u b^ov, Mpvatc* ¡n Slovencev, Posamezna številka staaae 60 viharjev. 18. štev. Radgona, dne 1. maja 1920. II. leto. Murska Glasilo obmejnih Slovencev. Mrednišivo in upravnlštvo v Radgoni, burska uliea Štev. 184. — Telefonska štev. 31. —' .. . Rokopisi se ne vračajo. =;......... .. izhaja vsako sobota zjutraj in stane a poštnino vred za vse lete 22 K, za pol leta I! K, za četrt Seta 5 K 50 vin. Inserati: Ena petatoSpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust. Brezvestni poskusi. (K 1. majniku 1920). Brez dvoma je, da ima železničarska stavka politični značaj. To se pravi: ne gre v prvi vrsti za to, da se izboljšajo mezde železniškim uslužbencem, ker bi v tem slučaju stavka pričela šele v tistem trenutku, ko bi se razbila pogajanja z delodajalci; ampak gre izključno zato, da komunistična stranka, ki je razrušila jugoslov. soc‘jalncdernokraiično stranko ter prevzela vajeti njene izvrstne organizacije, preizkuša svojo moč. Ta moč stremi za uničenjem sedanjega družabnega reda potom nasilnega prevrata, ki bi na razvalinah sedanje državne oblike vzpostavil sovjetsko Ijudovlado. To je pokazala tudi splošna stavka, v tem znamenju so padle dne 24. aprila v Ljubljani prve žrtve »slovenskega* boljševizma. Brezsmiselno bi bilo, če bi naši komunisti pred ljudstvom zanikali, da hočejo uničiti jugoslovansko državo. Oni to morajo storiti in iz njihovega stališča je to upravičeno, nujno. Toda vprašanje je, kaj porečemo k temu — mi? Kdo? Ti in tvoji sosedi in vsi drugi, kar nas je v občini, deželi, državi! Gospodje komunisti ,mislijo o nas tako, kot je mislil Friderik Veliki, ki je dejal, da so ljudje na svetu ravno iz tistega vzroka kot jeleni v parku: da jih nekdo gleda in se igra z njimi. Gospodje vedo, da revolucija ne more dati na glasovanje, ali naj se prevrat izvrši ali ne, temveč enostavno vsili yoljo nekaterih vsem ostalim. Tako bi se mi nekega lepega dne znašli na tleh nove države in bi nam gospodarili tisti, ki sedaj kriče po ulicah, da nas hočejo »osvoboditi«. Mi si pa prepovemo take poskuse. Profesorji režejo živim žabam posamezne ude, da študirajo delovanje žiycev. Temu se pravi vivisekcija, in komunistični poskusi niso na našem narodnem telesu nič drugega kot vivisekcija. Široke plasti ljudstva so odločno proti temu brezvestnemu mrevarenju. Dovolj so nas rezali pet let, sedaj pa hočemo mir, 'delo in red. V tem je ves naš program, vsa naša politika. Hočemo državo, ki nam ta program izvede. Ali bi morebitna sovjetska republika bila v stanju, da to stori?. Imamo o komunizmu svoje mnenje, ki ni vzeto iz starega skladišča kapitalistične modrosti, toda vsi dosedanji načini, s katerimi so se skušale te ideje postaviti na tla resničnega žiyljenja, so popolnoma odpovedali in se pokazali za zmotne. Kadar zdravniki iznajdejo novo zdravilo, ga ne uporabijo najprej na človeku, temveč po dolgih poskusih in študiranju začnejo na pr. pri psu. Dandanašnji pa se je našlo nekoliko mladih ljudi, ki so odkrili v doslednem izvajanju nauke nemških modroslovcev Marksa in tovarišev edino in univerzalno zdravilo za bolehavo človeško družbo. Postavili so se na trg in kriče: Vsi, ki ste revni, zatirani, nesrečni — vsi proletarci — združite se, zakaj našli smo Iek, ki bo odpravil vso revščino in nesrečo iz sveta! Naravno je, da se jih množice tesno oklepajo. Kdo izmed nas v tej vojni ni spoznal, kako težko je včasih biti človek? Toda kričavi soci- jalni zdravniki niso niti iz daleka na jasnem, ali ima to zdravilo v resnici tisto čudodelno moč, v katero verujejo izstradane množice. Poglejmo na Rusko, kjer so najprej napravili močen požirek iz steklenice Marlesovega boljševizma. Ali jim je tam bolje? Ne! Lenjin in Trockij sta morala sama priznati, da komunizem v praksi ni prinesel tistega, kar je obetal v teoriji. In ta poskus je izredno dragocen! Kako ogromna, ceprecf nijiva škoda se godi Rusiji! Koliko let bo treba, da se to velikansko telo zopet opomore! fn da ne pozabimo: v Rusiji ni ne miru ne reda.- Delavci so se dolgo borili za to, da delajo samo 8 ur na dan, ker daljše delo škoduje telesno in duševno. Boljševiki pa so morah' upeljati 12 urni delavnik. In draginja? V Moskvi stane funt moke 1200 rubljev, funt mesa pa 500 rubljev. In vendar Rusija pridela največ žita. Vzrok tiči v tem, ker ni reda in nobene resnične vlade. Produkcija je padla skoraj za 70 % tako v poljedelstvu kakor v industriji. Ruska država pa je velika in močna, zato ne podleže učinkom strupenega zdravila. Ampak poglemo na Madžarsko! Kakor žaloigra se sliši trpljenje ogrskega proletarijata. Pred vojno je bil eden najbolj brezpravnih v Evropi, po razpadu kraljestva se je dal premotiti od neresnih zdravnikov in je zaužil boljševizem. Posledice so bile: v vsej Evropi ni take grozo-vlade, kot je na Madžarskem. Moč je v rokah oficirjev in grofov. Vsaka javna beseda o svobodi se kaznuje z večletnim zaporom. Delavec nima pravice zahtevati višjih mezd, dasi-rayno ga draginja žene v obup in mu koplje grob. Iz vsega tega lahko sklepamo, da komunizem ne more rešiti sodobnega socijali^ega vprašanja, zakaj komunizem je isto kar prevrat, nered, splošno razkrajanje gospodarskih ia uravnih sil, vojna, podiranje in najlepša prilika za zmago onih večno čuječih tamnih sil, ki tako besno sovražijo svobodo, kakor jo mi strastno ljubimo. V naših razmerah bi bili komunistični poskusi še posebe nevarni. Predvsem: naše meje niso sigurne. Italijan se trudi s vsemi sredstvi, da nas oslabi. Zadnje dni je nameraval s svojimi četami zasesti železniško progo med Ljubljano in Špiljem. Zakaj ? Imel je pretvezo, da v naši državi ni miru in reda. Viaki z živil* ne morejo na Dunaj. Ob madžarskih mejah se je pojavila Hortyjeva armada. V obmejnih mestih so nastali upori. Tudi severni sosed Nemec komaj čaka, da »osvobodi* nemškutarje. Dokler je tako, ali je res potrebno, da postane ravno najmanjši in najslabši narod član tretje internacijonale ? Ne, to je samomor in k samomoru nas hočejo prignati komunistični agitatorji, ki so plačani z tujim denarjem, podpirani od tujih šovinistov. Dalje: znano je, da nas je v Jugoslaviji nekaj okrog 12 milijonoy, od teh pa je 8 milijonov analfabetov (t. j. ljudi, ki ne vedo čitati in pisati). Razsodnemu čioveku je takoj jasno, da se da tako nezavedna večina z lahkoto strahovati ln pridobiti za vse, kar hočeš. Res, tudi za komunizem, kakor kažejo razmere na Hrvaškem in v Srbiji! Toda pri tem ne igra osebna zavesi ali prepričanje prav nobene vloge. Jutri bodo nezadovoljni z komunisti in kakor so včeraj rušili narodno državo, tako bodo jutri komunistično — tokrat seveda na račun reakcije in tifanije. (Madžarska!) Pomnimo, da je reakcija v vsaki državi prav tako doma kakor »boljševizem«. Mi pa hočemo red, mir in delo. To nam lahko zagotovi edinole države, ki temelji na pravnem stanju in ki priznava nepotvorjena načela demokracije. Taka država je Jugoslavija. Sedaj imamo vlado, ki se vsaj trudi in deia za blaginjo ljudstva. Dobimo ustavo in izvolimo si parlament, ki bo stal na straži za našo svobodo in ki bo zakonitim potem uvajal neizogibne socijalne reforme. Nam preostane samo to, da »vso svojo ljubezen in vse svoje srce prosvečamo naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje«. (Dr. Krek.) Priznajmo odkrito: razum in srce nam res kažeta samo to, ampak, veste, Srbi . . . Menimo, da je to pr* velikem delu slovenskega ia hrvatskega naroda najbolj pekoča rana. Taka nasprotja so stara in zgodovinsko umljiva, saj je celo med Prusi in Bavarci podobna napetost. Pri nas pa je preveč tujih hujskačev in zategadelj rana še bolj skeli. Res je, da srbijanski režim nosi odgovornost za marsikatero napako. Poznamo ga od vseh mogočih strani: valutna reforma, vojaški sistem, upravna birokracija itd. Zlasti mu ne odpustimo, da je pognal polovico našega visokošolskega dijaštva v komunistične vrste in z tem odtujil mladino pozitivnemu delu za narod, državo. (Slovenski in hrvatski dijaki dobe 400—500 K štipendij na mesec, srbijanski pa 500 frankov. Sedaj šo pa našim zabraniii študij v inozemstvu !) Toda to so težave,, ki so v mladi, pravzaprav še nastajajoči državi prav tako neizogibne, kakor so neizogibne težave ua pr. v mladem zakonu. Radi tega vendar ne moremo prodati svoje svobode Nemcu in Lahu, ki bi nas narodno iztrebila in gospodarsko do kosti razjedla, oziroma komunizmu, ki bi storil ravno isto. Uverjeni smo, da bo ves nared odločno obsodil brezvesten poskus, da se v naši deželi obnovi vojna, tokrat domača vojna, ki bi končala v tujo korist Naš narod hoče red in mir, da lahke pošteno dela. Kadar bo . pošteno delal, bo upravičeno zahteval tudi pošteno plačo; kdor bi ga skušal speljati ua razna polžka pota, se bo sam speljal po njih doli v globočino pozabljenja! Tedenske novice. Ognjeni krst. Slovenski komunisti so napovedali za nedeljo in pondeljek (25. in 26.aprila) splošno stavko. Ponekod je zaslepljeno delavstvo razumelo gibanje zadnjih dni tako, da se hoče pri nas vpeljati sovjetska (boljševiška) republika. Baje so nekateri strastni »boljševiki« že javno imenovali svoje Osebne nasprotnike, katere bodo mogli takoj po prevratu v imenu svobode zaklati ali milostno izropati. Zakaj naravno je, da se pri nas tako razumeva komunizem, ki bi naj bil popolnejša socijalna etika. ,. »Kri bo špricala dva metra visoko«. V Ljubljani se je zbralo do 3000 ljudi, ki so se dali od brezvestnih ogitatorjev zapeljati pa so šli v obhodu po mestu »vreč vlado«, da se vendar enkrat »vremena Kranjcem zjasne«. Ker so hoteli razorožiti orožnike in so streljali na njih, se je orožniški kordon postavil v bran ter ustrelil med množico. Padlo je 10 mrtvih delavcev (med temi petletno, dekle), mnogo pa jih je bilo ranjenih. Z krvjo nedolžnih, nahujskanih žrtev so krstili spočeto, a nerojeno »slovensko sovjetsko republiko«, kateri bi pa napravila hiter konec Italijan pri Ljubljani in Nemec pri Mariboru. Plače Železničarjev. Danes vsak stan — verižniki in vojni dobičkarji so častna izjema! __ z težavo izhaja. Tudi najbolj delaven in skrben človek se mora uprav boriti, da se lahko do sitega naje in vsaj za silo obleče. Vsi bi blK upravičeni k štrajku in vsi bi lahko zapustili delo, piekrižali roke in z odprtimi usti čakali, kedaj prilete pečene vrano naravnost v grlo. Toda življenje je boj in kdor ne dela, ne more jesti, to je zakon življenja. Socijalni čut zahteva, da se mora vsakomur omogočiti delo in jelo. Za svoje delo pa mora prejeti toliko, da lahko Izhaja in živi dostojno. Če se kateremu stanu odreka ta pravica, je stavka neie upravičena, temveč tudi docela umestna in razumljiva. Ali je tako tudi pri železničarjih? Znano je, da so železniški uslužbenci v primeri z drugimi kategorijami dobro plačani. Železniški strojevodja'z 20 službenimi leti, poročen, z dvema otrokoma, dobiva mesečno 3300 K. že navadni železniški delavec prejme mesečno naj m a nje 820 K. Jasno je, da se z temi prejemki ne da živeti tako kakor v mirnih časih. Toda kdo izmed nas more tako živeti? Koliko bi se jih oglasilo, ki delajo težje in katerih delo zahteva dolgih predpriprav, pa nimajo niti šzdaieč takih prejemkov. Kaj delajo tujci pri nas? Na vodilnem mestu pri slov. komunistih se nahaja iz Madžarske pritepeni učenec Bele Kuhna — mariborski socijalističnl tajnik WalHsch V lastni domovini bi mož imel posebno srečo, če bi ga samo zaprli, pri nas pa se giblje popolnoma prosto ¡11 hujska naše delavstvo proti državi. Aii trebamo tujih komunistov? Tujci naj med svojimi ljudmi delajo na to, da se jim čim-prej odpre komunistični paradiž, mi pa imamo, hvala Bogu, dr. Leraeža in še par takih, ki bodo bolj razumeli vbijati v naše glave prepričanje, da bo takrat dobro v slovenski domovini, ko- bodo rdeči gospodeki ljudski komisarji in ko bo delavec delal namesto 8 ur — 12 ur, Da, takrat! Odmevi na mejah, že dalj časa se opaža med madžaroni na bivšem južnem Ogrskem, ki sedaj pripada naši državi, protidržavno razpoloženje. Jasno je, da je to madžarsko delo. Dne 19. t. m. ponoči je nestal v Subotici upor. Nastopile so 4 oborožene tolpe Madžarov ter skušale zasesti mesto. Boj je trajal do 3. ure zjutraj. Tudi mestno prebivalstvo je bilo deloma oboroženo. Jugoslovansko vojaštvo je upor zaduŠiio. Preiskava je dognala, da so vstajo pripravila madžarska irendetistična društva. Mnogo oseb jc zaprtih. Upor V Subotici je pokazal, da je madžarski upravnik Horthv mobiliziral armado in pripravil ob Demarkacijski črti večje število vojaških čet. O e bi se delo tnadžaronskih tolp j posrečilo, bi Madžari takoj zasedli, kolikor bi j so dalo. Naša vlada je diplomatičnim potem obvestila zavezniške sije o madžarski mobilizaciji. Radovedni smo, kako bodo te poučile mogočnega gospoda Hortyja o pokornosti in o — mednarodnem pravu. Kdor ne uboga danes Jovana, se jutri tudi Johna ne bo ustrašil! Ne hitite! Gori nad Spiliem sta dve občini Klanci in Gradišče, ki ju je mirovna pogodba navrgla Avstriji, Ker pa se srečni nem-Čurji le ne morejo učakati, vrnitve v blaženo deželo, so zaprosili dunajsko vlado, naj radi njih zbobna sanremsko mirovno konferenco ter ji razloži, kaj se godi v Klancih in na Gradišču. Le počasi, očanci! rekvizidje vam ne bodo ušle in če jo tam okrog žetve pri mah ate pod Gradec, vam utegnejo postaviti še slavolok z napisom: * Willkommen! < Komunistični Hrvatje, v Zagrebu je bil izvoljen za župana komunist Delič, v Kariovcu komunist Majdec, Tudi iz manjših mtst in trgov prihajajo vesti o komunistih-županih. Kakor se poroča, vlada ne mara potrditi Deličave izvolitve. Frankovci. Ker zagrebški frankovski od borniki niso upali priti fc prvi seji mestnega zastopa, so se njihovi mandati ob splošnem odobravanju razveljavili. Tako je Zagreb rešen vsaj te sramote! Vodja frankov cev dr. Sachs je prejel od Italijanov 7 milijonov lir, da bi organiziral protidržavno gibanje v Jugoslaviji, j mož pa je bil tako Čeden, da jo je z temi | milijoni popihal v Švico in jih tam naložil na j svoj račun. Lahko si mislimo, kako Italijani j zijajo za njim. Ko bi se Janezek izogibal gnoja, ne bi smrdel po gnoja! Veliko cerkev v čast sv. Save, prvega arhiepiskopa in največjega prosvetitelja srbskega, nameravajo zgraditi Srbi v Beogradu ter nabirajo širom Jugoslavije denarnih prispevkov. Sv. Sava je bil sin znanega srbskega kralja Stjepana Nemanje in je umrl 1. 1237 v Trnovem na Bolgarskem, L, 1595 so dali Turki njegove telesne ostanke javno sežgati. Pravno fakulteto SO dne 15. t. m. slav nostno odprli v Ljubljani. Ostale fakultete so odprte že od lanske jeseni. Dobrovoljci. V komisijo za sprejem rez. oficirjev v našo vojsko je poklican kot zastopnik dobrovoljcev prof. Vagaja, podpredsednik društva jugoslov, dobrovoljcev v Ljubljani. Pri Kapeli se vrši v nedeljo, dne 2. maja popoldne ob 3. uri v gostilni „Pri zidu“ ustanovni občni zbor čebelarske podružnice. Pride g. Jurančič. Vsi čebelarji se vabijo k obilni udelečbi. Politični pregled je moral izpasti, ker so bili drugi sestavki že odpreje stavljeni. Prekmurje. Prekmursko pismo. Zraálimi i zkrátkimi rečmij stopin pred prekmurske Slovence i po našen slovenskem jeziki boden pisao, tak, kak mij Prekmurci v rovenskom i v goričkem gučimo. Jáko so nan potrebne edne novine. Itere Bi po našen jeziki priháiale, i Štere bi mij je tiidi lejko razmili. Dosegamao ešče etakši novin nega! Edne jestejo, štere gospod Klekl dájo vo po »Novine« iméni, samó ka je istina, to istino vo moren povedati! »Novine« bi bilé za nás zátok ká nás zago-várjajo i za naše iüstvo reč vo dájo. Samo pri tej je to falinga, ká mij više Murske Sobote je ne ráímimo, i to ká nájvikSe sámo zavad-lüvanje so. Čitaka »Novine« bi nej tak po »ba-bilonskon« jeziki pribijale, tej bi bilé za nás Etak niso zátok ka je nerazmimo. »Murska Straža* je raynotak za nás, zátok ka mij prekmurski Slovenci jo tüdik nerázmimo. Istina ka nas zagovárjá i za nás piše. To se zná, i se vidi, ka náa prekmürskia SJovencon trnok trbej edne »Novine«, štere bi za nás i za našo skrp delale- To zdaj náj bole vidimo pri penezáj, keiko je náse, Iüstvo kvárno polek penes dol-štempianja i pri notriraejavanji. Čitaka bi mij láni vjesén edne tdkše novine meh, štere bi po našem jeziki bilé nastánpane, ka bi je lejko rázmili i štere bi za nás pisale, té bi nás vjesen madjárski ágitátorji nej tak zmešali i mij bi naše bankovce lejpo doj dálí poštemplati pa bi zdaj nikšega kvára nej meli, Trávnók tuk zdaj čitaka bi mij po našen jeziki novine meli, šter bi razmeli i štere bi nás zagovarjale i za nás delale, tak bi mij zdaj tiidtk nej teiko kvámí bilij polek tej čistij penéz, štere zdaj za 40% moremo tá dati i po istini bi pa samo za 2o*/o doj potegnoti mogla naša država, naše peneze v red postaviti. I zakaj je to nej? Zátok ka pri drždvi nikoga n,emamo, što bi se za nás skrbo i što ^bi nás prek Mure zagovárjao i za nás delao. Čitaka bi pa meli edne novirte, šte-rebi v našen jeziki bilé, tak zdaj bi néj teliko kvárni bilij pri čisti penezáj. Eto van poven ka čisti penezje 100 koron 60 jugoslávske vrednosti májo, to je Uradni list (Hívatalos láp) prinesao. I po pravici bi sc tej čisti penezje tüdik mogli zdnj 100 koron za 00 koron notri pobrati. Či že ednok naša država nam nešče ešče ednok za 20% štemplati, Lejko bi včinila, ka zdaj te čiste peneze bi nej bank za 20% v žepko devo i za 100 koron samo 40 koron d&vo lüstvi, nego bi dácinski urad (Adobivatal) brezi % vo menjavao na dínáre. Eti bár to se vidi ke znatni tak delaje kak stühincarai. Eti sen samo par zrokaj naprej prinesao i z etoga se vidi kakšni tuhihci smo mij pred našoj drždvi. I zákaj ? Pálik samo zátok, ka nemarno nikšega organa, nikšega voja, šteri bi našo volou i našo navdo i zelenje pri našoj državi naprej dao. Tej voj, tej organ morejo edne novine biti, štere do po našen jeziki, po takšen, kak mi gučimo, do se pisale i rčdile. Nove novine se vo etoj velkoj dr Žigo Či nemrejo vo dati, zdtok ka to trnok dosta bi koštalo. Nego tak ščemo, ka Murska Straža eden stran bi nžln za naš jezik po »Prekmurje« imenon prek džlla, v šteren bi vsakši keden po ndšen jeziki prihžljalo. Prosim še tiste prijatelje, šteri bi v etom na pomoč šteli biti si naj vzemejo mali trud i agitirajo za eto, ka bi to mogoče bilo vo doprinesti i naj fkiipor spišejo tiste, šteri bi z malim stroškami na pomoč bilij. Prosin še prijatelje, šteri eto žeiejo, naj svoj odgovor Mursl^traži na zndnje ddio. Franjo Falanyi. Vendi (to so odpuščeni »notariuši«, uči) telji, uradniki in veleposestniki iz Prekmurja-so zopet poslali antantnim vladam protest proti jugoslovanski zasedbi in priklopitvi Prekmurja k naši kraljevini. Menijo namreč, da so inozemski krogi popolnoma nepoučeni o madžarskih razmerah in da si bodo dali nasuti pesek v oči. Toda antanta dobro pozna Madžare, tudi če se skrivajo v »vendskih« oblačilih. Taki »protesti« so pač lahko za razvedrilo in kratek čas mirovnim delegatom, izključeno pa je, da bi jih kdo vzel resno. Madžarsko zatiranje Slovakov, Jugoslovanov, Nemcev in Romunov na Ogrskem je znano ceiemo svetu. Že pred vojno se je pisalo o njem v vseh evropskih jezikih; posebno znan je velik spis angleškega publicista Setona Watsona. Če se v »vendski« spomenici zatrjuje, da je */endski« jeaik veljal v šolah, pri sodniji in uradih, se bo vsak poznavalec razmer smejal tej naivni laži. Ali so res na Madžasskem vsi tako slepi, da ne uvidijo da ves svet pozna ogrske razmere in da je vsaka laž samo dokaz za pristno arpadsko nepoštenost in nizko kulturo ?! „Naše Prekmurje“. Prekmurje je dežela, ki je bila več kot tisoč let ločena od ''si.alih slovenskih dežel. Sama je prenašala madžarski jarem, sama se borila za svoj obstoj in sama, brez pomoči ostalih bratov, umirala. Zato je umljivo, da smo Slovenci ob osvobojenju komaj spoznali našo starodavno Koceljevo kneževino. Potrebno je, da se slovenska javnost seznani z zgodovino, narodopisjem in gospodarskimi razmerami Prekmurja. V ta namen nameravam podpisani spisati knjigo pod naslovom »Naše Prekmurje«. Ker sem skoraj brez vsakih virov, prosim prekmurske rodoljube, zlasti velečastito duhovščino, da mi gredo z potrebnimi podatki na roko. Posebno bi mi dobrodošli razni narodopisni opisi: šeg,e in navade ter narodne pesmi. Kdor ima kake prekmurske knjige, naj mi jih odstopi oziroma posodi. Za vsako pripomoč bom zelo hvaležen! — B. Bork©,, urednik »Murske Straže« v Radgoni. Domače vesti. Gonaja Radgona, Gurnjeradgonsko bralno društvo priredi v nedeljo dne 2. maja po večernicah v posojilniški dvorani igro „Domen“. Sodeloval bode tudi pevski zbor bralnega društva. Vsi člani in prijatelji našega bralnega društva se vabijo k obilni udeležbi. Gornja Radgona. Strah verižnikov, tihotapcev in navijale«? c*n, ki se j* pojavil aa aaši meji v podobi g. policijskega komisarja Beblerja, ne sme prestrašiti nas, ki imamo čisto vest. Vedno vpijemo, da trgovci delajo previsok« dobičke iu da obrtniki Dredrago računajo. Vlada pa ima za vse to gluha ušesa. Res pa je, da vlada nima svojih ušes v vsaki fari ali na vsaki cesti. Zato pošilja k nam uradnika, ki ima moč in pravico, da zatira navijaice cen in drug« podobne ptiče. Kdor tedaj va ali sluti, da kateri trgovec oz. obrtnik i odira svoje klrjente, nsj stopi h g. komisarju in mu to pove. Le s sodelovanjam poštenih državljanov bo vladi mogoče napraviti konec izkoriščanju revnejših slojev in drugim podobnim izrastkom naših nezdravih razmer. Radgona in okolica. Odkar obstoja Mohorjev* družba, ima v Radgoni svojega poverjenika in vsako leto prav lepo šterilo udov. Pristopali so celo Nemci, kakor na pr. grofica Wurmbrand. Letos pa se je zgodilo nekaj neverjetnega: točasni g. poverjenik ni hotel udom izročiti družbinega koledarja. Na prošnjo udov ga je morala vojaška obiast pri njem zapleniti in sama raz-j deliti. Ta zagrizenost mestnega kaplana je vzbudila med tukajšnjimi Slovenci mnogo ogorčenja. Menda se je g. kaplan hotel prikupiti radgonskim protislovenskim hujskačem, z tem pa je katoliški stvari mnogo več škodoval kot pa koristil. G. kaplan (rodom iz Celja slovenskih starišev seveda, sicer ne bi bil tako zagrizen Netnecl) se je izrazil, da je Mohorjev koledar preveč političen. Res pa je, da je on preveč političen ~ mnogo večji nacijonalist, kakor je treba biti kat. duhovnika, ki deluje ob meji dveh držav in dveh narodnosti, katerih skupne verske interese bi moral podpirati in z njimi delovati za mir, spravo in ljubezen. Če g. kaplan ruje proti slovenski bratovščini, kakor je družba sv. Mohorja, tedaj se pred očmi svojih vernikov slov. narodnosti sam obsoja. Ali pa morda ne priznava, da bi bili njegovi župljaai Slovenci ? Tedaj bo treba iti poslušat njegovo nedeljsko slovensko pridigo v slovenski cerkvi v Radgoni! Clara pacta . . . Garnja Radgona. Tukajšnja podružaica »Jugoslov. matice« se lcporazvija. Ima že preko 100 članov. Prihodnjič kaj več. — Carinik Schrnni je premeščen. Bil je že čas! — 1, majnika bi morali Slovenci po prerokovanjih radgonskih veljakoz zapustiti mesto. Pa smo tu in želimo avstrijski republiki vse najboljše, zlasti pa Radgončanom, ko bodo enkrat v njenem naročju. Himen. Poročil se Je v nedeljo due 25. aprila v Radgoni g. Franc Jerebič, pis. ravnatelj Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni z gdč. Treziko Kovačevo iz Žetinec pri Radgoni. Mlademu paru mnogo sreče! Ljutomer. V Stročji vasi je umrl 15. aprila poštena kmetska korenina —• g. Jožef Vršič v 71. letu svoje starosti. Rajni je bil svoj Čas član okr. zastopa, več let župan, svetovalec in odbornik ter ud krajnega šolskega sveta. Sovaščanom je bil dober svetovalec. Naj v miru počiva! Ljutomer. Na Vnebohod t. j. 13. maja se snuje tukaj za celi okraj podružnica »Jugoslovanske Matice«. Mala Nedelja. Prireditev tamburaškega in pevskega zbora je uspela nad vse pričakovanje v splošno zadovoljnost. Le tako naprej ; Ljutomer. Na obrtnem shodu »Slov. trgov, in obrtnega društva« dne 11. aprila 1.1. zbrani obrtniki brez razlike strankarske pripadnosti so se soglasno izrekli proti sebični, slepi in brezplodni politiki poslancev v Ndrodnem predstavništvu in so izraziti zahtevo, da se kar najhitreje razpišejo volitve, ki bodo državo privedle do zdravejših razmer. MGhorjeva družba. Udje Mohorjeve družbe iz radgonske župnije se sprejemajo v župnijski pisarni v Gornji Radgoni. Redek slučaj. Čebelar Andrej Kerec v Ivanjševskem vrhu pri Radgoni je dobil že 25, aprila prvi roj. Pač tudi letošnja zgodnja pomlad! Gospodarstvo. Vinarski ravnatelj Puklavec: Škoda, po-vzročena po peronospori in oidiju lansko leto in kako se je je obvarovati letos. Kar se tiče zatiranja trtnih škodljivcey, peronospore in oidija, se žal še vedno delajo velike napake. Zatorej mi naj bo oproščeno, če se spet lotim razmotrivanja te stare tvarine ter poskušam opetoyano opozoriti na nedostatke, ki se delajo pri zatiranju teh najhujših sovražnikov naše vinske trte. Pri zatiranju peronospore se delajo napake: s. pri sestavi galično-apnene zmesi; 2. prt izvajanju škroplenja. Kar sa tiče množine galice, ki jo uporabljamo pri sestavi galično-apnene zmesi, se premalo upošteva dejstvo, da ja množina modre galice, ki jo moramo vzeti na r hi vode, odvisna od vremena dotičnega leta. Med tem, ko v normalnih letih zadostuje 1 kg galice na hi vode, ta množina niti iz daleka ne zadostuje v vlažnih letih, kakor je bilo lansko. V vlažnih letih se mora uporabiti precej močnejše teko čine, to se pravi, vzeti Se mora več galice na hi vode, Če se hoče doseči ~ popolea uspeh. Lansko leto sem opazoval, da so le oni vinogradniki dosegli popolen uspeh, ki so uporabljali 2% ne galično apnene zmesi, to se pravi oni, ki so vzeli na *oo litrov vode 2 kile galice. Ravnati se moramo tedaj pri sestavi gaiično-apnene zmesi po vremenu, ki isto, leto prev laduje; pred vsem ne smemo preveč štediti z galico. Pri sestavi galično-Apnene zmesi pa se navadno dela tudi ta napaka, da se doda preveč apna. Vedno se še noče upoštevati, ozir. se premalo upošteva dejstvo, da apno ni tvarina, s katero bi se dala peronospora preprečiti, temveč da je apno le snov za ublažitev raz-jedalnih lastnosti galice in se uporablja pri sestavi zmesi le v svrho neutralizacje, to se pravi, z apnom se odvzame, ozir. 1 blaži raz-jedalr.a lastnost galice, ker bi se ¡nače požgalo s škropivom perje. Pa to Še ni vse! Dognano je, da apno je: .je zatiralno moč bakreni galici, ozir. učinkujočemu delu iste, bakrenemu oksidu. Čim več toraj primešamo apna galično-apneni zmesi, tem manj učinkujoče bo škropivo. Apno se mora tedaj smatrati kot potrebno zlo, ki ga sicer moramo dodati gotovo množino, a se vsakim dodatkom nad to množino si škodujemo sami sebi Apno omeji učinek galice tudi na ta način, da nastanejo iz njegovih prvotno v vodi lahko raztopljivih spojin na zraku ogljikovo kisle spojine (n. pr. ogljikovokislo apno-navadni apnenec), ki so pa skoraj neraztopljive v vodi. Če si predstavimo, da je vsaka trohica galice, kot učinkujočega sredstva proti peronospori, obdana od skoraj neraztopljive plasti ogljikovokislega apna (apnenca), lahko uvidimo, zakaj vsak dodatek apna, ki ni potreben za neutralizacijo kislega značaja galice, učinkujočo moč iste pomanjšuje, ozir. preprečuje. Koliko apna se torej naj dodene galični raztopini ? To se v številkah žal ne more navesti, ker je apno zeio različno y svoji sestavi, ozir. vsebuje različne množine apnenega oksida, spojenega z vodo (kalciumoksidhidrata), ki ie učinkujoč del v apnu, on del, ki neutralizira kisli značaj galične sestavine, to se pravi, ki povzroči spojitev kislin )posebno žvepljene kisline) n. pr. v žveplenokislo apno (sadra ali gips), ‘ki nima nobenih razjedalnih lastnosti. Poznamo pa sredstvo, s katerim se na najpriprostejši način da določiti, koliko apnenega beleža moramo dodati raztopljeni galici, da jo razkisamo in sicer je t» takozvani rdeči lakmuspapir, ki postane moder v trenutku, ko je dovolj apna v tekočini. Se boljši, kakor lakmus, je pa takozvani fenolftaleinpapir, ki je bel in postave živo rdeč, ko nastopi neutralizacija. (Dalje prihodnjič.) Posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji. (Konec.) Obenem z licencovanjera plemenskih bikov se bo vršilo letos pregledovanje bičkov od šestega meseca naprej in se bodo za lepe bičke delile vzrejevalne nagrade, pod pogojem, da jih bo posestnik redil za pleme ali pa ponudil v nakup državi v plemenske svrhe. 3. V Sloveniji imamo štiri glavne pasme in sicer: belo marijadvorsko, pšenično oziroma sivkasto pomurskomuriško, rdečecikasto pinegovsko in rumenocikasto (lisasto) simendolsko pasmo. Razventega se je zadnja leta na Dolenjsko sistematično uvajala raontafonska pasma v svrho zboljšanja oblik in užitka prvotne sive pasme, kakor se sliši s povoljnirn uspehom, posebno če so pašniki na razpolago. Za malo Slovenijo je število pasem gotovo zadostno visoko; zato je opustiti vsako nadaljno neplodno eksperimentiranje z novimi pasmami. Dosedanji pasemski okoliši naj ostanejo neiz-premenjeni. Prišel je čas podrobnega dela v živinoreji, ki se mora vršiti v znamenju zboljše-vanja pasme same iz sebe potom prèvdarnega odbiranja za pleme, ustaaavljanja rejskih središč in priprave za mlečna kontrolna društva. Ustvarimo več in boljšo krmo, to bo napravilo boljšo živino, ne pa nove pasme. Med živinorejci naj ! se širi misel samozavesti m samopomoči. 4. Živinske razstave so jako važne za napredek živinoreje; naj se prirejajo tako, da se vzbuja zanimanje za rejsko delo in stremljenje živinorejcev v širših krogih. V prvi vrsti pa naj bodo razstave sredstva pouka in zato zmirom zvezane s praktičnim poukom in predavanjem o dosedanjem uspehu in prihodnjem delu v ži-viaoreji. Res odlične živali naj se nagrade s primerno visoko premijo. Večjo važnost bo polagati na mlečnost pri kravah. V Sloveniji se bo letno vršilo v jesenskem roku 16 živinskih razstav s premovanjem, v Solčavi in na Jezerskem tudi za ovce. V obdaroyaîne namene naj krajevni faktorji (okr. zastopi, občine, denarni zavodi) prispevajo po svojih močeh, naj tekmujejo s tem, da spravijo vsoto skupaj, ki je enaka državnemu prispevku. Izrekla se je želja, da se delijo diplome in vidni znaki (obeski) premi-ranim živalim, tej želji bo skušalo poverjeništvo ustreči, kakor hitro bodo razmere dopuščale. 5. Kot sredstvo za zboljšanje vzreje prihajajo v prvi vrsti v poštev pašniki, zlasti pla- . ninski. Gorski in planinski kraji so in bodo j ostali vedno rezervoar zdrave živine, iz katerega črpajo dolinski kraji. Zato je gospodarsko največje važnosti, da se vprašanje planinskih pašnikov pri izvedbi agrarne reforme reši povoiino. Zahteve živinorejcev iz Bohinja, Gorenjske, Koroške in Solčave soglašajo v sledečem: planine, ki služijo živinorejski produkciji naj se isti ohranijo, oni kompleksi, ki so služili kedaj temu smotru, pa so se tekom let ysled forsi-ranja drugih panog živinoreje odvzeli, naj se vrnejo prvotnemu namenu. Vsled enostranske regulacije in pogozdovanja planinskega, sveta je število živine v gorskih krajih silno padlo. Zahteve posyetovalcev so izzvenele v sledeče predloge: a) Naj se izvede strokovni pregled regulacije planinskih pravic; nekdanje kmetske pravice naj pridejo zopet v veljavo. b) Planšarstvo naj spada v okvir živinorejskega napzorništva in je nastaviti živinorejsko naobraženega strokovnjaka kot planšarskega nadzornika. Kmetijsko poverjeništvo hoče posvečati planšarstvu vso mogočo pozornost, bo stopilo v stik z vsemi zadevnimi činitelji in skušalo priboriti živinoreji starih pravic. Kjer se gre za ploskve, ki spadajo pod agrarno reformo, naj živinorejci skrbijo, da izvolijo v občinske agrarne odbore energične zastopnike in se naj organi, zirajo v društva in skupine, kajti posameznim kmetovalcem se bode oddajalo v zakup ali končno last le takšne pašnike, ki ne bi bili primerni za skupno izkoriščanje. V krajih, ki niso primerni za razvoj pašništva, naj skrbijo živinorejci, da bo imela mlada živina v bližini hleva tekališča in torišča na razpolago, kjer se lahko zadostno pregiblje. Za napravo in popravo hlevov, gnojišč in gnojničnih jam se v bodoče ne bodo dajale denarne podpore, pač pa živinorejci lahko dobijo brezplačno nažrte in strokovno navodilo, ako zaprosijo zato pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. 6. Plemenski sejmi se bodo vršili v plemensko najbolj razvitih okdajih obenem z živinskimi razstavami. 7. Zboljšanje užitkov pri živini se mora sistematično pričeti. Na vseh kmetijskih šolah in bodočih rejskih središčih naj se uvede kontrola mlečnosti po načinu kontrolnih društev. Kot predpriprava za kontrolna društva se vršijo letos po deželi molzni tečaji, pri katerih se teoretično in praktično razpravlja o glavaih Simteljih mlečnosti, ki so: odbira plemenskih živali, pravilna vzreja telic, molža, krmljenje, snaga, zrak in svetloba. Kraji, kjer se smatrajo taki tečaji potrebni, naj se pridno priglažajo pri poverjeništvu za kmetijstvo. 8. Živinorejske organizacije (bikorejske in živinorejske zadruge) se v Sloveniji z malimi častnimi izjemami niso zamogle povoiino razviti, ker so se preveč stavile na stališče državne podpore in zahtevale od članov premalenkostnih deležev. Od še obstoječih zadrug se bodo zbirali podatki o njih delovanju: nadaljnega ustanavljanja se pa začasno ne more priporočiti. Živinorejska organizacija se bo izvedla po občinah s tem, da si občinski odbor iz svoje sredine iz- ; bere živinorejski odsek, kateremu je naložena skrb za povzdigo živinoreje v občini. Taki živinorejski odsaki se bodo osnovali na podlagi i začasne odredbe, ki bo v kratkem izšla. Končno so se kot naloge najbližje prihod-njosti pripoznale sledeče: ustanovitev živinorejskih odsekov po občinah, priklopitev planšarstva živinoreji in ustanavljanje rejskih središč. Živinorejci! V kratkih potezah smo vas seznanili z načrtom za povzdigo živinoreje; podane so splošne smernice, na podlagi katerih najde vsak svoj določen delokrog Zdaj pa s polno paro na delo, da v kratkem nadomestimo to, kar nam je vojna uničila. Siaro lito in kovano Šele30 j ▼sake vrste, kupuje po najvišji ceni vagone Vatro Kosi, Makole-?oljčarte. niča ff GORujI RHD50I2I 7&Z&35: sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila n kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega sntm davek plačuje Posojilnica sama. H s u * idit, na hipoteke trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoii. Izposnjuje tudi na zastavo vred-jev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej, ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil deia Posojilnica brezplačno, stranka se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Uradni prostori so v lastni hiši, OlaVna cesta, štev. 14, tik kolodvora. Katera trajno sn veseljepovzročuje Niklasta, jeklena, srebrna, zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tadi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kokor Škarje, nože, britve, doze za cigarete, sibič-njake, denarnice itd. Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od: H. SÜTTNER Ljubljana štev. 978 SUTTNER Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po °|„ «blesti**,, ter vloge na tekoči račun po dogovoru. Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji. C»To»ciXiL99Ll5.3L ji v 3L Sili - Podgane stenice — ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim ” " potlgaae is miSi mišim K 8*—, za K 8*—, za ščnrke 8'—, posebno močna tinktura za steniceK 10*—, uničevale« moljev, prašek za nši v obleki in perila, proti mravljam, proti nšem pri perataini K 6*—, prašek proti mrčesom S 6’—, mazilo proti nšem pri ljudeh K 4-~, mazilo za uši pri iivini K 4*—, tinktura proti mrčesa na sadja in zelenjadi (uničeval-sev rastlin) K 6*—. Pošilja pd povzetja Zavod za ekspert UfiBker, Zagreb 46, Petrlnjska uilea3 Posredovalnica vseh služb posreduje zanesljivo moško in žensko služinčad, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča Rozalija Ruscfcei* v Ljutomeru. 13—13 Sobni in dekoracijski slikar Janko Horvat v Ljutomeru se priporoča slav. občinstvu za izvršitev vsakovrstne slikarije, kakor slikanje sob, kapelic, reklamnih napisov ter prenovljanje obcestnih kapelic in križev. Prevzame vsakovrstno oljnato barvanje stavb in pohištva. Delo solidno. Cene zmerne. Apno se dobi vedno sveže, vsaka množina po nizki ceni. Apneni prah (umetno gnojilo) 1 kg. po 15 vinarjev; za portlandcement se naročila sprejemajo, pri Vekoslav Bratina, trgovec v Križevcih pri Ljutomeru. PREKLIC mnniiniiHmminnnnunn Podpisani obžalujem in prekličem ne premišljene, razžaljivo hujskajoče besede, ki sem jih izrekel, dne 19. aprila t. I. v Senčar-jevi trgovini Mala Nedelja. MALA NEDELJA, 19. aprila 1920. ALOJZIJ OSTERC Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo? Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-varjajočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, No. III mofgcjge vrste 12 K. K temu Fellerjeve najfinejše lilijnomlegno miio 16 K. Hočete imeti lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tanoehina pomada za rast las doseže bujne ' ^li lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No. III 12 K. 2B&3SS K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v, in 3 K— v. Mučijo Vas kurje očesa? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škadljica 4 K — v. velika škadlja 6 K — v. Želite še kaj? Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska ' voda) 1 škadlja 7 K. Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja 6 K. — Fellerjev mentolu čtnik zoper glavo- in zobobol 1 škadljica 4 K — v. Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stekljenici špecijalni 36 K. Najboljši parfum z najfmejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klnger, bel, roza in rumen, 1 velika škadlja 12 K. Močna francovka u steklenicama po 8 K in 22 K. Lilijino mlečno milo 16 K. Katranovo milo 8 K. Hega-puder Dr. Kluger 12 K. Omot in poštnina posebej a naiceneje. E1IGEH V. FELLER, Sintiča,“A ™ J tm Sw Nr. 264 (Hrvatska) Jajca sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksporina trgovina Ed. Suppanz, Pristova, Slovenija. ogromna pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka in sicer volne, cefirja, tiskanina, etamina, balista za ženske obleke, sukna kamgarna in blačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilita, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih muežinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, meški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilustrovani cenik zasferj ! Na debelo samo v I. nadstropju. iSSSniSi” R. Stermeeki *Sg££* I Gospodarska zadruga za Prekmurje, {Bursko polje in Slov. gorice r. z. z o. z. ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine. Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke. Posreduje pri nakupovanju strojev iu vseh gospodarskih potrebščin. Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova n Hlurska Sobota. Dolnja Lendava :: Križevci pri Ljutomeru v ' samo na debelo fino kremo za čevlje znamka „CIPDLIN“. Dalje raznovrstno špecerijsko in galantrijsko blago. I. MENART trgovec, Domžale, Slovenija. decimalko novo ali pa tudi že rabljeno. Ponudbe ž opisom na naslov: Poštno ležeče S. V. 25. Ljutomer. Garje, srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti gaijam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 10"50 K pri lekarni Trn-koci, Ljubljana. primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko proslo prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkdci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino. || Uradne ure ¡^3? d0 '2' °ro dop°I