Tečaj I. JJLBJf________J-.^J--1B . ■ ------■---------'-' - V Gorici, v petek 7. jrniija t K«?. IJ«t 23 Vredniltvo: ■a Travniku lt.117.1. nad«lr.{en« •krili luili i« raipolilianjeliala). Prejemajo ae t« plačilo »ukori • nt oinanila tuili v neilovoiiikem latlkil, Pjafla ae M vaako naliano traU • I kr.; te ae ointtillo «ama ankral ii4tl»ue, te dvakrat, 8 kr., ta triluil, 10 kr. a, t. -r . i'o«rli lega ta vaak kial SO kr. ta llenipalj, posolmo za primorsko-doželne, pa tndi sploh alovenBke zadeve. Izhaja v tak petek. LIST Naročnina li pollnln« aredanafa. aa celo leto t gold., u pol let* I gold. .| Harotilaa piavva ia reklamacije uaj aa poliljijo vredjtiitvu. Poaamni lialj aa prodaiaja v Coricipri liukvani g. Boka rji Dr TVaVnlku po i aolda. • . božja služba v gojtlci. , (Spit. A. ŽnidartK). ^Zarotira, to, vrla „ Iiomovlna",, pri tvojih obljubah, da sprsjmefi ta spisek brez , spremombo .v tvoj .listi Tudi tebi velja: j, Ilio Rbodus. hic saltal.l' l} Bral som v poslednjem. (16.) listu ,,Zg- Danice " dopis iz Gorice, v. kterem je rečeno: „š pridigami in keršanskim naukom jo Ita^auom kaj poatreženo;. no tako, Slovencom, jposobuo kar zadeva keršanski nauk, kjerega od rančem v celem mestu n'ikjernimtyo. ,V pre-» tektih čftsilj je to drugače bilo. V farni perkvi a v. Igna-/ cya so jo yfajdojlota 1832 pri popoldanski službi Božji/ kršanskinauk So slovenski razkladal,. in potem Bo lo' so jo pofurlanil!— Bog daj po kršanskem pravilu tako, da bo za vso prav.l" 7 . " .: Toliko „ Zg. DanicA";jaz pa hofiem o ;tci zadevi bolj obširno govoriti ter rano celo razkriti, da se bodo videlo,' kako > smrtnonevarna da'je za SloVenqe v Gdrici. •• • ' ••'» y'»*>i ' S tim razodevanjem bodem morda' komu Nheholč bolečino napravil j nič ne dč: *l»ria so ne dA brez-bole-čin Ozdraviti Ako1 bi so zdravniki ustrašili bolnikovega ždihovanja Iti vpitja, ter še ozdravljivo rano zakrivali, dokler bi neozdravljivo; postafe,' pregrešili bi so prav močno zoper dolžnosti svojega poklical' Zatorej lotimo so dela! Kajti čas ni več za to, da bi samo zdiliovall: Bog dajj Bogdaj! Treba jo tudi tirjutl svojo, pravico.' . 1 i: V Gorici ja CikJ šematižmu) kakih 13 tisoč iri 6 sto preblvateev.'. Razdeljeni so v 4 duhovnijo (fare), 2 v mestu, 2 v predmestjih. Koliko je med njimi Slovencev? no vem (>rav natanko; to pa vemj da mi je fo marsikteri goriški Lah rekel: Dvo tretjini jo Lahov, edna tretjlqa pa Sloveneev. Kdor je kaj stanovavcc goriško opazpral, je gotovo spoznal, da jih je med ljudstvom nižega slami veliko voliko slovensko krvf. Res, da lomijo luičfuo tudi Slovenci (pravijo. namreč „ lu mlekarica",' „šul potok," itd.), pa to lomljenje nam no daie pravice, da bi njih kri zatajevali, ter jih narodnim „ uescrUMjcm" prištevali. Saj tudi Lahi znajo nekaj malega slovenski lomiti, na pr. „zlomanega lonca,",, vi ste bila'' [možu], itd.} ali so pa, zavoljo tega Lalii žo Slovenci postali?— Č'e je pa med ljudstvom nižega stanti, ki je pač štovilniši, kot viši stanovi, toliko Slovencev, kdo bo spričul, da jo med prcbivavcl v Gorici menj kot tretjina- slovenska? Edna tretjina zneao pa kakih 46 »to glav. Lepo Število! In za teh 45 sto dnS kako se skrbi v duhovnem oziru?" : — ...... Prav malo so skrbi po primeru števila. Zokaj nikjer, v celem mestu nikjer nimajo Slovenci popolne službo Bolijo. Samo zjutraj ob G. url je v mestnih £v rali slovenska pridiga (in slovensko petje I H, v predmestnih duhovuijuh tudi ni nifi boljio. 1' rotlrogi G6ri-čanjel Ozrite ao no vsi nfii nadikofiji okoli, pa povejte mi: Kje? v kteri duhovniji? v kteri fari j« tolika' sto duš tako slabo oskrbljenih s krubom Božje besede?— Pač smem reči, da goriško mesto pam dežeUaom' rnalo-vreden zgled dajs. Pregronka resnica 1 Kdo bi jo še dalje samolčaval?— ; i | Naj mi bo torej dovoljeno v tej duhovni zadevi primerjati Gorico Kobaridu, ki mi je naj bližil V Gorici prebiva peleg 90 sto Lahov šo kakih 46 sto Slovencev; v Kobaridu pa-,(in tft se razume, kar jO'pod zvon) je le nekaj črez 22 sto duš. V' Gorici so v predmestnih farali 4 duhovni pastirji. v dveh mestnih ikrah jih je celo 10 do 11 brez dignitarjev (kanonikov)} v,.Kobaridu sta pa le dva, fujmoHcr in kaplan. V Gorici najdejo duhovni pastirji veliko pomoči pri samostanskih duhovnih; v Kobaridu -pa jih ni. V Gorici ianjv* duhovni pastirji do avojih bolnikov večidel kratko poti; v Kobaridu pa, ki jo nar lota fnra v naših gorah, imata, veči del svojih duhovnih ov-čic v 4 poddrulnicah, ktero so po pol ure od farne cerkve. . _ V Gorici imajo duhovni pastirji zn šole posebne pomočnike, katehete; v Kobaridu jo pa kaplan za ka-teheta celi trirazredni šoli. In vendar ae v . kobaridski fari trikrat na dan Gospodov lomi kruh Božjo besede; toliko sto Slovencem v Gorici pa le enkrat zjutraj. Ako bi duhovna pastirja v Kobaridu samo pri prvi sv. maši zjutraj pridigovala, in sicer eden edno nedeljo, drugi drugo (kakor v veliki cerkvi); ob desetih pa in Eopoldan *) skozi cčlo leto nič nauka no imela, —kaj i storilo vitokočestito škofijstvo?— Numquid Vobis, RR. fratresf erit in hisco ommis-sionibus indulgentia plonaria? bolite. errcrc! Verbum est divinum, quod legitur in Evangolio dicente: rDoce-to omnes (1) gentes." Omucs igitur gentes praecepit Dominus docere, ncc slovcnica gente eiccpta. Et hoc pracceptum stringit aub gravi. Und ait Apost: „Si evan-gelizavero, non est milii gloria, neccssitas enim mihi ineumbit; vao enim milil est, si non cvangclizavcrol" (1. Cor. 9, 10.) Tedaj lia noge! Znebite se starih navadi Otrcsito elovcški strah! Bodite srčni, na vojsko pripravni; saj Gospod ni prinesel lo „bonum tiacis," ampak tndi ogenj z nebes. Vzdignite ae, kakor 1'ctcr na binkošlui praz *) Prt ar. Ignaciji ja ob nedeljah k/ianakl iiaok raaj aa otroka. - 'U - nik, pa redite: Slovenci v Oorici^Mo^aJp hoj dobili popolno tluibo Boljo 9 tvojem jeziku! Diotum —factumt*). ; gospodarska sjku&nja Y naši ipavski dolini tudi dtfigod bo sttera vsako leto prigodi, da bo gotetiioe zaleftejo na repno letev, in ako nima obsojana njiva pridaega gospodarja, da gosenico xa časa pokončaj kar čisto gosenico mlado repno tbo pbližejo, in kmetu veliko Škodo storijo. Da bi so ta škoda odvrnila sem spisal te le vrstico v Soduk; posnel sem jih z lastno skušnjo. — Kmet, ke-ar guoj ž^repo napravlja, naj vsakrat, ko ga iz ulova kida, eno malo brinja tklesti in mid gnoj smola, iu ko njivo oliscjo, jo tudi'dobro, da se tb pa tam po Ukuh. kaka vejica brinjp potukne, če je mogoče z zrelimi jagodi. Muham, ki jajčka ta tisto škodljive goBenice zalegvajo, jo hrii\jev duh zoperu in no letajo, kjor jim brinju diši; tako se gospodar z malimi stroški lahko škodo obvaruje. Fr. Pričev. dopisi. • Tomlnsfcsi« 31. maja.— O Ko sem Vam onikrat pisal^ rnaern se nzdjal, da mi „ D," *ao h krntn ])rjn«jsg,. list moj in pa žo tudi tisto pojasnilo, ca ktcfo ml jo bilo nar red mar. Mislil sem namreč /popraŠati p D. , U}ir popred saatran bolnišnic, kako iu zoKaj da bo (4* atroške na občino zavalili j. sumil sem, da bo godi občinam — aoacbno nokterim našim gorjanskim — krivica- O. l"odbrelan pa je neki te naprej vedel, kjp nas čevelj tišči. Kar je v listu 20. razložil, je jasno *o ribje.oko; samo šo to naj bi n*m bil povedal; v kterih mestih in balniširieah dn »a® navadno naj večnn&ih bolnikov ozdravijo. Tudi se mi jo kamen od srca 'odvalil, ko sem bral v omenjenem pojasnilu popravek, da nimamo 40000, ampak samo 4000 (štiri taržent) gold. bolnišničnih stroškov, kajti 40000! to bi bila vendar lo pre-ogromna številka.— Zdaj pa dovoli mi ljuba „D." še par vprašanj, pa brez zamere. je to: stroški za -„deželni zakonik" ? obresti od „ pasivnih deželnih obligacij"? Kaj pomeni beseda „ medčasui " (dohodki ali stroški)? Kje so naši blazni ali zmotjeni? Čo no bodo delali zclcžnicc.čcz -Predel, ali zgubi naša dežela, tistih 13 tisoč gold., ki so potrosili za nje merjenje? Znesek od 500 gold., ki jih plačujo dežela kmetijski družbi, je to tisti denar, ki jo za kmelijako šolo nameqjen>? •) Le!« 186Z (Tj ae je bil žo vpeljal g Jovoljeoiem prž. ordi-nartata r aemeniiČni cerkvi krlisnski nauk xa obrasle v slovenskem Je-aika, (blagoslov pa je bil po lukajinji navadi latinski); loda aidelo ao j«-bil* iu nek tadrfek in se vso zopet cpnstilo. Zadriek Ia jo bita na-luka koliaija a aluibo Bo^Jo v brni ccikvi av. Ignacija, h lueri aoada aa-penilina kapel«. J« isdriek bi aa dal prav lahka odpravili, ako bi ao nit slovenskega popoldan: kera nauka luiinli iw V««- 15-50 leti po nepoalavnem k' nepravičnem' ulrgala. B»lo'jo namreč — kako« srao aliiali pripovadoviti-tako-le: ter je enesau tedanjem* kooperacij" pri iv. Iguactyi furUnifina gladkrje tekla kot slovauičina, ao menda a rajnclm fsjnooltroaa M. zaalran nrenaredb« brevi mani pomeni; fajmolter popisi« ia avot i-3 po bolne lalkrfarane, kteri mu — te ve da — kri •ntrdijo, ia — krttaaaki nauk jo bil naaledajo nadalje — furlanski l Ali ja ardinariat kaj vadcl • tero, na vem*. Slovenski temi bi todaj iaoeli pravico ulaj naravnost aazaj tirjali. kar ao iiaa Jo takrat vtelo. Ali Uga neiejo ; naj vrlja pravica aaatare; naj imajo Liki farani avnjo aluibo .o. kakor »d»j, naj ae pa ludi slovenskim vredi poiebno popoldansko opravilo (t. j. kri&anaki nauk a priiniee ta odrasle, elovenako lilaniio in blagoslov, kakor je as kmetih in — v Trata navada)i— Veima slovenrbib poetov ima navado hodili k blagoslovu k (6. nunam ob S 1(3, urab. Ob tista uri bi ae moral nauk »adeli, nar boUo pri ar. Ignacji, lako da bi bilo d*qjno opav.lo, poprod aloveoako. potle ob 4 aedaj navadna. Ako bi tako ne ilo bila bi naj pripravDii* cerkev fri te. honu: kajli m na. Uriulinaricam bi mord alovenaki blagoslov ne bil po rolji, a .4!®» bi P» Ijudana na bito uMrelcno, Ura pa, ker poslom naj ugodoejla, bi morala bili skoa celo leto 5 t|S. — Gola re-anica j«.'da nobeoe refi nepokvarjeni slovenaki ljudje Iu v mestu tako aa pograi^jo, kot aloventke aluibo Bolje.— fr. Ali smbjo hotjiti v 1 mestno muzično (fta ktsrO/jh 625 gold. preudarjenih) tudi naši slovenski. otrooi ■ kmotov ? To reči prosim, da bi bo ml, kedar si bodi, nekoliko pojasnile. Nekaj tega uo razumem, uokaj pa *itno -ien® radovodno»t zveduti. Znubiti, du Ao'nn kuj mdetim, o čemt^r .bom primorau za blagovoljno ruzla cai^fl prositi. '!',•■' , Mm VMoylJ^|a 1J juuij^. — Ne dvomim, da bo mnogim bravcom „ Domovine" po volji, ako jlp^tti ka^ naznanimo letni svečanosti v tukajšnji romarski cprkvi pri Materi Hotji. Navadit ju da so nu tej naši vitovski gori voAko leto o vinkoikih 4 dni zaporedothu potebno tlovetsa tlulba Božja opravlja, namreč v saboto pred vinkošti, oba praznika in Šo Viukoštni torok. To jo naš nor veši shod v letu. Naša cerkev spada pod črniško ikro; tIbto dni pa pride tudi en dnhovnik iz fiempasu sem gori iu tako jniajo vnrnl v^ak .daij priložnost bv. spoved opraviti. 3k0z U dni ste po maši, popoldne litanijo in enkrat tudi kriiev pot.—; P« tudi zu telesno potrebo so tO romarji lahko nrovidljo. To skrb io vzel na so naš p^tuul kluČar J. Muriiičič ilarii. ~ Vabimo torej prisrčno na ta naš Bliod vso pobožno ČsstivcO D. Marico, kterih se med slovenskim narodom gotovo no manjka. — llog daj'le lepo vreme! * 7 ; Orgaiiitt i)Uovtki. Iz Črnli 2. junija. — Si-črib so zrthValujetno goriškim dijakom za lepč knjigo/ ki so jih blagovoljno podarili naši novo ustanovljeni Čitalnici. Priporočamo še za naproj našo društvo radodarnosti blago šolskp mladino goriško M. V-&8. 1 V Ljabljanl 3. junija, -f- Pri zadnjih .mestnih volitvah so izvoljeni.v mostno evctovalstvo jjj 3. TPlU-uoffft razrotja: dr. CpsI^ V- C- Zupap; iz 2vv., razreda: dr. SchOpbl, dr. Zupan, DcŽman, F. Mabr,'^Ter-pin; iz -JL,- razreda: V. Seuoig,dr. Zupančič, A.;MaJIitacL, dr. Pfofferor, dr. Recher. . eni'oloil Akoravno so so tu kaj 6u i Nemci nftdjali, da po pr|-dr. Ooatu v mestno zbornico, so so vondflr pri yp,utvi prepričali, da ni tako. Kes, da je narodna, »tranka v drugem io prvem razredu padla( ali; da.se jej,je iz-podmaknllo stališče izpod nog,kakor graška nTage8|iost" pravi, to jo neresnica. Naša domača stranka ni padla nečastno, ampak čaštno. Da bi pri. .vsem tem. našinei no bili preveč zaupanja v svojo nw£ i'mpli> bilo, bi volitve prej ko no drugačne. Kuko soi jo na unl strani agitovalo, to nam jo dobro znano, iin Šo zdaj vemo, kako bi nekteri „ doetores" radi našjnco ostfašiji ,in r kozji rog vguali. Toda takemu po^o^ju jo treba Šb »a Časa v okom priti. Ljubljansko mesto j«: res zelč peh ptujčeno, ali da jo ptuje, to ni misliti. Tudi v drpgeni razredu, ki jo p^ .TageBpoBti „ liberalcu" imenovan, ima naša Btranka lo bljzo-30 glasov manj pd nasprotno. V prvem razrodq, imeli so ptujci pp(daho.in mislih farno 3, 4, do 1,0 glasov več. Da bi bili (naši potovalci v Pariz in drugam-doina, zgodilp bi so bilo nekaj dru-gače. • t, , ji - Troba pa je prcadariU za prihodnjost, da bo izid volitov ugodnojši. Voljtvo, pridejo vsako loto enkrat na vrsto in škoda, enkrat narodu učinjena, no popravi so v treh letih. Agitovanjo mora nekaj drugačno biti, ča» za to naj primerneji pa jo — celo leto. NaSa Jko-zintka »trank<\ agitujo na vso kripljo noč in dan leto za letom, in tako malo vspeha ima, da gorjč; al twdr-iuje so pa vendar le. £o jpj nek posQhon__ w njmbns vzamež, pade njena mogočnost, in ž njo zadnja senca to stranke. Na to |o mora delati, da nastane, v Ljubljani •) Na vta U vpralanja odgovori sDom." prihodnjič. - M feamosialen prtlitiški dnornik, V ktertfm 'fc ptkahtao ! dokaže kazlnaki stranki njonu nečimerhoet, njo nt) i nlaho stališče. Na drugi atrani treba bode dokazati, du nnšl narodu jhel ui«o to, kar ona dokazovati hoče. Th »50-300.* nedaijo. p«-p.oldaa t Ljubljano ia pojdejo r njnlrtj t l'o»lojno. . Drugo o priliki porabioao, aarafr hnonne moremo prieMiti. Vr. DRŽAVNI ZBOR. ^ ! • Pr^atolitl |ovor. (o4 tt. nuja i. I. — Dalj« ia kome; gl. L J*.) Da se pa to nrbaniči, temu Jo bialvcn pogoj iltrje-njo naLivnilj postav ud 20. oktobru 1800 in 2tS. februarja lBtifV Ustih deželah, kurili poslarioj jso zdaj th zbrani. Za tega VoljO jo bilo neobhodno potrebno. uii so ome njene deželo svojo zastopnike brez pridržka v državni zbor poklalo. . ' . : / Kakor na ni Ml nikdar prišlo na miseT, posanrairo kraljevinam in deželam njihove pravice kratiti (dobro), tako jo ttrdi Moj namen, privoliti po doinonitvi z državnim zborom v vsako razflirjonje avtonomijo, ki sc z njih željami vicina, in ki jo mogoče dovoliti jim brest škodo ia celokupno drŽavo. (Živo pritrjevanje). ?i ozlrom na porazumek, pogojen z zastopstvom ogeraktn. kolikor eo na skupno zadevo nanaša, predložijo se, Vam pred vsim drugim na sklepa D jo nektero potrebne prenaredbe Mojega patenta od 20. febr. 1861, med njimi postava zaslran odgovornosti ministrov (živo pritrjovanjo; in ustavnim tirjatvam primeren popravek 9. 13. (Živo zadovoljstvo). Potem pridejo na vrsto šo drugi načrti postav, bo dobilo tiatl ki acm Jih obečal v sklepu Svojem od 4. februarja deželnim zborom poslanim. Sosebno pa bodo zahtevalo vboVošo pazljivost lii ustavno pomoč finančne' .zadevo. Zaslran tega, kar se jo od poslednjo sejne dobe naredilo ali zaujtazalo. jn . Oastita gospoda Obeh zbornic državnega zbora I Vrzimo danas, ko hočemo ravno lotili so ,dcla, mirti ;n edinosti, zagrinjalo pozabljenja čez nedavno minulost, ki je državi globoke rane vsckla. Vzemimo ri k srcu nauke, kr nam jih jo zapustila, zajemajmo pa tudi Iz nczlomljenega poguma moč in voljo, da damo carcvini mir in blagostanjo na znotraj, veljavo in mogočnost na zunaj. Porok tega Mi jo zvestoba Mojih.ljudstev, ktera so je tudi v dnevih naj veČe silo potrdila. Skrivna misel povraeanja (maščevanje) naj no vodi naših korakov; plemenitejšega zadovoljstva iščimo v tem, da si bomo prizadevali, z vsim kar storimo in naredimo, neugodnost in neprijateljstvo v spoštovanje in prijaznost spreobračati. (Živo pritrjevanje). Po tem so bodo ljudstva avstrijske^ naj Bi bodo kterega koli rodi in govorč naj jezik kten koli, krog cesarske zastavo zbirala, in veselega srea bodo zanpala besedi Mojega proddedn, da Avstrija pod varstvom Vscgamogočncga obstoj imela in cvetela bodo do poznih časov. Adrui kot odgovora državnih zbornic na Nj. veličanstva prcatolni govor sto so (danas 7. t. m.) moro biti Žo pretresli; prelokli ponedeljek 3. t. m. bo jo za čela v obeh zbornioah debata. Očrtka adrca sla pri: dolga, torej ju 110 moremo v „l)omovniiiie" predale spra viti- Ulcdč pora/.umka z Ogri, uklanja ho mu niža zbor niče adrtta kot žo dognaiii roči, kaže loroj llcrbst-Kai Bcrtffoldov (dualističon} značaj in je po tein takem ml nislerstva ugodna. Kur so tiče finančnih zadev, Avstrijo skor'nespodobno slači, da rano njeno svotu odkriva. Pravega rešenja pa -~'so ve da — pričakuje od zna no bažo liberalizma, kterega prvi pogoj jo staro Ioboiio kljuse, ktero nemški liberalci te vefi let jczdarijd „konkordat"! No, ta pot pa bo resnica: Trobento it* raelsko tako athišno zabučljo, da ne bo več najti sledA zidov jcribuntakib. Bo pa vsaj enkrat miri Povrh to včrako svobode, tirja adresa Šo vrhano pierniko vsa-korinih drnzih, politiških svobodnosti j manj pri sroji li je avtonomija poaamnih dežel in kraljevin in pa narod-■ka enakopravnost — Pii saj so to. Že' samo po kebl razumčl — Oospojske zbornice adresa je spodobuojšaj vidi so ji, da ji dualizem ni kaj po volji, sprejmi), pa umivši si roko, ker jo reč žo dognOna. Svobode v ztnis-lu adreso spodnjo zbornico no poudarja posebno. — Splošno debata za ali' zoper načrt adresni glcuč ua glavno idejo v njem zapopadenojo bila (vzb. p.) dva dni; j)ollo so jo začolo nadrobno pretresavanjo vsacega odstavka posebej. "Mnogo govornikov jo govorilo iz raznih vzrokov zoper a. (med inimi tudi kranjskn poslanca dr. Toman In Svčlcc); Kakor se kaže pa Zmorejo na zadnji).- prijatli adrcsc, ktera so znabiti samo th pa tam v nebistvenih rečeh kaj popravi,— V torek jo ukazal prav. ceBar povabili državni zbor h kronanju; sklenjeno je, da pojdo iz zbornico poal. predsednik!kot poslanec zborničin v Budo, ter da so mu pridruži, kdor bo hotel.— Tisti dan jo tudi minister JBaust vproo»pregovoril v zbornici Ipsl. in razodeval svojo misli o notranji politiki. Med drugim prnvi, da Slovanom ni no-prijatel, kakor so misli^toda le v zboru državnom Bi morajo pridobili, kar hočejo imeti. pglitiški oglel), ' jKronanje » Budi bo v eaboto 8. t m. Zaatran posta, ki jo tisti dan, jo že dobil ogerski primas (nadškof ostrogonski) prizaucsek iz Itima^ S Hrvaškoga, da si ravno je zbor razpuščen, pride yeudar mord ; nekaj doputacij in velikaŠbv iztacih mest in krajev, kjer no-kteri ljudje želijo, da bi bilo vso, kakor prod 1. 1$48. Tudi mesto Belca je izvolilo v ta namen svoje poslance. Na Reki so sc žavolio ogersko-hrovaškega raznpra čudno reči godile. Do 1. 1848 . namreč je Reka oilii nepoerednje pod ogerako krono, t. j. se jo štela k Oget-skemu, da si ravno je deleč od Ogerskega in se Hrova-škega drži. L. 1848, ko so bili zgrabili Hrvatje za orožje zoper madžjaratvo, bila je njih prva skrb, združiti Reko s svojo hrovaško deželo. Tako je ostalo do letoj.—-23. maja t. I. pa pride nek Eduard pl. Cseh (-Čeh) kot kraljevi ogerski komisar tje in prevzamo vlado. Vslojd tega nastanejo strašne zmešnjave v mestu in vsej okolici, kar je je bilo nekdaj pod Og., kajti hrovaška stranka ni hotela o Čehovem gospostvu nič vedeti, predrzna madžjaronska (prav za prav italijanska) pa ji je hutlo nagajala. Skoz več dni je bilo nekako hrezvladje. |K ob . :v.;V Oelovcu 23. maja 1867. 'f . i. "■'! }!ri/i'i!"t.. i-' .i i i i.ti o{i . Umrli so v Goniči ■jiiniv iv: j - od;' maja — 3, junija t.' l. ' >.-..; I0|5 Krnoil' Seppuhiioflfcf, iO I., trgovec, za »ulico varM; SO. Franc Pornazarič, 34 1., miasr, aa-litberkulsmi; Anton Kralov.c, 18 I., cukrarničar, za prano vodenico; 1|0. Toniič Mariji, 3. I., n. dninarja otrok ca bolailjo) 'j^Slot Trajie, :9 I .J Jalanci otrok, aa bolemijo v grlu; Iv. Sila, 0. d.,'n. mltarji otrok) ra bn)JaitJo; 5|0 CoheJ Alojta, SBl., n. pisarji iona, n materni£niin rakom; Cooil|ja Konici, 22 I., k rima rji lana, i« luberkulamL* i , .j; Roratil kura ua Dunajl 6 junija: Metal-liouos 60:30; narodno posojilo 7(h 10; London 126^0; aužjo srebra 123:26; cekini 6:91.'~'» ' • ^ i v J t loterijske številke zadnji vzdlf-Jene: V Gradcu 6 t. m: 31, 11,3,61, Prihodnje vzdigftvanje: V Trstu 13y in: 26/junija;, v Gradcu in na Dunaji 19. juri. in 3 julija IlastlinskI obliž (flaršter), :. izmtel ga-V. Token, ... ^ .i>-.q dober za rane, ulesa flure) in1 ozebline.'- Ta fiašter ima mod vsemi eoakiarf nar vofii. zdravilno moč in jo vreden, da se šteje za prvega med domačimi zdravili; nobena hiša bi ne smela biti -brez njega. — Poskušnje, ki so so delale s tim: obližem po bolnišnicah^ bo. pokazale, da se dajo ž njim'v kratkem času za dobro in brez škodljivih nasledkov' ozdraviti ne lo vsakoršne rabe, temuč tudi občasna nlcsa (kronični tari), če jih kdo že tudl,-'10 do 15 let ima.— Ravno tako se je izkazala;, posebna moč tega; obliža tudi pri-nar hujših ozeblinah. Tpri, kokoršni kolij!smo-lika (žlozni otčk) in tako imenovani črv no potreboje-jo.čp ao ta flašter .rabi, , kot malo dni, da dozorč in da . človek, ozdravi. — Glavna zaloga za našo krajo je v gosp. Ludooik Kilmerjedi lckarniei (apoteki) v Gorici tia Travniku. — En veii kos velja 50 soldov, en manj-i i 25 soldov. Ustnica vrvdnlstva. G. b. v K. spla o Kr. prejeli. Predolg je in ranoRO nevainega in Jo znahep obsega. Nektara rofi p* olERiitmo 6 priliki pftrabi i; če dovolile, da urno lo potname-mo, kar ae nam bo zdelo zanimivrjie.— O. X p lom. hr. Y U lht nl-amo mogli Vaiega dopiaa »zeti, ker nam prostora zmanjkuje. 8ieer pa „od braede do beiedo" gine moremo dati natisniti, in to z oziram na zapopadek in n« .obliko. Ako Vam ni ljubo, da ga okrajšamo, prosimo,' oglasite ao'naj daljrf' do prihodnjega torka.— Kar nsm obetat« zaatran „prii«lk)lr''v1|fc" h> apon>fcte; marsikaj io v«rmo. — G. T: JV. ti: Za ta liat prap.otpo doŠlo; prilio-lnjiJ. prav rsdi priobčimo.