do mestnih svoboščin. Toda namesto da bi se bili imenovani poslanci bavili z opravili, radi katerih so bili poslani, so sklenili nepooblaščeni dogovor z notranjeavstrijsko komoro, po katerem so izgubili Senjani pravico na sol, katero so dotlej dobivali zastonj. Ker je precej potem začela komora s pomočjo vojske vršiti novi dogovor glede soli, se 8enjani pobnnijo, odvzemo Vukasovičein javne službe ter sklenejo v hiši zastavuika Ivana Mihoviča, kako bodo poslej branili svoje pravice. Na to je najstrožje naložil bojni svet v Gradcu senjskemu stotniku grofu Ediinga (1690—1704), da zopet namesti Vukasovi^e, da začetnike bune izbriSe iz vojske ter jim odvzame vojaške plače. Kdor se bo protivil, tega bodo smatrali za upornika. Grofu Kdlingn je bilo obenem zapovedano, da mora pri pobiranju novega davka pomagati, in če se ne bo izvršilo vse v redu, se mu preti z najostrejšinii sredstvi. A da se v bodoče ne zgodi zopet kaj takega, se imajo vsi tisti, ki hočejo biti senjski vojaki, odreči meščanstva in vseh senjskih pravic; zato nig stotnik zopet vzpostan nemško stotnijo, ki je propala, ker Senjani greše kot vojaki na račun teh pravic in zanemarjajo pri tem svojo vojaško službo.') Senjani so se pa že poprej večkrat zamerili merodajnim krogom ter so imeli sploh prav malo prijateljev, ki bi jih hoteli braniti. Le Pavel Vitezovih je bil njihov odločen zagovornik, pa se je tudi zdaj zanje zavzel ter odšel na Dunaj, kjer je na dvoru s pomočjo bana Adama Bat-ana, scstavivši poprej o senjskih tožbah obsežno spomenico, izposloval cesarski odlok, izdan v Ebersdorfii 13. kimavca I. 1697., s katerim seje odstranil poprejšnji dogovor, a pravice in svobode senjske so se iznovič priznale, ter zapovedalo se jc bann Adamu ') U. Lopaiič, Spouifuicl hrvatske Krmilno Ul. »tr. 98—100. Za]>oved izdana v Nemškem Gruden meseca malega «ipana l«ta 1697. 104 Iran Kteklaas: mnc Karol Tuijuikt. karlnriki (ceoonl. Bacann, da obrani Scnjane.') Toda vojaSke oblasti se niso zmenile za to cesarsko odredbo, nc},'0 so zahtevale od stotnika grofa Kdlinga, da uvede monopol goli in neke druge nove davke, kar bi bil on tndi storil, da se niso Senjani temu odločno nprli. O tera poroča grof Edling iz Senja 10. in 16. prosinca leta 1698. bojnemu svetu v Gradec ter prosi, da se povede radi tega upora stroga preiskava. On je hotel vse izvesti, kar mu je zapovedal bojni svet meseca malega srpana leta 1607., pa je hotel 2e nekemu Orebigu izročiti pobiranje davka, toda Senjani so ga pregnali. Senjski stotnik tudi nima toliko moči, da bi ugnal Senjane, ker oni so složni, pa bi mogli pregnati tudi njega samega. Oni trdijo, da »e bodo iznovič obrnili do cesarja. Z vojsko ni mogel Senjanov prisiliti na pokornost, ker prave nemSke 8totn\je ni v Senjn, v tej četi so komaj 4 Nemci, drogi so pa sami Senjani. Zato treba tako Četo iznovič nrediti, a bila bi to dolžnost Kranjske in karloväkega generala, ki oskrbljujeta ta kraj z vojsko. Slednjič prosi za komisijo, ali pa za samega generala karlovškega Fr. Karola TuijaŠkega, ki se je ramo takrat nahajal v bližnjem sosedstvu, da reši to vprašanje, da se tako dokaže njegova nedolžnost, a kaznijo obrekovavci Marko Orebig in brata Vuk^sovit'a. Senjani pa po njegovi trditvi raje glave izgube, nego da plačajo ta novi davek.^ Senjani so pa tudi zares še nadalje odločno branili svoje {»ravice ter predali svojemu stotniku grolu Edlingu obsežno v irvaSkem jeziku napisano spomenico z 200 podpisi scnjskib meščanov. V tej spomenici dokazujejo natančno, da je njihova (»hramba proti davku na sol postavna, in da sta se Vukasovica pregrešila proti pravicam mesta Sciya. Senjani smatrajo za svojo svoboSČine in pravice edino instancijo svojega kralja, pa za to naj se počaka z novimi odredbami, dokler se ne vrnejo njihovi poslanci z dvora.'*) Cesar Leopold I. jc slednjič zapovodal generalu karlov škemu Pr. Karola Turjaškemu, naj uvede red v Senju z voja-ško silo, ali ker je general senjske poslance, namreč sodnika Andreja Coli^a, vojvodo Cudinovicfa in kanonika Ivana (!'olica zaprl v hude ječe v Karlovcu, kamor so bili prišli branit svoje pravice, 80 se Senjani izno>nČ pritožili svojemu stotniku grofu Kdlingu v Gradcu, da jih nemilo preganja karlovŠki general Fr. Karol Turjaški, in da jim je zapri njih poslance, ki so želeli ž njim ■) R. Lopaiir, Spomenici hrvatako Krtino III. »tr. tOO—103. *) K. Lopajii«, Spomenici hrvatske Kr^Oine III. »tr. 112—115. ■) R. Lopašič, Spomenici hrrateke Krs^iinc III. »tr. 11."»—120. /animivo je, kako »c t tfj «pomenici opiimJ«i|o Vnkaaorifi kot budi aovrainlki svojeira nMlnega tneiita. 1'otrn Vnkanovi^n namre£ oponaš^o * obtožbi, da Je enkrat izpruiroTorli sledeče besede: „Dokle hode 8e«n p-ad y na gnicmu kamik, na karuiku da ochie plakat ieae y dicxa y nakon diue dicsa*. Iran SteklüM: Vrane Kami Turjailki, karloTŠki goncnil. 105 razpravljati o senjskili pravicah.^) Ko je hotel pa Fr. Karol Turjaški s svojo vojsko v mesto, so se mn Sanjani najodločneje nprli ter sklenili braniti svoje pravicc do zadnje kaplje krvi. Kadi tega je tako jako vzkipel srd na Senjane na dunajskem dvom, da bi se bila takrat dogodila v Senju velika nesreča, ako Senjanom iznovič ne bi bil pomagal njihov zemljak Pavel Vitezovič, katereffa so bili poslali ie meseca svečana leta 1698. z Martinom Milanesora kot poslanca na cesarski dvor, kjer je npotrebil vse svoje diplomatično znanje, da reši to mesto popolne propasti, predobivši za pravično stvar Senjanov na cesarskem dvoru vrlo nglednega bana Adama ßarana in zagrebškega škofa Štefana Seliščeviča, kateremu je Vitezovič že poprej pa tudi kesncje dopisaval o scnjskih zadevah.^ Med tem je Fr. Karo! Turjaški sporočil bojnemu svetu iz Karlovca, kako so se mn Senjani nprli, ko je hotel z vojsko v Hjesto. Fr. Karol Turjaški je bil odšel v Senj že 8. vinotoka, ker mu je pisal Jakob Rambschiessl, stotuik Like in Krbave, da narod v Senju pričakajo mirno njegovo vojsko, in da hoče biti pokoren novim odretlbam. Ko je prispel pa do Brloga, je dobil od Rambschiessla drugo pismo, v katerem mu poroča, da so se Senjani oborožili, in da bodo Vnkaaovice pregnali, če se povrnejo v mesto, in da tudi njega ne bodo pustili mimo v trdnjavo, dokler jim ne izpuste v Karlovcu zaprtih poslancev. Navzlic temu se je podal Fr. Karol Turjaški od Brloga dalje proti Senja. Kar prihiti pred njega častnik iz mesta s posebnim poročilom, da so Senjani zasedli vse prelaze v Senj in da ne puste nobenega dalje razen samega Turjaškega in njegovega slugo. Franc Karol Turjaški je hotel Senjane pregovoriti, da ne izgube nič od svojih pravic, če sprejmejo nove odredbe. Toda on ni uspel, nego so se na to Senjani izjavili, da se mu bodo ustavili kakor Turkom, če bo hotel s silo v Senj. Fr. Karol Turjaški je tzprevidel, da ne opravi pri Sčnjanih nič, in da bi mogli oni še njega ujeti ter ga prisiliti na podpis svojih pravic, ker je bil ccsarjev pooblaščenec, zato se je rajši povmil v Brinje, kjer je ostal dva dni, misleč, da se bodo morda Senjani slednjič vendarle podali. Toda to se ni zgodilo, nego so celo njegovega pobočnika Ockhleja, ki ga je bil poslal naprej v Senj, ujeli in zaprli ter javili, da ga ne izpuste, dokler ne osvobodi Turjaški v Karlovcu zaprtib Senjanov. (5e se pa kateremu teh lyetnikov pripeti kjy hudega, bodo ubili tudi oni •) R. LopaSi^. fpomcnlci hrvatake Knyinc III. »tr. 180 1»1. Pritoilia je pioana v hrvaikom jesiku v Sanju 18. vinotoka leta *) R. T.o|Ka»lif, KpoiD«nid hrvatski- Knuinc III. »tr. 100 in t»9—Ut. Puslcdivie pismo U BosUieva 30. lislupada leU 1«»S. •) R. Lopaiii«, .Spomenici hrvatske Krajine UL str. l»l —t.HS. foroüilo ud li). vinotoka IvU IGtfS. 100 Ivan SteklMs: ^>anc Karol Tuijaiki, luirlovAki general. tega pohučnika. Za Tarjattkega je bilo dobro, da se niso upor-uini Senjanom pridružili tudi sosedni OtoCaui in Brinjani. Na poročilo Fr. Karola Tnrjažkega cesarju Leopoldu I. iz Brinja,') da so se Scujani pregreSili upora in razžaljcuja Veličanstva, iu da jih je dal obsoditi 2c vinotoka pri krajiäki sodniji, je odgovoril cesar Leopold I. že 25. vinotoka z Dunaja bojnemu svetu v Gradec, da s to obsodbo ni zadovoljen, ter je vprai>al ta svet, kaj naj bi se storilo, da se premagajo uporni Senjani. Znano je, da je bil že pred dvema letoma odpustil Senjanom radi upora, zdaj pa se ne sme ve6 popuSčati, ker bi se utegnili tudi dnigi krajišniki pobuniti. Sicer pa tudi Turjaški ni izvel zapovedi tako, kakor mu je bilo zapovedano, zato naj bojni svet sam določi glede daljnih odredeb. Potrebno bi bilo pa pred vsem, da se postavijo v Senj nemi^ke čete,^ in da pridejo v cesarsko oblast trdnjava, Inka in mesto. Seveda bi se moralo določiti, odkod bi se dobili potrebni stroSki za vzdrževanje cele posadke. Prelaze do Senja od Otočca, Brinja in Kapele naj zasedejo nemške čete, da Senjani ne dobe od teh krajev nobene pomoči. Senjane naj sodi v bodoče posebna sodnija sestavljena od bojnih svetnikov, ali pa polkovnižka sodnija v Karlovcu. Razume se, da se morajo vse razsodbe poslati samemu cesarju na potrditev. Senjanom treba zabraniti trgovino po morju in po suhem, ker potem ne bi mogli dobivati tako lahko potrebne hrane, trgovina s soljo naj se pa premesti v No>i. Stroöki, ki jih dajeta Vojvodini Kranjska in Koroška za senjsko posadko, naj se upotrebijo za nemSko četo, ki se mora popolujevati zares le s pravimi Nemci, ne pa z domačini, kakor je bila do zdaj navada. Odločiti se mora tudi, kdo ima pravico to Četo urejevati, ali karlovSki general, ali pa Kranjska in KoroSka. Neobhodno je potrebno, da Turjaški zasede Brinje in Kapelo, in da drži Senjane tako zaprte, dokler se o tem ne odloči v bojnem svetu.'') Razume se, da so bili zdaj Senjani v veliki zadregi ter da 80 iskali pomoči pri svojih prijateljih, posebno pri banu grofu Adamu Bai-aun, ki jih je tudi na cesarskem dvoru zagovarjal, kakor poroča iz Rohonca 13, listopada leta 1G98. škofu Štefanu Seliščeviču, ali da je njegov položaj vrlo težaven, ker so sovražniki Senjane prehudo očrnili.') Cesar je zato zahteval, da Senjani na vsak način sprejmejo poverjenika generala Fr. Karola Turjaškega v mesto, da se mu pokore, mu ostanejo verni in izvrSe vse, kar bo on naložil glede davka na sol, dac in Šume.') Cesar 'I U. SpoinonUi hrvatske Krjgine III. str. 132. ») R. Lopaiič, Spomenici hrvatske KnUinc lil. »tr. 183 — 131. ") l{. Lopažič. .Spomenici hrvaUkn Knjine III. «tr. 134—135 in 136—137. «) K. LopaJič, Spomenici hrvatske Kngin« III. «tr. 136—137. 2Ca|>oTe«igli, poprej Član karlov^kega kongresa, o katerem zatrjujejo, da je uobro poznal hrvaške in turške razmere, a je bil sicer surov in brezobziren ter je tudi ua Hrvaškem okrotno ravnal s svojimi podložniki. Cenil pa je med ostalimi svetovavei hrvaških stanov najbolj Pavla Vitezovii'a, katerega je v marsičem poslušal, ko ga je prašal za svet. Razume se, «la je Vitezovih tudi pri vsaki priložnosti branil koristi hrvaškega naroda, ko so se krojilo nove moje njegovi kraljevini.') O delovanju poverjenstva se nahaja dnevnik (diarium), ki ga je pisal podpolkovnik Holstein, pri glavnem vojaškem za-povedništvu v Zagrebu. Poverjeniki so se morali boriti, da ostane knSičanski Hrvaški kot naravna meja Drcžnik, Sturlie, Triac in Kremen. Toda s Turki je bilo težavno razpravljati, posebno še s turškim članom poveijenstva, ki je bil član dunajskega poslaništva. Ker se poverjenstvo ni moglo na noben način sporazumeti s turškimi poverjeniki radi zemljišča na Korani in kraja novskega, se je razšlo pustivši generala Marsiglia na svojem mestu, a ono se je podalo v Primorje in Liko in odtod v Karloveo, da sestavi poročilo. O urejenju Like in Krbave v gospodarskem in vojaškem obziru je bil napisal že poprej spomenico v lahkem jeziku grof Josip Rabata, ki je te kr^e dobro poznal, saj jih je osvajal v družbi z generalom grofom Josipom Ivanom Herbersteinom. V glavnem se poročilo ujema z mnenjem, ki ga je o Krajini izrekel karlovški general Fr, Karol Turjaški. O morskih lukah je dobilo poverjenxtvo natančna poročila od stotnika Itiancbia, ki je dobro poznal Primoije. O Karlobagu pravi poročilo, da je pred nedavnim z velikimi stroški popravljen in urejen. Posebno važna je Kraljeviča; Reka pa je preveč izpostavljena ter se ne more braniti niti s Trsata niti z reškega grada. Sovražnik more z bi-odovjem priti tik pod mestno zidovje, kar se je do zdaj že dvakrat zgodilo. Pokrajini Lika in Krhava pa sta popolnoma uničeni in )oplenjeni, ter nista v nobeni zvezi z drugimi zemljami. Tukaj ni judstva za delo, pa zato tudi ne hrane za utrjena mesta. ■> K. Lopatic, Npomenici brvatiikv Kn^ino III. utr. H4 149. Najtotek za |M)vcijenika j« llilaii na t>iini^iii Si», »iiira leta 1699. 110 Ivan Steklasa: Franc Karol TurJaJkI, karloviJlti general. Poverjeniki ho predložili, naj »e poSijejo delavci iz Ötiyerske, K<»roške iii Kranjske, iu sicer od sto seJiSč po en deljivec. Hrvaška in primorska Krajina bi mogli poslati 1000 dclavcev. V teli krajih hi Irebalo namestiti jake posadke, ki bi tamošnji narod krotile in branile delavce pri trdnjavah turških napadov. Za to posadko naj da vsaka stotuija od cesarskih konjiških in pešpolkov po štiri može, da se tako sestavita dva polka, eden peSaÄki drofji pa konjiški. Prvi naj ostane za stalno v posadki, a drng^i pa v Liki 3 do 4 leta. Med to vojsko naj se pomešajo tndi domačini, da se privadijo redu ter se malo nkrote. Sposobni domaČi častniki in vojaki pa naj bi se uvrSČali v nemške posadke. To vojsko naj vzdržujejo s svojimi doneski Kranjska, Koroška, Štajerska, varaždinska Krajina in kraljevina Hn'aska. Poslednja naj da iiajveči del hrane, namreč 20.0(X) čet>'rt. Štajerska 6000, Koroška -icXK), Kranjska 2000, a ovsa Hrvaška 8000, Štajerska 4000, Koi-oŠka 2000, Kranjska 1000, brvaika Krajina" 4000 čctvrt. Žito bi se mo^jlo voziti po Dravi «lo (Jjnrgjcvca, in dalje po C'azmi, ki je brodna (plovna). Železo naj se vzame iz rud pri Itakru in pripelje do Karlobajra po moiju. Nekoliko ladij za domačo varnost in za strah Benečanom bi sc moglo na|)raviti z malimi stroški iz ogromnih šum. Davke razpisati bi bila pa prav težavna stvar, ker so kraji v Liki in Primorju čisto pusti. Najprej bi se morali ti kraji naseliti. V Liki se nahaja do 50 taborov in gradov; te bi trcbalo prodati, ali pa darovati pod pogodbo, da jih obdarovani v štirih letih naselijo in nrede kot plcmenitaška imanja. Ko se čisto pnsta zemlja naseli, potem se bo mogel počasi tudi davek razpisati. Dohodki se bodo množili posebno s kraljevsko inutiiiiio. Nekdaj je iznašala inntnina v Karlobagn 40.000 cekinov. Promet za trgovino naj se uredi skoz Karlovcc proti Savi in Dravi. Angleži iu Holandezi bo«lo pni po tem potn odpravljali svojo robo.') .Fr. Kami Turjaški je imel z urejevanjem Krajine vrlo mnogo opravila, ker so »e morale določevati tndi meje raznim občinam radi stalne naselitve novega prebivavstva, posebno vlaškcga. Znano je, da se brez generalovega znanja ni mogel nobeden naseliti niti preseliti, in da, so se morali za vsako naselitev izdelati posebni načrti zemljišč in gospodarskih poslopij. Po cesarski zapovedi so se morali od zdaj tndi Vlahi le skupno v vaseh naseljevati; da je bilo tako lažje sestaviti občine. Da se je tako ravnalo po nalogu karlovškega generala, imamo pismeni dokaz od podstotnika ognlinskcga SigLsniunda Znika, ki je določil meje občinama Plaščanski in Jeseniški.^ ') B. Ijopaii»', Spomenici hrrabko Kiiyino III. «tr. lei—105. Poročilo Je napluino 19. kimavca leta IROO. «) It, L«|MliiiS, Spomcnici hrvatakc Kn\jin<' III. »tr. 151. Piamo jn pin-uio 3. roinika leta 11)90. v Ogulinn v brvaSkeni Josikii. Podxtotnlk Znika lT«ti Stekla«: Franc Karol Tnijaaki, karioviki (jenenU. H t Fr. Karol Turjaiki je pogostoma kot general karlo?ški dohajal ua svoja puRCj^tva na Kranjskem in drogod, a njega uame»b)ik je bil leta 1G98. grof Ivan Josip Lauiberg, podgcneral in veliki stotnik „nimdke kninpanije", leta 1701. pa grofRndoIt' Kdling, veliki etotnik «enjski. Kakor vsi Turjaški, ki so služili na Ki-ajini, je znal tndi Fr. Karol dobro brvaški, saj je pisal sam mnoga pisma in zapovedi v pravilni hrvaščini.') Ne v6 se, zakaj je Fr. Karol Turjaški leta 1701. pustil gcneralijo karlovško, od katere je dobival velike dohodke. Morda je hrepenel po bojni sla>n, ker se je ravno takrat začela dolgotrajna vojna za špansko nasledstvo. Toda v vojni zdaj ni imel sreče. Dobil je sicer zapovedništvo nad konjieo na Laškem, kjer jo je vodil v boj v društvn z Visiontijem pri Crostoliju. Ker se pa ni ravnal po zapovedi princa Kvgena t«r ni postavil niti potrebnih straž, ga je napadel izucnada Vendome, kateremu so vohuni sporočili o položiyn avstrijske vojske, ter ga docela pobil. Od tega časa ga ne nahajamo nič več na bojiščih, pač pa leta 1706. na kneževskem zboru v Šleziji, kjer je zastopal svojega vla«larja.*) l'o smrti svojega starejšega brata Ferdinanda je dobil kneievski naslov in veliko premo7.erga, da|je tudi po svojem ujeu več graščin na <5«irenjem .\vstrijskem. Umri je (5. listopada leta 1713. na Dunaju. Oženjen^je bil z Marijo Terezijo Happach ter imel t. njo Štiri otroke; najmlajši od njih, knez Henrik Ivan Josip, se je proslavil kesueje kot državnik na dvoru cesaija Karola VI. in eesariee Marije Terezije.') vrni TI« ,po sapovidi preniiloxtiviioi;a y prezritlogn Koz. gos. Fnincea Caroln vikovichno|;a groft od Aucirtpcri^, uih c. y k. svit koinnrniks. k«'»"»!» fplt-marnalaitnaiita, uUerHtara pUzachkui;» y knin» llurvaczkc y 1'rimunckc vttlikuga irenerala, nih oic .... ') B. Lopaüir, Poviest grada Kurlovi-a «tr. 20«. , « *) P«trr v. Kadk-j«, lltTl)ard VIII. «tr. 81. in von 8avoyen ntr. 178. •) Petpr v. Kadic», HerUard VIII. »tr. 82—v Pravosodstvo nekdaj in sedaj. Javno poUn-nega cesarja Justiniana, ki je v letih 521—565 po Kristusu izdal vse za časa njegovega vladanja in tudi nekoliko iz prejgnje dobe zbranih zakonov; to imenitno zbirko zakonov imenujemo „corpus juris civilis Romani" — velikansko delo, občudovanja vredno. — O velikem vplivu rimskega prava še v poznejših dobah zadostuje, ako rečemo, da nač tudi na dobrem glasu stoječi občni državljanski zakonik iz leta 1811 ne bi bil mogoč brez rimskega prava; ta naS zakonik stopil je v na^i deželi v vezavo 1. maja 1. 1815., civilnopravdno postopanje (civ. red) pa je iz leta 1781., in gaje uvedel cc«ar Joief II., ostal je pa v veljavi do 1. januarja 1. 1898,; — toda o tem Se pozneje. — Preidimo v drugo dobo. — Rimsko pravo se je nčilo več sto let; zakonodajavei se niso mogli odpovedati temu Čudovitemu pravu. V srednjem veku je hirala vsa znanost, le po kloštrih se je ista ohranila, in nekaterim pridnim menihom se imamo zahvaliti, da so je nam ohranila stara kultura; večno premikavanje narodov, večne borbe med ^jimi, potem navali Hunov, Germanov, Madjarov ter končno navali Turkov itd. so zatrli boljši pravni Čut. Ako pogledamo v to dobo, takoj vidimo, da so se različni narodi le borili za materijalni obstoj, vojska je bila edino sredstvo, pridobiti in ohraniti si tla, in naše slovenske pokrajine so mnogo trpele za časa tega gibanja narodov, katero imenujemo „preseljevanje narodov". — Res je počasi vsled nastopa mogočnih Germanov v Evropi nastalo tudi posebno zakonodajstvo, in izcimilo se je sčasoma nemško zasebno pravo; a tacega vpliva to pravo nikdar ni imelo, kakor rimsko pravo; vsako pleme je delalo le bolj za svoje teži\je, in rodili so se različni zakoniki, katerih naštevati tu ni ua mestu. Vsled velike oblasti papežev in cerkve nastalo jo tudi kanonično (cerkveno) pravo, in Čudno, da se jo v nemških in v naših deželah uvedlo kanonično pravo istodobno z rimskim pravom, spojeno v tako zvano »navadno pravo" (gemeines Recht); toda JuHtinijanejsko rimsko pravo se je nčilo v 12. in 13. stoletju na pravni akademiji v Bologni in je bilo, kakor smo rekh, v veljavi kot ,navadno pravo" v celi veliki Nemčiji in tudi pri nas in Še v drugih deželah po Evropi, pri nas do onega Časa, ko se je izdal sedanji občni državljanski Dragotia Wenger: Pravoiodatro tn-ktUy in »«il;«. 117 zakonik iz leta 1811., oziroma ko je navedeni zakonik stopil v rcljavo, in to je bilo — kakor Že poredauo — iia Kranjskem due 1. maja 1815. leta. — Misel, da se za vse pokrajine na§e avstrijske države uvede kolikor mogoče enotno pravo, je sprožila uaša velika cesarica Marija Terezija že leta 1753. Sklicala je-najbolj nčene pravnike vseh dežel na posvetovanje v Brno in izrekla željo: „naj se pri novem zakoniku jemlje tudi ozir kolikor mogoče na «ploSno pravo pameti" (es ist möglichst zurückzusehen auf das allgemeine Recht der Vernunft); in uCcne glave so sc zares trudile Čez 50 let, in cel naS občni državljanski zakonik je bil izdelan žele leta 1811. pod cesarjem Francom I. Ostanimo pri Mariji Tereziji in oglejmo si dmgo njeno jako zanimivo podjetje, in sicer na poljn kazenskega prava; s tem pravom se hočemo obširneje pečati, ker je bolj umljivo in tudi zelo podučljivo za presojo vpra.šauja, kako se pravosod-stvo čim dalje bolj razvija enakomerno z dnSevnim razvojem ljudstva samega. — Kar danes velja, jutri ne velja več v celoti; narodi napredujejo, in z njimi tudi pravosodstvo. — Zgodovina avstrijska kazenskega zakouodajstva, ki je bilo v tesni zvezi z nemfikim, sega nazaj v 15. stoletje; na državnem zbora v Kegensburgn (Reznn) na Bavarskem se je proglasila z odredbo z dne 27. julija 1532 tako zvana: „Constitutio crimi-nalis Carolina" ali krajSe izraženo „Carolina" (^Kaiser Karl -eu je bilo oboje v eni knjigi združeno. Tresemo se, ako le slišimo besede „peinliche llalsge-richtsordnnng fmučilni zaglavnosodni red) iz tistih žalostnih časov, ter se Se dandanes govori na Slovenskem o kazenskih 118 Dra^utln Wvn^fcr: i'ravonoiliitvo ii«-kilaj in stMlaJ. sodiščih, da so „krvave sodiiijc"; ime ,krvava rihta" je posneto po nemškem izrazu „ßln tgerioht"; ah da, dosti, le nreveS nedolžne krvi je nekdtg teklo tudi po uaših pokrajinali!! — Enotno zakonodajHtvo vsaj za na^e dežele se še Ic začne s tako zvano: „ConHtitntio criminalis Theresiana" ali kr^'Se rečeno „Thercsiana". Ta zakonik, „peinliche (Jerichts-ordnuufc^' (= mučilni sodni red), je bil izdan po cesarici Mariji Tereziji dne 31. decembra 17Cr. da obdolženca priklenejo (Anschuiicden), *la ■nora ladjo vleči (Schifižiebeu i; istotako je kruta kazen, da budodcinika že javno pretepajo in da ga zaznainnjajo % vžganim znanieujeiu (Hrandmarkung). Kmalu se je spoznala potreba, da »e tudi ta icakonik iz-premeni; že pod ccsarjem Leopoldom II. se je kazenski Histcni bistveno predrugačil ter napravil novi načrt zakonika; pod cesarjem Francem II. se je novi zakonik dodelal in s patentom z dne 17. junija 1. 179(5. uvedel v zapadni Galicüi; — potem se je iiiti zakon r ceHarskim patentom z dne 3. septembra I. 1803. izdal za vse nemške dedne dežele (tudi za Kranjsko) kot „kazenski zakonik o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih". V tem novem zakoniku, ki obsega tudi kazensko-pravdni red, je zopet uvedena smrtna kazen, vendar le za hudodelstvo veleizdiystva, dovrSenega umora, roparskega uboja in za nekatere hujSe sluč^e ponarejanja bankovcev in požiganja, vendar ima sodnik pravico kazen izdatno znižati. Ta zakon iz leta 1803. je večinoma fie dandanes veljaven. Sčasoma so se nekatere ostrine odpravile, na primer kazen najtežje ječe in galeja (Oaleere); skoraj neizpremenjen pa je ta zakonik ostal do leta 1848.; sedaj pa vidimo, da je splošna omika vendar zopet precej napredovala, in naravno je, da se Se tudi nekaj nedostatkov tega že toliko zboljšanega zakonika takoj odpravi; pomanjkljivo se je pri tem zakona, da se Se prestrogo izvaja ink v i žito riČ no načelo, da ima preiskovalni 80r>cutin WiMiitt-r; PraroACHlstvo nvkim in »cd^j. IS I Vendar Čisto nov zsikonik ne ni dal «twtaviti, marveč iz-prcinenil ne j»* le oni iz leta 1803. 1. in g patentom z dne 27. maja 18r>2.1. je stopil »e danes veljavni kazenski zakonik namesto Htai'ej|;a in od 1. septembra 1 8.'>2. I. Je dobil pravno moč tor prišel v veljavo v vsel) avstrijskih deželah, tndi na Of^rakeni in llrvaikeni; za Ogrsko seje ta zakonik odpravil I. I8G1., med tem ko v ('islajtaniji in na HrvaŠkem Se danes velja. Izprcmembe »o s»- izvrfiile na ravnokar imenovanem zakoniku v nekaterih točkah vsled zakona z dne 15. novembra 1867. 1. (»t. 31 ilr>.. ziik.i; miiostivi naš cesar je namreč zauka/al, da naj se čisto odpravi telesno t ep en je, bodisi kot glavna kazen ali kot disciplinarna ali tndi samo kot poostrilna kazen Ig 1); — dalje se je odpravilo železo (verige) pri kazni težke ječe, — velika milost proti prejšnji dobi! Tndi obsodba nima več nasledkov, da bi trpel obsojenec na svoji državljanski praviei, — ni mn več zabrai\jeno delati testamenta, biti varnh itd., ponehali so nasledki kazni glede izgnbc plemst^'a. dokt(>rsfva, volilnih pra\-ic itd., in sicer deloma popolno, deloma pa st0|)i obdolžence Še le po preteku v zakonu določenih let zopet v «tare praviee. Tako vidimo, da se prilegajo zakoni potrebi Ijndstva in da se ozirt^o na njegovo izobraženost in blagostanje; na drugi strani pa tudi človek ne ostane več slep in gluh ter čnti potrebo, da se izkaže milejših zakonov vrednega. Pridemo no leta 1873.; z zakonom z dne 23. maja 1. 18(3. I št. 110 drž. zak.) se je izdal po dolgem, dvanajstletnem vestnem posvet4)vauju novi kazenskopravdni red; dne 1. januarja 1874. I. je stopil novi zakon v veljavo, in k^' nam je dobrega prinesel? Pravo božično darilo, dobili smo ust m eno in javno sodno postopanje in stalna porotna sodišča; uvedlo se je pravo aknzatoriČno postopanje (naredba in pomen državnega pravdnika); ljudstvo samo se udeležuje pri izvrševanju pra-voHodstva; ali ni to nekaj vzvišenega, nekaj nepričakovanega? Saj ni še dolgo časa, odkar je še ljudstvo tavalo v popolni temi ter ni imelo ne duha ne sluha o pravdnem postopanju! Sedaj pa naj ljudstvo samo «odi pri največjih hudodelstvih, sedaj naj ima vsak državljan priliko poslušati, kako se proti sobratu, prijatelju ali neprijatelju izvršuje pravica, kako se sodi; odprta so sodna vrata za vse, samo da pride resnica in pravica na dan. — To je vpliv pravosodstva, to je neprecenljiva d()brota v duševnem in gmotnem ožim; pravica se ne skriva več za temnimi vrati; že med preiskavo ima zagovornik dokaj pravic, ko jc pa preiskava sklenjena, dobi vsak obdolženec na zahtevanje tudi brezplačno svojega branitelja. Ali ni to velikanski napredek, ali ni to čudovita izprememba? Nič reč natezalnic, ne klešč, ne verig, ne palice, ne sramotilnega odra itd.! — 122 Draffotin Wengor: Pravoiioški V Ohranimo si tedaj pravni Čut, da ljubimo pravico čez vse, in naš novi tempelj pravice')» ki je že skoraj aodelan in se odpre začetkom avgusta 1902, naj bo pravo svetišče, in vsakteri n^j se ga izogibljc, ki nima trdne vo^je, dati vsakemu to, kar mu po pravici grel — «) t J. nova JustiCna pala&i v LjuhUani, ki sc je m«y tem že otvorlls t. avipMU I. 1902. Semeniška slovenska knjižnica. Donesek k zgrodovini slovenske književnosti. ^ » Zavrtal Peter Bohinjec. cto 184.i. je volcpoinenljivo za preporod slovensko književnosti. Tistega leta je prišel z Dunaja v Ljub-yano dr. Janez Hleiweis za c. kr. profesorja na tedanjo medicinsko in kirnrgično šolo in za tajnika C. kr. kranjske kmetijske družbe. Po dolgem moledovanju in po posebnem priporočilu nadvojvode Ivana se je družbi posrečilo, dobiti od vlade dovoljenje, da sme dajati na svitlo časopis v slovenskem jeziku, in to so bile „Noviee", katerim je bil urednik dr. J. Bleiweis. Ta takrat še ni bil tako zmožen slovenščine in jc (»ribajal zategadelj večkrat k bogoslovcem (Lnkn Jerano, Lovra l'intarjii in dr.), ki so mn znatno lajšali od začetka tako težaven posel nredništva, vzlasti v jezikovnem ozira: Takrat na slovenskem Še ni bilo niti bralnih društev, uiti čitalnic, niti časopisov, niti knjižnic. Le bogoslovci ljubljanskega semenišča so ustanavljali prvo sloven.sko knjižnico. Koncem I. 1840. osnuje bogosiovec I^ovro Pintar načrt za slovensko knjižnico in I. 1841. dne 7. januarja si že izposodi prvo knjigo (Pčsme in Pripovčtke od L. Vukotinovica). Znani slovenski rodoljub Lovro Pintar je tedaj ustauo-vitelj sedanje semcniške slovenske knjižnice, kateri bi gle iz 17. veka. Knjižnica je imela tudi vnanje ude: dr. Lovro Tomana (1845—47), Lnko Hvetca (Podgorskega, 184.'>—47), grofa Hijacinta Turna (1844 —46), Petra Hiringerja, Ravnikarja itd. L. 1861. 10. majnika so ustanovili bogoslovei J. Bile, Mijo Ferenčič, J. .Safer, Vil. Zupančič, BI. Siišnik in T. Znpan pod predsedstvom Jurija .štrbenca „Društvo Slovenske Lipe-*, ki je izdajalo vsak četrtek list „Slovenska lipa, ča.sopis ljubljanskih bogoslovcev". 16. majnika je zagledala beli dan prva številka, ki je razodela namen izdajanja tako le: .Xekteri bo-goslovci pervega leta so blago misel s()rožili, da bi se združili in zavezali, se kolikor mogoče le slovensko pogovarjati in ptujib besed ogibati. Namenja torej, da bi se slov. jezik bolj in bolj čislal, da bi imel med Slovenci pred vsakim r ßohiiOvc: ScmeniSka slovenska ki^JÜnic«. 13& Ft. Lotrič, J. Smrekar, Fr. Štrnke^j, I. Vesel, J. Parapat, Ix)vro Hrgant. Sam knezoSkof Vidmar je pohvalil „Lipo" in ji daroval desetak. — Tega leta bo bogoslovci tudi ustanovili pevitko druStvo (v majnikn 1862). Vodja dniKtvn je bil Karol Kiinar, tajuik Leopold Kiinar in blagajnik Jau. N. Kularie. III. letnikn „Lipe" je bil urednik Ivan Venel in tndi IV. do 13. Številke, to je pa že uredil Matevž Lotrič. V, letnik je urejal Karol Klun, sotradniki pa so nin bili: F. (''rnologar, Josip Ogrinec, Janez Ažman. S VI. letnikom je „Lipa" postala knjižnično glasilo pod uredništvom Al. Kumra. Sotrudniki so mn bili: Kepec, Klofutar, Poč, Zupančič, Mat. Prijatelj, Peter Prijatelj, 1. Skofie, Fr. Schweiger. — 14. številko je uredil Fr. Kepec. „Lipa" je vedno bolj hirala iu ugasnila z junijem 1866. — Knjižnica pa je imela to leto 75 udov in 1146 del. L. 1868. je „Lipa" spet oživela in lyen urednik, odnosno predsednik knjižničin, je bil Ant.JŠkufea, odborniki pa: Brulec, llostnik, Mareßie, Pircc. Skvarča, špendov, Švajgar. — Vili. letnik je uredil (1868—69> Jožef Hostnik (t26.jniya 1869), odboraiki pa KO bili: Dolinar, Kukelj, Lušin, Rozman, L Podboj ... IX. in ob enem zadnji letnik (1869—70) je urejal Fr. MareSič, sodelovali pa so: Žgur, Jan. Dolenec in dr. Knjižničarji so bili od 1. 1841. dalje nastopni gospodje: Jakob KraSna (1841 do 2. majnika), Lo%to Pintar (1841 do 1. oktobra), Anton Žakeli (1841—42), Anton Keš (1842—43), Luka Jeran (1843-46), Nikolaj Zw 11846—47), Primož Remic <1847—18), Andrej Likar (1848—49 do 14. aprila), Jernej Lenček (1849 do 5. julija), Anton Umek (1849—51), Janez Božič (1851 do 1854): Matija Torkar (1854—55) je napravil (1855) nov zapisnik, ker se je prejSnji po nepre>idno8ti nekaterih, ali kakor si že bodi, nekoliko knjig poizgubilo. Tega leta je kiyižnica gtela 652 knjig. M. Torkar je ustanovil tudi o kresa 1855 (24. junija 1855.1.80 izSle nove državne postave) „semeniSko bralno družtvo", katerega pravU § l.se glasi: „Namen društva je, da bi se udje v slovanskih narečjih izurili, in sploh s slovanskimi zadevami seznanili . . Za Torkarjem so bili knjižničarji: Jožef Rogač (1855—56), Janez Valjavec (4856 do 16.' oktobra;, Ivan Žvan (1856—58), Josip Novak (1858—59i, Gust. Molj (18.59—60), Jožef Preža (1860—61 f, IU. Snsnik a861 —62i, Janez Hilee (1862—63), Janez Parapat (1863—64), Fr. tnikelj (1864-65), Martin Poč (1865—66), Jakob GroSelj (1866—67), Fr. ('mologar (1867—68), Fr. Špendal (1868—69i, Anton Žgnr (1869 do 9. novembra), J. Demšar i l869—70i, I. Mrvec 1870—71), J. Podboj (1871—72), l^udevit Škufca (1872—73), Anton Žlogar (1873—74., Jožef Resnik (1874—75», Ivau Vrbovnik (1875—76), Anton Znpan 1876—77), Anton Koblar. 1877—78), Martin ŠtrumbeU (1878—79), isr, Peter Rolilixiec: Semcnižk» «l«ven»ka knjižnii-a. (laSper Majar (1879), Andr. Kalan (1879-811, Jane« SaStIj ilHHl --82i, 1^11. Žitnik 11882—83), Andr. Adamič (18H:J-84\ Janez Pavlič (l«><4-85), JaiieTi Mik« (18H:> Janez K. Krek (18H6-87), Fr. Avse^ (1887—88), Pr. Rajžcvif ,18MM-89i, Fr. Pešec (18><9 -00;, Jože Benkovič < IH«>0 -'.»2) je izn<)va uredil knjižnico, Janez Štnikclj (1892 -«)3), Jernej Bernard 11X93^94), Kv^en Lampe (1894 -tW), Knifie (189ß—97), Dcmäar iiS97—9K), Sknbie (1898 -99), Merkun (1899—IIHX)), Mrhar (I{^-IW2). Blagajniki slovenske »emeniSke knjižnice v Ljnidjani pa 80 iiili nastopni gospodje: Lovro rintar (1841), Davorin Preveč (1S41—42), Ivan Stritar (1842--45), ^Andrej Zamejec (lš4r>—4Hi, V. Lonček Jcniej Kosec (1859—60), PrimoZ Jan (1860—61), Jožef RazborSek (1861—62), Fr. Dolinar (1862-63), Janez Zagorjan (1863—64), Janez Vesel (1864—65), Fr. Kepec (1865—66), Janez Pogačnik 11866—67), Janez Pirtbah (1867—68), Janez Stupar (1868—69), Anton Stenovcc (1869—70), Anton Tramte (1870—71), V. Bergant (1871—72), Jožef Lavtižar (1872—74), J. Golob (1874—75), J. Piskar (1875—76), L Molj (1876—77), Tomaž Potočnik (1877-78), Andrej Karlia (1878—79), Jos. Zelnik (1879-SO), JoRip dišita (1880—82), Fr. Rihar (1882—83), Anton Petrič (1883—K4), Fr. J^ustaršič (1884—85), Janez llladnik (1885—86), Fr. Pokoren (1886—87), Anton Jemee (1887—88), Fr. Birek (1888-89), Jože Debevec (1889—90), Al. Šareč (1890-91), Fr. Pretnar (1891), Fr. Božič (1891-92), Jože Volec (1892-93), Fr. Finžgar (1893-94), L. PrežeU (1H94), Godcc (1894-95), .Širiu (189Ö-96), Jos. Kržišnik (1896—97), Legat (1897—98), Floruančič (1898—9i»), Zaplotnik (UKK)), Vrhovec (1000—1901), Mikuž (1901—1902). Našteli smo imena vseh knjižničarjev in blagajnikov, ker bodo gotovo marsikaterega čitatelja zanimala, ob enem pa tudi v naStetih imenih zremo može dnliovnike, ki so zvečine vsi poznatj v slovenski književni in knltnrni zgodovini. Število knjižničnih ndov je bilo: Leta 1841 — 19, 1845 — 24, 1852 — 'M, 1866 — 75, 1872 — 56, 1876 — 49, 1882 - 41, 1883 — 49, 1884 — 54, 1885 — 52, 1891 - 50, 1893 71, 1895 — 88, 1898 97, 1901 — 81. Izposodilo se je: Leta 1841. 686 del, 1852. okrog 150 del, 1856. okrog 250, 1862. okrog 450, 1866 — 3.->0, 1872 — 200, 1876 — 550, 1882 — 350, 1884 — 700, 1885 — 800, 1886. nad 1200 del. Pcit)(!o: Semeniška aloroniiks ki^JiSiiica. 187 1887. najved do 1750 del, 1890. Ic 2r»0. 1802 — 641 del, 189.T — 641, 1894. do .'>00, 1895. (potresno leto) okrog 280, 1896 -- »)■:•, 1897 — 1036, 1898 — 1395, 1899 —1400, 1900 okrog 800 in UK)1 — 966 del. Del je knjižnica imela: L. 1841 — 100, 1851 — 600, 1861 — 900, 1871 — 1.300, 1887 — 1680. .Število naraiča iie vedno. L. 1891. je imela knjižnica 3056 del, in I. 1902. jih ima nad 6000. VeC desetletij je bila slovenska bogoslovska knjižnica srediSCc >*8ega gibanja med slovenskimi bogoslovci. Tn so se vncmali za slovenstvo in slovaustvo, tn so se vadili v prvem pisateljevanja. Na tem ognjiščn so dobivali ognja, katerega so zanašali pozneje v službi po Slovenskem. Razni ßasi, razne potrebe. Sedaj je slovenska bogoslovska knjižnica znamenita v pni vrsti kot knjižnica, kot zbornik knjig, vzlasti slovansko vsebine. Pripravljanje na poznejSc delovanje v življenju pa je prepnstila mlajšim zvezam. Tako je leta 1882. tedanji semenifiki duhovnik dr. Fran Lampe osnoval zasebno zavezo (Cirilicarji), ki ima namen, bo goslovee vaditi v pisateljevanju. Ta zaveza je rodila nekaj „Glasnikov", deset letnikov „Spomladnih glasov", „Marjetice", in skoraj vsi novejäi kranjski pisatc^ji «luhovniki so se "povzpeli iz te prijateljske zaveze, ki je rodila tudi leposlovni list „Dom in Svet". Pobrali smo te drobtinice in priobčili slovenskemu narodu. Marsikaj zanimivega bo nadel v njih slovenski zgodovinar, in povestnica preporoda slovenskega naroda je tesno spojena s snhopamimi imeni in Številkami teh črtic. črtice o ljubljanskem ljudskem štetju. (Statistična paralela). Po uradnih virih mhUvU E. Lah. I ' er rezultati ijudsliCga popisovanja od enega razdobja do dmzepa obračajo nase večjo pozornost čitajočcga občinstva, ntegnejo zanimati vsaj deloma tudi Ma-tifinc draStvenikc. Ne zdi se mi torej ravno odvež, Ce sem se namenil z naslednjimi črticami seznaniti čitatelje MatiČinih knjig, saj se z ljudskim Štetjem poleg države v novejšem času vestno pecjyo tudi druga ja\T»a oblastva in merodajni zasebni činiteiji. Podatki o ^udskeui štetja so jim zanesljiva podlaga za vsakovrstne koristne in potrebne uvedbe v političnem, kultnmem in narodno-gospodarskem življenju. Znano je, da pusti drŽava prebivavstvo popisovati približno vsakih deset let. Takšna popisovanja so se vrnila I. 1857., 1869., 1880., 1890. in liHX). Posebno natančni sta bili zadnji dve, o katerih bom, kolikor se tiče našega glavnega mc^ta, podrobnejše razpravljal. Površina ljubljanskega mesta znaša dandanes 3r)iiiV42 ha. Če se pomisli, daje površina znašala I. 1843., torej pred 59 leti, tudi že 3401-21 ha, se velikost ljubljanskega ozemlja ni veliko pomnožila. Močno so se pa izpremenile v omenjeni dobi razne vrste ozem^a. Tako je bilo n. pr. takrat njiv 462 Im, zdaj jih je nad 1000; travnikov prej 1800 ha, zdaj 2000; pašnikov prej 600, zdaj niti .^K); gozda prej 43, zdaj dvakrat toliko; stavbišč prej 60, zdaj nad 100 /i«; neobdelane zemljo ves čas okrog 300 ha. Delila se je Ljubljana do najnovejšega časa v pet okrajev, namreč: 1.) šolski, 2.) šentjakobski, 3.) dvorski, 4.) kolodvorski okraj in 5.) prcdkraje. Od oktobra I. 18tMJ., torej v zadnjem desetletju, ima Ljubljana še šesti okraj, namreč Vodmat. V boljše razumevanje opisa samega ni^ sledi natančnejši popis okrigev. Šolski okraj tvori oni del mesta, ki se razteza na desnem brega E. Lah: Črtico o ^ubUanflkem (jiKiiikein »te^ju. IS« Ljubljanice od Hpitalskih alic do meHtne meje proti .Štepanji vasi. Jnžno od ujega na istem bregu se razprostira drugi ali šentjakobski okraj. Tretji ali dvorski okraj, ki je največji, sega na levem bregu Ljubljanice od glinške meje do Prešernovih ulic; od tu naprej proti severu in vzhodu na istem bregu Ljubljanice sega do Sv, Martina ceste Četrti ali kolodvorski okrsy. Peti okraj tvorijo predkraji Ilradeckega vas, Dolenjska cesta z Orlovimi ulicami. Ilovica, Ilavptmanica, Črna vas in Karolinška zemlja, i^esti okraj zase tvori mestni Vodmat med Sv. Martina cesto, progo južne in dolenjske železnice in Ljubljanico. Due 31. decembra UKX)se je naštelo vsega skupaj v Ljubljani 36.547 stanovnikov. Ljubljana je torej v zadnjem desetletju narajstla za (5042 oseb ali za Če primeijamo ta prirastek 8 prirastkom predzadnjega desetle^a, vidimo, da se je Ljubljana v zadnjem desetletju pomnožila močneje. V predzadnjem desetletju 80 je namreč pomnožila le za 4221 oseb ali za 16'06%. Nekoliko, toda ne bistveno, se predrugačijo razmere, če ločimo civilno prebivavstvo od vojaškega in si ogledamo vsako teb prebivavstev zase. Civilnih stanovnikov je Štela Ljubljana dne 31. decembra predlanskim 33955; njih število je torej narastlo za 5621 ali za 19-8" v predzadnjem desetle^n pa za 3716 ali za 15-1%. Pomnožek civilnega prebivavstva jo bil torej v zadnjem desetletju močnejši nego pomnožek v predzadnjem desetletju. (iamizija je štela Že večkrat omenjenega dne 2592 mož in se je pomnožila za 421 mož ali za 19-4%; v predzadnjem desetletju pa za 50.5 mož ali za 30 3"V tem pogledu je torej Ljublana nekoliko nazadovala. Ta manjši pomnožek za Ljub^ano ni toliko merodajen, ker je ves umeten, ne pa naraven. Ljubljana je namreč z novo vojaščnico za pehoto v predzadnjem desetletju napredovala za eu bataillon pehote, v zadnjem desetletju pa z novo za deželno brarabo sezidano vojaščnico za en bataillon deželne brambe. Važnejši je za razvoj Ljubljane močnejši pomnožek civilnega prebivavstva. Ljubljana je namreč, kot zgoraj omenjeno, v tem pogledu v zadiyem desetletju narastla za 4-7"/,, močneje ko v predzadnjem desetletju. Ta pomnožek pa tudi ni ves naraven. Pomisliti je namreč treba, daje bilo yubljani I. 1891, vtelovljenih 12 hiš katastralne občine .Spodnja Šiška in 1. 1896. ves Vodmat, kar ga je tostran proge doleiyske železnice. Ta umetni pomnožek za Ljubljano je štel I. 18iK). vsega skupty 54 hiš 8 1147 prebivavci. Nara^Tii pomnožek je torej vendar znatno manjši. Če to prebivavstvo prištejemo civilnemu prcbi-vavstvu LJubljane z leta IKiK)., zuaša naravni pomnožek zadnjega desetletja le 4574 ljudi, to je 15'7%, torej Se vedno za 0-6% več ko v predzadnjem desetletju. 130 E. Lab; Črtice o UnbUMskem Üiidtkeiu To sicer vobče ni veliko, jako veliko pa, 5c pomislimo, da je Ljnbljano v zadnjem desetletju — iu sicer nekako sredi dAbe, za katero se gre — zadela potresna katastrofa, iz katere se mesto le polag;oma izkopava, iz katere se pa še iii dokopalo. Povsod se namreč vidijo ^e ne preboleni znaki zlib posledic le katastrofe. In preteklo bo ie več let, predno bo Ljubljana tetle<}n + 3.% + 3»1 - 12& — (m + l(i41 + 178« + 1716 -f 844 + 8-9 - 1-9 + iis; + 28-3 + 8-5 — !)•« + SOÄ + 10-9 1639 ij + 154 + aJÜ 4 lao + 14 4 3073 1. + .Wi) in^l)- v zxii^ent deAPtle^u vtclov^en 8 ploh »8334 33SÖ.5 + .3716 I + 5<>21 -f K»1 + 19-8 V zadnjih desetletjih se opazuje pri ljubljanskem prebi-vavstvu neka gravitac^a iz sredine proti periferiji. To je popolnoma naravno in v mnogokatcrem obziru ugodno in koristno. Ljubljana se razSirja vzlasti proti severa in severovzhodu, pa tudi proti zahodu in jugozahodu. SrediSče mesta, stari del mesta, Že po svoji naravni legi vtesnjeno med Gradom in Ljubljanico, uima pogojev za napredek. Odtod nazadovanje drugega okraja, ki tvori v preležni večini stari del mesta. Vrhutega je omenjeni okraj po potresu izgubil de kaznilnico in pa osemnucredno dekliško ^lo, ki se je ie le laui jeleni preselila na svoje staro mesto. Res, da je ta okraj v zadnjem Času na jugu pridobil, ß. : ('Srtic« o IJnbUuiikem Undakein ite^a. 191 toda ta potuDožek ue more obvladovati primanjtika v sredini in na BCvem. Ta okraj šteje namreč 30 ulic, trgov in cest, od katerih jih je le 7 (med njimi ena »ama večja, namreč Kar-lovska) napredovalo; \8, med njimi vse ve^je, jih je nazadovalo; eua (Zvonarska) je ostala enaka; Štiri (Na Prniah, Privoz, Sredina in Vodna steza) 8 skupnim prebivavstvom 267 Ijndi 80 pa naHtale na novo. Omeniti bi bilo Se, da 8o se tri hiSe Gruberjeve ceste (poprej pri tem okrign) privzele 1. okraju, ker po svoji naravni legi spadajo tjakaj. Te hiSe so »tele IH^. 1. 31 ljudi, zdaj jih štejejo 27. To so bivše St. 5, 7, 9 na Gruberjevi cesti, zdaj Gruberjeva cesta St. 9 in 11 in pa Domo-brauHka cesta St. 1. Ta okraj, ki je nazadoval 2e predzadnjič, če tudi neznatno, Je nazadoval to pot za 9'9"'„. Ugodnejše so Že razmere v I. okraju, ki je, kolikor ga pripada v zahodni polovici staremu delu mesta, ali naravnost nazadoval, ali pa vsaj le neznatno napredoval, v vzhodni, najnovejšemu delu mesta pripadajoči polovici pa zuatuo napredoval. Prvi okraj Šteje 24 obljudenih ulic, cest in trgov. Osem izmed njih, večinoma večje, jih je v prebivavstvu napredovalo, enajst, večinoma »tare, jih je neznatno nazadovalo. Pet cest (Domobranska, Klizabetna, Gruberjeva (del), Kodelijeva, Kuhnova) je novih, in sicer štiri popolnoma, Gruberjeva (del) pa je privzeta iz drugc^^a okraja. Vse te ceste pripadajo vzhodni polovici, ki je ob enem vzhodna periferija mesta. Bivša trga — Žitni in Poganski — sta se spojila v Ambrožev trg. Prekrščene so Vodnikove ulice in pa Valvazorjev trg v Kopitaijeve ulice, oziroma v Vodnikov trg. Prvi okraj je v zadnjem de^etle^u napredoval za H-r>* ,„ v predzadnjem pa za 8-9%. Glavni vzrok za spoznanje manjšemu napredovanju sme se poleg že zgoraj označenih momentov pripisovati tudi premestitvi stare gimnazije z Vodnikovega trga v Tomanove nlice v IV. okraju. Kar se tiče tretjega ~ najobljudenejSega in najrazsež-nejSega okraja ljubljanskega mesta, obdržal je bistveno iste pogoje, kakršne je imel že v predzadi\je'n desetletju. Narastel je najmočneje in približno ravno tako ko zadnjič. Pred vsem bi bilo omeniti, da so se iz njega izločile hiše št. 4 in 5 na Martinem trgu iu pa vsa dc«na stran prej „Slonovib", zdsj „Prešernovih nlie", ker po svoji naravni legi pripadajo IV. okraju in so bile zadnjič tretjemn okraju le pomotoma privzete. V teh hišah je bilo 1. 1890. skupaj 136 prebivavcev. Oe odštejemo to stanovništvo od preračunjeucga prebivavstva III. okraja iz I. 1H90., dobimo za predzadnje desetletje pomnožek 1505 oseb, ali 21-3" ,„ kar je približno isto, kot sedaj, ko se je prebivav-stvo pomnožilo za 20-5%. Umetno, z vtelovljenjem, je pridobil pet hiš s 47 stanovniki, ki so pripadale poprej šišenski občini. Trenji okriy je štel I. 1890. skupaj 52 obljudenih ulic, zdaj jih 132 E. Lah: Črtic« o UnbUuakein Uudskem Stetin. Šteje 68, Popolnoma novih ulic, oziroma cest in_lrgov, je šest, namreč: ErjavCeva cesta, Gorapove, Levstikove, .Šubičeve ulice, Muzejski tr^' in Na vrtači. Iz delov obstoječih ulic so nastale: Hleiweisova cesta, Male in Velike čolnarske nlice, Gledališke ulice, Jeranove in Karunove ulice, Mivka, Veliki stradon. Stranska pot in Zelena pot. Prekrščene so: bivše Gledališke ulice v Wolfore nlice, Križemiški tr/r v Valvazorjev tr^, Prcžeraov trg v Jurčičev trg, Slonove ulice v Prešernove ulice. Posebno močno so narastle: Cerkvene ulice (Meščanska vojaščoica), Opekarska cesta s stranskimi ulicami in stradoni, Rimska cesta (Gorupovi hiši), Konjušne uhce (Nuschakova vojaščnica) in Tržaška cesta (obilo velikih novih hiš). 27 ulic je napredovalo, 1 je ostala enaka, 24 jih je pa nazadovalo. Pomnožek se tu rekmtira it delavskih in malih obrtnih krogov, ki iščejo svoje delo po tovarnah (tobačna tovarna, predilnica itd.) Četrti okraj, čeprav ima vse pogoje za razvoj in napredek, čeprav mu je prirastlo tudi 6 hiš šišenske občine z okroglo 500 stanovniki potom vtelovljenja, čeprav mn je, kot že zgoraj omenjeno, prišteta vsa desna stran Prešernovih ulic in desna polovica Marijinega trga, ki po svoji legi naravno pripadata lyemu in sta bila predzadnjič pomott)ma prišteta III. okraju, je narastel vendarle samo za »44 stanovnikov ali za 10-9"/», medtem ko je znašal prirastek predzadnjič 1716 yudi ali 28-3® „. Krivo je temu v prvi vrsti izseljevanje v bližnji Vodmat, kojega prebivavstvo se je v zadnjem desetletju popetorilo, krivo pa je tudi izseljevanje v Spodnjo SiŠko, ki se je vkyub temu, da je vsled iztelovljenja izgubila skoraj irOO prebivavccv, vendar v istem Času podvojila. Vsaj sta dve največji cesti tega okraja, .Sv. Petra cesta in pa Dunajska cesta nazadovali vsaka za več kot 400 prebivavcev, druga seveda radi deželne bolnice, ki se je odtod premestila v Vodmat in ki šteje nad 600 prebivavcev. Mnogo bivših prebivavcev 8v. Petra cestc se je pa izselilo večinoma v Vodmat in deloma tudi v Spodnjo Šiško, kjer si jih je več zgradilo lastne hiše. Tetrti okraj je štel 18lX). I. 23 obljudenih ulic, cest in trgov, zdaj jih šteje 36. 13 ulic je v prebivavstvu napredovalo, med njimi posebno močno Marije Terezye cesta (vsled vtelovljenja Kolizeja) in Pristavske ulice, v katerih obstoji zdaj oddelek za umobolne in pa Slomšekove ulice (obilo novih hiš). Nove so: Miklošičeva cesta, Prisojne ulice, Podturen, To-roanove ulice in Vodovodna cesta; iz delov obstoječih ulic sta nastali Linhartove ulice in Obrežna steza. Že prej ao obstale kot ncobljudene, zdaj obljudene: Dovozna cesta, desna stran Franc-Jožcfove ceste, .Škotje in Usnjarske ulice; na novo sta temu okraja prirastJa del Marjjinega trga in del Prešernovih ulic. E. Lah: Črtic« o IJiibUanskem U<)iUi: Črtice o Uubljanxk«!« IJndukeni itetjn. titevilo obljudenih biS je, kot zgoraj omenjeno, napredovalo v primeri b predzadnjim desetletjem za (v tem številu je tudi Že zapopaden ves Vodmat in pa one hiže šiSenake občine, ki »o bile vtelovljene v zadnjem desetletju), ("e abstrahiramo od Šestega okrsya, se razdeli prirastek na posamezne okriyc tako, da je narafttcl prvi okraj za Sest hiš, tretji za 55, Četrti za 64, peti za 22; dragi pa je pal za sedem hiš. Če pa prifitejemo Ljubljani 8e bivši Vodmat, kolikor ga pripada secfjy mest«, predrugači se razmerje v toliko, da je narastlo itevilo le za 212 faiA, ker jih je Stel Vodmat 1890. 1. 42, zdaj jih pa Šteje 114, torej za 72 več. O številu biS prej in sedtg, o razmerju med obljudenimi in neobljudenimi hičami prej in sedaj po posameznih mestnih okrigih pouči nas sledeča tabela: Okng H ii J« bilo «ine 31. 46 4 2Ö0 239 6 24.') lil. I 432 14 446 487 1.5 502 IV. 2.57 8 2(>5 321 27 348 v. 174 — 174 1% 15 Sil VI. — — — 114 3 1 Vkup 1263 2« , 1 1517 79 1596 Leta 1890. je bilo v Ljubljani le 5 hiš, ki so štele po več kot 200 Undi; zdaj jih je Šest. Leta 1890. je bilo 12 hiš s 100—200 stanovniki, zdaj jih je 15; prej je bilo 88 hiS s 50—1(W stajiovniki, zdiy jih je 93; število hiš s 30—50 prebi-i je znašalo prej 18."), zdaj znaša 210; relativno in abso- vavci lutno (za 134) se je pomno^.ilo najmočneje število onih hiš, ki štejejo po 10—30 prebivavccv; prej je znašalo .W, sedaj pa znaša 641. Hiš z 10 in manj prebivavci je bilo prej 466, zdaj jih je pa 552. Kako da se to razmerje razdeli po posameznih mestnih oddelkih, to uči naslednja Ubelarit-na razvrstitev: E. Črtice o Un>>U»i>i^eni Uudakeni tto^n. 13ft i jt C I. Dne 31. d«-. IWK) Dne 31. dec. IWX) je bilo v LJubljani bi«, lil ao imele prebiravoev 2 S 1 i i ^ ili 'S a a. III. IV. v. 43 46 71 24 13 1 IM 1.30 191 - 2 84« 175 1«5 C2 27 2 - 438 1145 K4 48 29 8 2 257 1.17 !5C 1 — - - I 174 VI. g^g S sls S!1 - öll 71i SO 44 198 93 l&l 21 138 41 13 2 lOU 15 1R3 74 31 139 42 a{ 4«7 68 M 29 ßl 1 321 3 - ' - ! - 196 5 19 — 1 114 Vkap 460 507 185 88 12 5 552 641 210 93i 151 61517 L^nbljana je vobČe t zadnjem desetletja napredovala za 254, oziroma, Če vpoStevamo I. 1H90. Se neljubljanski, sedty vtelovljeni Vodmat z 42 hišami, za 212 hift. Pravi pojem o ix-prem«;mbah zadnjega desetletja pa Se le zadobimo, če preada-rimo, koliko bivših hiš je v tej dobi odpadlo in koliko jih je nastšdo na novo. Ljubljana je izgnbila v zadnjem desetletju 130 hiS, prirastlo jej je pa hiš. V pn em okraju je izgubila 16 hiš, v drugem 23, v tretjem 36, v četrtem 28, v petem 24, v šftatem 3. Prira«tIo jej je pa v prvem okraju 22 hiS, v dragem 16, v tretjem 91, v četrtem 92, v petem 46, v žestem 75. Največji prevrat se je torej izvršil v tretjem, četrtem iii Sestom okraju; znatno manjši je bil prevrat v ostalih mestnih okrajih. Ta za kratko dAbo desetih let re» nenavadno velik prevrat si razložimo, če pomislimo, da je Ljubljano zadela v tej dfibi potresna kata-strofa. Zanimivo je vprašat^e, v kolikej meri je ta vplival potres. Po uradnih beležbah so vsled potresa podrli 146 hiš; od teh se jih je dosedaj dogradilo na novo 94, bodisi na starem stavbišču, bodisi drugod. Zanimivo je, da v petem in š&>415»a47 W2113 79 M; 72 3(J Ä St ») 8 1263 ! I. 1 .'U 18 19 17' 15 V ts 5 1 c! 4 1 2 160 IL 21 27 47 28 27 13 1 19 12 9 10 7 1 1 2.39 O III. j lift 71 «5 dO 40 40 23 18 9! 12. 4 5 1 487 < C o IV. 1 »4: 31 2Ö 2» "1 14 17 8 m «1 «I ! h 321 V. 13«; H 11 18! Ö J --l^ 1 i VI. ; 18, ti 10! 2öj ist 1«, i 1 4 I 3 1 t > 1 f ~ 114 Sploh *12il74 I621tU,i:»il25 ttoj (!4, flOj 33, 14i 1 1.^17 i 138 E. I.ah: Črtice n ljult(jaii»kpm UurebiTav»tva '1 iL i m. 1 t m. 1 1 1 i. absolatnu relativno »lj8ulutno J ^ relativno I. ŽVJ05 aorxä 224-5»;. .'{«21 46'J7 M-5'/, V. (584 749 47-7% 52-.W. 71«) 879 4(5 4«/, M«*/.] VI. — — — 1 162« 47 1»/,! 1 : i 529«, Sploh 1540ft'45-6* J 54-4rJ I8j34 4.'i'4%' .^>4 6'^ Bistvenih razlik torej tudi v ten» oziru ni. Nonnalnim n^j-podobnejše so bile in so ostale razmere v četrtem okraju. Napredovalo je moStvo v prvem (prisilna delavnica in semeniSče) in v tretjem, nazadovalo v drugem (kaznilnica) in v petem okraju. Najmočneje prevladuje in je tudi prej prevladovalo ženstvo nad moštvom v trenjem okraju itovamiške delavke). Od 128 obljudenih ulic, cest in trgov, katere je štela Ljubljana I. 1890., so imele 104 več Ženstva kot moštva; pri dveh sta si bili števili enaki, pri 22 je bilo veČ moštva nego ženstva. To razmerje se v zadnjem desetle^u ni močno izpremenilo. Izmed 180 ulic, cest, trgov, itd., katere Šteje lIU E. Lah: t^rtie« <> ljubljanskem U"')*)'«!» *tet)a. 139 Ljubljana dane«, ima jih 138 reč žensk, kot moSkih, iU več možkili nego žensk, dve nimata nič žensk, pri 6 nla pa Števili enaki. Po poKaincznih mostnih okrajih vlada, oziroma je vladalo v tem oziru sledeče razmeije: Leta 1890 Leu 190Ü Iti 1. -Število ulic, ki so Atnie I ll'l-ip'''""'' število ulic, ki «o »tvlv vei ^ i 9 I. ' 13 1 6 — — SU KS II. IH — 8 — — 5t7 m 48 1 3 ~ 1 ~ 52 51 IV. 18 — 5 — — Ž3 1 28 v. 6 — — = _ c 7 C I * iS I o ls sploh 1 — - 1 O 13 S5 31 ti» 36 7 13 Sploh 1<>4 2 ti - - t IS« I ViH « 34 2 - Itüü I Ii i i če seže uaša primerjava Se dalje, namreč na posamezne hiše, pokaže se nam pa v tabelaričnem pregledu sledeče razmerje : Leta 1890 1 Leta I9Ü0 jp t»ilo v gubUaai liiS. ki m (tule ? O vež i. S a C Or S a 2 ® g <«i >» a ■Sis C B «ploh vti i. 5 ,1 fš! a M Uc 1-5 5 ii s «ploh l. 104 T) 43 — 2 154 87 16 49 2 6 160 11. 17«! 10 48 1 1 246 let» 12 50' 1 2' 6 239 III. 2ft4 .i4 86 5 23 432 285 65 120 5! 15 487 IV. lft3 25 67 2 — 257 188^ i «« 10 5 321 v. 79 39 53 — 3 174! 1 1 92 [ 47 1 1 51 1 ' 2 UN-> VI, — ^ — — - ! t .59 11 44 - — 114 1 Sploh i 78« 13» WV 9 29 12tW 880 i 400l I 20 34 1517 Kar velja o razdelitvi prebivavstva po spolu vobče in se je zgoraj povdarjalo, ve^ja z nebistvenimi razlikami tudi o 140 E. Lah: Črtic« o (JuhUMisk«'» Uudukpm Ktetju, razdelit>-i po posameznih mestnih okrajih, njih nlicah in lyih hiSah. To razliko provzročuje večinoma delavski stan, pri katerem je ženstvo (hišine, kuharic«, samske postrežnice, delavke, natakarice, šivilje) povsod v ogromni veČini nad moštvom (hlapci, težaki, dninaiji, natakarji). V dokaz tej trditvi bodi navedeno, da ima Ljubljana od predlanskega leta mestno posredovalnico, pri kateri je v prvem letu našlo dela 273 delavccv in 1286 delavk raznih vrst. Poleg mestne posredovalnice poslujeta še dve večji zasebni posredovalnici, pri katerih se, seveda v manjših številkah, kaže ista razlika med delavci in delavkami. Pred 10 leti je bilo v Ljubljani 27645 ^judi, ali 97-6", trajno prisotnih in le 689 ali 2-4"/« začasno prisotnih. V zadnjem desetletju je zadnje število za spoznanje (za 1%) relativno na-rastlo. Število stalno prisotnih je namreč znašalo 32787 ali 96-67«i število začasno prisotnih pa 1168 ali 3-4% vsega pre-bivavstva. Kar velja o prebivavstvu vobče prej in sediy, to velja tudi o njegovi trajni prisotnosti. Pri posameznih mestnih okriy''>> ulicah in hišah ponav^ajo se iste razmere v razdelitvi, ki so bile že zgoraj obširno opisane. Drnga je pa z začasno prisotnimi. Tu prevladtye in je prevladovalo moštvo nad ženstvom in sicer prav močno (razne kaznilnice). Važno je domovinsko vprašanje. V tem oziru se utegnejo v bližnji prihodnosti razmere vsled novega domovinskega zakona bistveno prcdrugačiti. Za sedaj so pa ostale precej ne-izpremenjene. Leta 18VK). je imelo namreč 7571 ^judi ali 26-7*/a vsega prebivavstva v Ljubljani svojo domovinsko pravico, zdaj jo ima pa 8868, ali 26-1% vsega prebivavstva. Razlika med posameznimi okraji in v istih okrajih med obema Štetjema je pa vendarie precejšna. Omenyiva sta posebno visoki odstotek tretjega in posebno nizki odstotek šestega okraja, in pa nazadovanje v petem okriyu. O podmbnostih govori sledeča tabelarična razvrstitev: v I^iibU«ni se Je luütelo damaiinov: Okraj Ivta 1890 1 leta IIK*) al>»olutna nilalirno I absolutno 1 relatirno I. 946 23-GVt 10SW Ž5-2'/, 'I- IS«7 1676 29-0*,, 111 23(2 29-4»/, : 3198 305»;; IV. 1785 S»-«».'. Sä03« 23-6*,, V. 411 28-7«;, 3'J8 24-3*/, VI. ; — 464 15I«/. ^ploh 7571 1 j 8808 E. I.ah: Črtice o UubUanttkem Undakem itetlu. 141 Nenavadno nizki odstotek šestega okraja si razložimo, če pomislimo, da je bil ta okraj šele ra>iiokar vtclovljen, in da zavzema deželna bolnica, koje stanovuiki so večinoma neljnb-Ijančanje, petino prebivavstva tega okr^a. Razdelitev po spolu t tej kate^^oriji ne podaja nič novej^. Omenljivo je, da ženstvo prevladuje nnmerično tudi v pn-eni okraju, kjer je sicer vobže moStvo številno močneje, to pa zategadelj, ker ono moätvo tega okraja, ki vobče provzroča večje Htevilo nad ženstvom (prisilna delavnica in semenišče) z malimi izjemami v Ljubljani nima svojega domovinstva. Večina ljubljanskega prebivavstva ima svojo domovinsko pravico na Kranjskem izven Ljubljane. Kranjcev-neljubyančanov je bilo 1890. I. 16173 ali 5717„ vsega prebivavstva, I. 1900. jih je bilo pa 19210 ali 56'6" „, torej relativno za spoznanje manj. Kakšna* da je bila ta razdelitev po posameznih mestnih okrajih, kje da je število v primeri s predzadnjim štetjem relativno napredovalo, kje pa relativno nazadovalo, o tem nas pouči sledeča razpreglednica: Kranjcev sic«r Je bilu v LJabljani Okraj loU 1890 leta 1900 1 abcolutno rulativpo absulutao relaliTnü I. 2477 II. 3778 my;» ii 1 3sfi>9 071*/, lU 4691 63-8";. Ö454 O2-0'/. IV. 4390 50-5«/, 4fir»4 v. »69 67-6«;, 1301 73-3% VI. - — 2185 1 1 Hploh ' 16173 19210 1 j a«-6«, Nazadovali, četudi neznatno, so torej vsi okraji, izimŠi peti. Relativno posebno visoko je bilo in se je v zadiyem desetletju še povišalo število v petem okraju, kjer je prekoračilo že dve tretjini vsega prebivavstva. Glede razdelitve Kranjcev sicer po spolu v Ljubljani sploh in pa po posameznih mestnih okrajih velja isto, kar se je po-vdarjalo že zgoraj glede Ljubljančanov. Povsod, tudi v pn'eni mestnem okri^u je ženstvo v večini s 55—(K)" „ napram moštvu 8 40—45%. Med letoma 1890 in 1900 ni bistvene razlike. C.'« tl'WiMj 14S E. Lah: Otice o UubUanaki-m tjad«kem Ste^a. Avstrijcev «icer je bilo in je tudi sedaj (ob sebi razumno) manj ne^ Ljubljančanov, in sicer pred 10 leti ali 13'5" vsega prebivavstva, zdaj pa 4993 ali 14-77,. «t^-riJo je torej neznatno iiarastlu. Ra/.likn med poMameznimi okraji je bila že nred 10 leti precejSna in je postala v novejšem času Ae večja. Peti okraj jih je 8tel lo 42 ali četrti pa 1S6(> ali 17'6" „ vsega prebivavstva, prvi 15-3",,, drugi t>5r,„ tretji 13-87„ vsega prebivavstva. Zdaj jib pa Šteje peti okraj 35 ali le 2'l" '„ vsega prebivavstva, četrti pa 1642 ali celo 19-1",,, prvi 15-2";, drugi 11-4%, tretji U-T" ,, in šesti H ^" ,,, Vsi okraji so torej uarastlj, le prn je ostal enak, peti je pa nazadoval. Kot pri Ljubljančanih in Kranjcih sit-er, prevladuje tudi pri Avstrijcih sicer numerično povsod ženstvo. Le pn-i okri^j dela izjemo, kjer je bilo prej 399 ali 64-9" „ in je zd&j 426 ali 64-3®/„ prebivavstva moškega spola. Prav neznatno jc bilo in je ostalo število ostalih prebivav-cev, ki nimajo svojega domovinstva v Avstriji. V deželah ogerske krone je imelo svoje domovinstvo pred 10 leti 436 stanovuikov, ali l-57,„ zdaj je ima pa .¥>4 ali 1-0" „ vsega prebivavstva. Moštvo je prevladovalo v vseh razun v petem okraju, zdaj pa prevladuje vobče sicer tudi, posebej pa le v prvem, drugem in šestem okraju, nazaduje v četrtem in petem, enako je pa v tretjem okraju. Bošnjakov in Hercegovcev bilo pred desetimi leti čve-tero: dva moška in dve ženski, zdaj je pa pet moških in nobene ženske; prej vsi v četrtem mestnem okraju, zdaj pa v vseh razun petega in šestega. Inozcmcev sicer je bilo prej 314, zdaj jih je pa 315, povsod več moških, kot žensk. Le v šestem okraju je zdaj moških za tri manj, kot žeusk. Zgorjy navedene podrobnosti, tičoče se domovinstva, dado se med seboj primerjati, po relativni razdelitvi posnete v sledečem tabelaričnem pregledu: v LJubljiuii je prebivxlo dne 31. decombra Oknu TT i -r n. m. IV. v. VI. _ 1 8 » o ii,.i£ Is i I 4>3 e ; « rS 3 5«-0[£:) 1-8 o ? i » e| 1= i: - Š THTl-r 00 19 0 0 bfö-j! 9 T')^ IŠS s- 0-(! ,31tOö7-l l3-8|l-7 IH» il 3 Ä-9 156-5 117-6 l 'ü 0 05 1-2 11 4 l e ao5 17 0-03 'aS O TÖO 077 (>99 ^ 67 «| 2 » 0-4 0-0_0'4 !24-3 73-3 _ j _ _ _ - _ Ii5 i <59-1 23-G ,;hJ-0 ,19 I 2-J_ 14-9 1-S» 0H)1 j 1-39 0-3 -__- Ü-Ö - 0-4 Sploh aft 7 !ö7-1 13-6 ll-5 001 |l-19 jUlJ l Ö0-6 14-7 | 1-6 OH« 0'98 R. Lah: Črtic« o U«bUanskem Uudskem itetjn. HS Za 8C(iai\je čase in razmere, v katerih sc iz Kranjske pre-bivavstv» močno iMcynje v Ameriko in Nemčijo, kjer najde le majhen del izseljencev svojo srečo in boljšo prihodnost, veČina pa zabrede v Se hujšo bedo, je za Ljubljano u^^odno znamenje, da je število odsotnega prebivavstva v zadnjem čaau nazadovalo, in siccr precej močno. Leta 1890. je bilo namreč 824 slanovnikov odsotnih, in sicer: 4.^4 stalno in iHO začasno; zdaj je pa odsotnih 548, in sicer stalno, 162 pa začasno, iz lahko nniljivih razlogov je bilo in je tndi Se sedaj Število odsotnih moSkih večje od Števila odsotnih ženskih prebivavcev. L. 1890. je bilo iz Ljubljane odsotnih 530 moSkih in 294 leusk, zdaj je pa odsotnih 343 moških in 205 ženskih prebivavcev. Med začasno odsotnim prebi-vavstvom se beleži večinoma dijaStvo, prebivajoče v Kranjski sicer, ali pa vsaj v sosednjih kronovinab na počitnicah. Vzrok staini odsotnosti je pa vnanji zaslužek pri delu. ISče ga prebivavstvo nižjih slojev (kmetje in delavci). Le v petem okrjyn je odsotno prebivavstvo v zadnjem desetletju napredovalo, in Se to le pri moStvu. Beda na Barju (poplav in dovedla prebivavstvo do izseljevanja. Z Barja n^HSwWd^^^gospo-darjev v Ameriki, nekateri z vso drniÄ»^'»' Ogromna veČina ljubljanskega webivavstva je bila^n je ostala rimsko-katoliSke vere. Razniefc'ffl^^ilinllff IfP*"*^' menilo prav nič. L. 1890. je bilo Ljubljani 3mIoz rmskih katolikov, to je 98-9% vsega preVivivsHa. jj^e pa 361Ä9, torej zopet 98-9%. Druge veVij je/bilo pr-om; tako je bilo pred denetimi leti, tako je tndi dane«, četudi je ženstvo v zadnjem desetletju napredovalo močneje, kot moštvo. Čeravno je ženstvo vobČe nuinerično močneje, vendar je ljudi, ki znajo brati in pisati, absolutno in relativno več moSkih kot žensk. I 144 E LJih: Otiee o IJobUaniikem Uudiikein äte^a. Leta 1890. je zualo brati in pisati 9843 moških, to je 7 6-1"'„; Ramo brati jih je «nalo 389, to je le 2-5"/»; uiCesa pa 2756 ali 21-4" ,. Zdaj zua brati in pisati 12264 moških ali 79-5",,, le brati 211 ali 1-4%, iiičesa 2946 ali 19-1»;, lo je za 2'3® , manj nego prej. Ženskih je znalo 1890. I. brati in pisati 10319'ali 67 0",; samo brati 1499 ali 9-7%; ničesa 3.^88 ali 23-3",,; z«laj jih pa zna brati in pisati 13808 ali 74-.')*„; samo brati 1091 ali 5-9",; ničesa 363.') ali 19-6"torej za 3-7"/„ manj od prej. Ce prevdarimo razdelitev tega razmerja po posameznih mestnih okrajih vobče in za moštvo in ženstvo posebej ter primerjamo razvoj izobrazbe v zadnjem desetletja, pokaže se nam precejšen napredek in precejšna razlika. Napredovali so v vseh treh ozirih vsi okraji, napredovalo je pa ženstvo močneje od moštva. ( )bčni napredek bi bil brez šestega okraja, ki je mestu prirastcl šele v zadtyem desetletju, in kjer mestne razmere nastajajo Seie polagoma, še večji. Brez petega in šestega okraja je v mestu ljudi, ki znajo brati in pisati, štiri petine, sicer pa le tri Četrtine. Najslabše je napredoval tretji okraj, najboljše peti ~ viden dokaz dobrega vpliva lastne šole, ki seje ondi zgradila, oziroma osnovala pred 15 leti. Moštvo je napredovalo povprek za 5—6" ,,, ženstvo za 7—8® ,, torej molSncjSe. O podrobnostih nas poučnje sledeča tabela: 1 1 Dne 31. decemhra 1 : II 18 9 O 1 O O O 1 o M ■ > H > JS O k cu I S 1 o ' 1 % :i a 5 b 1 9 i •a ° 1 o li ii' •C S jC o s = 1 ! =.3 1 1 .s 0 1 1| Ij t! I. 81»/, 180*„ M./. . U-2'/, u. 71V8»/, 3-.H-,,. ' ' !»•«'/. H.'5-S^.', 151»;, s III. 78-6*/. 1-8V, U)-6«/, 80-4»;. 1 18-2«, M \ >« IV. 74'J«/, ä-5*;. 1 ' 22 0* . l-l«,'. j 18-6«;. a B v. 54:7», 408'/, ea-S", 2-4»/, ! 4 VI. 1 - — Sploh j 7(!1«/. 1 21-4V, 1-4«, lai»'. E. Lftli: črtice o (jnb\S!U)»kiMU Uudskmn St(>tjn. I. i 68-5»/, lic*/. 76«% : 7-0»/, 1 16-2»/. „. 1 10-4»/, 24-ß»/. 742»;, 1 7-9% 17-9% ' e II). n-vu 17-7% K IV. 67-6«i, 75-0'>/. 51% 19-9% O v. 49-0';. 11-9»/. 391«/. 69-9»;, 6-7«/, 33-4% VI. — — — « 4-6./. 26-3% t ' Sploh ;l i C7CH;, 9-7'/, [ 74-4V, 1 B-o«;. ' 1 19(5% I. 74-Jf/. (5-6% 19-2",, 808«/. 4-0»,', 15^% J'- in. 70-5»;, 7-1»;, 78-1»;, 16-7% Ta-c/o I ao-7*/. 78-5«;. 3ß% e IV. 70-»% i 77-4«, 3-3% 19-3.;. Sk « v. ' Ö1-7«,', 1 8-4V. 4-7% .^l-fi». VI. - j — ■i»-^!, 1 Sploh 712% ' Ö-5«;, 70-8% •SSV, 19-4''/. Iz teh primerjevalnih t-abel jc razvidno, da «ta »i moštvo in j^enstvo glede števila onih, ki ue znajo niti brati niti pisati, bila iu ostala numertčno relativno precej enaka, da pa moštvo prekosi ^.enstvo v kate^oryi onih, ki znajo brati in pisati, približno za toliko, za kolikor nazaduje napram ženstvn v kate^riji prebivavgtva, ki zna samo brati. (llede občevalnega jezika je pred vsem omeniti, da 80 sedaj v Ljubljani zastopane vse narodnosti, katere se pri prebivavstvu, pristojnem v deželah tostran Litave, sploh vpošte-viyo, torej tndi nimnnska in madjarska, ki jih 1. IHStO. ni bilo. N^močnejše po Številu, absolutno in relativno, je bilo in je ostalo prebivavstvo, ki je vpisalo slovenski občcvalni jezik; drugo je bilo in je ostalo prebivavstvo z nemäkim občevalniip jezikom. Vse ostale narodnosti skupaj uiti približno ne dosežejo prej omenjenih dveh. Slovenski žive^ je v Ljubljani vobčc napredoval za dobra dva odstotka, nemSki je pa za ravno toliko nazadoval; razmerje ostalih narodnosti je ostalo v bistva ueizpremenjeno. V Ljubljani se je naštelo namreč leta IK^K). vsega skupaj 24200 ljudi ali «t-4% 8 slovenskim, »127 ali 17-3" „ z nemžkim, ali z drugimi občevalnimi jeziki. Zdaj je pa v Ljubljani 29732 ali 148 E. Lüh: Črtice o UubUanxkcm UuiUkein äto^u. H3'ö*/o U®'^' " »'"venskim, 5423 ali 15'2"/„ z nemškim in 445 ali I'S"/« z dragimi občevaliiimi jeziki. Glede občevalnega jezika je strogo ločiti med civilnim iu med vojaškim prebivavstvom. Pri vojaškem prebivavstvn eo se razmere v zadnjem deset-le^n bistveno izpremenile. Leta 1890. se je naStelo v ganiiziji 1535 ali 71-9% .Slovencev, 515 ali 241'' ; Ncmcev iu 86 ali 4 0" , vojakov drngili narodnosti; zdaj pa 946 aH 37-4''/„ iSlovcncev, 1538 ali 60-8% Nemcev in 45 ali 1-8% vojakov drugih narodnosti. Število Nemcev se je torej potrojilo, dtevilo Slovent-ev pa za dobro tretjino skrčilo. Vzrok temu je izprememba v posa (fki glede pehote. Leta 1890. je tvoril glavni del v Ljubljani nastanjene pehote kranjski peäpolk, zdaj ga pa tvori srednje- in zgornjcSt^'erski, popolnoma nemški. Vojaki ostalih narodnosti so tvorili poprej 4-0" ,, posadke, zdaj pa 1'8",„. Fri civilnem prebivavstvn ni tacih bistvenih razlik. Tu se ponav^a prav za prav ono, kar je bilo zgorty glede prebivavstva vobČe že omenjeno. Z natančnim razmerjem nas seznanja sledeča tabela, ki kaže ljubljansko prebivavstvo po občevalnem jeziku v relativni razdelitvi po posameznih mestnih okrajih. L>iie 3 1. rieceml-jm 1 8 W O 1 0 O (.) «s Jd i > S) s I» o « > t/ ž i a ^ i II > S s v ! Š i -----— i a s a 1 ^ ' ti II I. ; H4-VL 13.7"/, [ 14-,. 11 1% a 11. la-i«/. <>7»/. UU'.f, III. ia-8»,. IH'V. 84-2% 14 15% IV 7lK)«;o IS 3«/. 11% v. SKf-B»'» I)-."«?»;. , UiW/, VI. — — 1 »ü H»;. i 30% Sploh |> 822«/, 11% 1 «M*;, i仄 i Višji odstotek Slovencev napram Nemcem v primeri s prejšnjim št«tjem provzročata zlasti peti in šesti okraj, ki sta skoraj povsem slovenska. Domačih koristnih živali se je naštelo, in sicer: konj, 970 goved, 2 osla, 24 koz, 8 ovac, 549 svinj, 207 panjev čebel in 5790 glav perutnine. Število oslov, ovac in panjev je nazadovalo, število konj, goved, köz in svinj je napredovalo, zadnje precej močno. Vzroki niso znani. Perutnina se je prvič štela in mai\jka vsied tega podlage za primerjavo. Književne drobtinice. Nabral L. PIntar. /^f^e sem poiKkal po dnigih pesnikih uekaj vgporoduih mest za nai^ega Prežema, upam Rlam<- 'Irr Asche meine« Ilcrzi-ns; Oeullich schimmert auf jedem Pnrpurtditttchen : Adelaide. 163 L. ['inUr: Kqjiž«VDr ) Ktera izmed obeh je prednica, ktera nattlednica, tega ne vera povedati; da bi pa bili dmga od druge nczavisni, obe popolnoma samostojni, skoraj ne morem verjeti. — Ovid je pel (Trist. IV, 10, : ,MaeoDldei nullai i|Nte reliquit opes,* in Prešeren je za geslom „Pevec živi, umrje brez d'narja" začel svojo gloflo: Lg pri H „miri Prosil reva dni je stan-" (= beračil je na stara leta). ') Vr«i Uli pero ic roke, V stran na pot popisan list . , . Pnsti torql rim kovanje, To ni posel nežnih duv. Če rrJÄ le svoje cvanje, Üame ie so krasen spev. — L. Plntar: Ki^jižeruc drobtinice. •'>8 Ovid je pel (Ats amatoria 1, 59): ,Qool cjielnm *t«'ll»s. tot hahpt tiui Ronia puella»'. In Prešera v sonetu ,Vrli solnca aye" . . . poje: ,Kar STt'zd nvl>o, deklet imji Ljubtjaua." V peti gazeli poje Prešeren: ,U« Helenin» lepüta, tol kaig nioi i>ml Trenju smrt Si |tnxa)itjier Mimiveij muB unttirgeiien, Die Meoi)«lihcit hleiltt,' Primerjanje ,Izgubljene vere" s Catullovim (LXXI.): .Nuno tc cognovi: i|nare, utsi iuip«n8ius uror, Molto mt tamon ea vilior et ierior" utegnilo bi se komu zdeti prisiljeno, vendar mislim, da ne umem te podobnosti pustiti neomenjene. . Epigram „Pred pevcu, potlej homeopatu" ima več vspo-rcdnic v epigramih Man-ijalovib, če tudi vsporednost ni popolna, ker namreč dotični Marcijalovi epigrami obračajo svojo ost edino le proti zdravnikom. Marcijal pravi: .Hoplomacbus nnnc eg, hiiTa» oplitiuümicua ante: Fecisti medicuH, qow) fiicis hoplomacbu«.* (i. e. homines luce privasti; nunc luce privas = intcrticis). «> T» gjavfit čusto navj\>a\io la „pksjrmonjn* — todii po krivici! 154 L. Pintar: KnJii«vne drnhtinlcf. Prc^ za oSi si bil lesnik, zdaj si tmriveo z DroiJein; Le^'nik prej delal si tu, kjir kot borivec iiediO. (t. j. jemal si ljudem luč o&i, iu sedaj jim jemlješ lu£ svota, ko jim pomagaš iz življeuja na drup svet). Nekoliko drngačna, vendar popolnuiiia podobna sta na-slediya epigrama Mareijalova: „Cbimrgu« Aierat, nune est ve«pillo DiMilits: Coepit 1(00 potrrac clinicas esa« modo." ,Nuper erat meilicua, nnno t«t ve»pillo Piaului«: Quoe, Quia »ibi in hac statiiat parva sacella Sataii.' Agricola (23.): »Wo unser lierr Gott ein Kirchcn hyu bawet, da bawet der Teuflcl auch ein wirLsbaus daneben." Viridiarium paroemiarnin (8.): ,Ad Domini tempiiim vult Daemon is ewe »acelluui." In ravno tam (117.) „D^ialirum Satana» Domini «tat »emper itd »edem." Isto misel ixraxil je tudi M. Lnther v „svarilu": Vil ral»chi-r Meister Jetzt Lieder dirht<>n; äiho dich flir und lern sie recht rieht«-n. — Wo Gott hin Itawt sein Kireh vnd wort, Da wU der Tenfcl soin mit tmx vnd niord. To je tudi osnovna misel «Nebeške procesije", samo da je tukaj bolj na široko razpre«lena nego v lapiilamo zaokroženem epigramu. Tudi za epigram „Nekim pevcem duhovnih pesmi," ki je 8 svojimjf in «i posebno znamenit vzgled za takozvano figuro trditve in preklica, ali kakor jo zovcjo stilistike t/;'!:;xx xar* i^jiv iH^iv, hočemo navesti paralelo. Podobno trditev s preklicem rabi .Marrijal v nastopnem epigramu (VIII, 20): ,Cun) facias versus nnlla non luce ducenos, Van*, nihil n^cita». — Non sapis atque sapis*. Verzov zveriiiš na dan po dvesto, a brati Jih nočeš. 8iccr to modro baS oi, vendar |>a modro je spet, L. Pintur: K^jiinvne ilrubtinic«. 165 Ni sicer modro ukvarjati se s praznim delom, a to je pa i vendar modru od tebe, da vsaj nas ue mučiS s svojimi puhlimi zverižki, da sebe s svojimi slabimi verzi ne izpostavljal na zasmeh. Da ima Preäeniov popravek (correctio, i-'Mip'ho^} „ne boj, mesarsko klanje* svojo vsporednico pri Schillerjn, to je že bilo omenjeno v Ljublj. Zvonu (XIV, 255). V drami »Devica Orleanska" (I, 9, 48) "poroča namreč lotarinSki vitez Raoul kralju o čudoviti zmagi, dobljeni pod vodstvom device-jnnakinje rekoč: „Ein Schlachten war's, nicht eine Schlacht zu nennen." V Zvonovi notici je tudi opomnjeno, da se ta poviševalna antiteza nahaja že pri starih klasikih (pri Liviju, Taeitu itd. „pugna" „caedes.") Tudi sklepna kitica Preöernove^ „Orglarja* i,„Kaj se sme in mora peti?") ima v nekem smisln svojo vsporednico v Schil-lerjevem „Grofu Habsburškem": Er »teht In (frößercn Hurren Pflicht, Er gehorcht der (febiftendcn Stunde." — V sonetu „l'opotnik pride v .\frike puöcavo* na» verz „Tako mladenka gledati J« gnalo* opominja Schillerjeve „Das verschleierte Bild zn Sais," in pri „Nebo odpre »e, luna di »vežaTo* se domislimo Schillerjevib besed v isti pesmi: „Von oben dnrrh der Kuppel ^)J tebanski, On vojako podtrujanako, Jaz pa nadlogo ivojo!" Semkaj spada kot paralela tudi Horaceva izjava (i. 6, 6): ,No», .V^ipiia, ncqu« haec dicere, nec gravem 1'elidai- »tumacbum oedere uescii, neo cnran» dnplicU pur man- ITiixei noe »acvam Pelopi» domum conamnr, tenaei iirandia . . . Ali ne spominja to Prešeniovib besed: „Preitlabe peti boje vam »lovej^e, P«t(o Kraiuii' lepoto m6je »trune . . itd. Pin(ar: KnJiipTne drobtinico. 157 Prežema s Fetrarkom so Žc večkrat primerjali, n. »r. Stritar v znauem uvod« str. 41. nasi, iii Grošelj na prejšnji i straneh tega „Zbornika". Kot glavno vzporednico med Preäeniovimi in Petrarkovimi pcsmami smemo izmed mnogih drngih smatrati sonet „Je od veuel ga Čiisa teklo leto" vsporejen 8 Petrarkovim (1. 3) .Era r giorno . . Toda čudno je to, da ima precej podoben sonet (Št. 77:. tudi španski pesnik Luis de Camoens. Tn
  • m pozjiliil, Ua prostodu^n on ne prizanana. Porednol »lepi tlalika mc Jo ukanil. A vendar Sutim, da nii ial je 6imi, Ki «em v svobodi prazni ga porabil. — Primerjaj s tem sonetom tudi Prešernovo pesem „Prva ljubezen". — Tudi Camoensov ŽOti. sonet (Beatrix) ima svoje podobnosti v 3. in v 25. Prešernovem soneta, Hilscber-jev sonet „Ihr .Anblick" kaže mnogo podobnosti s tretjim sonetom Prešernove triade „Liebesgleichnisse," a to le v svoji prvi polovici, kiyti konec je zopet drugače zasukan: „Dein Kommen irt nur ein Voriibenielien, Kk Rieicbt Uein UUck vielmetir de« lilitie* Macht: Er Klickt — er trifft — nnd wieder int e« Naeht." Ta spominja Prešernovih verzov: „Bilo blisk na^l upanje Je celo, Ki le temnejši noS stori, ko ug-asne.* Povedali smo zgoraj, da je Levntik vsporejanje Prešernove pesmi „Nezakonska mati" z Goethejevo „Vor Gericht" po pravici z vso odločnostjo odklonil, čed da sta si ti dve neporočeni materi toliko podobni kot „Venus Vulgivaga" in „Venns l'rania". Vendar si drznem še iskati za Prešernovo pesem primer t. j, starejših pesem, ki imajo za podlago isto žalostno, pomilo- L.. 158 L. PinUr; KitJÜrrno ilroiitinine. vanju vredno sitavacijo, a ne pri Ooetbeju. In takih vsporednic je tndi dohiti, vsaj so taki žalostni dogodki že stari in se ne-rcdkokrat ponavlj^o i v mestnem i v kmečkem življenja; Čudno bi bilo le, £e bi Se ne bili prej segli pesniki po tragiki takih slučajev, če bi Se ne bili porabili te pretresljive snovi za lirične svoje proizvode. Vpraža se le, če so si ti proizvodi podobni v svojih slikah? Za prvo polovico PreSernove pesmi, ki nam slika trpljenje uboge zapeljanke, ki uam našteva, kaj je morala reva vse pretrpeti, zlasti za dmgo kitico 80 kleli, Utpli me, Mati nad toaoo Jokali ac, Moji D« mene sram'viUl a«. Ti^Ji za manu kazali »«' — dobimo vsporednico žc v stari pesmi (Carmina Bnrana, 88j: ,Hine mater me verbcrat, hinc pater inproperzt, arabu tractant acpere. CJum fori» egredlor, a euncti» iospicior, quaiü mongtmni Aierim. Hemper puUant cubito, me designant digito, ac «i mirum furnm. IIoc dolorem cnmnlat, quod amicus «zulat propter ilind pauliilnm. Ob patris aaevitiaiu reeegglt in ('ranciam. Cndno je samo to, da je v tej pesmi mati ponesrečenke bolj surova od očeta, ona jo pretepa, oče jo samo oi^teva. Ali ni Preäernova verzija boy naravna?! — Poglejmo si Se drugo vsporednico. Jos. Christian v, Zedlitz ima podobno pesem naslovljeno „Maricchen". Navedimo za vzgled par kitic tndi iz te pesmi: „Dein Vater hat dich vpi)t«aM>n, Dieb and die Mntter dein; Du biitt, dn aniui Waiw, Auf dw weiten Krde allein I Dein Vater lebt lu«tlg In Friudrn; Oott law e» ihm wobl ergehn; Er weifi nirht» von un« beiden. Will dicli und mich nicht gehn!*-- ,Tebe in mene ga Je sram." — (Pre».) Toda PreSemove pesmi pointa tiči v drugi njeni polovici; tukty imamo ono nedosežno lepoto milobne idile, ki nam pred- L. PinUir: KiOiie»ne drohünicc. U.9 stavlja mlado mater veselečo se o pogledu inodrookega Ijab-IjeuČka, ki jej je, četudi neljubo doäel, (ker jo je pahnilo to pred trdosrčnim avetom v sramoto), zd«y vendarle vse nasvetu. .Meni nebo odprto «« xdi, KsUar te v tvoje ozrem oci, Kadar pr^azno nnKintOcS ««. Kar »om prebila, |ioMl»lJen<> je." — Kar je, to je; pustimo rekriminacije o preteklosti, sed^ velja živeti prihodnosti; — tam se ne d^ nič več predrugačiti, a tukaj velja zastaviti vse sile .... ,A1 tc jc treba bilo al ne, Vedno bom »rfno ljubila te." - Koliko modrosti -za življenje je v teh priprostih besedah resig-nirane mlade matere! — Sama p>la ljubezen, ki se zaveda svoje dolžnosti ne meneč «e za krivdo in dolžnosti drugih! — Po pravici pravi Levstik, da je ta pesem izmej n a j I e p 8 i h na gvetn. — Zcdlitzova balada je aiecr z ozirom na samomorilske misli, ki obhajajo mlado mater, nekoliko obupnodivja, vendar nas s svojim nbiažilnim sklepom podobno l'reäeruovi pesmi prijetno nzadovolji. Obupana mati noče s spečim dojenčkom v naročju skočiti v globoko jezero, — tedaj pa se dete zbudi ter se materi prijazno nasmeh^ja, ona jc pa goreče pritisne na svoje prsi .Nein, nein! wir wollen leben. Wir Beide, Do and ich! Peinem Vater »ey vergeben, — Wie »elfg macht er mieli! — Lenoro je zložil Bürger, kakor nam pripovedujeta Armin in Brentano v zbirki „Des Knaben Wunderliom", po narodni pesmi, v ktcri se ponavlja kitica ,Eb Rtebn die Stem am Mimmel, Bü Hcheint der Mund «o hell, Die Todten reiten uchnell" — kitica, ki jo je tudi Bürger primerno porabil, Bürger je zložil to balado 1.1773. Njegova pesem je hitro zaslula in vzbudila pozornost. Kako hitro da se je razSirila in nridobila sploftno priznanje, sklepamo lahko že tudi iz tega, aa se je osem let pozneje t. j. 1. 1781. v „Pifanizah od lepeh uraetnoft" pokazal i\jcn vpliv celo v skromnih poskusih slovenske pesmi. V imenovani zbirki je namreč nekdo brez podpisa imorda izdjyatelj P. Da-maseen, Ant. Felix Deu sam) na 11. str. priobčil „Obzhutenje tega serza nad pesmejo od Lenore". Ker so Devove Pisanice redka knjiga, hočemo besedilo tc pesmi ponatisniti, da dobe čitatelji nekolik« pojma o okorelih izdelkih prve slovenske posvetne pesniške zbirke. 180 L. Pintar: Kniiifvnc drobtinice. I.enora! bral »em te; Al riJfl vcih, ked liral. In' oh »Im»! vldcin »h«-, Kar «•m od t»*b«* bral. Shft zbntoni bpteg tvoj Slif 8lili»lieui tc rdih'vat': O Wilhrlni! Wilhrlm moj! KJe mugi 8« oftat ? She )il.li»hom kidp, kl/ip. kl<>|>, l>c potk v' klepeta; Ahliithem Itip, lop, Itip Na duro dc lilaftii. She treitc «r serzo Ke Videm, de »edluli Na zbvmcm* kojnu The, In' proah odtod «reifbwh. She v' fhilah kry ft(^iy, She »cm ust. tord, ur led 8hc »' zhčia mi anojy Put merfte, brJtke, b'l^l, Ke' rideni, koku se Wilhelm n« npreiuiiiy, Kil' vide.m, kokn »n Pod talni kojn r>r«iby, Ke' vidom, de odpn'» Se fhariri v ni luuni, In" Wilhelm pred tal»o K' en relK-mek ftiijy. Al «h! kar jrrifo mn Hhe TCish, oh! jefi npofnam Je t«, Je tu! de Je Ml' moj'ga pet[a »ram. Revež - pesnik se sramuje, da vKurnika niti približno ne more doseči!! Nekako v zadnjem ilesetie^n predminole^a ali v prvem miuolega stoletja nastal je pa tudi pravcat slovenski prevod Hürgcrjevc balade; in ker je precej verjetno, da 1'rej^emu ta prevod pri prevajanja Lenore ni bil neznan, vsaj spominjajo mnoge fraze, rime in onomatopojije Prešernove na ta starejši prevod, (ki s Rvinčnikom napisan ne pozna nobenih interpunkoij jasen dokaz, da je to prevoda prvi površni naprti, tedaj hočemo v naslednjem ta prevod natisniti, da ga čitatelji sami lahko primerjajo s prevodom 1'reSernovim. Kvo ga: 1. U tenhkih foiO k' fhe dan ui flv Alenka iu^ezbala O" lob' moj Jnr fi uiert'v »Ii »hiv Kak' doti; l»om ahalorula? PimI Litvdnnam ko tvemt Pnndiir Nad Turka bil potc^iil Jur Pa ne poflal befede Kak Jim k^j frvzlut prede 3. Povfot mladenzhov vuk in' vek Pr^atlam g vi' nafproti Hhetiftvo pt^rfol v' drrjn in' trk .Innaki fo na poti Dekle nbnne in matcn'- i V vefe(jah wimaknene f^m Lenko Ttrub obide K' med penrim' Jur ne pride 2. Premagali f^ Belifcrad Al cli'mii fe Lardon tmdi Nov Znfar nima Vnifke rad In Turkam mir ponudi Per kri^u Je kervavi boj Vefel Shovnir fe venie koj In r pnnklizam zbt^ ramo Maha aa bobnam damo 4. Po verftah ca jifkati gri (la po imenu klishe Notiedcn pa nizh sai\| ne ve Se najde »hive prizhc In kakor fo naprej odfhll Tako fe reva ftoprtt De na v«f iclaf luitnii Lafje fi a' jflave puli r L. Pintar: Ki\Jiieme drobtinice. Ißl 6. R<>rii]i ftara mali fkoshi Qt-O gorpod bog poiiiAcnj O Lenka Lenka ki^ ti jo Nikar taku ne la«:^ O' mati mati pro*h je pro«h S a me'na fvetn ni pomo«li tKjg fe nadmn vodi Öorjp joij^i men' bodi 10. tSanefi bo« ta pervi greli »viimniga dekli*ba O Lenka rcfhi fe pefteh ^vTMlinlga hudisha ^pokori fe, in' moli fig Dc pridefli v' nebcfhki rul Kir (Ü vfe dekle UTeft« 8velizharia nereftr VnfmU fe n^u lubi bog En <)*henaf moli»» On to bo refhil i« nadlog Kakor je vera »biva O' mati mati fe ram »di K' me bog do sdaj vnfhlifhal ni De b" ga fbe deij profila Nak' no bojn vezli molila 11. O mat' kai ji nebefki nO KiO je peklenfki ogiqj? Kir je moj ,lnr tam Je moj n^ Kir i\iega ni je ugiqj O' vgafni Inxb na vecbni zhaf O' vezhna nozli poiheri naf Bres Jarja m' ni Khiveti V nebcfafa ne na fveti 7. .Nikar nikar — Veik ozha «veft Otrokaro rad pomaga Pohicvniga ferii boleft On miloften odlaga ()• mati mati fe vam »dl "8 terte b' ga »vila, fe no fW Kdi> fe molitve hvali De b* mcrtvi '» groba vfta«? 12. Tak filno jI fer«e in glavh Prevftetni ahal napei^ja Do fe nad boahjo inilof^o Pregrefbaci ne jeiOa Klela naprej in vökal& Zel lubi dan do vexberä K' fo iTcade naf topile Zbodne rzbi fe gcwiile fl. NI niertev ni, mar »hlviga Hi^idiiklne bogate Smotile n> perkiiplenz.H De je poMbil nat4> Ulefhl g» vogorfko «lato Vefel ga pa nikdar ne b^ Vejft ga kof fer*8 pekla In pokora dotekla 1.1. Po vafi gori trop trop trop Bobn^ korane ftopne In naglo pa pred hifbno klop Nekdo i» kojna ropne In perftanam nategami Ka Lfusbin' okno pot(*rkla Ona Rgol farna v' liiflii Snano befedo fllfbi O mati mati prosh je proih Nehsgtc painetvati Sa me na fvütu ni pomozh' Je* ne vem kam fe O' vgafni luib aa veshni zbaf O' vezbna noili poahiri naf Nevfmileii l>og me fodi Uoijc! goije men' bodi U. Odpri odpri Lubza moja Al fpifh al fe t' k^ drame dobre voU' al »baloftna Al fhe kiO miflifb name O Jnr fi ti! C ki^lpadi Sveft^ flm nate mlflUä Terpela dolg in' grosno Od kod pridefb tak posno? It 162 L. Pintar: Ri^iievn« drobtinice. I&. I^alesli od tod moj miili Dvor K' MraJvom fini hitil priti Al preden do fe Dan oiior" Morem Doma «bc biti O' ftop' hifho iubefh raoj Kikar na tnraan d«U uc ftoj Slifkifh kak' fever piba De ftrop in ftcnc viha SO. Na defn' in' lev' mein' nJih in' srav'n Kako l>ei»>ie plotovi Rosori, nire, pu^fka ravn Kako (termi- moftovi Je Lubao ftrah? Olej rapfi« ivpt' Po iiladii je lobko hitef Pred Duiiom fe nc boga Lenka vmira S«. O' Sheblz Shebiz fu-^iii fe She'p<^0 petelini She zhutira «bark o^l «uri«'-Berfh berfh naprej porini Prifi-Kla fvi inmafno pot She vidim n^^n laftni kot Le hiti hiti hiU De fe greva fpozhiti 32. Pod bledim avesdam' plivj^jo Po «raku 'krog Duhovi In' s' grosnim Blafvm li^^o To viiho v' fvojim flovi Tcrpi pot4irp' vbog' ferze Bogii fe »hlovTi rpret' no fme Kri te ad^j vezh ne fill Rog fe zhej dufho fmili (: Nh) fe bog dufhe finill) Ta prevod Lenore je po Levstikovem mnenju Cojsov, čeŠ da si ni lahko misliti, čigav naj bi sicer bil, kajti možem (kakor otec Marko, Vodnik, Japelj, Knmerdej) ni labko imputirati prevajanja take bogokletne balade, polne strastne razvnetosti, kve-čemn tedaj, £e bi mislili na Linharta. — Toda tu utemeljevaiye ne ve^ja, tn pride marveč v pogtev kot odločilni moment vnanji znak. Rokopis je namreč, kolikor se di pri obledeli pisavi soditi, v vseh potezah Cojaov, in kar je posebno važno, spisan JI» IM L. PinUr: Književne drobtinice. je S svinčnikom. Co)"« je bil, Itaitor znano, ohromel ter «e jo vozil po sederanajstili sobah svojega stanovanja v trokolei^nem vozičku z mizico iu naslonjalom; ker pa tak mobilen pisalnik ni poaebno priklailen za rabo črnila, imel je moš( navado, da je piHal vse sploh večidel 8 svinčnikom, u. pr. celo pisma. Ta prevod ima več posebnosti: tako n. pr. rabi velike začetnice na mnogih mestih, kjer bi jih ne pričakovali; metrnm mn ue teče vseskozi prav ^adko, in marsikak ritmični izpotikljaj spominja nas narodne pesmi in prvih slovenskih poskusov v umetni pesmi; apostrof stoji mnogokrat kot namestnik polnglas-nika n. pr. v' = vb, z' = zi», popolnoma dosledno pa vendar tudi ne, kajti in' (int) uaj se bere izvečine gladko kot prosti Jn-. — Odvišni samoglasniki niso vselej izpuščeni in z apostro-fom nadomeščeni, nekteri „in" je treba s predidočim vokalom spojiti in dvoglasje izgladiti (Tjvi^^wt;) n. pr. tak «lino JI »rcö in gl»¥«5 (»rcejn o«ir. »rc« 'n) BB a»U<) in na Siija»» (d*UnJn o«ir. däUo 'n) V naglasnih znamenjih ni stroge doslednosti, znamenje ' zaznamuje izvečine zategnjenost, ' pa ostrost zlogov. Na zadnji strani rokopisa je pa prav v smislu pater Markovega pripomočka „A^jnmentum poeseos Carniolicae" sestavljenih nekaj skupin raznih rim, n. pr. bog, glog, krog, log, nog, rog; breg, kreg, sneg; greh, meh, streh, tleh i. t. d. To zbiranje raznih rim se ujema z opombo na prvi strani, ki pravi: „Dieser Versuch, Bürgers L eno re ins Krain. zu travestiren, zeigt die .\rmuth der Sprache, besonders in Reimen. Das schöne Refrain U«i (iott ist kein Erbannen, Acb wrhe, ach wobc mir Armen! ist absolut uniibersetzlich . . . Glede rim je bil torej prelagatelj najbolj v zadregi, te so mu delale baje največjo preglavico. Največja posebnost te prestave je pa to, da je prelagatelj precej prosto prekrstil Bftrgeijevo Leuoro in Vilhelma in ju po-domačil v Lenko in Jurja, in pa da je izbral povesti drugo pozoriSče. Bilrgerjeve balade dejaiye se vrši po končani „sedemletni" vojski. Vilhelm je bil Sel kot pruskega kralja Friderika II. vojak na vojsko — Er war mit König Friedrichs Maclit Ui>zo);en in dio Pniffvr .Scbiaclit. Boj pred Prago se je bil spomladi I. 17.^7., mir v Ilubertsburgn pa sta^ skleuila kralj Friderik II. in cesarica Marija Terezija leta Tedaj celih Šest let ali še več ni bilo Vilhelma domov. Li. fintur: K^Jlievnc drolitimco. tdri Če občudujejo Biirgerja (Göt/.inger 270), čel da je postavil pozoriSče svoje povesti naravnost v najnovejšo dobo, zasloži isto pohvalo i naš prelagatelj, kajti on je premestil zgodbo našim razmeram primerno v še novejši čas in na jnžna tla. V naseni prevoda je namreč govor le o turSki vojski pod Jožefom II. in Lavdonom (1789), ker so bile homatije na jugu kajpada našim ljudem bolj znane od onih na severu, — vsaj se tudi naša narodna pesem zanima samo za turške vojske in za Lavdona („Stoji, stoji tam Beli grad"), za vojske na severa pa ne. ,Novi cesar" v tem prevodu je pač Leopold II., ki je vojskovanja naveličan leta 1701. s Turško sklenil mir v .Švistovn. Pomudimo se še nekoliko pri Lenori, ne pri (Jojsovem prevodu nego pri PreSernovem. Že v prvi kitici naletimo na neko teiavo, in sicer v besedah .Zven« nI«' al' i\i ve«, Vilhelm ti! Od kod tak dolg' odUši'/* Obliko „odlaši" smatrali so doslej razlagavci za množinski imenovalnik samostalnika „odlaS" m. (der Aafschnb, — torej: od kod tako dolgi odlaši? = nnde tantae morae [morationes]?) Vedno se mi je oglaSala neka notranja nezadovoljnost, neki tajni odpor proti taki razlagi, vsaj bi bilo vendar prisiljeno in nenaravno iz glagola „odlagati" nazaj izvajati samostalnik „odlaš", kajti o tem je menda sodba precej neprerečna, da si prvotnega samostalnika „odlaš" lodlos??) iz slovanskega korena ne moremo lahko misliti, in da je glagol „odlaSati" skor^ gotovo tajka, bodisi da se naslanja na nemški „lassen* ali na laški „lasciare" (lat. laxare, tempns laxare, čas raztegniti, podaljšati), drugo je videti verjetneje. Z „odla/j/kom" ta glagol tudi gotovo nima nič opraviti, ker se glasi vedno le „odla-vati", a nikdar ne „odiašcati", (tudi v tistih narečjih ne, ki so glasovno skupino š^ Še ohranila). Kot tujka se pa dä razlagati, kajti ostri H tujih narečg daje v slovenščini n. pr. Rass m. = raš (neka tkanina iz volne in preje); küssen, knšniti; pussen, pušniti; missa, maša; dočim mehki » (r) tujih jezikov daje v slovenščini i, n. pr. Žida, roža glaž. Kakor je tedaj razvidno, smemo pač samostalnik „odlaš" prav odločno odkloniti; narod ga tudi ne pozna; in da bi si ga bil Prežeren nalašč za Lonoro skoval, skoraj ni verjetno. Vem sicer, da se utegne nova razlaga marsikomu zdeti Še lM)lj prisiljena nego dosedanja, vendar je ne bom zamolčal. Jaz smatram „odlaŠi" za velevnik glagola „odlašati", torej = „odlašaj". — Nenaglašena končnica aj se v svoji oslabelosti glasi kot., ja ne staU by gorjačitb sja, wenn er schwiege, würde ich nicht zornig werden; im6j ja vremja, prišelb by, hätte ich zeit, käme ich; znaj on eto, ne poSelb by tuda, wenn er das wüsste i. t. d. Potemtakem bi bila parafrazirana razlaga zgoraj navedenih verzov tale: Ko bi bil živ in zvest, bi ne odlašal priti domov, pa bil kjerkoli; odkod bi tako dolgo odlašal? = od nikoder bi tako dolgo ne odlašal, t. j. od vsakega kraja (pa bilo od tu ali od tam) bi se že moral vrniti, če bi sploh bil še živ in zvest; ker pa odlalaš priti, ker se pa ne vrneš, tedaj vem, da ni se mi ali izneveril in me pozabil, ali pa nisi več med živimi. Razlagavci po starem ugovarjajo morda novi razlagi, Češ za tretjo osebo bi tako nadomestovanje pogojnika z velevnikom še moglo veljati, a za drugo osebo ne. In vendar moramo priznati, da nadomestovanje ne more biti zavisno od osebe, ker ima svoj razlog edino le v tem dejstvu, da služita i pogojnik i velevnik v izraz samo v mislih zasnovanega dejanja. Sploh je pa velevnik v drugi osebi še mnogo bolj razširjen nego v tretii. Tudi ta razlog nas ne more odvračati od nove razlage, češ, da je z vsemi od Miklosicha navedenimi vzgledi dokazano nadomestovanje pogojnika z velevnikom samo za prorek, ne pa tudi za porek hipotetične pergodc; tndi ta ugovor moramo iz istega vzroka zavrniti, ker sta i prorek i porek oba enako izraz v za-mišljaju spočete sodbe. — Komur se nova razlaga zdi pretežavua, naj pa pomisli, da tndi stara ni brez težav. Če smatramo „od-laši" za samostalnik, si moramo glagol dopolniti: „od kod [izvirajo, prihajajo, so] taki dolgi odlaši?" Potem pa tudi „od^kod" ni lokalnega, ampak vzročnega pomena = ,zakaj taki dolgi odlaši ? kje imajo svoj vzrok?"--Rime napravlj^jo pre- stavljavcem preglavico, Cojsu sojo, pa tudi Prešernu, kakor vidimo. t.. rint»r,' KiUiiivvoo drolttlDlcf. • lUT Dra^ tak «lačaj prisiljene rime nahajamo v osmi kitici v besedah: ,\io krivn peklu Ko vniiral bo, prUeipi!'' .Wiinn Seol nnd Lcili aich trt'nnon, Wlriitt y ccrkvT hoit^o, Po tripi »e §prebi0^j<*T Po U«bih N« oxiriöo." Ta popis je bil v prvotnem načrtu naše romance še nekoliko obširnejši, kajti sledila je Se ena kitica slikajoča ponašanje LeŠkih lepotic: „Po Todo liod'jo, hod'jo prat, ZTcünr na praj^r hod'jo xtat, Ko sUe faiitoin n«4Miec jtlat." Ko je pesnik pesem na novo predelaval, je to kitico seveda izpustil, bržčaii zato, ker si je pač mislil, da bi utegnila vzbu- ') Primeri « tem Zv." XXII., C88. ') Z imenom Lysir« lahko primrijamo vlpde pomena naS Ga[jek, Golovec, OolicA i. t. d. ') Tudi v pr«\) omvi^eni deveti kitiei uadpevanke mcg Andr^čkom in Barbku impniUc te ravno „Brno*. Alt mordji to namo zaradi rime? Ali jo pa žena rimi na Unb« dobila pridevek .^ma"» — — Xc! Urno » fmookinii iidij^ami Je ostalo pesniku v «poroinn še ii tlnlit dobe, ko Je nam iiek^j ^aaa bival na Moravskem. Ali bi ne fimeli it imen „Lom-«' in „Urno" in ii citirane Zvonove notice sklepati, da Je bil PreSeren enkrat osebno prav v t<'h krikih. Telko je reži, intar: Književne ilrobtinire. tßS jati razne pomisleke ali cclo spotikljive oponose iu opočitke. Mislim torej, da ni pretirano, če sklepamo po tej nekoliko podrobno izrisani sličici, da jo je PreSeren posuel po svojem doživljaju, to je po tem, kar je o svojem Casn na Moravskem sam opazoval. Vendar sodim,' da je posnel po življenjn samo ozadje in pozoriSče svoje romance, da se pa romanca nikakor ne naslanja na kak eklatanten dogodek, ki bi ga bile novine premlevale. Ni verjetno, da bi smeli misliti n. pr. na dogodek iz 1. 1834., ko je v Hrasljii abbe Helson z dovoljenjem državne oblasti blagoslovil zakon katolika z Židinjo; tudi ne na dogodek iz 1. 1845., ko je hotel židovski zdravnik Falkson v Kraljevcu skleniti zakon s kristjano; — ko se je pa, ne dobivši dovoljenja, dal v Belgiji poroiJiti, proglasili so, ko se je vrnil v Kraljevec, njegov zakon za neveljaven, kakor da sploh ni bil sklenjen. Dasiravno pa na posamezen, konkreten, iz novin zajet slučaj ne kaže misliti, vendar moramo priznati, da je bila ta Pregernova romanca aktualna, Če ne ravno za naSa ljubljanska tla, pa vendar z ozirom na interkonfesijonalne razmere po Evropi. V tistem Času namreč t. j. v tridesetih letih minolega stoletja se je bilo razvnelo pereče vpraSanje o takozvanih mešanih t. j. vcroiz-povedno navskrižnih zakonih. In v aktualnosti tega vprašanja iskati nam je vnanjega povoda za Prešernovo romanco. Že „breve" papeža Pija VIII. z dne 25. marcija 1830. I. je svaril pred sklepanjem mešanih zakonov, ogovor (adlokncija) "Orcgorja XVI. z dne 10. decembra 1837. 1. se je izrazil pa ostreje. In sedaj se je takoj preponio vprašanje o mešanih zakonih po srednji Evropi močno razširilo in poglobilo. Pričela se je peresna vojska o dopustnosti in nedopustnosti, veljavnosti in neveljavnosti tneSanih zakonov. Razni pisatelji, filozofi in pravo-slovci, znanstveniki in politiki spustili so se v to prekarjai\je (Kliiber, Kutsehker, DHIlinger, Grures, Uiitzkow, Baader, Sack, Grüadler, Günther, Möhler i. t. d.). Xa čelu vojskujoče cerkve v Nemčiji sta bila tiste čase Droste Vischering , nadškof Kolo-nijski (kelmorajnski), in Dunin, nadSkof Gnezno-Poznanjski.;,noj se pa ni vršil samo na papirju, v nekterih krajih (n. pr. v Po-renjn in na Vestfalskem i prišlo je celo do nemirov inj uporov. Tudi pri nas v Avstriji se je vršil ta boj. In ker je cesarska naredba z dne 23. decembra 1843. I. določila, da se imajo pri porokah mešanih zakonov, ako nupturijcnta nc dasta s podpisom reverza obljube, da hočeta otroke izgojevati v katoliški veri, opustiti vsi praznični poročni obredi, (assistentia passivai, — in da je prestop od katoliškega izpovedanja h nekatoliškemu zavisen od dovoljenja posvetne gosposke: tedaj so se ogrski stanovi temu odločno uprii in se postavili za enakopravnost ne-katolikov tako, da je bil cesar-kralj prisiljen podpisati zakon z dne 13. novembra 1844. I., ki zahteva za slučaj, da oČe umrje, 170 h. I'inUr: Ki^üInvDe tln>btiuicc. katoliško odgojo otrok, čc pa živi, mu je prosto vzgajati jib, kakor mn drago. Prešeren, ki je z zanimanjem izobraženca sledil temn takozva-nemn ,kulturnemu boju«, je dal v romanci ,Judovsko dekle" pesniški izraz svojemu svobodomiselnemu naziranju glede te točke, fefi da prava ljubezen osnovana na vzajemnem spoStovanjn, vzajemnem na^jenju, vz^emni požrtvovalnosti ne pozna ograj in ovir izvirajočih bodisi iz stanovskih predsodkov, bodisi iz različnosti veroizpovedanja. To je izražala prav na kratko dvo-granesna kitica, ki je pn'otno služila za konec pesmi : .Ljubezen jih sklenila Je, Al vera jih loŽIU jc." To kitico je pozneje soglasno s prejšnjimi kiticami prenaredil pesnik v trogranesno: .In večkrat J is naz^ priala. Da« Jb vera trdna b'li, I<)ubezen je pn-maffsla." Zopet nekoliko prcnarejena se glasi: ,AI rečkratje aaiaj priilii; Nje vera trden jcx je bila. Ljubezni i\je ni ipreuiaKalai vHtaviU." Namen pesmi je bil torej pokazati zmagovito moč ljubezni. Primeri v Mosentbalovem igrokazn „Deborah" Josipov izrek, ki se glasi v prevoda: ,ljubezen, — ta po veri ne Tpraaqj«." Obrnimo svojo pozornost Sfdaj ho na dnigo stran. Kakor smo videli, da je vnanjega povoda za to romanco iskati v enem izmed dnevnih vprašanj tiste dobe, — tako tudi lahko razvi-dimo, da ima ta umetna pesem svoj zaplod in zametek deloma Že v narodni pesmi, in da se v njej ponavljajo že «tari motivi. Vzemimo n. pr. sedmo kitico iz Prešernove pesmi: ,()d »ij« meni slalH) je, rnHtite, Uubi oüe, nie, üa v divi^ek (treni »prehajat »e!" .\li ni ta kitica docela vsporedna z drugo kitico nemške pesmi „Die Judentochtcr", ki se nahaja v Arnim-Hrentanovi zbirki „De« Knaben Wunderhorn": .Aih liebste, lieb»te Mntterl Wa-s fliuf in'r mein llerx a« weh! Ach Unat mieJi eine Weile^ Spazieren auf grUner IJeide, Bi» da® mir'f beiwer wird." ii. i'lnUr: Književne »Irolifinlce. 171 Öicer pa vidimo isti motiv že tudi v iX). fragmentu pcsnikinje Lesbüanke Sapplio, ki bi se v prevodu nekako takole glasil: ,<)J Uub» mamica, pri «Utvali tkati »o lui ao6e, K mladen^u vitkemu me vleec hrepenoiOe rroi^c." Ker se pa da zgoraj omenjena nemška pesem „Die Jnden-tochter-' cela primerjati 8 Prešernovo, tedaj jo hočemo celo navesti v prostem slovenskem prevoda. Evo ga: Jurlovaka hSi. Kilit Je 'na l(>pa Jml'i^ja, Ko mati lirlwt olirnil», kraaota ien»Wih teJe«, liži * uHco urno skoflla, imela je li^erko vzoritu kjer b'U so pUarviti mladi: s prelepo »pleteno kito, — ,Ah U««»'. preUnbi plsarifjj, pripravUena bHa Je na ple«. k:^ srce tukö me boHl» .. ,, t „ , , .Če da« »e mi ti krstiti. Ah UuK pre«ub» matko. ^^ y ^^^^ . j Ka^j .n Je pri »rcn hnd«! - P««Hte me le M kratku ' ^ l^^^titi »prebrat «a «eleno tratko, ^ da «pet m. odleglo bo." - . _ ,OJ lahko noC, oče in mati, in tebi, punosni brate, nikdar več ae vidimo nc; v iflobuko, globako mt'>rje •e »oince pot(tSilo Je. Kakor mc v Prešernovi pesmi srečata judovsko deklo in krščanski mladenič v divotncm grajskem parku, tako |M)zna tudi ie slovenska narodna pesem podobno srečanje judovske dekle z vrtnarjem Jezusom v zelenem vrtu: Tam Je en Trtic ograjen, briitnä je travnat in xelen, je X roimarinom Kaaajcn. — Po vrtu pa Apaucira Jeiu» po vrtu bodi, ona dekla Judovska, kakor da b' (jnrtnar bil, okoli H« ozira, motlko na rsnii nosi, da b' vid'la Jezusa. — kakor da b' roi oe »adU. In ko se snide mladenič v divnem parkn pri cvetočih rožah z lepo Židinjo, primejo za belo roko. — Prijemlje" za belo roko je tipičen gibljaj v narodni pesmi. Primerimo zopet Car-mina Burana (145): vrnit quidatA luvenis palcher et amabili«, er vlench «i bi der wizen hant. — 178 L. Piiitar: KiOlicvnc dniUinie«. Razgovor uicd inladenCem io deklico v grajskem parku je bil v prvotni osnovi pri Prešernu tudi nekoliko drugače in obširneje zasukan. Namesto dveh sedanjih kitic (12. in 13.) so bile izpna tri kitice, in na mladenčevo vpraSanje: ,A1 UubU me, Judovska h«i?« je sledil njen odgovor s temi le besedami: „Dovöy pa m^ni tcgji ni", Mu deklica odf;ovori, ,Čo le to vera te uči. Od^vora popred ne «rei. Po Teri «voji da puvei, Al mfene vzeti v zakon «nieS.* Uri ;odj4vorif ji] dat' udguvon ne ve, V oči Ji utopijo »olze, Odtegne bele mu rok«-. — V predelani obliki je situacija ublažena, uiladenčeva zadrega odstranjena, dekletova odsečnost (rekel bi skorjy obreg-Ijivost) zamenjana s pošteno odkritostjo, iz katere odseva obžalovanje nad strogostjo obstoječih razmer in zaupna nje naklonjenost do mladenča, ki jo je preziranko ljubeznivo ogovoril. Katera situacija da jc naravnejš^a, v podrobno razpravljanje tega vprašanja so tukaj ne kaže spuSčati. 1'ri prvi je morda še prevladovalo pesnikovo naziranje o židovstvu sorodno •L onim, ki je je izrazila Uarbka v Štirinajsti kitici pesmi „od železne ceste". Toda če bi sploh smeli iskati tukaj kaj zvitosti, nastalo bi vprašanje, kje da je jc iskati več, ali v odklonitvi odgovora, oziroma v vprašanj«, je Ii bi jo mogel vzeti v zakon, ali pa v udani resignaciji. Njene besede izražajo menda pač le mrzli ponos, ki hoče dušiti in zatajevati vsplamenelo Ijnbezen. Toliko se pa gotovo razvidi iz tega predelovanja, da je moral pe«nik pomišljati, kako bi bolje in naravneje in primerneje zapletel kolizijo raznih konfesy in ljubezni ter razpletel nastali zapletek. Ali ni morda položil pesnik todi nekaj satire v sledeče besede mladenčevega ogovora: ljubit moram vse Uudi, Tak vera moja me oči" — ? To bi bila satira za Ijnbimskega budonadložuika. Kot nasprotna slika bi se dala s Prešernovo v nekem oziru tudi primerjati Ileinejeva „Donna Clara«. Naposled še nekaj za slovnik. „Divnjek" bo javaljne „divjinjak" (der Thiergarten) od „divj/na" = divjačina, dasiravno se v tem parku tudi „plašne srnice našo". — Naglas nam dela težave pri takem razlaganju (iz „divjiiyak" bi prej L. Pintar: Ki\)iievne drobtinic«. 17» pričakovali okrajšane oblike „dvinjak", uego „divnjak", kajti izgubljajo 86 breznaglasni, ne pa naglaven! zlogotvorniki) — in poleg „gnnc" omenjene »pticicei in „rožice" tudi bolj naravnavajo na»e misli na „diven (čaroben, krasen) vrt." Divnjek je torej = divnik (Wundergarten, rxsi^em;); primeri: „Levičnjek" = levičnik (der Linkbandi, „Lesničnjek" = Icsničnik (Holzapfel), po zamembi sntiksov „-jakt." in „-ikti". Podobno nasprotje med praznoto forme in vsebinitostjo dnha, kot je nahajamo v antitezi epigrama „Nekim pevcem duhovnih pesem", se pač nekako skriva kot motiv, kot osnovna ideja tudi v „Judovskem dekletu". Trdost okorelega veroizpo-vedanja tvori sivo ozadje, «luži kot folija zmagujoči vseobsežni ljubezni. Mrzla črka konfesijonalnih postav nasprotuje tukaj oživljjyoči toploti duha, ognju večne ljubezni. Prav enako antitezo med zaslepljenostjo in treznostjo, med fanatizmom in ravnanjem po pravem duhu božje volje srečamo tudi v 38. kitici „Krsta": „Va^liun ravna po »voji slepi icUvi, Po Im^i volji nc, dnhoviii pravi." Zadnji dve besedi sta se tolmačili v nekem ponatisku celo za samostojen stavek, kar pa menda nista. V slovenski čitanki za višje gimnazije (str. 191.) je to mesto popravljeno v „duhovnik pravi" (sagt der Geistliche). To prenaredbo teksta je treba odkloniti kot nesprejemno, in to brez ozira na to, da je pač oblika „duhoven" pridobila že nekako domovinsko pravico poleg pravega samostalnika „duhovnik". Tradicija prvega natiska zahteva na tem mestu obliko „duhovni". Kitica ima nadpia „Duhovni" (der Geislliche), in tedaj bi bila na koncu priobešena opomba le medla ponovitev nadpisa. Naposled nam tudi še le na koncu zadnjega granesa sklenjeni narekovaj jasno kaže, da imamo smatrati celo kitico za duhovnikove besede, tedaj: „Valjhun ne ravna po pravi duhovni božji volji, t. j. prav v duhu, popolnoma v smislu božje volje", — (dem echten, im Geiste des göttlichen Willens aufgefailten christlirhen Gebote gemätJ). Valjhun, ki misli, da služi Kristusovi veri » preganjanjem inovercev, s prelivanjem krvi, s sejanjem sovraštva in razdiranjem miru in bratoljnbja, ne pozna pravega duha nauka božjega. — Tedjy sta besedi „duhovni pravi" mestnik iz imenovalnika „duhovna prava" (namr. božja volja). Če pa hočemo zato, ker med du* iiovni in pravi ni postavljena vejca, tako razlago odkloniti, ted^j nam ne preostane druzega, nego da rečemo: duhovni pravi = vsak duhovni pravi, pravim jaz kot duhovnik. 174 L. Pintar: Kiyiievne drobtinice. Kakor amo v zgorajšnjih vrHticah zabeležili nekaj pusa-' tneznib reminiscenc in podobnosti za PreSerna, tako bi se jih nabralo tudi za drage pesnike; .— tuda ozreti se hočemo na kratko samo še na narodno pesem. Kakor med narečji sorodnih jezikov ni krepko začrtanih mej, ampak se prehod od narečja do narečja Irolj ali manj postopnjema in polagoma izvršuje, tako pač tudi v ficgah in običajih, v pravljicah in pripovedkah, v pesmi in petju upliva Hosed na soseda in to ne le, če sta si v ožjem sorodstva, nego celo tedaj, če sta si inoplemena. In tediy se ne smemo čuditi, če najdemo v slovenski narodni pesmi poleg spominov na srbohnaSko narodno pesem (kraljevič Marko) tudi reminiscence iz nemške narodne pesmi. Pota izposojevanja se ne dadu vselej lahko zasledovati, zanimivo je pa že tudi, da podobnosti poznamo. — Kvo jih nekaj: Razne rpt'^je svatbe" imajo svoje vzporednice n. pr. v Hoftmann v. K, Schles. Volkslieder 75, ^Vogclhochzeit". Opomniti je .samo, da v teh pesmih igrajo rime in soglasja veliko uiogo, in da so nloge, ki so odkazane udeležencem svatbe, raz-de^ene dostikrat ne toliko po svojstvih dotičnih rcprezentantov, nego marveč kar rimi na ljubo, n. pr. dl« Lerclie flUirt di« Kraut zur Kirch« . . . diu Taub« bracbt' der llruut dio II au b o . . . Die Gänse und die Anteu, Die waren Mnitiltaotvn . . . ali v slovenski pesmi: (ox. iHveo) rau Je za poiavc« . . . P»! SÜ b'U pa Kodei 8 tisfiiii velk mi »obo i. i. t d. „Pegam in Lambergar" bi se dal primerjati s pesmijo „Der Dollinger", in „Mlada IJreda" s pesmijo „Graf Friedrich". Obed ve omeqjeni pesmi sta natisnjeni v Arnim-Brentanovi zbirki „Des Knaben Wun), vsaj imamo nekaj podobnega v naslednjih vrsticah: ^'tal «e je Janko |ki lo^i zi'lenum, Za rukn Je vodil Jan len dlvojku. — ali pa: ,Dv.i «u draga u dragosti raali, G o m er junak, Oomerk.! devojka*. Ij. Pintar: Književne drobtinico. 175 Da je Kreda slovansko ime, o tem ae da dvomiti, toliko je pa pač gotovo, da ima 7, „bresti® prav tako malo zveze, kakor Vida z „videti" ali Zora z „zreti". Toda primerjajmo posamezne tolike: Osem žuii mi j« ie pomorila...... Du ha»! mtr'H »«hon drt^inuU no K<'ni«i'ht, tvann irh AnT« W<-nH»n anK|r<>lr Vcniler nUi tak cvete^ ga lic« . . . Wie iat di-in liebe Kraut m blcicli . . . Kje J« meni spalnica odbrana? lÖe Je meni postelja postlana? Sie sprach: Ich wollt, e» wär' die Zelt, DaB mir «la» Hettlein wUrti bereit. To |>a meni v n^lavo iti neie, ]>a po hrambi Iii popraiwrala, Ui neveita po»t'Ua oKled'vala . . . Hab ich das mein Tat; nie gehört, Dad ein« Rraut zu Bett begehrt — Ženit'raqja ste mi prieaic'vali, 'M»i pa bodete Ja pokopali . . . Kütt' gineint, er käm zu einer Hoehseit, Itzt kommt er zu einer Tndtenleieb. f"e primerjamo dalje poleg pesmi, ki se nahajajo v Štrekljevi zbirki pod naslovi „Nesrečna nevesta, Z roparjem omožena, V deveto deželo omožena", tndi pesmi z naslovom „Srečna nevesta" (vsaj jej je v istini pretila prav i.sta nesreča), dalje tudi še pesmi z naslovi „Cigan, Lajnar, Jčlengar": opazimo pač, da jih vse nekako združuje to, da so osnovane bolj ali manj jasno na istem ali sorodnem motiva, češ kolika nevarnost je vdajati se nepoznanim snubcem iz daljnih tujih krajev. Nevarnost pa, ki nevesti preti, je lahko dvojna, ali je privandraui Ženin sam moralna propalica (cigan, ropar, morivec), ali pa ima „mlada" sebi nasproti hudobno taščo in ženin slabotnež je nezmožen braniti nevesto pred hudobnostjo svoje matere. — Itnc „Jelengar" pač ni domače, kakor tudi „Lajnar" ne; in vendar je videti velepomembno. Kaj pa če je morda = Elender t. j. inozemee, tujec (ein heimatloser, vagabundierender Raubritter) uprav „cigan", klativitez, ki ima devet gradov, Pa no ve it' kam domov; lu tl»U je n^lcpši grad, Ki nima ne oken ue vrat. Kdo bi se ne domislil tukaj zadnje kitice Prešernove glose? Da, — bivališče pod milim nebom je ciganov najlepši grad. Razlaga oblike .lelengar za „Klender" (t. j. sploh = ein fremder, heimatloser .Mann) nam ne bo delala težave, če pri- 176 L. PinUr: Ki^iieni« drobtinice. mcrjauio sledeče tujke: tnaiir/elic, da>« Maiindl; ccf/eljc, la cedula, der Zettd; kanala, ilas Kannul; pam/eljc, das ßandl 1.1, d. Ker se pa poleg iiaglaSanja te bc«ede na prvem zlogn (-ui^) nahaja tudi naglafianje na drngein (u u/, je potem tudi lahko razumljivo, da se je Jelengar morda sčasoma izprcmcniJ v Leugarja ali Laj-uarja isgnbivSi v začetku iieuaglašeni zlog. Ker je pa treba iz-prcmcrabo glasovne skupine v nj (oziroma jn) tudi z dokazi podpreti, navedimo tndi za to nekaj vzgledov. Evo jih: jcnjati (henjati), hängen; drenjati se, sich drängen; rinjati, ringen; deloma spada semkaj menda tudi beseda „rajnk" uprav „raujk" (rauig). Ko je pa bil enkrat Jelengar okrnjen v Lenjarja ali Laj-narja, tedaj se ne smemo Čuditi, če je narodni pevec tudi petje nadomestil z'lajnanjem, in iz „Jclenpir poje prdt-po" smo ua ta način dobili varijanto: „Lii^nar p« lajna »prelepo.* Da bi pri imenu Lajnar smeli misliti na italijanski „laniere" v pomenu „divjak, surovež", skoraj ni verjetno, dasiravno se utegne za imenom Rošlin skrivati „rossellino" t. j. rnsoglavec, kajti ne smemo pozabiti, da ga narodna pesem dosledno na-zivlje „hudega Koälina^, čeS rusoglavci so večidel nasilne Čudi, a bledini bojazljivi in slabotni. Z Lajnnrjem bi smeli deloma primerjati v zbirki „Des Knaben Wunderhorn" pesem naslovljeno „Ulrich nnd Aennrhen". V .Štrekljevi zbirki imamo pod žt. 338 pesem z naslovom „Živa pokopana rodi dete" in v Arnim-Brentanovi zgoraj imenovani zbirki eno z naslovom „Der Scheintod". Pesem, ki jo je Davorin Tcrsteiyak priobčil iz celjske okolice v Vodnikovem spomeniku str. 220, spominja nekoliko na nemško pod naslovom „An den .Meistbietenden gegen gleich baare Hczahlang". iPrimeri v .Štrekljevi zbirki ät. 193. in 194. „Deklica trdosrčna.") Nasprotno pa „St. .lakolts Filgerlied" nima podobnosti s slovensko „Komar sv. Jakopa Komposteljskega". — Nemška „Ilnm fauler Lenz" ima svojo vsporednico v slovenski „Pre«iblaftna shena" (Korytko V, 4«). Tn bi samo opomnil, da utegne biti „Lenz" ne le skrčcnka iz „Lorenz" (Lexer, Kämt. W. p. 177.), nego prav tako lahko izposojenka iz slovenščine t. j. „lenee" (Faulenzer). — S pesmijo pod 8t. 221 v Strek^evi zbirki lahko primerjamo v Arnim-Brentanovi zbirki „Der Ritter und die Magd", a z onimi pod St. 773—794 „Zvesta deklica" vsporedimo Arnim-Brentanovo „Liebeaprobe". Ko je leta 1833._v Celovca Matija Ahazel dal na svetlo pesme po Korožkem in Štajarskem znane, obsodil jih je Prešeren, čefi da so neslane, iu Janez (Jop (cf. PreSernov Album str. 764) L. PInlar: KtOiievne drobtinice. 17? si ni mogel misliti, da bi bile to narodne pesmi, če£ to so sami ponarejiti in podvržki Abaceljuovih učeucer, ki z nčitejjem vred ne vedi), kag je poezija. To si lahko razložimo čisto uaravno. BrntnoHt narodne poezije sc seveda izgubi, ako pesmi „in nsnm delphini" prikrajamo, kakor da bi bilo le tisto narodno, kar se po vnanjem videza nekako nagiblje na pobožno stran. Ni treba misliti, da tacili pesmi kot jih je objavil Abacelj med narodom splob ni bilo; ne, — recimo, pesmi so bile — vsaj nekatere — menda res med narodom nabrane, samo da jib je potem sabo-parni Abacelj po svojem okusu prikrojil in predelal. Pojasnimo to na prvi kitici koroške pesmi „Od Egiptovskega Jožefa*: Bi mojmi bratesi rim hodil En fantizh fb» le fhtirn^rt let; Per ^ibenin na pafh« rodil, ^im Ij ob's bok bil frojUi jacnet Ta začetek nas spominja začetka neke podobne pesmi v zbirki „Des Knaben Wnnderhom" z naslovom »David": lek war der k)ein»te meiner Briider Und meine« Vater» JUngstcr Äolin, Ich stellte ktlhii mich dem zuwider, Vor dem ein 8chiitlein läult davon; Ich mnBte meinero Vstter sein Kin Ilster acincr Lämmerloin. To je naivna poezija verzificiranih svetopisemskih zgodbic, ki so jih iz samostanov takozvani ,leteči lističi" razširjali med narodom, in narod si jih je deloma tndi osvojil in jih tako iz-premenil sčasoma v narodno blago. Te pesmi so res nedolžne, preproste in naivne; ncktcrim leposlovcem se utegne zdeti to njih svojstvo ni\jvečja prednost — —, drugi se pa zadovoljijo s tem, da njim in njihovi naivnosti ničesar ne obrek^o, naj le bodo preproste in naravne. Gorečneži, ki so navadno v neki vznemirjenosti in nervozni skrbi za moralnost — strah ima velike oČi, — žalibog vi) NiO kamra gori Da» Kümmcrlein brenne, Pa le naj (tori, E» brennp in Glulli, De I' porm« ortane, Nnr bleibe das Kettlein, Kjer Unlia leabil — Urin Liebehcn ruht. — Pa primerimo nemško-korožki Schnäde'hüptl r ^ibai ml' niclit dniinb. Wenn iiebüin '» HSim'l milt iimb, Winn nArr '» Pettstatt'l pleiji, Wo die OBtache drein lei«l. — (Lexer, Kämt.Wtb. 137) Griin sicer povdarja v svojem predgovoru, da je z veliko vestnostjo pazil, da pristno besedilo narodne pesmi obdrii svojo polno veljavo in da se vsebina pri prevajanju nikakor ne pokvari; vendar je videti, da je marsikatera vrstica bodisi rimi na ^ubo bodisi vsied neraznmijenja prvotnega besedila ne ravno srečno zasukana in preobmjena. N. pr.: liulno dole eel' dan prqjoIciOe, Celo dolgo noi" moi prekaAUoJe . . . Weint do» Taps wir vor der kranke .Inngc, Hastet Naeht« mir vor de» .Mten Lunge . . . In predrobno «ažrerpoll. Ue nijmoitra prebudi . . . I.. Pintar: Kniižerne rtrohflnlcp. Ua swilschert e« und Ringt m foin, DaJJ drob der Pftirrcr wach muß »ein. i'ud lipani cbor jautit acdi, V «redi »retli iruspodar . . . Im äctialten aitsen edle Herrn, Der Schlowherr iai de» K reiser Kern. I.enka vinc« je napirula, To le naüe palice grebo, V npdercu «i g» Je itlivala ... K' miadp jnjčica neno . . . Vom Weine trinkt aic ihnen xu Nor iinsre Illihner «eharren so, nieflt ihn in» Mieder au» im Nu. Und briDgen junye Eier froh. Poleg nenavadno zasukanih preinačb rimi na Ijnbo napravljenih pa nahajaitio v Grünorili prevodih tndi drugih takih mest, katerim bi bc dalo marsikaj prigovarjati. Slovenska četvero-vrstnicÄ poje: Griinov prevod pa: ,B<)m goiica «I *xela, .Maid, nimm dir den Geifrer, Mom xmirqj veHcta, Stet« ft-iihlich blnib»t da, Če kmha nc bo, Und fehlt es am Brote, Zairudel mi bo! —" So geigt er dazu." (iodba naj bi bila menda nadomestilo za kmh, da bi bilo laže mogoče glad pozabiti. Drngafie slovenskih vrstic ne kaie razlagati, kakor Uko, Ce8 kadar kruha ne bo, mi bo z godbo tolažil kruleči glad. Ali nas v tej misli ne moti besedica „dazn-V — Slov. narodna: Grünov prevod: Stara »ora ratala, Alt tiio ich geworden, Deiaf ne morem; «ur Arbeit iii schwa4;b; Godci »a«odt5}o, Pa Oedeln die Geiger, PleMi» pa p T>oeh geht'» nicJit an! Druga vrstica prevoda kaže menda predoločno na enega, katerega ravno bi rada imela, ki pa noče („dran" = v kletko, na trnek, na vabo?). ,Pa ga ni" je dosti bolj splošno, t. j. takega, ki bi me maral, ki bi po meni vprašal in bi se tndi jaz z njim zadovoljila. — .'^e huje zavožena je pa tretja vrstica, kjer je prevoditelj zamenjal „iz trte" in „s trto". Skoro misliti si ne moremo, kako da je mogoče zamenjati izraz trto zvezati" in pa „U trte zviti". Kaj bi ji pa bilo z zvezanim ^ubcem pomagano?? — Sicer ga pa mora prej imeti, Če ga hoče povezati ali privezati! — Najprej pa treba konstatirati, da ,trta" tukaj ni = vinova loza, vinska trta (Rebe, Ranke), ampak vsaka vločna letorasi, ne prekrhka Siba, (leskova, vrbova dro-bovitova i. t. d), ki se dd viti (die Zaunwiede). — Letorasli t. j. enoletne šibe, pa sploh proti ali fiibe, iz kakršnih se vijejo trte, roči in goži, igrajo, kakor je iz narodnih pravljic in pripo-vedek znano, veliko nJogo pri zarotitvah pa tudi pri osvoboditvi ') »«pramen klobuk» Je menda .betre»»ter ilnt, Bortenhnt*. L,. Pinur: KtOiiovne drobtinice. 181 zakletih, sploh pri čarodejstvih iu vražnih poskusih. Metelko v svoji slovnici (LehrgebKade pag. 274) navaja stavek: „Mora bit«, de h> se imtlo iz t«rte zvit» == Es ist nnamgänglich uothwendig", pravzaprav: „Es moß sein, niid müßte man's herbeizaubern" (aus der Zaunwiede drehen [winden)). Pri zarotbah obsedencev in vragometnikov ima duhovnik fiibo v roki (Grimm Wtb. IV, 1, 8, pag. 3743). Za razlago naie kitice videti je posebno važna opomba Grimmova (Mjihol. HI, 498) govoreča o zarotitvi dibe v meji ali prota v plotu (Beschwörung des Zaunsteckens): I'ujdi k plota in govori: .Ptotnik (prot v plotu), »buJi »e, Ljubek» moj'gs si želim. — Zakliiuam vu vragi in rotim, Priprarite k meni Uubika J.! — Tukaj se nam ponuja prilika opozoriti tudi na to, kar nam pripoveduje Valvasor (E. d. H. Kr. III. o čarodejnem ze- iäöu z imenom „cepeteC {Stendelwurz, Satyrion). S to vražo zaklityanja plotnikov sorodna je tudi druga, namreč tako zvana „hudiču rep zaviti". Kakor je videti, je tudi že Zois to iz narodne četverovrstnice vzeto rečenic« „iz trte zviti" prav razumel. Porabil jo je namreč v 7. kitici zgoraj omenjenega prevoda Bürgerjeve Lenore, — in sicer prav primerno. Lenora razdivjana materi ugovarja, češ da molitev z zakramenti tukaj nič ne pomaga, da je ona že vse poskusila, pa zastoiy, — da bi se sedaj niti ne strašila zateči se k vražnim sredstvom (iz trte bi ga z>'ila), ko bi le kaj pomagalo, a ona ve, da vse nič ne pomaga. — - Kako pa izraža isto misel nemška narodna pesem? Kjer se pri nau „zvija is trte", nemSka pesem „kopye iz zem^e' Tudi ta rečenica se naslanja na vražne in ČaruvniSke poskuse. Primeri v večkrat omenjeni zbirki „Des Knaben Wunderhom" pesem z naslovom „Für fiinizehn Pfennige": Dm MSgdlein will ein Freier hitbn Und sollt sie 'n an« der Erde grabn. In ravno tam v pesmi „Sollen und Müssen" Ich soll und ninB ein Bnblen haben, Und sollt icb ihn aus der Erde graben. — Primen Horacovo satiro (I, 8, 26) „scalpere terram unguibus". Svoje prevode slovenskih narodnih pesmi, »Volkslieder aus Krain", je bil objavil Anast. (»rttn 1. 1850. Razumljivo je, da so Slovenci to zbirko z veseyem pozdravili, češ da jc ^en namen pokazati širšemu svetu lepoto slovenske narodne pesmi (J), nerazumljivo pa, da si niso prav kritično ogledali te nove zbirke, ali je vseskozi vemo zrcalo originala ali ne. — Toda če po- 182 L. Piotar: KiOlŽovne drobllniiie. miglitno, da je v tistih Časih narodna zarest pri nsgbolj^ih naših mo^eh Se na pol dremala, da niti sami niso do dobra poznali in razameli svojih domačih proizvodov, tedaj se morda nc bomo čudili, če vidimo na mestu kritične sodbe samo v pohlevni hvaležnosti raztapljajoče se navduSenje o tem ^nljivem prizoru, da se je nemški pesnik milostno ozrl na pastorko in pepelu^o, „slovensko narodno pesem" (Novice XI, Št. 6 str. 21 in Grünov uvod XX—XXII). Da si napravimo pravično sodbo o ozbiljnosti Griinovcga prevajanja, navedimo najbo^j kričečo točko iz obču-dovanih njegovih prevodov. V začetku leta 1853. so objavile Novice ponatis Griinoveg-a prevoda narodne pesmi ,,.MIada Breda" in opremile ta nonatis v opombi pod črto z neprimerno servilnim uvodom. Prevoua samega pa urednik Novic ni vestno pretehtal, sicer ne bi bilo mogoče, da je dal ponatisniti takov nczmisel. Na 22. strani XI. letnika Novic čitafi besede narodne pesmi: „Ko ti bodo kntba ponižala. Ga ienetu inladema boS dala* . .. S sledečim Griinovim prevodom: „winkt Sic mit dem Brut« dir entgegen, (!) Sollst dn'a in des Freiers Httode IcKcn* Kavno tako na 29. strani istega letnika: „In pogaje di ienetn je»ti, Al raspoči iene »e na mesti" ... „Reicht den Kuchen dann dem Freier st-hnelU-, Ihm scrnprengt « die Brust an Ihrer (!I) Stelle. — Šene (t. j. ščene, urrEHE, mlado psi? ali mlado prasc) iu pa Ženin, kako lahka zamemba kjyne za resnega prouče-vavca narodne pesmi!? — Zdaj pa pomisli, re.sni čitatelj: Ko je zastrupljena pogača kakor dinamitna patrona razgnala pri ti priči') ženinu Turku močne prsi, obrne se nevesta Breda do njega s proSnjo, naj jej pokaže spalnico in posteljo. Mladi ženin jo odvede v spalnico. Breda si odveže srčne rane in izkrvavi. Mladi ženin se razjoka nad mrtvo nevesto in zaželevši hudi materi živlienje brez pokoja umrje (zdaj Se le!) poleg Brede!! Tolika bedastoča je vsekakor prehud tobak, in vender se ni nobenemu kihnilo. — Kadar kedo takemu nestvoru od prevoda slavo poje, se pač sam zaničuje.-- Iz Griinovih pisem do Prešerna je razvidno, da se je nemški prelagalelj, kadar besedila naših pesmi ni razumel, navadno obrnil do svojega nekdanjega učitelja ter ga poprosil pojasnila. Zalibog da nimamo na razpolago tudi Prešernovih ') Na mesu — aar der Stolle, sofort, ne pa „naincrto lye". — L. I'intar: Kt^ižernv ilrohUniv«. pisem do Grüna, da bi j. lyihovo pomočjo mogli približno določiti, k o I iii o da je uai pesnik bivSemn svojemu učencu pomajjal pri prevajanju slovenskih narodnih pesmi. Da je dal Grün svoje prevode Prešernu v pregled, to iaiiko posnamemo iz njegovih besed (8. XII. 184.")): ,Wa« die Sammlung selbst betrilft, so will ich sie jedenfalls noch vor der Herausgabe Ihrem prüfenden Kennerl»licke vorlegen und seiner Zeit Ihre gefällige Theilnahmc dafür in Anspruch nehmen." — Se jasneje nam pa kaže to konkreten slučaj, ko je prosil Prešerna pojasnila (15. XII. 1844): In den Biasnik'schen Pesmi (V«« Bd. S. 101 n. ff.) sind ein paar mir unverständliche Stellen, nämlich: Od iiuHlroftl PÜ« nia jede Brakojakfl fheKofobriafhe . .. uud ^o*hU fe Je mudri LiULnfane, Penrn Jim je fhegru pcxlavao. Bitte recht sehr meiner Unwissenheit durch gefällige Mittheilung zu Hülfe zu kommen, wie Sie diese Stellen übertragen würden?" Dotiöno nejasno mesto se nahaja v začetku pesmi „Zenitva Jankota vajevoda" (Korytko V, 101) ali ,Modri Sekol junak-(Strekelj, str. 299), pri Oriinu prevod „Des Woiewoden Janko Hochzeit" (str. 107.). Glasi se pa v izvirniku: Ženlo wi Janko vj^pvod« Iz daleka, ii latiu»ke semlj«-KnlifO plS« modri LatiiUanv Ter ju ila^e .(anku vj^evodu : »Vabi, Janko, »vate ivakttlakc, Samo nemqj Kekola Junaka, Od luodroiiti p^e niti Jude, »vakojake lege »obrlaSe." — V Grilnovem prevodu slove to mesto takole: Ual verlolil »ich der Woiwode Janko In der Kome, Im Lateinerlaade. Schreibt icar schlau der »chelmisehe I.ati-inur Einun Hrief dem Woiewoden Janko: „Lade, Janko, schmucke Hochxoiti^te, Nur den Helrlcn Sekol mir nicht lade, Der nicht iSt, niilit trinkt vor Ueberklngheit, Der ein Schaik voll LIat and Sohelraereien." Kako da je Prešeren to mesto Grünu pojasnil, sicer ne vemo, vendar bi se po prevoda dalo domnevati, da izraza „sobriaSe" niti Prešeren ni jasno razumel. — Bodisi 14, vorz 17 nasi.): ,NenioJ vodit' Srba n ivatove, .Fer Ro Srbi teüke pijaniee, A u kavzi kavgadiije ijute, Opi6e le, zametnnöe kavgu* . . . Jasno je, da imamo glede kaljenja svatbene dobrovo^nosti v narodni pesmi dvojno naziranje, razliino utemeljevanje. Srbska narodna pesem odklanja oba Vojnovica, čeS da sta preveč udana vinu in prepirljivosti, češ da utegne priti, kadar bi jih vino razgrelo, do prepirov, pobojev in krvo itja. Tu «e navaja torej za vzrok strah pred razbnrljivostjo in vročekrvnos^jo. — CMsto nasprotno pa v naSi narodni pesmi o Jankotovi ženitvi. Tast Latinjan v pismo do Janka odklanja Sekola junaka zaradi njega premodrosti in suhoparuosti, če8 .od modrosti niti ne j^ niti ne pye"; to hoče reči: ravno s tem, da bi se ne udeleževal prostodušno splošnega vesejja, kalil bi Sekol i drugim svatom ženito-vansko radovai^je. Če je to naše razlaganje pravo, tediy pa tadi zadnja vrstic« „Svakojake šege sobriaše' ne sme biti a L. Pintw: Ki^iievne drobtinice. 185 predxadnjo v nasprotju, ampak jo mora podpirati in utrjevati, a umerjeni suhoparnež ne more biti naenkrat premeten Segavec (veseljak, maitre de plaisir). — Kakor je videti, so ^svakojake še^e" vsakovrstni ženitovanski običaji, razne svatovSČinske navade. A kaj je „gobriaSe"? Te se smemo podati na polje kon-jektnr, rekli bi, da imamo murda v tej obliki glagol „sobriasati" (V, 2.) = trezovati, dasiravno v slovnikih ni nikjer zaslediti oblike nSobria/žare", ki bi bila seveda izvedena iz pridevnika „sobno" = trezev t. j. zmeren. Podobnih glagolov siccr v slo-vanfičini ne manjka. Tako imamo že v staroslovenSčini nafurisati" „prosknmisati" 7tpoiT*o;/,((Eiv in v bolgarščini „amboißaati" (|AroXti;tiv), „armasati" (ixi3j>«^tovtij;tiv) — in v srbščini „tronosati" (»poviü^eiv), „mirisati" i, t. d. Če ta konjektnra obveza, tedaj bi pomenilo „svakojake šege sobriaže* toliko kakor: vsakovrstne svatovske običaje obhiya s treznostjo in umerjeno suho-parnostjo, pri vsem ženitovanskem razveseljevanjn vedno treziye. --Končno naj še omenimo, da menjava zapisek navedene narodne pesmi deležnik na -/ z deležnikom na -o, n. pr. ,vabil, skočil", a zopet „ženio, skočio**, in da tudi v pisavi oblik na -o ni dosleden, v 11. in 33. vrstici imamo „govorijo" namesto „govorio" (kakor je pravilno v 23. vrstici), ravno tako tndi „skoči/o" v 41. granesu namesto pravilnega »skočio", (ki stoji v 46. vrstiei) oziroma ,skočil", kakor v 21. granesu. V 60. verzu bo pač treba pisati «Da si nema md sabom junaka", nc pa „Da si nema med sabom junaka", in v. 28, 38, 4.f>: „Ter mi jesu u tla pogledali", ne pa „Ter mi jesu v tla pogledali", in v. 53: Pobrala jV tri žute cekine." Te nekako „per saturam" nabrane drobtinice so namenjene prončevavcem narodne pesmi in Prešernovih poezg. Ni sicer vse v njih kleno zrnje, vendar bi se utegnilo najti kaj porabnega tudi med zono teh drobtinic. Dvoje Prešernovih pisem. OltjavU dr. Ivan Prijatelj. I. knjižnici zagrebškega vnenčilifiča se nahaja med Vrazovo zapuščino naslednje Prešernovo doslej 8e nenatisnjeno pigmo: Laibach ain 29. Jnli 1843. Lieber Freund f Anf Dein mir theuere« Schreiben vom 26. d. M. diene Dir zur Nachricht, dasa die jüngere von Metkas Töchtern geheiratet, die ältere «ehr bedenklich krank ist, und da die Gelehrten nicht einig sind, welcher Du den Grus» ansgerichtet haben wolltest, ich keiner derselben welchen ausgerichtet habe, zuniahl weil er vielleicht durch einen andern Überbringer als mich eine bessere Aufnahme finden dürfte. Den Brief vom .fahre 1841 sainnit der Begleitung von 5 f C M habe ich erhalten, und Deine Schuld au Kasteliz pr. 2 f M berichtiget. — Dr. Crobath ist nach Roitsch abgereist, daher ich ihm Deinen Gmss nicht ausrichten konnte. Die Korytko'sche Sammlung hat er schon längst von Dir zurückerhalten. - Der Herr Tangel ist mit Deinem an ihn adressirten Briefe zu dem Herrn Dr. Crobath gekommen; nachdem er aber kurz darauf wahnsinnig geworden und gestorben i.?t, so hat er Deinen Anttrag nicht volltührcn können. — Die 2 Blätter der krainischen Volkstrachten and die Portrait« von Vodnik und Zhop so wie die 4 Bändchen der pefmi kraiyfkiga naroda folgen mit. Den Betrag dafür werden wir mit dem Überreste von 3 i, die ich noch zu verrechnen habe, ausgleichen. — Die Kopie der Zilauka konnte in der mir zur Beantwortung Deine» Briefes knrz bemessenen Frist nicht besorgt werden. Auch der „alte, sorgenvolle Ka-steliz konnte das rusi^ische Buch bis nun nicht auilinden; diese beiden Gegenstände wirst Du bei nächster Gelegenheit erhalten. — Dr. Bleiweiss ist ein geborener Krainburger. Ich kenne ihn nur vom Namen, nicht vom Sehen ans; kann Dir daher keine näheren Aufschlüsse über denselben erstatten. Er ist übrigens Hr. Ivan l'r(jatcU: l>voj« l'ruiWrnoyüi pi»«-!«. 187 der wirkliebe Redakteur der Noviae. Seine nnd die meisten Aufsätze der übrigen Mitarbeiter, die der slowenisehcu Sprache uur halbkuüdig siud, werden von dem Herrn Malavafliix, der unter dem pneudonymeu Namen Milko schon öfters als Dichter aufgetreten ist, übersetzt, wofür er monatlich mit 20 f honorirt wird. Die hiesigen Philologen sind mit einigen Wortbildungen namentlich aber mit seiner Wortfügung nicht einverstanden. Ich bin zur Mitwirkung nicht eingeladen worden, auch besitze ich keine so tiefen ökonomischen Kenntnisse, dass ich in diesem Fache als Schriftsteller aut^reten könnte. Mein Name in der slowenischen Welt ist verscholen. Ich arbeite 7 Stunden bei dem Herrn Dr. Crobath, um 2 Stunden bei der alten — Metka trinken zu können. — F^nre Censur mit der unseren verglichen, ist höchst liberal. Euren Dominus altissimus, qui solus sanctns dürfet ihr nicht lästern; denn sonst werden Euch alle Strafen trelTen, die im Pentateuch den Gotteslästerern nnd Vatermörden« angedroht werden. Ich würde Dir noch mehrerea schreiben; allein eine Partei begehrt ungestüm, dass ich ihr zu Diensten stehen »oll. Lebe wohl! Dein aufrichtiger Freund Dr. Franz Xav. Prefh^m m. p. „Pri Metki" se je reklo ljubljanski krčmi, ki je bila v hiSi nasproti nunam (sedaj menda Souvanovi). KrJmarica Metka je imela tri hčere. Najstarejtia, z imenom Betty, seje kmalu omožila in postala gospa Koglova. Ona je napisala sestavek „Wie sah Prešcm ans", ki ga je preložil Fr. Leveč v podlistku „Slov. Naroda", 1875, žt. 92. V tem Članku pravi gospa Kogh»va: „S Presirnom sva se večkrat siiajala v moje matere hiši „pri Metki", kamor je navadno vsak dan dvakrat priSel. PreSiren je bil takorekoč več nego gost, bil je skoro hiSni prijatelj v naäi familiji . . . Ljudje so takrat govorili, da mu ena izmej mojih sester dopade. Prcširen sam ji je večkrat recitiral pesen, katero ji je pozneje tudi prepisal. Začenja se: .Kaj od mene preč oko . . Ves svet je tako sodil, da je ta pesen na mojo sestro zložena." Ko je bil Vraz leta 1837. v yubrani, sprovedel ga je Prešeren po celej Ljubljani, in najbrž takrat se je Vraz spoznal tudi z družino krčmarice Metke. Slovenske narodne nože in sliki Vodnika in (''opa je liil dal litografirat Emil Korytko. Z ozirom na po8ledi\ji dve piše MalavaSič Vrazu dne 7. svečana 1839: „Obraze Vodnika in Čopa je I Korytko) ravno 4 dni pred smer^jo lithographirane iz Dunaja dobil." Zakaj imenuje PrešSeren Kastelca der „alte, sorgenvolle", — ne vem povedati. Mogoče, da mu je „družinsko" življenje delalo skrbi. Kakor je znano, je imel Kastelec nezakonsko , 188 Dr. Itwi PrUateU: Dvoje Preit-rnovih pisem. hčerko — Amalijo Longino, ki mn je bila jako k srcu prirastla, med tem ko se njene matere v pismih nič rad ue spominja. Zanimivo je mesto o Bleiweisu. Te Frefieniove lastne besede najbolje osvetljujejo zadevo in vprašanja, ki sem se jih bil lani doteknil v „Zvonn". Blei weis je bil torej leta 1843. slovenščine le ^halbknudig". Zato je čisto umljivo, da je tadi 1. 184n. Pregeniu laglje pisal po nemško kakor po slovensko. Iz pisma izvemo, da 1. 1843. Prešeren Bleiweisa po obrazn niti poznal ni. A najbolj zanimivo je to, da HreSema k sodelovanju pri ,Novicah" niti povabili niso. Tema se ne bomo preveč čudili, ako pomislimo, da so „Novice" iziSle iz semeniškega „čitaviiega zbora", ki je obstajal v ljubljanskem semenišču že v drugi polovici tridesetih let, kakor kažejo MalavaSičeva pisma Stanku Vrazn. V tem zboru so bili raznn Malavašiča sami bo-goslovci in duhovniki: Pintar, Krašna, Žakelj, Žemlja, Jeran . . . Poslednji je Vrazu mnogo dopisoval, pogosto tudi v Bleiweisovem imenu, tako da se zdi, kakor da bi bil njegov tajnik. Kako pa je cela ta Bleiweisova, noviška družba mislila že takrat o Prešernu, kaže nigbolje Jeranovo pismo Vrazn z dne 13. sečnja 1846., v katerem piše o PreSernn: ,Ctye se, da ce dr. Prešern svoje pesme doskoro na svitlo dati; škoda da ovaj izverstni pčsnik svoga talenta na bolje ne upotrebljujc. Sad jedna njegova satira kruži po varoši, koje k sreči svaki ne razumč." Kako „mladinske" nazore je imela ta družba o pesništvu in celo o tako blagi erotiki, kakor je bila Vrazova, pa n^ se povzame iz sledečega odstavka istega Jeranovega pisma Vrazu: „Vaše Tambure se mi glede ličnosti in sploh glede esthetike popolnoma dopadejo, ali glede zapopadka (ne zamerite, de sim odkritoserčen do V^as) ne morem celo z vsim zadovolin biti. Tako krasni izdelki kakor so Vaši, bi se mogli mladosti v roke dati, ker bi jo močno k narodnosti znodbndovali; ali Vaših izdelkov si jez nc prederznem ji v roke (lati ne zavolj Boga, ne zavo^ bližnjega; zavolj Boga ne, ker je prepovedano koga pohujšati, zavolj bližnjega nči, ker imam preveč rad naše ljube mlade Slovence, kakor da bi jih kaj taciga hotel učiti, kar je v Vaših: „O ponoči", „Cčlov" in v nekterih druzih pesmicah." — Lani sem že izrazil mnenje v „Zvonu", da Prešeren tudi zato ni hitel s sodelovanjem pri „Novicah", ker so se mu zdele namenjene izključno strokovnemu rokodelstvu in kmetijstvu, — kar so spočetka več ali manj tudi res bile — ne pa lepi književnosti. S tem pismom se to mnenje potijuje. — Zanimiva je tudi sodba o noviškem jezikn, ki je niybrž Prešernova lastna sodba. Ravno on ni mogel trpeti „ptujobcsedarjev" — novičarji so se leksikaino bližali Ilircem! — in je bil vnet za pravo domačo skladnjo. Gotovo pa je izrekel čisto svojo sodbo o noviškem jezikn pet mesecev pozneje, ko je pisal Vrazu o „Novicah": „Vielen ist der Inhalt r Ur. Iran Pr^ateU: Druje Preiernovih pinem. 189 ZU mager, vielen auch die Sprache nicht elegant genug" (Pre-Semov Album, 821); — torej skoraj isto, kar je izrazil v svojem zabavljivem napinn „Novičarjem". A da vkljub temu ni bil na-Hprutuik lista že s|)očetka, pričajo njegove lastne besede: „Ich bin zwar kein Mitarbeiter, wünsche jedoch diesem einzigen in unserer Muttersprache bestehenden Jonmal ein Fortbestehen. Wenn Du Dich bei (Jelegeuheit über dasselbe aussprechen solltest, so erHUche ich Dich, dies in einer schonenden Art zu thun. Vielleicht kommt was besseres nach" (ibid.). „Dominus altissimus» je Gaj. Ž njim so se bili v tem Času llirci-pisatelji sprli. Morebiti je bil Vraz PreSernn kaj pisal o tem sporu . . . Drugo je v pismu vse jasno. Samo to ni jasno, kako da tega pisma ni do danes nihče objavil. Kakor znano, je natisnil Fre&emova pisma do Vraza po originalih, ki jih je hranila Ilirska Matica, v Letopisu za 1. IH77 — dr. Janez Bleiweis. Tam je priobčenih petero pisem (peto brez začetka). Dvoje pisem je pozneje objavil prol. Srepel v svoji razpravi „Prežernov utjecaj na Stanka Vraza", ki seje natisnila tudi v „Preäeniovem Albnmu". Zakaj pričujočega ni objavil, ne vem. Morebiti mu ni Slo v njegov spis, morebiti ga je prezrl. Eno pismo se lahko prezre. A dr. Bleiweis ni mogel prezreti treh pisem. Kakšen vzrok je mogel torej imeti on, da jih je ^izločil od peterih? Kratko pismice iz I. 1847. (natisnjeno pri Sreplu na str. 823), ki ž njim Prešeren pošilja Vraza svoje iziSle „Poezye", sc mu je moglo zdeti preneznatno in brez posebnega pomena. A pri drugih dveh iz 1. 1H43. je mogla biti samo Prešernova sodba o „Novicah", pri zgoraj natisi\jenem vrhutega beležka o drju HIeiweisn kriva, da ju ni objavil. Pa ne samo to: Prešeren odgovarja v tu priobčenem pismu, kakor kaže začetek, na Vrazovo pismo z dne 26. julija 1843. V tem pismu jc moral torej Vraz Prešerna vprašati, kdo je dr. Bleiweis. A tega Vrazovega pisma, ki bi bili mogli po njem oni, katerim bi utegnila Prešernova zapuščina priti pred oči, zaslediti Prešernovo pismo, ki je v njem pisal o svojem „znanju" z drjem Bleiweisom, — tega Vrazovega pisma ni v Prešernovi zapuščini, dasi je Prešeren, kakor draga pisma kažejo, Vrazovo korespondenco zvesto branil. K temu pristavljam, da je dr. Bleiweis Prešernovo zapuščino tako nerad dal od sebe, da sta jo morala Levstik in Ernestina Jelovškova — kakor pravi ravnatelj Leveč v privatnem pismu — šiloma zahtevati od i\jega . . Nečem sumničiti nikogar nepremišljeno in na hitro roko, ampak povedati sem hotel s tem samo to, da Vrazovega pisma z dne 20. julija 1843., v katerem poizveduje Vraz po drju Blciweisu, v Prešernovi zapuščini — ni. Ali še česa druzega ni, — ne vem . . . 190 Dr. Ivan I'rtjaU'U: Drnj« Prešernovih pUpm. II. V zagrebški vBCUČiliŠčui knjižni«;! Rem našel tndi začetek petega PreSernovega pisma Stanku Vrazn z dne 26. okt. 1840. Začetek ni bil izgubljen, kukor je rečeno v Letopisu 1877, str. 163, kjer je natisnjen konec, ampak je bil pripisan Smole-tovemn pi»inn; tako, Ha je celo Freižcruovo pismo samo post-8cri|)tum Smoletovega. Ker se mi zdi najprikladneje objaviti oba dela, naj sledi tn celo pismo s Smoletovim začetkom in PreSernovim koncem: Laibach den 1840. s6 Lieber Preuud! Ibr werthes Schreiben v. 12"" d. M. habe mit vielem Ver gnügen erhalten. Da ich etwas schwächlicher Gesundheit war, und mich bei der Landwnrthschaft viel zu ärgern hatte, so trachtete ich das Gut zu verkaufen, um dann in Ruhe zu leben, habe aber das Unglück gehabt, eine Erzcanaglie zum Käufer zu bekommen, mit dem ich nun niciit« als Verdruss und Intriguen habe; sogar um die lutercssen muss ich ihn klagen. Dieser Lump heisst KIcsits und ist von Szaniobor gebürtig. Von so einem Klenden ist auch keine bessere Behandlung zu erwarten, als sie Ihnen wiederfuhr. Meine Sammlung von Volksliedern hatte ich auf sein Ansuchen dem Scheisskerl dem Kaftelliz zum Gebrauch der Zhebelza gegeben. Bey dieser Gelegenheit hat Koritko die meisten abschreiben lassen, und als ich sah, dass die Zhebelza nicht mehr erscheint, forderte ich solche zurück, wo mir nnr der geringste Theil zurückgegeben wurde, von den übrigen sagten mir die Herrn, sie wissen nicht, wo sie hingekommen sind. — Die kleine Sammlnng, die ich noch liabe, dachte ich mehr voluminös zu machen und dann eine Mignon-Ansgabe so billig als möglich zu veranlassen, da aber Sie mich gerade um solche ansprechen, so werde ich sie Ihnen mit nächster Gelegenheit hinabschicken; jedoch gegen das, dass Sie mir die Ihnen geschickten Manuscripta nach gemachten Gebrauch zurückschicken (welches wohl fiiglicb in längst 3, 4 Monath geschehen kann). Sic werden zwar sagen, wozu sollen mir die schmutzigen incorrecten Panierfetzen seyn?! —Aber unter dieser Bedingung gebe ich sie I »neu ! Was den Hnchertausch anbetriffi, muss ich Ihnen aufrichtig sagen, dass ich jetzt solchen nicht eingehen kann; da ich mich nähmlich mit dem Bücherverschleiss nicht beschäftige, so habe ich sämmtliche Kxemplare, (ausser die Anzahl, die ich fur meine Freunde allhier zurückbehalte) dem Buchhändler Paternolli gleich übergeben. Auch hat er mir dafür etwas billigere Procenten gemacht, damit icli nicht den Handel Dr. Ivan Pr^atnlj: Dvoje Prrii«Tnnvih pi««m. l»I betreiben soll. Nach Ägram hat er die bis jetzt erschienenen, ,Matiček, Varh A Vodnik", an Herrn Hirscbfeld & Sappan in Commission gcschickt. Hey der (Zensur habe ich noch ein paar Stücke. .Mit unserer Censnr ist ein Kreutz, der Vodnik hat «ich ein Jahr und 7 Monath bey deraelben hemm geschlafen, und noch zuletzt haben sie die Iiiria oshivlena gestrichen. Wenn Sic dieselbe nicht haben, so werde ich Ihnen eine Copie schicken. Der Herr Dr. Prefhern arangirt jetzt seine Gedichte, um sie zur <'eusur zu geben, nnd «lann wird er sie drucken lassen. Wahrscheinlich auch mit die neuen Lettern. — Um Bewilligung einer krainiseh-iliriachen Zeitschrift haben wir schon eine Älcnge Gesuche an die Hofstelle überreicht. Aber alles umsonst: Es scheint dass sie in Wien dem Slavismns abhold sind, sonst wUrden sie nicht so viel Umstände machen, lirr. Kopitar fragte mich in einem Schreiben, ob es wahr sey dass Hrr. Gaj nach Rusaland gereist ist? Berichten Sie mir, was e» sonst neues Slavisches giebt, indessen grüsst Sie schönstens Freund And. Smole. P. S. Ich bin mit den von Dir Uberschicktfn Kxemplaren der Volkslieder in einer grossen Verlegenheit, indem mir niemand den Preis angegeben hat, um den ich sie absetzen soll. Ich habe einige Exemplare an meine Freunde abgelassen, und ihnen erklärt, dass ich ihnen den Preis später bekannt geben werde. Die Aasgabe meiner gesammelten Poesien soll, wie mir 11. Ozelakowsky schreibt, schon vor mehreren Jahren in Ost nnd West angekündigt worden seyn; man zweifelt jcdoch, ob sie zu Stande kommt. Ich nnd Kafteliz werden Dir bei gelegener Zeit einen Prozess machen, dass Du mehrere Volkslieder als von uns gesammelt angekündigt hast, da wir Dir doch korrupte Abschriften mitgetheilt^ haben, um die Originale desto leichter aufsuchen zu können. Über die Quellen dürfte Dir mein Freund Sn>ole, der mehrere vortreffliche Originale besitzt, giiten Aufschluss geben können. Czelakowsky nennt Deine Sammlung in einem an mich gerichteten, von mir noch nicht beantworteten Briefe „köstlich". Du und ich wollen ihm nicht widersprechen; allein wir sind überzeugt, dass eine gute Sammlung slowenischer Volkslieder in dem von Euch sogenannten „Oberillyricn" nicht eher zu Stande kommen wird, bis nicht ein berufener Sammler, Da, Smoie oder Pinter, von dem Ihr vielleicht nächstens was hören werdet, solche unmittelbar, ans dem Munde des singenden Volkes werdet aufgenommen haben. Dass wir unsere ^Zwerg-litcratur" in jenen Zweigen, die nicht unmittelbar, selbst aus dem Volksleben aufspriessen, schlafen lassen, dafür hi»tTeu wir 192 Dr. Ivan PrUateU: Dvoje PreSornoTih pi»«m. von F^ucb (plnraiis majestaticus) Dank einznerndten. Solltest Da mit Kollar, Sehaffarik etc. in Kon-espondenz stehen, so bitte ich ihnen dies ertrenliche Krcigiiiss bekannt zu geben. Ks wäre sehr erfrenlicb, dass in anseren Gegenden der Slavismus zn Grunde gehen würde, indem dadarcii die künftigen Corriphäen demselben der Mülie enthoben werden würden, einen Dialekt, dem sehr viele moderne Ausdrücke fehlen, der jedoch ßber manche ihnen nicht mehr geläufige Derivazionen und Konstmk-zionen Anfschl'nsse geben dürfte, ich meine nicht zu stndiren, sonderu nur oberflächlich zu beachten. Wir „Oberillyrier" sind noch sehr jung, was die Schrittsprache betrifft, deshalb ist es billig, dass wir das Kcsultat fremder Eri'ahrnngen abwarten. Der spanische Dialekt wird vielleicht nicht entfernter von dem italienischen sejTi, als der slowenische von dem servischen, als der czechische von dem polnische»», als der frajizösisc.he von dem italienischen oder spanischen. Sobald diese sich in einem Dialekt verschmelzen werden, liotTc ich auch, dass wir czechisch, polnisch, russisch und um so eher serbisch sprechen, und wenn nicht sprechen, doch ohne vorläufiges Studium verstehen werden. Camoens hätte doch, wenn nicht panromanisch, wenigstens spanisch schreiben sollen, nachdem das Spanische dem Portngie-sisehen vielleicht so nahe, oder noch näher seyn dürfte, als das Slowenische (krainisch- karantanisch- steiermärkisch Slawische) dem Provinzialkroatischen, gewiss aber näher als dem eklektisch Illyrischen seyn dürfte. Si Deus pro vobis, qui contra vos; bedenkt jedoch, dass auch 6 XpinTo; getödtet werden konnte, dass jedoch die Wiedererweckung als das grösste Wunder von dem Weltapostel Paul und von allen Weltaposteln mit Recht gepriesen wird, und dass Homer sagt, besser ein Schweinehirt seyn, als über alle Todten gebieten. — Du erinnerst Dich vielleicht auf eine Gesellschaft bei Dolnizhar, wo wir etwas extravagant gewesen sind, in einer ähnlichen Oelegeuheit befinde ich mich gegenwärtig; wenigstens eben so viel Wein habe ich genossen ; desshalb wirst Da entschuldigen, dass ich keinen meiner gegenwärtigen Ausdrücke habe abwägen wollen oder können. Ich wünschc übrigens nicht nur dem Panslaviamus, sondern auch dem Paniilirismus das beste Gedeihen; glaube jcdoch, dass man bis zum Emtetag alles Aufgesprossene stehen lassen soll, damit der Herr (to 11*v) am jüngsten Tage das Gute werde von dem Schlechten ausscheiden können. Laibach am 26. Oktober 1840. Dein und des Slawenthums aufrichtiger Freund In vino Veritas. Dr. Kranz X. Prefhčni. Pr. trän PrOstc^j: Dt<9c Prešernovih pUem. 193 K teran je Smole pripisal: Wie viel würde dorteii der Druck von Bogen von 1000 Ex. im Format wie „Matiček" ohne Papier kosten'? Prešeren in Smole — zaduja dva ndaua prijatelja onega kroga, ki se je bil zbral okrog Oopa in v najbolj žalostnem in zapuščenem časn privabil ,Čebelico" na slovensko livado pipeta tn skupno pismo Stanku Vrazu. Samo Smole - ta ari-stokratskobobemska, za literaturo nad vse vneta dnga — je bil še ostal Prešernu. Kako ga je Prežeren Ijnbil in kaj je v njem yubil, je povedal v prekrasni pesmi „V spomin Andreja Smoleta" in 8e posebe v enajsti njeni kitici, ki se glasi: „Bolj'ga srca ni imela Ljubljana." Tesneje sta so združila poslednja dva prijatelja, kakor da bi bila vedela, da jima je odločenih le 8e malo dni — čez en mesce po tem pismu je namreč Smole umrl. ,Vince zlato se v kozarcih uan» smcja", pravi PreSeren v svoji spominčici na Smoleta. Tudi njima se je v poslednjih dneh, ko se jima je bilo življenje zmračilo in potemnilo, smejalo samo ie vince. Tako ju je bil tudi v tem slučaju, ko sta pisala to pismo, združil tolažnik kozarček. Spoznalo bi se to tudi, če bi PreSeren tega izrecno ne omenjal, ne samo iz drznega sloga, ampak tudi iz pisave, ki je posebno pri Prežernn nenavadno krepka in polna smelih potez in zavijač . Poaeiitvo, ki o njem govori Smole v začetku svojega pisma, je bil grad Presek pod Goijanci. Smole pravi, da je imel Ž igim mnogo Jeze in otepanja. O tem, kako ga je upravljal, pripoveduje Janez Trdina v svojem spisu „Dolenjci" (Slovan, 18H4, str. 21H) naslednje: ,Pravega modrijana se je izkazal presežki Andrej Smole, Prežiniov prijatelj. Ko sem vpraSal njegovega nekdanjega oskrbnika P -ča, kako je živel v svoji podgorski tokavi, odgovoril mi je zaničljivo: Smole je bil bedak in nihče, (iospodaril je tako zanikamo^ da dostikrat ni imel denarja niti za sol. Če sem mu prifiel pra\it, da so tlačani nemarni, zasmiyal se je široko, kakor da bi bil Icso odprl: „Ali bi bili osli, ko bi mi delali pridno brez plačila!" In ko sem mu povedal, daje dobil komig pol desetine, ker so kmetje, kar se je ilalo, poskrili in utajili, zagrohotal se je neumno: „Boga hvalimo, da so uam hoteli Se toliko dati, saj jim nismo nič posodili!" Vraz je bil najbrž Smoleta na Preseku obiskal, a novi gospodar Klelic^ ga menda ni posebno prijazno sprejel, kakor je razvidno iz Smoletovih besedi zgoraj. Da je nameraval v tem Času Vraz Smoleta poseliti, vemo iz njegovega pisma z dne 7. septembra 1H40., pisanega iz Podčetrtka Prešernu: ,Ich werde Dienstag Abends in Preisseck bei Herrn Smole eintreffen" (Letopis, 1875, str. 170). — Dalje izvemo iz tega pisma o razporu, ki je bil nastal med Kastelcem in Smoletom. Smole je bil prepustil uredniku Kastelcu za „Čebelico" narodne pesmi, 194 Dr. Iran PriJateU: Droje Preiernorih piitem. ki jih je bil sam nabral med narodom. Kastelec je „Čebelico" bolj in bolj zavlačeval, Čeprav d^a je VHe sililo, naj jo že enkrat poSlje med svet. O tem poroča .Malavadič Vrazn dne 1. mal. srpana 1KH8: „Kaj naša Čbelica počne, Vam ne včm povčdati, samo to včin, de jo Kastelio zmiraj obljuhuje izdati, pa kdaj, ml je neznano. Ko sim mn jez o Hožičn 1837 nektere mojili pčsmic dal, mi je obljubil, Čbelico koj za natisbo napraviti. Tako mi je tudi dr. l'reßfrin pred kratkim obljubil, Ka.stcliea nagovarjati*. Zavoljo Kastelčevega obotav^anja je zahteval Smole narodne pesmi nazaj, najbrž v ta namen, da jih sam izda — v tem času je pripravljal celo vrsto izdanj. Toda Kastelec mu jih ni vseh izročil. Kam so bile prešle pesmi? Večino jih je bil izdal Korytko, — torej Korj-tko ui sam zbral toliko pesmi, kakor se je doslej mislilo, večjo zaslugo za zapisovanje „neposredno iz ust pojočega naroda" (prim. Prešernovo pismo) bo treba prišteti Smoletu — zaksy mn ostalih Kastelec ni vniil, se ne ve. Opravičeval se je, da jili je izgubil, česar mu pa Smole ni verjel, kakor se razvidi iz njegovega prihodnjega [tisma Vrazu (13. X. 1840): „ ... die krainisehen Volkslieder, die mir Ka-fteliz nicht verloren (oder wie!) hat . . Da^je govori Smole o svojih izdanjih in pravi, da ima pri cenzuri še par kosov. Končno omenja korakov, ki jih je storil, da se mn dovoli izdajati slovenski Časopis. To Smoletovo iz-dajateysko delovanje pod konec tridesetih let in pod večer njegovega življenja je bilo v resnici nenavadno razsežnt» in mnogo-stransko. Ker se o tem dosedaj pri nas Se premalo v6, bo treba to enkrat obširneje opisati. Tu naj navedem samo toliko podatkov, kolikor jih gre v te opombe k pismu. Misel, da bi priredila nov natisek Vodnikovih pesmi in Linhartovih komedij, sta imela Kastelec in PreSeren že v začetku tridesetih let. 1'rim. Prešernovo fiismo Čelakovskemu dne 14. brezna 1833: «„Kafteliz she dva eta Vodnikove pefmi, vfe kar jih je ranjki sloshil, med njimi tudi ljudfke od njega sbrane, kar jih ni prckoimatih, ua fvitlobo dati obeta, kdaj pa obljubo fpolnil bo, le ne ve. — .Morebiti de Linhartovi dve Komediji pofnashiva, in do dnijga leta obforej natifkvati dava." O tem govori tudi .MalavaAič v svojih pismih na Vraza; dne 25. ožujka 1838: „Kastciie je dal sabrane pesme V. Vodnika v censuro, svoje narodne pcsnie tudi ureduje in za kranjske bčelize peto knižico prineske išČe, pa obljubiti ne morem gotovo, kdaj če dve posledne reči izdati. Vodnika bo dal koj, ko iz censure pride. Vse s norim pravopisom, in dvomiti se ne more, de bodo v kratkem vse zaderge noviga pravopisa zaterte in de si bode gladko stezo tudi med kranjske Slovence nadčlal." A prihodnje pismo (7. svečana 1839) se glasi še malo upno: „Čbelico je obetal Kastelic, obljuboval Linhardtove ko-moedie in Vodnika ua svitlo dati; Blaznik obljubuje slovenski Dr. Ivan Prijatelj: Dvoje PreXernoWh pisem. t95 dauik, priklada Caruiolie; pa kdaj kaj biti Če, «am Bog mili vž!" Vidi se, da je takö dolgo oklevanje Kastelčevo presedalo že vsem rodoljubom, med katerimi ni bil zadnji Smole, o katerem pravi PreSeren v omenjenem pismu na Oelakovskega, da je „sa Kranjfbino pofebno met." Že v dvajsetih letib je nagovarjal v pismih Matijo Čopa, ko je bil Se ta v Lvovn, da bi začela kaj v domačem jeziku izdajati. Dne 24. febr. 1823. mu piše to-le: „Zbe jed sdej to velko grafhino Emsdorf dobom, tok pridem k vam v vaf, potlej grevo na rajshe, fe bovo kej navuzhla, in ke dam pridevo bozhvo mi dva kej pozhet — mene jesi de fo Kranzi tak »afpanzi." Sedaj je živel po dolgih letih pustolovstva enkrat v miru, iznebil se je bil nadležnih skrbi, ki mu jih je delalo posestvo, in ^.ivei od vitalieija, ki mu ga je bila mati sodnijsko depozitirala v znesku 12000 H. S sredstvi, ki jih je imel od tega kapitala, je sklenil v letu 1H40. začeti izdajati slovenske knjige. Dobil je Prešerna na svojo stran, ki je najbrž vse Smoletove izdaje )riredil za natisk. (iotovo je tudi on ^posnažil" Linhartovi komec iji in uredil Vodnikove pesmi. Toda poslednje je bil Kaj^telee v resnici že dal v cenziiro in vložil tozadevno prošnjo pri guberniju dne 12. marca 1839. Dne 23. maja 1839. |)a je vložil enako prošnjo Andrej Smole in priložil rokopis. Referent Stelzich je o njem referiral in ga poslal 2t5. maja revizoiju v pregled. Na prevoje Pružurnovih pisuin. 197 andere Person mii der Redaction dieser Zeitnng sich za befassen beabsichtigen dürfte." Smole sam neki tudi jezika ni dovol zmožen, (tlede na to poročilo je Sedlnitzky kratkomalo zarnii Smoletovo prošnjo v pisanju z dne 25. jnnija 1H40., ki je bilo na dnevnem redn t seji Ijnblj. gabernija dne 9. jnlija (ref. 8telzich), na kar se je sklenilo obvestiti Smoleta o negativnem uspehn. Sedaj se jo obrnil Smole v mesecu septembra radi časopisa s proši\jo naravnoMt na cesarja. O tem je sporočil Kopitarju: „Erwünscht wäre mir, wenn dasselbe nicht bald erledigt werden möchte, and ich so im Monath November Veranlassung finde bey Sr. Miyestät Audienz zu suchen, falls mich nicht ßesundheiu-ümstände abhalten werden.* — Toda na dvoru Smoletove prošnje nihče niti pogledal ni, ampak poslali so jo naravnost (— ohne die ah. Bezeichnung —) Sedlnitzkemu, ki jo je vrnil dne 30. okt. 1840. gubemiju v Ljubljano, sklicujoč se na svojo negativno odredbo z dne 25. jnnija.') V svojem pismu govori Smole, da so poslali več proženj na dunajsko dvorno cenzuro zaatran časopisa. Ker jc on poslal samo eno, mora imeti najbrž v mislih prožnje KordeSa in Hlaz-nika. Kordeš je bil vložil že 2, jnlija 1838. leta proši\jo, da bi se mu dovolilo od novega leta 1839. izdajati dvakrat ua teden politični list „Slovcnfke novize" s tedensko literarno prilogo „Sora". Sedlnitzky se je informiral o Kordešn pri svojih zaup nikih v lijubljani: pri polic^skem ravn. Sicardu, gub. svetniku Wagnerju in gubemerju pl. Schmidburgu. Najugodneje se glasi poročilo poslednjega. Prva dva pa sta imela mnogo pomislekov, zlasti jima je bila nezadostna kvalifikacija Kordeševa, katerega karakterizira PreSoren v pismu na Vraza 19. julija 1838. z besedami: „ein wegen dreimaliger Deserzion entlassener Feldbebel." Wagner mu očita pomankljivo znanje slovenščine in se pri tem sklicuje na Metelkovo in Prešernovo sodbo. — Zadeva se je zavlačevala. Med tem je vložil Kordeš drugo profigo, v kateri opušča iz gmotnih ozirov misel na politični časopis in prosi dovoljenja samo za literarni list ,Zarja" (Zora, Zor, Morgenrothe). To prošnjo (z dne 1. decembra-1838) je podpisat kot založnik tudi Hlaznik. Ponovil je profinjo 14. febr. 1839 Itlaznik sam, čefi da bi rad izdal „Zoro" kot prilogo h „Car-niolii" s koncem aprila, ker jo je naročnikom že obljubil. Ker stvar le ni napredovala, sc je obrnil Blaznik 3. aprila 1839 s prošnjo naravnost na c. kr. najviSji policijski in cenzurni urad. V njej je ponovil svoje želje glede lista in povdaril, da bi mogla „Zora" posjiešiti „vorzüglich die allmähliche Vereinigung der verwandten und benachbarten Slawen in Schrift und Sprache." ■> Akti V (luu^jfikern »rhivu rainlatretva notraivlib del. I^. 1637 in v iirbirii deSelue vlade v LJnbUani, fas«. 16. 198 Dr. Ivan Pr^ateU: Uroje Pn^rnovih pUcm. Dinevuo je, da taki razlogi Sedlnitzkega niso posebno genili. Zadeva se ni poinekniia z ineMta. Zatu je spisal Blaznik novo, dolgo proänjo in jo poslal dne 2. marca 1840 ljub^j. gnbernijn, a dne 16. julija 1840. je poslal naravnost Hedlnitzkemu „ein unterthänigstes Proinemoria", v katerem ga roti in prosi kot „betriebsamer und fleissiger Gewcrbsmanu", naj mn dovoli izdajati „Zoro". Ko vse to ni nič izdalo, se je obrnil Blazuik prihodnje leto na graöki „Verein zur Beförderung und Unter-stütsung der Industrie nnd der Gewerbe in Innerösterreich" potom kranjske delegacijo tega druätra. Nato je poslalo to društvo v inienn svojega predsednika nadvojvode Ivana dre priporočilni proSnji ljublj. guberniju (12. jan. 1841 in 19. nov. 1841), ki jih je s priporočilom od svoje strani poslal na Dunaj. Sedaj se je Sedlnitzky 6ele zgenil in se obniil na gubcrnerja Weingartna 4. jan. 1842, da bi se mn predložil program lista, imenoval urednik in povedale druge okoliščine. Program se je sestavil in 19. tebr. 1842 sta ga podpisala Itlaznik kot zalo}.nik in dr. Jože Orel kot urednik. Tu pa se že list imenuje ,Kme-tifhke in rokodelrke novize", in te imajo svojo zgodovino. V svojem elankn „Prešeren odločen za urednika slovstvenemu listu" (Preš. Alb. 855) je razvijal prof. Štrekelj na podlagi nekega Trstenjakovega pisma na Cafa misel, da je'bil PreSeren določen za urednika Blaznikovemu listu, ki ga je nameraval začeti prilagati svoji nemški „Camiolii" s koncem aprila 1839. — Trstenjakov dopisnik pravi „s mescom sribnjem (May)." To se vjema. In čisto umevno je tudi, da si je bil Blaznik izbral za urednika Prežema, ki ga gub. svetnik imenuje poleg Metelka najboljšega poznavatelja slovenskega jezika v Ljubljani. Hrez TOake sumnje pa je,. da je bil pri nameravanem Smoletovem listu Prešeren ona druga oseba, ki o iyi govori poročilo ljublj. gubemija na Sedinitzkega. Vpraša se samo, zakaj je Smole leta 1840. prosil za list, ki bi naj ga urejeval PreSeren, ko je že prejšnje in isto leto imel Blaznik enako namero z listom in urednikom? Morebiti ni verjel, da bi Blaznik dosegel svoj namen. Morebiti mu tndi ni bilo vSeč, da je Blaznik opustil "misel na politični časopis? Sploh se vidi, da je botel Smole sam izdati vse, česar je občinstvo že dolgo zastonj pričakovalo, tako Vodnikove in narodne pe«uii, Linhartovi komediji in Časopis. In pri vseh izdaiyih se je najbrž zanašal na Prešerna, — svojo desno roko. Iz Prešernovega postskripta izvemo, kako si je pesnik predstavljal «lobro zbirko narodnih posmi, in zakaj mu Vrazova ni bila ^köstlich". Markovieu se zdi tu izražena Prešernova sodba o Vrazovih narodnih pesmih preostra (Izabrane pjesme, O.). Na navedenem mestu jo citira, a ne omenja tudi Prešernovega razloga. Pesmi, ki sta jih bila Vrazu poslala Prešeren in Kastelec, Dr. Ivan Pr^jato^: Dvoje Preicrnovih pUfin. 199 nista bila Hanta zapisala; to so bili .pokvarjeni prepisi", poslani v-ta namen, da bi mogel izdajatelj sam laže med narodom zaslediti dotičue pesmi. PrcSernovi zalitevi, da se morajo narodne pesmi zapisovati naravnost iz ust pojoSe|;a naroda, moremo samo pritrditi. Smoleta je imel Preäeren za najboljšega za-pisovavca narodnih pesmi, iz njegovo »bere' jih je tndi pri-naSala ,Čebelica" (Prim. PreSemovo pismo Čelakovskemn z dne 14. marca 183H). V naslednjem Prešeren Se enkrat povzame besedo v dopisni polemiki, ki sta jo imela v poslednjih iridesetih letih z Vrazom. Ta postskriptum je psihologično najzanimivejše pismo Prežemovo. Pisan je neposredno po obilno — a ne preobilno — zavžitem vinu. Znano je du.^eslovno dejstvo, da alkohol, hašiS in druga razburljiva sredstva v g<»tovi meri zavžita nenavadno pospešujejo asociacijo misli in delavnost duševnih sil. Ker so vse sfere duševnega organizma vzbujene, se vrši miSljenje, kombiniranje misli izredno določno, odločno in urno, tako da neredko deja skoke, zamolčuje prehode iu logične zveze in potom asociacije s povišano spretnostjo in ročnostjo privzema od vseh strani podobe v svrho izražanja svojih dufievnih prodnktov Zanimivo je že to, da je Prešeren v posts k rip tu Se enkrat posegel v staro polenuko, o kateri je bil že poprej izrekel nekatero resno besedo. To je znamenje, da mn je sedaj v hipu razvnetega in živahnejšega duševnega razpoložeiya predstavil razum njegov tozadevni nazor v jasnejši in jarkejši luči. In ni si mogel kaj, da bi ga ne pripisal Smoletovemn pismu tako določno in krepko, kakor ga je v tistem hipu spoznal in doživel v svojem duhu. — Tu ni mesto, da bi govoril o Prešernovih razlogih proti ilirizmu, samo nekoliko komentirati hočem t«, ki so v pričujočem pismu izraženi. Prvi je filologični razlog. Ta je pri vseh naSih ljudeh vedno največ veljal. In to ni čuda: mi smo dali slavistiki največje filologe in bi se smeli po pravici imenovati narod filologov. Tudi danes še. Kdor tega ne verjame, naj gre poslušat obedne pogovore naših župnikov po žopniSčih . . . Prešeren je bil pesnik, ne tilolog. Vraz ga je celo imenoval v pismu z dne 19. nov. 1837 odločnega sovražnika (abgesagter Feind) imen Dobrovsky, Kopitar etc. Ali v tem se je skladal s Kopitaijem, da je slovenščina kot samostojno slovansko narečje nič manj ali Se bolj svojerodno, lepo in v svojih oblikah in ieksiku staro in bogato kakor kako drugo slovansko narečje. Kopitar je zapisal v predgovoru k svoji slovnici (str. XLVI1) sledeče besede: „Wäre die Kraiuische Sprache in ein era Wink el verborgen,... so könnte man sie immerhin mit den mächtigem Nachbarinnen sich vermischen und endlich sich verlieren sehen: da sie aber ein alter (wir haben Wörter, z. B, flana (Reif, pruina,) die sich 200 Dr. Ivan PrUat^lj: Droje I'r«S«rnurili pinria. nnr in der aUslavonischen Bibelsprache, und dem heutigen Mer-vischen Dialekt, aber weder im Russischen, noch in den andern Dialecten finden. Wir haben durchgängig den Dual in vollem Oebranch) und vielleicht der am meisten verfeinerte (von Härten befreite) Zweig der so weit verbreiteten Slavischen Sprache ist, 80 war's doch Schade darum!" In na tem stališču so stali vsi slovenski pisate^i Kopitarjeve tilologične dobo, v katero spada tudi Prcžcren. PreSeren je povedal v svojem post^kriptu isto, V^sled tega tilologičnega ra/Joga se mn je zdelo KollArja in Ša-lafika — ki sta bila sama tilologa in celo korifeji! — simpatizi-rauje z Ilirci ironija. In zato je tudi odgovoril na njih adreso z ironijo, podtikajoč jim željo, n^ bi slovenščina izginila, da bi njim, filologom, nc bilo treba študirati enega samostojnega slovanskega dialekta. Jako va?.en se je zdel Prešernu tudi razlog, ki se mu je nudil iz primerjanja slovenskega naroda z dmgimi malimi na-rodiCi. Enake primere pa seje posluževal tudi Vraz (prim, pismo 1. avg. 1838) in podobnih piimor se poslužujejo še danes naši pristaši Vrazove ideje. Seveda ni treba nobenemu treznomisle-čemn človeku povdarjati, da so take primere Ic takrat dopustne, kadar so pri narodih, ki se med seboj primerjajo, dani enaki kulturni, zgodovinski in literarni pogoji samostojnega razvitka dotičnih narodov, oziroma njih medsebojnih zvez. Sicer šepajo na vseh štirih. Tretji razlog Prešernov obstoji v tem, da pesnik — kakor sam pravi — ne mara gospodovati nad mrtvimi. S tem hoče označiti ilirski eklektični jezik kot mrtev jezik (v epigramu „Daničarjem" pravi, da so Ilirci kakor janičarji po južnih deželah poropali in skup spravili „svoj" jezik). Sicer je narod, ki je pri njem ostal Prešeren, v kulturnem ozim tudi mrtev, a nikakor ne v jezikovnem. Jezik si je ohranil, in jezik je ona mogočna in čarobna beseda, s katero meni pesnik narod vzbuditi, da vstane ko Kristus od smrti. In s to čarobno besedo on tudi vlada nad narodom, ki je sicer mal in ne di^e svojim duševnim vladarjem visokih mest, a razume jih, kakor razume čreda svojega pastirja. Iliree podpira sicer vlada, in njih ideje se širijo povsod, tudi na Kranjskem, tako da se zdi, kakor da bi bili bogovi zai^e; pesnik zato ni hotel nikjer javno nastopiti zoper nje, dasi je to nameraval. Ilirci gospodarijo torej nad „vsemi". Ali vs^' toliko, kolikor gospodarijo nad Slovenci, specijalno nad Kranjci, Korošci, Primorci, je ta njih narod mrtev in bo ostal, ako bodo samo oni vplivali nanj, trajno mrtev: jezikovno, ker nima ž njih „umetnim" jezikom nobene zveze, in kulturno, ker ga z nerazumljivim jezikom ne morejo vzbuditi od smrti. Približno tako bi se dale restavrirati misli, ki jih je izrazil pesnik gori v enem stavku. Tu je pretrgal svoje nr. IvM Prijatelj: Drnje {'reiUsmorih pUdm. 201 misli in preSel na drag predmet, a na koucu se je vrnil uazaj in koncentriral svojo narodnukultnrno idejo v euem aamem gtavkn. Ker sem na ta stavek že opozoril v .Prešernovem albnmu' (str. 732) in ga tam komentiral, naj tn samo še povdarim, da ima pesnikova „Zdravica" isto idejo, kakor je izražena v tem stavku. Živi naj najprtj Slovenci, potem se naj spravijo vsi Slovani, da bodo pridli pri kulinrnili narodih do one oblasti in časti, ki jim v obilnosti gre. „Živč naj vsi narodi", pravi Prešeren kot sin hnmanistične dobe, a kot prosvetljeuec želi, da naj se vsi vsak zase pripravljajo in naj vsi stremijo k onemn daljnemu dnevu, ko bo splošnosvetsku (^xv) dobro, prosvetljeno in knitnmo zavladalo in pregnalo vsak prepir iz sveta. Kakor se poteguje Goethe po svojem Faustn za „Menschheit Krone" in kakor zahteva Schiller v svoji himni na Neme« od svojega naroda, da se bori za „Krone des Menschenadels", tako zahteva tudi Prešeren za Slovence svobodo in prosveto in sicer ono visoko, človežko prosveto, katera dela iz narodov samo sosede enega velikega organizma — splošne kulture. Da rojak pruiit l»o vsak, ne vrag, le «oited bo mejaki Tako je raznmel Prešerna in njegovo delovanje tudi moi, ki je bil sam odličen nemški pesnik in prijatelj njegov — A. (Sriin, ki je pisal dne 2. maja 1849. slovenskemu društva sledeče besede: ,Dcr Mann, dessen odysseischer Geist „Vieler Jlen»cben Süidte jresehen und Sitte ((«lernt hat", fühlte CS gar wohl, dass eine gebildete Volkssprache der wohltbätige Strom sey, der in seinen 'fielen die Goldkörner jener höheren Gesittung führe, welche allein die in Krämpfen liegende Welt endlich zu beruhigen und neuzugestalten vermag. In diesem Sinne hat der Verewigte in seinen Schriften eines der kostbarsten Vermächtnisse fnr sein Volk hinterlassen." Prej ali slej bo morala našu literarna in kulturna zgodovina izreči resno, končno historično besedo o obeh velepomembnih principih, ki stA vodila jugoslovansko literaturo in kulturo v XIX. stoletju, o ideji Vrazovi in Prešernovi. Dve točki sta, ki se ju ne bo smelo pustiti nikdar iz oči: tradicijo, ki je delovala, to se pravi, vsa ona mala samostojna prcddela, ki se je na njih kakor na temeljih zidalo dalje, in sodobno splošno slovansko gibanje. Kako močne so bile vezi, ki so Se vezale narode, in kako so bila uglajena pota, ki so vodila od enega do drugega, pa je ono tretje, ki se vpraša. (Havno pa je, d« si ne lasti tc historične besede kak neužiten slavoslovec in še maiije kak visok, vse bolje^znati hoteč šolnik. Vraz je odgovoril na gori natisnjeno pismo Smoletu iz liistrice dne 3. dec. 1840. Pristavil pa je tudi na Prešernovo 202 Dr. Ivan Pr^jatcU: Dvoje Prešernovih pUom. adreso kot odgovor na njegov postskriptnni nekaj vrstic. Ker ni Vrazovo pismo .Smoleta več naSlo žive^^^, prosil je v prihodnjem svojem pismu Vraz PreSerna, naj skuSa dobiti pismo, pisano Smoletu, in naj ga on obdrži (Letop. 1875, str. 170). List se nahaja v PreScrnovi zapuSčini. Da bo izdana eela tozadevna polemika Vrai-FreSernova, naj sledi tu ta Vrazov prvi odgovor na Prešernov postskript (drugi se nahaja v Letopisu pod goren-jim citatom): . . Herrn I)r. Prešem, meinen lieben Freund, bitte ich in meinem Nahmen herzlichst zu grüssen. Mich haben seine Zeilen ungemein erfreut, obwohl die Veritas in vino diesmahl wirklich et>vas dunkel war. Unser (der Illyrier) Wunsch ist es keineswegs, die Thätigkeit der illyrischen Provinzial-Litcratureu zu unterdrücken; ja wir wünschen sogar, dass sie fortbestehe, und eine die Panillyrische Literatur unterstützende, aber nicht hindernde Role spiele. Dazn gehört, dass sie sich eines gleichen Alphabets bediene, und den Nationalsinn zu wecken und zu heben suche. Zu dieia.sfir. S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij »Stroj. XVIII. leüük. V Ljubljani 1901. Založba KatoliSke bukvame. Tisk Katoliške tiskarne. 12 zvezkov. S prilogo: Zbirka lepih zgledov. 8*. Ediiioni. Glasilo slov. političnega društva Edinost za Primorsko. Tečaj XXVI. Izhaja enkrat na dan. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsoreija lista „Edinost" v Trstu. Folio. Gasilec. Izdi^ja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vender vsaj štirikrat na leto in ga dobiv^o člani zveze brezplačno. Leto V. Tiskala KleinmajT & Bamberg v Ljubljani. Vel. 8". Glas Naroda. Glasilo slovenskih delavcev v Ameriki. Leto IX. Izdajatelj in urednik Fr. Sakser. New York. »Glas Naroda" izhaja vsak torek, čfetrtek in soboto. Ur. K. Olaiier: Oiblio^raitja Rloreoska. 305 Gormjer. Političen in gospodarski list. II. letnik. 1901. Izhaja vsako soboto zvečer; če je ta dan praznik, pa dan poprej. Izdaja in zalaga konsorcij „Gorenjca". Odgovorni urednik Gašpar Eržen. Tiska Iv. Tr. Lampret v Kranju. 4". (iorka. Izhaja vsak torek in soboto v tednu ob 11, uri pred-poldne za mesto ter ob 3. uri popoldne za deželo. Izdajatelj in odgovorni urednik Jos. Marušič. Tiska »Narodna tiskarna." III. letnik. (iospodamki tjlasnik za Štaji-rslo. Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo. Izdaja c. kr. kmetijska družba Štajerska. Nemški nrejnje generalni tajnik ees. kr. svetovalec Friedrich Müller. Na' slovensko prelaga nadneitt^j Jožef MeSiček v Sevnici. Založila štajerska kmetijska družba. Izhaja vsakih 14 dnij. Tiska Leykam v Graden. 1901. 8". (iosjHHUtrski M. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje Ernest Klavžar. Izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli. V (lorifi 1901. Leto XIX. Založilo c. kr. kmetysko društvo. Tiska Giov. 1'atemolli. (Priloga Soče.) GiKsptHltiriiki lini. Uradno glasilo kmetijske družbe za Trst in okolico. Izhaja prvi dan vsakega meaeca. Lastnik kmetijska družba za Trst in okolico. Izdaja in tiska tiskania „Edinosti" v Trstu. IV. leto. Odgovorni urednik Fran Rakuša. V Trstu. 1901. H\ Izrr^tjn miurjsktija dnkšlm za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. Letnik XI. V Ljubljani 1901. Izdaja in zalaga .Muzejsko društvo za Kranjsko". (G snopičev na leto.) Natisnila tiskarna Jos. Blasnikovih dedičev. 8". Jedtiokopntviunii. Glasilo političnega dmštva „Jednakopravnost" v Idriji. »Jednakopravnost" izhaja vsak drugi četrtek. Idrija-Gorica. Leto I. Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Zimie. Zalagalelj Dragotin Lapajne v Idriji. Tiska (ioriška tiskarna A. Gabršček v Gorici. Jtuj. Izdaja Fr. Derganc na Dunaju. Izhaja po enkrat na mescc. Duniy. 1901. Tiska Friderik Jasper. Izd^a Fr. Derganc. Ureja Niko Zupanič. Izšlo je 8 številk. KaioliAki Obzornik. Izdtya .Leonova družba". Urejuje dr. Aleš USeničnik. Leto V. (4 zvezki na leto.) V Ljubljani 1901, Tiska Katoliška tiskanta. Vel. 8°. KmflomUc. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr, kmetijske družbe vojvodine Kranjske. Ureja Gustav Pire, 20« Pr. K. niater: BibllograHJ» »lovenuka. družbeni ravnatelj. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mcsccn ter stane 4 K za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. Leto XVI11. V Ljnbljani. 1901. 4*. Kršnnutki ddoljuh. Li«t za krKČauttku vzgojo in refiitev mladine, kliaja štirikrat na leto. Urednje Anton Kržič. Letnik XL Ljubljana. 1VK)I. Tisk Katulidke tiskarne. Založba „Ivatol. dnifttva detoljubov". le®. IJuhlßtHsf'i lisi. LcU^iflL 36? letnik. Št. L—VIII. V Ljubljani. Ti»k I^itdiljnii^sii /rtm. I^eposlBMPinLeto XXI. L'redil A. Aškerc. V Ljulnitin. lOül. (Izh^^^o enkrat na me^cc v zvezkih.) IzdajajHij^l^a^^Valentin Kopitxr. Lastnina in tisk i^i^^TO m%ariic v Lfllhljani. Vel. 8". ^fir. Izhaja 10., 20. iii^^ (fan vsakega meseca. V Celovcu. 1901, Leto XX. izdajatelj (iregor Kinspieier, župnik v Pudkluštrn. utH^^-urni urednik Ivan Tršelič. Tiskarna družbe »v. Mohorja v ('«lovcu. Fol. Nnrwhti (lotipoildr. (Wa^ilo goitpodarske zveze. Izhaja 10. in 2r). vsakega meseca. Leto II. 1901. Izdajatelj: (iospodarska zveza v Ljubljani. <_>dgovorni urednik: Dr. Viljem Schweitzer, odbornik (lospodarske zveze v Ljnbljuni. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. 4". Nnrotitim^isjHularsli ]'e.'«tnik. Ulasilo slovenskega trgovskega dru žtva „Merkur". Odgovorni urednik dr. Viktor Murnik. Izhaja desetega dne v.sakega meseca. Izdaja in zalaga slovensko trgovsko draŽtvo „Merkur". Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. 4". Xora Domorimi. Katoliiiki list za slovensko ljudstvo v Združenih državah ameri^ikih. Cleveland. O. Leto III. Izide vsak torek in petek. Izdaja družba: „Nova Domovina". Published suni-weekly et Cleveland, Ohio, by the Xova Domovina Publishing Co. 1757 St. Clair Str. Novi list. Izhi\ja vsako soboto ob 4. popoldne s prilogo: ^Mali XoviCar". Valentin Vouk izdavatelj in oI. Slovenski liid. Neodvisno slovensko krSČansko-socijalno gl^ilo. V Ljubljani. 1901. Letnik VL Odgovorni urednik Ivan Štefe Izdajatelj konsorcij Slovenskega lista. Tisk J. Hlasnikovih naslednikov v Ljubljani. (Izhaja ob sobotah). Fol. Slomiftki Narod. Izhaja vsaki dan zvečer izimii nede^e in praznike. Ljubljana UK)1. XXXIV. leto. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Nolli. Lastnina in tisk Narodne tiskarne. Fol. SloPi-nski Pravnik. Izdaja društvo „Pravnik" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Danilo Majaron. XVII. leto. V Ljubljani 1".)01. (Izhaja 15. dne vsakega meseca.) Natisnila „Narodna tiskarna." 8". iSlovniski uat/lj. Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. Veri, vzgoji in poduku. II. letnik. Ljubljana UK)1. Slovenski učitelj izhaja dvakrat na mesec (i. in 15.) IJrc-ji^e in izdaja: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec. Tiska Katoliška tiskarna. 8*^ Som. Izhaja trikrat na teden, v «Iveh izdanjih. Tečaj XXXI. V (lonci 1901. Izdajatelj in odfcovorni urednik Ivan Kavčič v Crorici. Tiska in zalagsi Goriška tiskarna A.T;abrSček. Fol. UriMjski TovariA. Glasilo slovenskega učiteljskega društva v LJubljani. Urejujeta Jakob Dimnik in Engelbert GangI, učitelja v Ljubljani. V Ljubljani 1901. Izdajatelj in odgovorni urednik Jakob Dimnik. Lastnik in založnik „Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani." Tiska R. Miličcva tiskarna v Ljub Ijani. 4". Uradni li.it r. kr. crljsknja okrajimja iflararsim. 1001. Uradni list izhaja vsako soboto. Izdajk c. kr. celjsko okr^no glavarstvo. (Nemško in slovensko.) Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 4". Uradni lisi r. kr. okrajnega iibimrsliNi v lirtžirah. 1901. Uradni list izhaja 1. in 15. vsakega meseea. Izdaja o. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 8". Uradni lisi r. kr. okrajnega pwjhtvarsfm p Ptuju. Izhaja vsak četrtek. Letna naročnina za oblastva in urade 6 K za Dr. K. GU«cr: Bibliogral^la iloTensk». 20» Vrtce. poštnini podvržene namčnike 7 K. IV. letnik. (Prva polovica vsake strani je nemška, drnga slovenska.) Vpwc rerkvttiih braiovščin. Izhaja 24. dan vsakega meseca. V. letnik. Urejuje dr. Frančišek USeničnik. V Ljublani 1901. Izdaja Katoliška bnkvama. Tiska Katoliška tiskarna. 8". Vimrski in vrltutrski list. Vinogradnikom, sadjarjem iu vrtnarjem v podnk. Glasilo kmetijske dražbe za Trst in okolico. Ureduje Anton «trekelj. V Trsta 1901. I. tečaj. List izhaja 15. dan vsakega meseca. Votlite^j v boifoslovnih mhh. Izdajajo profesorji knezoškofijske^a bogoslovja v Maribora. L'rejaje FrančiSek Kovačič, doktor modroslovja, profesor bogoslovja. Letnik IV. V Maribora 1901. Izhaja štirikrat na leto. Tiska tiskarna sv. Cirila v Manboru. H". Časopis 8 podobami za slovensko mladino. S prilogo „Angeljček." V Ljubljani 1901. Let« XX.\1. (zdaja društvo „Pripravniški dom." Urejuje Anton Kržič. Tiska „Katoliška tiskarna" v Ljubljani. 8". Zidonik in nkaz»ik zn avstrijsko Primorje. Tečaj 1901. V Trstu. Tiskarnica avstrijskega Lloyda. (Izhaja v nedoločenih obrokih nemški, italjauski, slovenski in hrvatski). /ijodnju J>aniea. Katoliški cerkven Ust. Danica izhaja vsak petek na celi poli. V Ljubljani 1901. Tečj\j LI V. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. 4®. Zitodovuuski Zbornik. Priloga ljubljanskemu škofijskemu listu. Izhaja v nedoločenih obrokih. XIV. leto. Ljubljana 1901. Idajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiska Kat. tiskarna v Ljnbljani. Zora. Glasilo slovenskega kat4>liškega dijaStva. „Zora" izhaja 5 krat na leto. Urednik Fran Verbič, stud. phil. Dunaj. Upravnik Hognmil Remec, stud. phil. Oblastem odgovoren med. Ivan Hubad. Na Dnntyu. Tiskarna oo. Mehitaristov. 8'. Zmri&k. List s podobami za slovensko mladino. Lato 11. Uredil Engelbert Gangl. Zvonček izhiy'a 1. dne vsakega meseca. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Natisnila „Narodna tiskania" v Ljubljani. 1901. — 8". 310 Dr K. OlMer: Bfbliograiva Rlorenska. II. Zborniki. Anton Kmzom knjižnica. Zbirka nabavnih in poučnih Rpisov. Izdaja „Slovenska Matica." VIII. zvez. Uredil Fr. Leveo. V Ljubljani 1901. Tisk „Narodne tiskarne." (Vsebina: Ivan Cankar: Tujci. Str. 1—119; Fr. Kg. MeSko: Trtice: (Besede otoinosti str. 120 — 125; Slika str. 126— 132; Razno poti str. 133—146; Siu poletne noÜ str. 147 -159.) F. J. Doljan: Lajnar. Slika iz življenja str. 160—193. hcjnnje miega Iktindm. V pouk malim in odraščenim XX. zv. V Ljubljani 1901. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. Drobtinice. XXXI. letnik. Uredil dr. Andrej Karlin. Založila Katoliška družba za Kranjsko. Natisnila KatoliSka tiskarna v Ljubljani 1901. 8" 114. str. Vsebina: ,0b svetem letu" str. 1—4 dr. Josip Gruden; „Presladko ime Jezus" str. 5—6 dr, J. M. Krži8nik; „Slomšek in drobtinico" str. 7—16 dr. Ant. Medved; „Želje Jezusove v Presvetem" str. 17 dr. J. M. KrŽišnik; „Spomini na slovensko romanje v Rim" str. 19—64. Romarjem v spomin priredil Serafin; „V nesreči" str. 65 dr. J. M. Kržišnik; ,0b ven, oj ven iz labirinta" str. 65 A. Kalan; „V dno srca Bužjej^a se skry" str. (16 A. Kalan; „Oemu trpi mi pač src^" (V spomin + dr. Fr. Lampetu) str. 66 A. Kalan; „Prijateljev je množica jokala" (V spomin pesniku bogosl. J. Voljču — t 25. okt. 1900) A. Kalan; „Prost dr. Ant. Jarc" str. 69—83 dr. Andrej Karlin; „Kanonik f dr. Fr. Lampe" str, 84—103 .\ndrej Kalan; „Usoduc rojenice" (Ob 100 letnici Fr. Prešernovega rojstva.) str. 104 — 105 Andrej Kalan; „Dom miru" str. 105 Andrej Kalan; „Katoliški dom" str. lOt.!—108. Janka Kersnika zbrani spisi. Uredil dr. Vladimir Lovec. Zvezek II. SeSitek I. Na Žerinjali. 1.52 str. Se.šitek II, Agitator. 128 str. Založil L. Scbwenlner. Tisk Narodne tiskanje. V Ljubljani 1901. 8". Knjižnica hruihe sv. Cirila in Metodi. Na svetlo daje in zalaga družba. 3[ktdinska knjižnica. Izdaja zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. II. zvezek. V^ Ljubljani. Založil L. Schwen-tner 1901. „Na rakovo nogo." Spisal Ivo Trošt. Nom akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek, izdaje knjigarna L. Schwcntncr v Ljubljani. Izhaja Šestkrat na leto! 1901. (Leta 1901 so izšli tr|je zvezki.) Dr. K. OUwer: Hiblioirral^a aloven»k». 211 Xas Dom. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. IV. zvezek. Ciganka. — Po povelja. V Celja let« 1900. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. 103 str. 8®. Pomladni gkm. Na mcstn 11. zvezka pod tem imenom znanega zbornika je izSel „Almanah" (glej Leposlovje b.) in pa »Odmev pomladnih glasov." Priloga k 4. Vrtčevi št. 1901. 16. Htr. Vsebina: Prežilka, Velikonočna slika. Pavel Perko, Velikonočna košarica. .\l. Mrhar, Vstajenje. V mlinu. Povedi shvennhmu Ijmlsivu v poduk in zabavo. Zbral in uredil Andrej Kalan. Hnlonskn ktijižnien. HI. Ooriea 1901. A. GabrSček, „Ruska antologija-. (Glej XV. „Pe^JoiStvo"). Slomtuiku kHjiiniea. Urejuje in izdaja Andrej GabrSček. Gorica 1901. Zvezek 84—101. ,Sad greha", ,Deseti brat", ^Vstajpiye"-(Glej »Leposlovje") Shv'en.'ika hnii(}arna. Izdaja in urejuje L. Schwentner, knjigotriec v Ljubljani. LeU» D. Priloga »Ljubljanskemu Zvonu*. Narodua tiskanja v Ljubljani. Slovenska knjižnim I. zvezek. „Pod lipo." Črtice iz slovenske zgodovine. (Glej Zgodovina.) Slomiske vc/!emiee za pouk in kratek čas. Izdala in založila Družba sv. Mohorja. 53. zvezek. 1901. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 159 str. 8". Vsebina: „Bog gaje usliSal". Resnična dogodba. (Spisal Fr. J. MalovaSnik) str. 3; „Kes." Pesem (Fr. Neubauer), str. 32; ,Ne vdajmo se." Kratkočasnica v jednem dejanju. (Spisal dr. Jos. VoSnjak.) str. 33; „Spet doma." Pesem (Fr. Neubauer.) str. 46; „Oskrbnikov sin". Povest. (J. M. Dovič) str. 47; „Najvažnejše določbe o novem davku" (Spisal Anton Janežič) str. 47 ; „Kakor na kup, tako s kupa". Povest. (Spisal J. • P.) str. 110-, „Ob zibelki, ob jami" Pesem. (Anton Medved.) str. 129; „Dva nesrečna človeka" (Spisal Fr. Rant.) str. 130; „Kdor zna, pa zna" Povest. (Spisal Ivo TroSf) str. 139. Sv/'hrtM knjiinica. Izdaja A. GabrSčekova tiskarna v Gorici, III. Quo vadiš. (Glej Pripovedništvo.) Fmtr sloratisJciJ» pavestij. H', knjiga. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. Gorica 1901. V. knjiga. (Na ovoju je letnica 1902, znotraj pa 1901. Glej Leposlovje.) u* 212 Dr. K. Olupr: Ribliogn^a dovenftka. Veii4h> ptmmh otrokom. V Londonu. Tiskarna „Childern'g Special •Service Mission" 13, Warwick Lane, Paternoster Row (T. H. Biskop, tajnik); pozneje: V ČeSkih Budčjovicah, typ. A, Pokorny; izdal Ant. ChrAaka. 1901. .Št. 1—16. 8«. Zabavna kujiinira. Založila in na siritlo dala^ Slovenska Matica. XIII. zvez. •Štiri bajke Saltikova Sčedrina. — Za staro pravdo. V Ljubljani 1901. Tiskala Blasnikova tiskarna. ((^Slej Leposlovje.) Zabavna Vnjižnica za ulovcusko mladino. Urejuje in izdaja .Vnton Kosi, učitelj v Središču. X. zvezek. V Ljubyani 1901. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. 8". Zafmcni listi za slovensko mladino. Izdaja društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. Ureja E. Gangl. Zltirka Ijuduk-ih igrr. Izdaje krščansko-socijnina zveza. Drugi snopič: (Vedeževalka. — Kmet Herod. — Župan sardamski ali car in tesar. — Jeza nad petelinom in kes.) Ljubljana 1901. Založila „Slov. krSč. socijalna zveza". Tisk Kat. tiskarne. 55 str. Tretji snopič: iMIini pod zemljo. — Sanjo. — Sv. Neža.) 150 str. 8". Zlmmik snunstcenih in pour. K. Glascir: BibliograA)" »lovennka. 213 384 Str, II. ZV. Drugo poglavje: o npanjn in molitvi; tretje poglavje: o ljubezni in zapovedih. IV+ 470 str. 8". llazltign novctfa Vdikrga kntrkisma, potrjenega od vseh avstrijskih žkofov, šsbranih na Dunaju 9. aprila 1H5U. Spisal in založil dr. Ivan Križanič, kanonik sen. lavautinski, profesor pastirue. Drngi del. V Mariboru 1901. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 663 str. 8®. Mali kaiehzr»». Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. Celovec. 1901. 68 str. 8*. Uvod v hihlijskc z(/odi>e Nove Zaveze. Spisal dr. Jožet Lesar, profesor bogoslovja, knezo-škofijski konzistorijalni svetnik v Ljubljani. Z dovoljenjem preč. kn. sk. lavant. ordinarijata z" dne 14. feb. 1902. St. 576. Ponatis iz „Voditelja". V Mariboru 1W2. Fridifja o ]>riliki posivčeranja fraitei^wiake predmestne iupnijsk« eerkpe Device Marije Matere Milosti r Mariboru, govoril mil. g. Jožef Flek, kn. žk. konzist. svetovalec, vitez reda železne krone, proSt na Ptuju itd. dne 12. avgusta HKK). Z dovoljenjem visokoCast. lavantinskcga knezoSkoiystva 18. oktobra 1900. št. 3675 v Mariboru iz redovnega pred-stojnistva 19. aprila 1901. št. 261 v Ljubljani. V Mariboru 1901. Založil frančiškanski samostan v Mariboru. Tiskarna sv. Cirila. Honuti imujlamija mtnikov. Govoril v proslavo blaženega Frančiška KU dne 21. aprila 1901 v LjnbUani J. Verboveo S. J. V Ljnbljani 1901. Tiskala KatoliSka tiskarna. 8». 11 str. Jakoh itd. itd. Pastirski list o jubilejnem letu 1901. V Gorici na praznik presladkega imena Jezusovega dne 20. januvarja 1901. (Pastirski list v Fol. itd. itd. št. 1. str. 11—14; istotem se nahaja Postna postava za OoriSko nadlkofijo v letu 1901. str. 15). Jakf>t>, po božji in apostolskega sedeža milosti kardinal sv, rimske cerkve, knezonadškof in metropolit goriški vsem vernikom svoje nadSkoiye pozdrav in bIa^)slov v Gospodu. (Postni pastirski list v Folium ecclesiasticum Archid. Goritiensis I. p. 6—9. V Gorici na svečnico dne 2. februarja 1900.) Postni p(tstirski ti.'žji milosti in po božjem nsmiyenju knez in škof lavautinski, mnogočaatiti duhovščini in vsem vernikom svoje SU Dr. K. Gluvr: UibtiuiniilUa »luvernika. Škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Bo^ya Očeta, in Boga Sina v edinosti svetega Duha. Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila 1901. 11 str. Pastirski liet avstr^skih fikofov. Avstr^ski nadSkofje in SkoQe zbrani na Dunajn meseca novembra 1<.K)1. sporočajo častiti duhovščini in vsem vernikom svojih iikoty pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Sina v edinosti svetega Dnha. Maribor. 1901. Tisk tiskarne sv. Cirila. 7 str. h) Holitvenlki. Družba trdnega češčenja prcsirteya Hemjeya Trlr.m v podporo nboi-nih cerkev v lavantinski škotiji. Maribor. Tiskarna »v. Cirila. 1900. 47 str. 8«. Vodih tretjega svetovnega reda sv. Frančiška. Celje. 1899. Tiskal Dragotin Hribar. 32 str. 8®. Ali znaš? Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristjan znal na pamet. Deseti natis. Po novem katekizmu s knezoškofijskim dovoljenjem. V Ljubljani 1901. Založilo kat. dmštvo detoljnbov. Tisk ,Katoliške tiskarne". Didonov Jezm Kristus. Drugi zvezek. Iz francoskega prevel P. Bohinjec. Izdal dr. .\nton Jeglič, knez in škof ljubljanski. V Ljubljani. 1901. Natisnila ,Katoliška tiskarna". VI+ 375 do «20. S". Cukovie Imn. Pobožnost za lipi .Marijin misec Majuft. V Gradci. Tj-pis Styria 1899. 63 str. 8». Jezm pr\jakl} otrok ali „Pustite otročičem k meni priti". Knjižica polna naukov, molitev in pesnij. Preljubi mladini spisal Pavel Alojzy Jai«. Peti natis. V Ljubljani 1901. Založil Jan. Giontini, bnkvar. Z dovoljenjem mokočast. ljubljanskega knezoškofijstva. Katoliška tiskarna. Ljubljana. 12". 263 str. Zveličani Jatu^^e Frana^rk Kič, duhovnik misijonske dmžbe sv. Vincencya Pavljanskega. Gradec. Tvpis Styria 1900. 24 str. 8». Jezusotv trpdeuje in sedajni čas. Spisal in govoril 1. 1898. prof. bogoslovja dr. Robert Ncnsclil v cerkvi »v. Tomaža v Brnu. Poslovenil Fr. Hiersche. Ponatis iz ,Dnhovne^Bi:a Pastirja". V Ljubljani 1901. Samozaložba. „Katol. tiskarua". 93 str. 8". I>r. K. Giwier: HihliogrofUa «lovvniikiL 215 MUost božja ali naše zaslužcujc? Preložil Anton ChrAska. V Štir-lingn na bkotgkem. Drnmmoudova tiskarna. 1901. 4 str. 16". Milostni Jczti^ck. Po P. Hermann Koneherg, reda sv, Benedikta, poHlovcnil P. Hiacint ^ega O. M. Zalotil frančiškanski samostan v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. 1899. lUthnjUw molitiH:. Ponatisnjene ix „Svetega Opravila" z dovo-^etgem prečastitega kn. šk. ordinarijata v Maribora dne 11. maja 1901, št. 1511. Maribor 1901. 15 str. 12«. Oltljnhr pre-svcifffa Srca Jpzmoveya z raznimi primernimi molitvami. Tretja predelana in pomnožena izdaja. Z dovoljenjem preč. kn. škofijskega ordinarijata z dne 31. jnlya 1901, št. 2549. Maribor HK)1. Založilo katol. tisk. društvo. — Tiskarna 8v. Cirila. 31 str. 12". I*ot do ižvelidanja. V Štirlingu na Škotskem. Dmmmondova tiskarna 1901. 16 str. 16°. Pridi k JiMntsti. V Gradcu. Theodor Keil. Typis Leykam. 1901. 56 Str. 8®. Srria ura. Molitvene bnkve za katoliške kristjane. Tiskal in založil Viljem Blanke na Ptuju. 1901. 4(X) str. 8®. StH(o ojirarHo. Molitvenik za krščansko mladino pa tudi odrasle. Na podlagi Slomšekove izdaje in Velikega katekizma uredil Jožef Čedc, kapelan. V Mariboru 1901. Natisnila in založila tiskarna sv. Cirila. 336 str. Mala 8". Sfvlo Ho UtOl. Molitve za odpustek svetega leta. .Sestavil in na svetlo dal Andrej Zamejic, stolni dekan. Z dovoljenjem preč. knezoškotljstva ljubljanskega. V Ljubljani 1901. Tisek „Kat. tiskarne". 55 «tr. 8". Šmarttiee. Hpisal P. L. Hrovat ^Marijine čednosti in dobrote, po Ortisu S. J. in Scbepersu ss. R.) Tiskala Katol. tiskarna v Ljubljani 1900. Trinajut U>rhor t? čast sv. Antonu Padopansketuu, Spisal P. Alfonz Furian. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani 1900. frtiitf, adortmus! Družba vednega češčenja presv. Rcšnjega Telesa in zu podporo ubožnili cerkev lavantinske škotije v svojem osemnajstem blagonosncm delovanju. Od leta 1882 flo 1900. (Z dovoljenjem preč. kn. Šk. lavantinskega ordinarijata v Mariboru na veliki četrtek 4. aprila 1901, št. 21.) sie I>r. K. OlMcr: Ulblio|rit(Ua «lovnniika. Maribor 1901. Založba lastna. — Tisck tiskarne sv. Cirila. 242 Str. 8«. Vodilo otrokom Marijinim. Spisal in založil FrančiSck Blciwei». Tretja iüdiya. Nati8nila po privoljenju preč. kuezoHkoiijskc^ ordinarijata ljubljanskega „KatuliSka tlHkama" v Ljubljani 1901. 128 str. 8". Večna moliiei' pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Po trenem natisu nemške knjige O. J. Walserja O. S. B. priredili za slovensko ljudstvo ljubljanski bogoslovci. Z dovo^enjem visokočast. ljubljanskega knezoSkotijstva. Peti natis. V Ljubljani 1901. Založil J. Flis. Tisek' KatoliSke tiskarne. Vffl. 615 str. 8». P. Wal,wrjet>a „Večna molikv' v IV. in V. izdiyi. V Ljubljani 1900 in 1901. Natisnila Katoliška tiskarna. Najboljša >mti, molitvenik za otroke Marijine, priredil in založil Fr. Bleiwcis. Druga pomnožena izdela. V IJubljani. Tiskala Katoliška Uskama. 1901. e) Knjige in spisi oerkveno-zgodovinske vsebine. DaxiUha sv. Križa v ftinm. Spisal Avgust Štegenšek. (Ponatis iz „Vodite|ja\) Maribor 1901. 12 str. 8«. Cerkve iu gvoHoei p dekaniji Kranj. Spisal Josip Lavtižar, duhovnik ljubljanske Škofije. V Ljubljani 1901, Založil pisa-tey. — Tisk J. Blasnikovih naslednikov. Ponatis iz „Zgodnje Danice" 1901. Dalmatin. Predgovor k biblyi is leta 1584. Prepisal, založil in izdal Anton ChrÄska. 1901. V Č. Badfjovicab. T>-p. A. Po-komy. Xn. 84 str. 8* IV. Državo- in pravoznanstvo, politika, narodno gospodarstvo. Lovski zakmi za vojvodino Štajersko. V Celjn. Tiskal Dragotin Hribar. 1899. 12 str. 8®. (Mkracnaof deželnega tbora kranjskeifa za leto 1901. XXL zvezek. Založil deželni odbor kranjski. Tisk MiliCev. liK)l. 319 str. 4". Priloge k tem obravnavam 522 str. Poročilo o delovanji kraiyskcga deželnega zbora v letu 1901. Založil dež. odbor kranjski. Natisnil A. Klein & Comp, v Ljubljani. (Slovensko in nemSko.) 267 str. Dr. K. Glwer: Bihliograflj» »lovcnska. 217 Narodno jfospodarsim. I. Splošno pomanjkanje štedljivosti in razna pota zapeljivosti. II. Kako daleß sega razumna ätedyivost. III. .Štedljivost mladine. IV. Urano goBpodarstvo. Spisal Vekoslav Kukovec. V Celju UK)1. Natisnil in založil Dra-gotin Hribar. 93 «tr. 8". Knwt^tika sadnu/a i? /inlai. Spisal Ivan KaČ. Tiskala tiskarna 8v. Cirila v'Mariboru 189Ö. 27 str. 8". SoriialUmi. Spisal dr, Janez Kv, Krek. SnopiČev XVIII; izdala " kršč. Bocijalna zveza. V Ljubljani 1901. Tisek KatoliSkc tiskarne. XV+592 str. 8". C. kr. fimtiu-myn ministerstva z dne 14. julija 1900. 1. o priznavanji! imovine, zavezane pristojbinskemu namestku, in pa o odmeri ter plačevanja le davSČiue za žesto desetletje (1901—1910.) Cena 10 vinarjev. Na Dunaju. Iz c. kr, dvorne ' in državne tiskamice. 1900. 42 str. 8". Novi zakon o prejt^AčituiJt ali proa niih. Spisal Fr. UrSič. Koledar družbe gv. Moburja 1901. UčHe^di jmmiik. »Učit. TovariS" 1901. Friobčnje „Pedagogiško društvo" v KrSkem. 14, 23, 31, 39, 49, 71, 89, 95, 103, 113, 121, 126, 160, 167, 175, 207 , 214, 232, 24H. Najmziu'jüc določi»- o nomn davku. (Spisal Anton Janežič.) Slovenske Večemice. 1901. str. 62—110. Politični listi: Anierikanaki Slovenec, Delavec-Rudeči prapor. Dolenjske Novice, Domoljub, Domovina, FLdinost, Glas naroda, Gorenjec, Jednakopravnost, Mir, Nova Domovina, Novice, Primorec, Primorski list. Rodoljub, Slovenec, Slovenski Gospodar, Slovenski Ust, Slovenski Narod, Soča. Pravoslocni U.'ii: Slovenski Pravnik. SocioU)ški Usti: Sestavke so prinašali razen političnih in leposlovnih listov tudi Delavec-Rudeči prapor in Katoliški Obzornik. ZakoHnrski listi: Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradcu HK)1. Tiska Leykam v Gradcu. Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. 1901. Tiskal A. Klein & Comp, v Ljubljani. Državni zakonik za kraljevine in dežele v drž. zboru zastopane. ltK)l. Založnik c. kr. dvoma in državna tiskarnica na Dunaju. Uradni list brežiškega, celjskega in ptujskega okraja. Zakonik in ukaznik za avstrijsko istersko Primorje. 1901. Tiskarnica avstryskega Lloyda v Trstu. aiB Dr. K. aiaser: Rihllo|fraAja »loveiixka. V. Zdravoslovje. VI. Modrosloyje. K({j hočemo? Puslanica sloveuski mladiui. l'.X)l. Komisijonalna zaloga L. Schwentnerja v Ljabijani. Natisnila tiskarna Ant. Slatnar v Kamniku. 71 str. Mal. Kaj pa bodei? Nekatero misli o volitvi stann. Spisal Jakob Ver-hovec D. J. Z dovoljenjem redovnih poglavarjev i dne 10. oktobra 1898, št. 2975 in prcč, kiiezoSkofijskcga ordi-narijata t dne 18. oktobra 1901, St. ;i;J07. Ponatis it .Voditelja". V Mariboru 1901. Založilo nredništvo .Voditelja". Tisek tiskarne sv. Cirila. 3.") str. 8®. VII. Vzgojeslovje. n) Učbeniki. Slocrnsla čitaid-a zu dr tuji razred srednjih M. Sestavil dr. Jakob Sket. Tiskala tiskarna drnžbc sv. Mohorja v Celovca. 1901. 100 str. 8". Druga izd^a. SkMffmko-nemAki Abeetdnik za obče ljudske Sole. Sestavil Kari Prešcrn. Natisnil Kari GoriSek na Dunaju 1901. 220 str. 8*. Zacdnka za nlmennke ljudske šole. Sestavila J. Koprivnik in G. Majcen. Tiskal Kari (iorišek na Dunaju 1901. 165 str. 8». Drug» herih in slovnica za obče ljudske šole. Tiskal Kari 6o-rižek na Dunaju 1901. 2r>0 str. 8". Tretje berilo sa obče IjtuMr šule. Tiskal Kari Gorišek na Dunaju 1901. 310 str. S". Tretje berilo za štiri- in več-razredm oltče IjiuLtke šole. Sestavila M. Josin in E. GangI, učitelja v Ljub^ani. Natisnila in založila Ig. pl, KleinmajT & Fed, Bamberg 1901. 8". Četrto berilo sa ohee Ijtul.'ike in uadaljevitine šole. S podobo našega svetlega cesarja. Sestavil Peter Končnik. Tiskal Kari (iorišek na Dunaju 1901. 345 str. 8". frwj »ciHškn nulniai za slovenske obče ljudske šole. Spisala H. Schreiner in dr. J, Beajak. Natisnil Kari GoriSek na Dun^u 1901. 210 str. 8". Dr. K. Oliucr: BibUoKTslija «tonnuka. £19 Dnuja Hemithi trdnim r.a. slovenske obče Ijndske šole. Spisala H. 8ehrciner in dr. J. Mezjak. Natisnil Kari Gorišek ua Dunaju 1901. 415 str. 8« llii^uira za obče Ijud^ike šok. Spiral Kr. vit. Močnik. Prva stopnja. Natisnil Kari Goriiek na Dunaju 1901. 130 str. 8®. Drnga stopnja. Natisnil Kari GoriSek ua Dunaju 1901. 150 str. 8". Tretja stopnja. Natisnil Kari GoriSek na Dunaju 1901. 190 str, 8". X(m)dUo ea poduk v spisji za ljudske šole. Konfetenčna naloga leta 1896. Sestavil stalni odbor Črnoineljski. Drugi natis. Črnomelj 1901. Tisk in založba J. Krajec nasled. ? Novem mestu. 51 str. Vel. 8". Nnvod k naučetiju Haljatiskegn jezika za siovenskč ljudske Šole, Spisal Anton Vaientic. Natisnil Kari GoriSek na Dunaju. L del. 1901. 125 str. II. del. 1901. 245 str. 8«. Slotmiskn sUnograj\ja. Drugi del. Debatno pismo. Priredil Fr. Novak, C. kr. gimn. profesor. Založil Fr. Novak. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani 1901. Sttlopisinutkr alike starega in novega zakona po izviruili slikah Krnest Pcsslerja na Dunaju, izdane po naročilu e. kr. mini-sterstva za bogočastje in nauk in z dovoljenjem knczoskof. konsist. na Dunaju. 32 podob v barvotisku. Natisnil Holzel na Dunign 1901. Zffodhe. svetega pisnm stare i» now zareze. Z 1 čelno in 99 podobami med zgodbami, z 1 zemljevidom. Nemški spisal dr. J. Schuster, poslovenil Anton Lesar. Tiskal Karol Gorišek na Dunjyu 1901. 352 str. 8®. Disciplinami red za vse oddelke strokovnih 5oI za posamezne obrtne stroke. Natisnil Kari GoriSek na Dunaju 1901. 12 str. 8". l(K». Izdalo petr. slav. dobrodelno druSti-o. Piorica 1901. Natisnila „GoriSka tiskarna" A. «abrSček. 378 str. 8". Jurija fktlnuitina predgovor k bibliji iz 1. 1584. Prepisal, založil in izdal Anton ("hraska. V Č. Hndčjovicah. Natisnil A. Pokomy. 1901. ZaičitnikoM I/cvčenga jn-ampim v preudarek. Spisal prof. V. BeŽck. Ponatis iz ^Ljublj, Zvona". V Ljubljani 1901. Tisk „Narodne tiskarne". 11 str. 8*. Ilumonuem t/imnasij f stari hi tm-i luči. Spisal prof. dr. Jos. Tominšek. Izvestje c. kr, gimnazije v Kranju. 1901. Slorausi-i žiivlj v twntskrm Ihe-fednciii zakladu. Sestavil Iv. Kostial. Izvestje C. kr. druge drž. gimnazije v Ljubljani o Šolskem letu 1900 1901. str. Dr. Janko Pnjk. Spisal kand. prof. M. Pimat. (Ilnstr. narodni koledar 1901.) Dragotin Kette. Spisal dr. Fran Vidic. (Dustr. nar. koledar 1901.) Dr. Jokv Krauje. Spisal prof. Kari VrtovSek. (Ilustrovaui narodni koledar. 1901.) Ponkk (lajrciU „Novin" in ^Danice", Po novih virih spisal dr. Mat\ja Murko. Ponatis iz Sponien- cviera iz hrvatskih in slovenskih dabrova. Zagreb 11KX). 15 str. 8^ M To »tnuil lK>di povorUiio, da je dr. lleSic! v älovuiakeni t'Fcblodu ISNH. obJaTil iivUenJrpiM Hloiniiekov, ki Je iz^l poneb«^ I nMiovoni: Lavan-tinik)- h[itkup Antoo Martiu SloinSek V Prase. Tt»koin £eiUc6 graflek^ iipolvč-DO«ti „Unie* ▼ Praze. — Nakladem Tlaiitnim 1001. Pi«. Dr. K. Olswer: BlbliograiV« «loTcnika. 221 IX.—X. Zgodovina, zemljepisje, življenjepisi. ('tiice is .thwish zt/otlovhir. I, Stari Slovani. Za pripro8to ljudstvo »pisal Dobrogoj Vclčki. V Mariboru 1901. Založba ,Kat. tink. druStva". Tisk tiskarne av. Cirila. 95 str. Mala (Slovenske knjižnice ,Pod lipo". I. zv.) Med rotiianskimi mimli. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Spisal Josip !^avti7.ar, Žnpnik v Ratečah na (Jorenjskem. V Ljnbljani 1901. Samozaložba. — Tiskala .Katoliška tiskarna". 211 str. Mala 8®. Misli k PrcAernoPcmu življcujepiKtt. Spisal dr, Mnrko. (Primeri pisateljev slavnostni govor pri PreSernovi devetdesetletnici na Dunaju, v »Ljubljanskem Zvonu" za 1. 1891. str. 81—87.) Ponatis iz „Ljublj. Zvona« HK)1. St. 2, 16 str. Pttsfojun, iye »lavne jame in okolica. Topografično-zgodovinski opis s 2."} slikami. Sestavil Ivan Neddjko. V Ljubljani. Samozaložita. — Xati»nil A. Slatnar v Kamniku UK)1. 80 str. 8». S/iommim dcsetletnict slovenske župnije Xr. Jožefa JoUetu, Jllinois. Izdalo in založilo „župnijsko predstojništvo". Tiskalo „Slovensko amerikansko tisko\'no društvo vJolietn", Jllinois. 1901. 32 str. 4". Visoloiustitvmu gospodu Jožefu Zupanu, dekann ob veselem prihodu v župnijo Sv. Urlia, i^k., v Dolino na 24. malega travna 1900. Založilo županstvo občine Doline. Tiskarna Edinost. 10 listov ncpaginiranih, 2 načrta ccrkve. Veliki 4". Vojvodina Kmujnkn. Prirodoznanski, politični in kulturni opis, Spisal Kr. Orožen, profesor na c. kr, učiteljišču v Ljnbljani. (33 podob). Ljubljana 1901. Izdala „Matica Slovenska". Natisnila J. IJlasnikova tiskarna. 265 str, 8". (Slovenska zemlja IV. del.) Hötshmi zemeljshi obla, za slovenski jexik priredil prof, Fran Orožen. Dunaj. Ilölzlova zaloga. 1901. ZjfodovitHt Tohitinske šole. Spisal Josip Kragcij, dekan v Tolminu. Tiskala llilarijanska tiskarna v Gorici. 1901. Potomnje nn Severni rtič. V Ljubljani 1900, Natisnila Klein & Kovač. 65 str. 8". (Ponatis iz Planinskega Vestnika), Žipotopistii obrajsi iz ottseya obrti, unuitMsii in imlnstrije. Spisal Fr. vit, llaymerle. Poslovenil prof. Anton Funtek. Natisnila KleinmajT & Bamberg v. Ljubljani 1901. 222 Dr. K. Glswer: Bibliografija »lovpiiRka. XI. Matematika. XIL Prirodoslovje. . Vmoflradniki! Cumjie vinsko Mo! Kratko navodilo, kako nspežuo zatiravati najnaradnejSe trtnc škodljivce. Spisal .4nton Kosi, nčitdj in vinogradnik v SrediiČu. V Mariboru 1901. Založil pisatelj. Natisnila tiskarna sv. Cirila. 66 str. Žiralstvo s podotmmi. Prestavil in nredil prof. A. Pavlin. Tiskali J. Blasnika nasledniki. Založil L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. 1901. 58 str. 4*. y'ini/ktrjev k<üii>ot. Navod, kako vinograde na novo zasaditi in kako jih obdelavati. Spisal Ivan Bele, potovalni nßitelj na vinorejski goli v Mariboru. Celje 1900. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 63 str. 8". Umni Udar. .Spisal Anton Kosi. Izdala in založila „Dnižba sv. Mohorja" v Celovcu 1901. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 126 str. (S slikami.) 8«. XIII. Ratarstvo, živinarstvo, sadjarstvo, domače gospodinjstvo. (lo-tprnlaraki listi: Gospodarski Glasnik za Štajersko, Gospodarski Hst goriški, Gospodarski list tržaški, Kmetovalec, Slovenski Čebelar in veČina političnih časnikov, ki prinašajo tudi članke iz gospodarskih strok. XIV. Trgovina, obrt, rudarstvo, stavbarstvo. XV. Leposlovje, rt) Pesništvo. IMioipa Fmncita Prešerna povzijr. Ure'ar, organist in vodja orglarske šole v Celju. Op. 5. V Ljubljani. 1901. Tiskala Katoliška tiskarna. Fartitura. b) Posvetna glasba. Huri pridejo! Koračnica za klavir. Zložil in blagorodnemu gospodu Jos. Sadnikarju, c. kr. živinozdravniku v Kamniku, prijateljsko poklonil Jos. Skorpik. Cena 1 K. Pravice pridržane. Založil A. Turk, Ljublana. Katoliška tiskarna. 4 str. • Kupleii za nižji tjla» s sprem^evaiiiem glaaovirja. Zložil H. O. VogriČ. Trat-Tolmin. Lastna založba. 230 Dr. K. Glaner: BibliognuUa »lovtiiiskjt. Moiiček. Enodejanska pantomina za klavir, dvoročno. ZIoŽU B. Ipavic. Založil L. ScLwcntner v Ljubljani. 1901. 21 utr. Narodne jmmi g mpevi. Nabral in uredil Janko Žirovnik. II. zv. V Ljubljani. 1901. ZaložU O. FiSer. 60 str. 8®. Novi akordi. Glej 11. Zborniki. Pod oknom. Samospev za bariton s spremljevanjem klavirja. Zložil dr. Gojmir Krek. Založil L. «chwentner v Ljubljani. 1901. Samospevi a klavirjem. Zložil H. O. Vogrič. Izdala Fraiya Vo-laričeva, redigiral .Tos. Čerin. Tiskal Jos. Eberle & Comp, na Dnn^u. 1901. Skladbe f Imna Bartla. Uredil L. Pahor v Ljubljani. Natisnila Miličeva tiskarna, založila vdova pokojnega skladatelja. 1901. Slavjanska Lira. TamburaSki glasbeni list. Izdajatelj in zalagatelj n. VogriČ. Tolmin. AUmm slovenskih narodnih mpnm sa klavir. II. natis. Zložil Fr. Gerbi6. Založil L. Schwentner. 1901. Šolske pesmi, nabral in izdal Gabrijel Majcen. Trenja stopnja. Druga izdaja. V Mariboru. 1901. XVIII. Poročila, navodila, raznoterosti. Nekaj opominov siaršetn. 7 str. 8". (Letno poročilo petrazredne C. kr. rudniške ljudske deške in dekliške Sole in šolske delame v Idriji. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1900—1901. Založila c. kr. rudniška direkcija v Idryi. Tiskal R. Šeber v Postojni.) Praznovanje sedemdesetletnice Njega Vel. cesaija Franca Jožefa I. Kaj mora znati vrla yospoditya? Spisala M. L. učiteljica uršu-linske šole v Ljubljani. (Poročilo uršulinske, ozir. meščanske šole v Ljubljani 1901.)') Šolsko poročilo o stanju ljudskega šolstva okraja Sežanskega v leta 1900—1901. SesUvil e. kr. okr. šolski nadzornik Matko Kante. Založil c. kr. okrajni šolski svet v Sežani. 1901. •) v iolakeni poročilu xa I. 1897/98 ao bila opUana «rojstva rrle KOitpodInJe.T ioUkih poročilih sa 1898 99 in 1899/1900 pa je Ml oltlav^en pričetek sestavka mora znati vrla KoRpudiqJaf Or. K. GUiMsr: Kibtio«i«lUa «lovenika. 231 GoriSka tiskarna A. GabrSček. (Vsebina: L 1. Jezikovni ponk za III. stoptyo ^ndskih šol. 2. Spiaje. Sestavil Ivan Bano, nčite^j v DivaCi. II. Gibanje ljudstva v okrajn. III. Šolske oblastnije. IV. Pregled šolske mladine.) 55 str. Löutonterska ljudska šola ob koncu XIX. stoletja. Črtice iz ljutomerske farne in šolske kronike. (Letno poročilo Franc-Jožefove ljudske Sole v Ljutomeru.) Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1900—1901. V lastni založbi. — Tisk tiskarne sv. Cirila v .Mariboru. 1901. Zlata knjuja društva „Šolski dom" v Gorici. Letnik III. V Gorici. Natisnila in založila „Narodna tiskarna". 1901. Foro^lo 11. shfff^isk^ya kaMiške/fa shoda, ki se je vršil 1900. 1. v Ljubljani. Sestavil tajnik pripravljavnega odbora. V I^jub-Ijani. 1901. Tisk „Katoliške üskarne". S slikami. IV+ 255 str. 8", Župana Ivana Hribarja porodilo o zadevi pokopališča pri sv. Krištofu. PokopaliSčnemu odseku načelnik gospod podžupan vitez Trsteniški. Narodna tiskarna. 1901. Navodilo ga prisilne upmmikc. Po naročilu poslovenil Gregor Krek. V Gradcu. Typis Styriac. 1899. + str. 8». Iz pozabljenih rokopisov. Priobiil L. PIntar. I akor Vodnik, tako je zlagal za francoskih časov tndi njegov vrstnik Jan. Nep. Primic, profesor slovenščine na graškein licejn, pesmi za brambovce. Večinoma (4 izmed 6) so to prevodi Collinovih brambovskih pesmi. Dočim so namreč Vodnikove brambovske po Collinovih le bolj ali manj prosto ponarejene, so Primicove pravi prevodi od kitice do kitice preloženi. — Pri Vodnikn je pravzaprav samo „P^striyh za vse" pravi prevod po Colliiiovi „Oeatreich über Alles", obe Vodnikova in Collinova, imata po sedem kitic. Zanimivo je, da se imenovana Collinova pesem naslanja na naslov precej stare prvič bige leta 1684 od nekega Mogunčana obelodanjene knjige; knjiga z istim naslovom „Oesterreich über alles, wann es nur will' izšla je tndi I. 1727 v Ratisboni. Na ta stari naslov se torej naslanja povdarjani refrain „bit' če, bit' če". — »Napitek" ima sicer tudi sedem kitic kakor Collinova „Trinklied", vender se ne drži tesno svoje predloge. — DoČim pa ima Collinova „Kric^seid" Sest kitic, jih ima Vodnikova „Pcrsega" samo Štiri. Tudi pesem „Bramboi-ska dobra volja", prosto prevedena po Collinovi »Wehrmanuslnsf, je za dve kitici okrajtiana. V „Molitvo brambovsko" pa je izmed sedmih kitic Collinove pc«mi „Gcbcth" sprejel Vodnik samo prve tri. Vodnikovo besedilo ,Pesmi brambovske" se pa pravzaprav ne dA vsporejati niti s Collinovo „Oestreichs Landwehr" niti s Fellingerjevo „Marsch für die steicrmarkische Landwehr". — Evo Priinica. 1. Oku je riabn, lif Je b«l, rovefth Ttari bom sazbel! Na Tojrico jit' ne morem ram, Nu vonder biti ahelim ram'. Stirihik.i) 2. «) Prerod CoUiaorc .Der (Jreia-Mein Anir' iat matt, mein Haar ist welO, Ich scbwacJier, abgelebter Greis Hoj ^in! imafb okü ojftrü Nu teninn tniplu Jen' moxhnü, Vu boj le hitm teci ti, ^ovrashnika ferzliuü pobi. Kann nicht zu Felde ziehn Und »ebne mich doch bin. L. PiBtar: Ix posab\jeiil]i rokopisov. 133 S. 9m terdnu boju kakor Uraft, S' oroKlvain ft aadobi sluift, Oboefl fe kn koren&k Na prid' naa^ shaften Vojfbik. 4. Ker bofh a' fovraibniki obdan, Nararnoft vdari ne na Tiran Nu le uaprej ra\'D:\) oihi. De teb« mozb ne Mpufti. ^ktt« fer»a tvq}i;a rellkoft V tovarfhih tvoj'b obid' ferxhnoft, Troj gUf n^v) rtrafhna kro« gromi, De proah Tovraabnik libejsbl. — e. Ak morebiti rmret' imäfh, Gl^ de prar dragu kri prod^fb, De padefb kn Junak, moj ^in, De ba abaflitliv tvoj firamiu. 7. Na ker trobenta »ebc v' boj Pokllibc, kakor aid tam ftoj, Krog mahuJ kn abverft korenäk, De tvoj rovnuhnlk pade snak. — 8. Zbe pak »hivlei^e tam «gnbifh, Gl<^ dc sbaftitUv' obleabifb, K'ter fc ferabnn poftavi v' bran, Ta Je na perf Di polben ran. 9. Nd nk fovruihnik Je pobit, Jflft bres otrok fAm morem bit, 'Ahe lih s' nadlo^mi obdan, Jeft vonder k' vojfki po ffateklim. 10. Per griabih, k)«"' ti mortvi fpc, Bom vfak mu c)Jal, kir mama gr^: Obrani Rrtmar v" tvcil fpomin, 1*0 padel Je moj lAbi ^n. — 11. Al vonder nozheni Jeft za^&t, Dokler bom n)0(rel dnfho dät V nebo, kjer ^ina fpot dobim Nil a' lOlm fo vecbnu vefelim. — V OradM II. d. §ufhia 1809. Pefem. Deihelfka Branba Eftrajharfklga Zefarfiva.') 1. »Tron Habsborgov hna ftaä, Vcdnn Eftri^h ma kralvati! Ladftval hitro fe «beriU-, Varrat mojo vkup teilte!* Ta gUf Frinza fe MifUfbl Tam V Zefarfkl fvltli bifbi. 2. ,Ti bandiiji k' vaf pelitJOi Žlr U mojih rok im^o; Kjer fovraahnika mczb fhviga Kji bandir niO vam pomiga!" Tok' Je Lndovika (Uala, Ker bandiije Je fhtikaia. 8. Bratje Kransa 'nu Ludvike So perfege ft'ril' velike: DJal' fo: ,v' bran fe 'shmo podati, Ilotbmo ludftva napelati.* — Hd^i fe podi^u k' delu Viahat vfak fvqje kardčlu. 4. 8 ranami obdan' Vojfhiki, Kter' fo »h^ flov^n Junaki, ^rzbna riah^Jo kardela Vajeni Rbolnirfk'ga dela: Vfe tesbave volu' preftati. Sena lOib k' ferzbuofll v8hgaV. - ') Prevod CoUin-ove pesmi »Ostreich» Landwehr': „Hababurg« Thron eoli dauernd stehen; An die Grenze! Fort zur Wehre 1' Ostreich im>H nicht untergehen! SSoleben Ruf ließ Franz emchallcn Auf, ihr Völker! bildet HeereI Aus der Ahnen Kaiserhallen. . . . XS4 L. Pintar: Ii pozablJenUi rokopisov. i. vraki pratnOc fe vknp fnide Brioba, rknp na po({r pride, Kok fe vfak po bobnu vadi Ig oroal^ajn, ftar' nu mladi, Vidi «Kod^ Kqlftna d'»hiU, Jen' Di 'sreshi i^e vef^. 0. vrdk' gorethi i^ih rerahnofti Gövor mersel al »adofti; Brates bratza iveft' otyame. Njih ferzhnoft fe pefmah mame; Kar »di^ r' pefmali bodo peli, Bodo ffriii prav vcfell. 7. Sni od vfakatere ftrane Sdj^ fovrMhnik na naf plane, Povfot mtja je ftnrjeua 8' braroboval je og^ena. Tam s' orosbjam bodo ftali Jen tirane prozb odgnali. 8. Ludftvu, k- febe je ihafülu. Nikdar ni premagan' btln, Ludftni, k' fe ne b^i vmretl, Bo saaiögrlu dolg* ahiveti: — Voö« Bosl^je je fpoln&iOe: Kjer Je fmert, tam je ahivlinJe. 9. Tron IlabnburKov imx futi Vednu, Eftra^h "ina kralvati! Ludfira! hitra fe »berite t D(}m obvarvat vkup težite! De v' Zefarja fvitli hifhi refeli irlaf Mflifhi! V Nemfhkim Oradin 11. d. Snfhza 1809. Vefeli Branbavia.i) 1. Kar v' branbi jeft ahivim, Doft bol fe vefelim, Tok vefel niflm bil, Kar flm fhe ahiv. Povfot aaukat fmem, PtSjem tud', kdder grem: .Eftngh kok freshen fi, aiihe teb' ni!« 8. Rarn' ke b' Ueab^U U SdjU v rokah mojih bla, Ke bi jo v' Uft bil vnel, Tok' flm vefel. Zhe pak, kar Bok obvar'.' Notri aovraafanik vdar', ^r«hnu »' oruahiam bom Brinil m<^ ddm. 6. ^ofAde vfe fhtimam, Uoko Jim rad podam: Vfi bandir vasema Vkupi^ flqi'mo. 6. Vnzhkrat fe fnldemo Jemo nu piemo. Vin' naf «govorne ftri Nu Hvcfeli. 7. Men'mo fe med feboj, K(Sku fhli bomo v' boj, Kok' fe bo vfäkatlr V&Jfkval «a mir. •8. Otrozi i« ahoDO Kökn per ferzu fo, De M niih fvojo kri Vfak rad s«vbi. «) Prerod Collin-ore .Wehrmannalust": Beit ich ein Wehrmann bin, Nie aonat gekannte Luat Heg' ich viel frohem Sinn; Schwellt mir die Bruat. L. Pintar: I2 posubUenlh rokopisov. iS!» 9. Glasbe vkup tenhimo, N« »herna shiloft me obide Nu me pregona kAiner xr^, ßritköft zliediliy TtVxhi pride Zbe» m^, — pozh^ti ki^ nev^m. V teihärah ferrhnili Jeft «dihi^em, Jen' ^r^nke folae mi tektl, äsT'l n^be Inpih dnl ahalt^ein, Ob kdaj fers^ (pet mirno bi>! — Protokli fo vn «liti dačvi, V katerih lim h rerelil, Jeft Tb