csalna, žf,CžSi^to& 5čjavsaMraa». Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". Lisi izhaja 20. vsakega meseca. — Za člane v „2vezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20 —, polletno Din 10, četrtletno Din 5 —; posamezne številke 2 Din. ===== Cena inseratom: >/«8 strani D 5'- vključno davek, u- — Uredništvo In upravnlitvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. 16. Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■ ■ ‘1 Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-— seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. = ■ Štev. 12. V Ljubljani, 20. decembra 1924. Leto XI. Vsem, ki ste dobre in pravične volje, želi srečno in veselo novo leto uredništvo in upravništvo Gostilničarja" Zvezne objave. Kakor smo zadruge že pismeno ob* vestili, nam je poslal Središnji Savez v Beogradu poročilo, da je v zadevi pollet* nih točilnih taks interveniral pri gene* ralni direkciji posrednih davkov, osobi* to z ozirom na nepravilno in krivično ocenitev te točilne takse. Ministrstvo se je dalo končno o tem vendarle prepričati ter je odredilo, da naj vršijo odslej prvotno ocenjevanje zadruge ali zveze same ter oddajo tak imenik vseh točilcev svojega okoliša de* legatu ali zastopniku gostilničarjev v ocenjevalni komisiji. Tudi se je doseglo, da je finančni minister premenil predpis točke 7. člena 13. pravilnika za izvrševa* nje predpisov iz tar. post. .62. taksne ta* rife tako, da bodo odslej zastopali gostil* ničar„e v ocenjevalni komisiji gostilni* carji in trgovce pa trgovci, ne pa obrat* no, kakor je bilo dosedaj v i raksi. Nadalje bode odslej na sedežu fi* nančne direkcije le en sam ocenjevalec prisostvoval komisiji kot zastopnik vse* vkupnega gostilničarstva iz okrožja do* tične oblasti. Torej za ljubljansko oblast eden in za mariborsko oblast eden. Tak* šnega zastopnika ima izvoliti Zveza ali pa dotična zadruga, ki ima svoj sedež v kraju finančne direkcije. Za to preuredbo pa je dobil finanč* ni minister vzrok na tem, ker je bilo do* sedaj določeno, da se morajo delegatom z dežele povrniti potni stroški ii* dati dnevnice, ni pa bilo za kritje teh izdat* kov nikjer predvideno pokritje in bodo menda dosedanji delegati morali na to odškodnino pozabiti, oziroma jo bodo morale vrniti zadruge ali pa občine, od katerih so bili izvoljeni. Pripomba k tej pr ;vredbi še izrecno naglasa, da dotični član ocenjevalne ko* misije nima pravice zahtevati nikake od? škodnine od finančne oblasti in zato pa ravno se zahteva, da bodi vzet iz kraja, kjer ima finančna direkcija svoj sedež. Za letošnje prvo polletje so se ocene po večini že povsod završile in pride ta novi propis šele v bodoče v prakso. Na* dalje nas je Središnji savez v Beogradu obvestil, da je na njegovo intervencijo minister za notranje zadeve naredbo, ki je prepovedavala cočenje žganih alko* holnih pijač od sobote 6. ure zvečer do ponedeljka 11. ure dopoldne ukinil, ter to sporočil vsem srezkim poglavarstvom vse kraljevine. S tem je torej ta prepoved dvignje* na, ostanejo pa še v veljavi odredbe po* litičnih kot obrtnih oblastev, ki so bile izdane temeljem določila § 54. alinea 2, o. r., ki se glasijo: Notoričnemu pijancu je sploh prepo* vedano dajati alkoholne pjače katerekoli vrste. Če se gost opije v takem lokalu, ali če se daje v takem lokalu pijača že pi* janemu gostu, spada pod kazen lastnik obrata odnosno poslovodja. Gostilničar ne sme gostu odrekati jedi zaradi tega, ker ne uživa alkoholne pijače. Osebam pod 16 letom se ne sme v javnih lokalih vobče dajati nobena alko* holna pijača, najsi bi bili tudi v sprem* stvu odraslih. Mlade osebe pod 16 letom smejo zahajati v gostilne in kavarne sa* mo v spremstvu roditeljev, odraslih so* rodnikov in drugih nadzornih oseb, ali na potovanju zato, da se nasitijo. Prestopki te naredbe se kaznujejo po obrtnem redu. Razmotrivanja k novodobnim določbam z ozirom na redno gostilničarsko obrt. Manj gostilen in tiste dobre! Posledice raztegnitve srbskih pred* pisov o »kafani in mehani« na Slovenijo so dvojnega značaja: gospodarskega in upravno*pravnega. Oboje je pa tako tes* no spojeno medsebojno, da je težko do* ločiti mejo. Reče se vobče lahko, da so posledice, tako v gospodarskem, kakor v upravno*pra/nem ozru, v največji meri za nas kvarne in usodepolne, da se ne re* če naravnost katastrofalne. V gospodarskem oziru je sicer opo* zoriti, da je doba še nekoliko prekratka, da bi se moglo izreči decidirano sodbo. Vendar pa se že zdaj vobče lahko reče, da bode prva gospodarskih posle* dic te izpremembe obrtnega zakona ta, da bo cela Slovenija postala eno samo morje alkohola, predvsem žganja, v ka* terem se bo ljudstvo takorekoč utopilo. Gostiln bo v Sloveniji kakor gob po dežju, gostilna ali bolje rečeno točil* nica alkoholnih pijač, žganjarna, bode v vsaki hiši, v vsaki trgovini, kajti ni iz? ključeno, da bodo v Beogradu dali vsa* komur, kdorkoli bode vložil prošnjo, tu* di »krajevno« pravico, da bodo le mogli »pobirati« velikansko takso a 3000 Din. In če ima enkrat poslopje »krajevno« pravico, potem se bo tudi tukaj našla »profesijonalna« pravica. Ker zakon ne pozna nobene omejitve obratov po šte* vilu, bode dotičnik, ki si je znal pridobiti »profesijonalno« pravico, sploh lahko iz* vrševal v poljubnem številu poslopij aU koholni obrt — gostilniški se ta obrt sploh ne more imenovati. Ne glede na to, pa je upravičeno domnevati, da smejo vse trgovine točiti žganje, o čemer bode* mo še pozneje razpravljali. Znano je, da Slovenci že sedaj iz* dajajo velikanske svote za alkoholne pi* jače, pač po nepotrebnem. In prav zara* di tega bi bil postulat dobre uprave, higi* jene, nravnosti, treznosti, da se pivnice omeje. A kaj vidimo v resnici? Pravice za točenje alkohola, namesto, da bi se jih omejilo, se bodo postoterile in vprašati se moramo, če so v Beogradu sploh mi* slili, kaj so naredili s tem, da so zamenja* li naše, samo na sebi stroge predpise o gostilnah in kavarnah s srbskimi, ki po* znajo le favoriziranje točenja alkoholnih pijač s fiskalnega vidika »pobiranja taks« ne oziraje se pa prav nič na javno zdrav* je, na javno higijeno na javno nravnost in treznost, sploh na vse one važne stva* ri, katere i naša država s tako vnemo propagira — s plakati po kolodvorih in z lepimi besedami. Kot ilustracijski faktum navajamo, da obstoja v Ljubljani sedaj 233 gostilni* ških in krčmarskih koncesij, med njimi 8 izkuhov, 5 za točenje brezalkoholnih pijač ter 6 pravih žganjetočov, kakor tu* di še posebej 16 profesijonalnih pravic po novem. Odkar je torej novi taksni zakon v veljavi, je nastalo že 16 novih gostilni* ških obratov in več takih prošenj je še v razpravi. Pred kratkim je bil ustanovljen v Ljubljani »Državni higijenski zavod«, ki je bil stavil tušem vprašanje glede števila gostilen. Moramo se pač resno vprašati, čemu ustanavljati na eni strani tak zavod, ki naj bi med drugim pobijal tudi pijanče* vanje, na drugi strani pa odstranjevati vse postavne ovire, ki so bile pijančeva* nju do sedaj še na potu in ga omejevale. Saj mora javna treznost, javna morala, javno zdravje, javno in zasebno gospo* darstvo pod takimi novimi razmerami si* gurno trpeti in propasti in naj si ta za* vod morda še toliko prizadeva omejiti pijančevanje. Nadaljna posledica v gospodarskem oziru bode ta, da bode redni pravi go* stilniški in krčmarski obrt sploh polago* ma propadel, to je kakovost obrta same* ga in oseb (obrtnikov in nastavljencev) se bode zdatno zmanjšala, ker se bodo vanj vrinili elementi, ki se do sedaj s tem obrtom niso nikdar pečali. Gostilni* ške šole bodo postale v prihodnje popol* noma nepotrebne, ker bodeta stanovska zavest in ponos popolnoma nehala. Sča* soma bodo sploh gostilne v pravem pomenu besede, zlasti gostilne boljše vrste (restavracije), popolnoma prenehale, ker ne bodo mogle več konkurirati s kavar* nami, ki imajo zdaj iste pravice, kakor gostilne. Kajti vsakdo bode šel raje v ka* varno jest in pit, kjer bode z ozirom na časopise po navadi imel večje udobnosti na razpolago, kakor v gostilnah. Cene v gostilniških in krčmarskih obratih se bodo morale katastrofalno zvišati in za konsumente postale skoraj nedosegljive. Kajti, po »krajevnih« veli* kanskih in Šč posebe po letnih »točilnih« taksah prizadeti obrtniki bodo prevrgli učinek teh taks na svoje odjemalce, po znanih trgovskih načelih. Predvsem bi morala v obče že odne* hati ona navada, ki bije v lice vsakemu evropsko*juridičnemu mišljenju, da se zakoni nefinančne, nefiskalne vsebine preminjajo meritorno s finančnimi, fis* kalnimi, to je z nesorodnimi zakoni ter da se sodne, politične in finančne zadeve medsebojno mešajo, kakor zelje, repa in krompir. Nehati bi bilo s prakso, da se nalaga političnim oblastvom, ki imajo drug ustroj nego finančne, posli strogo finanč* nega, fiskalnega značaja, katerim ta ob* lastva vzlic obilnim zagroženim kaznim niso in ne morejo biti kos, ker za to iz* vežbanega personala nimajo. Saj bi mo* ral biti že protokolist, navaden pisarniški uradnik, pravcati finančni učenjak in fi* skalni strokovnjak, da bi vedel a tempo presojati, da li in s katero »takso« mora biti kak vložen akt opremljen, kajti sicer ga ne sme »vzeti v roko«. Če ga pa »vza* me v roko«, reskira kaznovanje! Zadnji čas je, da se ustavi tako za* menjavanje kompetence, ki nas potiska za 100 let v upravi nazaj, k onemu času, ko smo imeli še staroavstrijske mešane okrajne urade (»gemischte Bezirksam* ter«). Sicer bo nastal še večji upravni kaos, nego je že sedaj. Uvesti bi bilo v centralah princip, da se ne presoja vsake zadeve po vidiku, kje in na kak način bi bilo možno »po* brati« kako »takso« ter tako napolniti državne kase, marveč voditi bi se morala zakonodaja le po stvarnih vidikih. In prenehati bi moral nemogoči sistem, da deluje vsako ministrstvo zase, to je prav nič oziraje se na naravne stike in vezi materije z materijo drugih ministrstev. Takih stvarnih vidikov v predmet* nem zakonu ni v ničemer najti. Prav nobene potrebe ni, da so izpre* menili dosedanje predpise. Najboljši do* kaz za to je v tem, da nobena fakozvanih »nasledstvenih« držav do sedaj tega ni storila. Da ne govorimo o Avstriji, kjer je ostal njen izvrstni zakonski in upravni aparat nadalje na mestu, kakor je bil pred prevratom, je le treba pogledati na Češko. Zakaj prednjači ravno Češkoslo* vaška država? Prav zaradi tega, ker tam niso delali in ne delajo nobenih upravnih eksperimentov, ker so pustili v veljavi iste urade in zakone, ki so bili pred pre* vratom. V podrobnem bi bilo omeniti še tole: Uvedba »krajevne pravice« ustvarja za Slovenijo nov pojm radiciranih obr* tov, katerih do sedaj nismo poznali. Po* sledica temu je špekulacija s poslopji, na katerih je »krajevna pravica« radicirana. Ta špekulacija se je začela! Kako kvar* no bo to, se razvidi iz sledečega razmo* trivanja. Le o prvem lastniku poslopja zahte* va se glede krajevne pravice lastnost ne* oporečnosti. Kaj pa, če ta prvi imetnik poslopje proda naprej? Po zakonu ni no* bene zapreke, da bode novi lastnik po* slopja in naj je največj hudodelec, veriž* nik ali večkrat predkaznovan individij — obrdržal kot lastnik še nadalje krajevno pravico in dasi ne bo v posesti »profesi* jonalne« pravice, bode vendar kot last* nik lokalov imel možnost, da kar najiz* datnejše vpli/a na vodstvo «kafane in mehane« v svoji hiši. Baš to, kar naš do* sedanj obrtni red perhorescira, ker za* hteva za gostilniški in krčmarski obrt ne* oporečnost in zanesljivost z ozirom na obrt, pri čemer prihaja še celo rodbina koncesijonarja v poštev. Še slabše bo s profesijonalno pravi* co. Kdo bo imel evidenco o imetnikih te pravice in na kak način? Saj bode dotičnik lahko hodil po celi državi okrog ter izvrševal obrt kjerkoli bo hotel, oziroma kjer bo našel poslopje s krajevno pravico, dasi je medtem, t. j. po 'prvotni podelitvi te pravice postal morda največji falot. Iz organizacije. (Žalosten pojav.) Središnji Savez v Beogradu nam po* roča nemilo vest, da ima plemenita ideja izdajati-strokovni organ kot glasilo vse* vkupnega gostilničarstva kraljevine SHS silne težkoče iz financijelnega položaja. V šestemesečni dobi, odkar je list pričel izhajati, ima uprava Din 32.000 stroškov, prispevkov oziroma naročnin, pa je pre* jela samo Din 12.500. Iz Slovenije ni, ra* zen Ljubljane in Zadruge za Ljubljansko okolico niti ena Zadruga še poravnala naročnine do konca tega leta v znesku Din 30.—. Ali ni to sramotno, Še bolj pa je, da so ga nekatere Zadruge na Štajer* skem celo zavrnile in ga ne sprejemajo. Ako hoče imeti gostilničarstvo svojo krepko in vplivno zastopstvo na viru na* še zakonodaje, si mora tako zastopstvo tudi vzdržavati. Mi smo na dotično pismo odgovorili upravi Gostioničarskega Glasnika sle* deče: Umevno je, da imate deficit pri iz* davanju strokovnega lista »Glasnika«, ker je ta bolest tudi pri nas žalibog in menda povsodi pri izdajanju obrtnih strokovnih listov. Naš Savez beleži danes tudi že nad 24.000 Din primanjkljaja, in sicer Din 12.000 v tiskarni in ravno toliko dok ga na tajniški plači in kakor slišimo se bori organizacija v drugem delu Sloveni* je z enakimi dobrotami. Razvidno je te* daj iz tega, da naš stan zelo slabo razu* meva važnost strokovnega časopisja. Načelstvo našega Saveza se vsled tega močno bavi z mislijo svoj list »Go« stilničar«, ki obstoja že 14 let in je prebil vso vojno dobo s svojim obstankom in ni imel takih težkoč kot dandanes — opustiti, ter se je vršil tozadevno že raz* govor, da se bo posluževala Ljubljanska Zveza Gostilničarskega Glasnika v Beo* gradu kot svoje glasilo, ter ondi priobčen vala svoje službene objave. Toliko bomo, vsaj upamo, vendar spravili skupaj, da bo vsaj vsaka poedina Zadruga imela naročen po en izvod kot nujno potreben organ za upravniške svr* he načelstva in ga tudi pravočasno pla* čala, kajti naravnost škandal je za naše ljudi, da moramo iz Vašega cenjenega poročila zaznati, da razen Ljubljanske in okoličanske Zadruge niti ena še ni pla* čala svojih borih 30 dinarjev za leto 1924. in da so nekatere Zadruge na Štajerskem Glasnik celo vrnile. Iz financijelnih ozirov in iz svoje dvajsetletne prakse si dovoljujemo vam nasvetovati, da naj izide Glasnik v bo* doče mesečno samo enkrat ali po največ v potrebi vsakih 14 dni, kajti razen upravnih organov Zadrug itak malo kdo cita stanovsko glasilo nekateri so prene* umni, drugi pa zopet preošabni, tretji ni* ma časa, četrti pa premalo stanovske za* vednosti itd. itd. Vso čast zavednim možem naših or* ganizacij, ali samo da bi poleg njih za* vednosti bilo tudi zadosti energije, po* tem bi še šlo. So resnično današnje davščine in nepravično razdeljene takse, ki jih mo* ramo v Sloveniji poleg državne trošarine katere drugod ni, plačevati, pretežki vzrok apatije, a kljub temu mora poedi* nec, ki se svojega stanu količkaj zaveda, tudi računati s prispevki za vzdrževanje stanovske organizacije in si bistriti duha s stanovskim časopisjem ter s tem kre* piti idejo za napredek in zboljšanje po* ložaja. V tem Vam želimo srečen Božič, ter v gospodarskem, organizatoričnem in stanovskem pogledu veselo -novo leto. % Priobčujemo to pismo kot opomin cenjenim Zadrugam, da Glasniku zao* stalo naročnino za dobo od pričetka iz* hajanja do konca 1924 v znesku Din 30 nemudoma poravnajo in da svet zna, ka* ko o njem sodimo. Upravičeni protesti. Kakor pri prvotnih ocenjevanjih to* čilnih taks, so bili tudi pri zadnjem ko* misijoniranju delegati gostilničarstva v več slučajih prisiljeni, protestirati proti preočividnemu pritiskanju in previsoke* mu odmerjevanju točilne takse v posam* nih slučajih. Ko dokazovanje o nepravilnosti in kiivičnosti posamnih postavk ni nič ve* ljalo, ali hotelo biti upoštevano, so dele* gati kratkomalo izrekli svoj protest, ga podpisali in odšli, kar je tudi edino mož* no, kajti ako zahteva po pravičnosti nič ne zaleže, ni drugega izhoda, kakor z ogorčenjem oditi in pokazati, da za dela* nje krivic niso bili delegirani. Pripoveduje se, da trdijo zastopniki finančne uprave venomer, da je že dolo* čeno, koliko se mora z vsakega poedine* ga kraja ali okraja na tej točilni taksi iz* prešati. To naziranje gospodov finančni* kov absolutno ni pravilno in ne najdemo nikoli nikjer ne v taksnem zakonu, ne v njega pravilniku k temu utemeljevanja. Moramo reči, da je tako naziranje ali manipulacija v tem smislu naravnost nasilstvo. Kje je mogoče postaviti neko* mu ali pa splošno obdavčenje, kar za eno zamišljeno svoto, ki se sme šele pobirati po množini iz prodanega blaga. In ta množina, je do litra natančno v evidenci in dognana po finančno*kontrolnih or* ganih. Recimo: en kraj je obsojen po teh gorečih gospodih na plačilo polletne tak* se na Din 3300.—, v kraju so štirje go* stilničarji, nobeden pa ni iztočil nad 50 hektolitrov pijače celo leto in to eden najboljših, vsi drugi še manj tako, da po pravičnosti spadajo vsi v četrto plačilno kategorijo. Finančna uprava pa pravi, da toliko je za ta kraj določeno in se mora plačati. Ako se proti takim insinuacijam ne bo z ogorčenjem protestiralo, potem ne vemo proti komu še. Zveza bo proti te* mu načinu taksiranja podala'pritožbo fi* nančnemu ministru in istotako ostro protestirala proti dosedanji praksi na* laganja te vrste davčnih bremen. Raznoterosti. POZIV! Po naročilu načelstva Zadruge v Cerknici prosimo vse cenjene člane ta* mošnje zadruge, da vplačajo pristopnim sko pristojbino v znesku Din 25.—, pri zadrugi v roke načelnika g. Fran Hornov> ca v Cerknici, ker bi bila sicer zadruga prisiljena izterjati to pristojbino uprav* nim potom po Srezkem poglavarstvu. Inozemci v domačih podjetjih. In* spekcija Dela opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo inozemske delavce in na* meščence vseh kategorij, da so v smislu obstoječih predpisov dolžni vsako spre* membo službenega razmerja najkasneje v roku 3 dni po izstopu, oziroma preme* stitvi inozemca, prijaviti pristojni In* spekciji Dela. Prekršitev tega predpisa se bo, kakor tudi zaposlovanje inozem* cev brez dovolenja Ministrstva Socijal* ne Politike, odnosno tuk. Inšpekcije Dela, najstrožje kaznovala. Pripominja se, da je Inšpekcija Dela v zadnjem ča* su kaznovala več podjetnikov z obč it--nimi globami do Din 2000.—, ter se inte* resirani službodajalci ponovno opozar* jajo, da se glede zaposlovanja inozem* cev točno drže predpisov, ker se bo v smislu § 123 Zakona o Zaščiti Delavcev z dne 28. februarja 1922, Uradni list 211/74, vsaka prekrštev kaznovala z de* narno globo do Din 3000.—. Tozadevne predpise vsebuje »Pravilnik o Zaposlo* vanju Inozemskih Delavcev« z dne 9. ju* lija t. 1. U. 1. 215/71. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ministrstvo trgovine in industrije. Štev. 7187/24 z dne 10. novembra 1924. Vsem obrtnim oblastvom I. stopnje! Z ozirom na težkoČe, predlagati pri vsakem sprerninjevanju pravil običajno število primerkov pravil, je obvestiti vse obrtne zadruge tamošnjega okoliša, da zadostuje v vsakem slučaju spremi* njanje pravil, če zadruge v svrho odo* britve sprememb predložijo samo zahte* vano število prepisov dotičnih paragra* fov, ki imajo biti spremenjeni. Vsak prepis je označiti kot »Dodatek k pravi* lom zadruge ..... odobrenim naposled z odlokom « Dalje je opozoriti zadruge, da so za* družne vloge in priloge v smislu čl. 5 toč. 4 zak. o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923 U. 1. št. 368 kolekova* nja proste. Prošnji za odobritev pravil je vedno priložiti tudi overovljen prepis zapisnika občnega zbora, na katerem se je sklepalo o spremembi pravil. Glede prizivne pravice je opozoriti vse tamošnje zadruge, da je v smislu § 116 c o. r. za vlaganje priziva legitimi* rano le zadružno načelstvo (odnosno za* družni zbor) ne pa zadružni načelnik sam. Prizivu je vselej priložiti izvleček iz zapisnika seje, na kateri se je sklenilo vložiti priziv. Dr. Marn 1. r. Prispevki za delavske zbornice. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za priobčenje sledeče objave: Na podlagi naredbe ministrstva so* cialne politike od 12. septembra 1924, št. C 49, se bode na podlagi §a 62. zako* na o varstvu delavcev in člena 146. fi* nančnega zakona za leto 1924/1925 po-čenši s 1. septembrom 1924 predpisoval prispevek za začasno delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani dnevno v izno* l su pol odstotka zavarovalnega dnevne* ga zaslužka, ki služi za podlago pri od* merjenju prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni, odnosno v višini 8V3% prispevka za zavarovanje za slučaj bo* lezni. Prispevek za delavsko zbornico se bode predpisoval samo za one osebe, ki so dolžne biti zavarovane za slučaj bo* lezni in nezgode in so uvrščene v VI. in višje mezdne razrede. Za one osebe, ki so uvrščene v I. do vštevši V. mezdni razred, se ta prispevek ne bode predpis soval. Prispevek za delavsko zbornico znaša na teden (za 6 dni): Mezdni razred: VI. VII. VIII. IX. X. XI. Prispevek v dinarjih: 0.18 0.20 0.24 0.29 0.35 0.42 Mezdni razred: XII. XIII. XIV. XV. XVI. XVII. Prispevek v dinarjih: 0.50 0.60 0.72 0.87 1.02 1.20 Ta prispevek je dolžan plačevati delodajalec, vendar ga sme v celoti od* tegniti od delojemalčevega (zavarovan* čevega) zaslužka. Prispevke za delavsko zbornico bo* de predpisoval po odredbi ministrstva socialne politike okrožni urad za zava* rovanje delavcev v Ljubljani mesečno za nazaj istočasno s prispevki za zava* rovanje za slučaj bolezni in nezgode ter za posredovalnico za delo (borza dela). Plačane prispevke nakazovali bodo okrožni uradi osrednjemu uradu za za* varovanje delavcev v Zagrebu, le*ta pa pristojnim delavskim zbornicam. Točenje vina lastnega pridelka. Fi* nančni minister je z rešenjem dne 7. ju* nija 1924, št. 27.759, odredil, da se vino* gradnikom odobri točenje vina lastnega pridelka, toda najdalje tri mesece v istem letu in da so ti točilci dolžni pla* čati točilno takso po tar. post. 62, taksne tarife, in sicer najnižje predvidene takse iz te tar. post. napram številu pre* bivalstva, kateremu točijo, kakor to iz* rečno odreja 2. odstavek 4. pripombe iz tar. post. 62. Onim vinogradnikom, ki vina ne točijo dalje nego tri mesece v enem letu, ni treba plačati takse iz tar. post. '"'3. taksne tarife, ker to ni profesi* jonalno točenje pijač. Nasprotno pa, ako izvršujejo točenje dalje nego tri me* sece v letu, morajo imeti še osebno pra* vico in, ako način točenja to zahteva, tudi krajevno pravico. Iz tega sledi, da točenje vina lastnega p ridelka ne sme trajati dalje od treh mesecev v letu. Kdor toči v letu dalje od treh mesecev, si mora pridobiti še osebno pravico in, ako toči v lokalih sedečim gostom na način kavarne ali gostilne, tudi krajevno pravico. S tem so se znova odprla vrata zlorabi, da bode sčasoma v vinorodnih krajih lahko toliko gostilen, kolikor vi* norejcev, kajti podaljšanje točenja bode lahko izposlovati, s tem pa tudi dobiti vzrok za krajevno pravico, osebno pra* vico itd. Pridelovalec vina bo pihnil na kupca ali pa postavil tako visoko ceno kakor ga na drobno prodaja. Ta faktum se že pojavlja, zato pa zahtevajo naši vi* nogradniki tako pretirane cene za do* stikrat prav malovredno vodko, v kateri ni dosti vina, da je kar zbežati z gore, oz. iz kleti. Ako pojde to tako dalje, ne bo preostajalo drugega kot zahtevanje za uvoz iz Goriške in Vipave, koder se za 1 liro 50 cent. dobi krasno vince. Gostilne — občinski uradi. »Občin* ska uprava« t. j. list, ki baje velja kot glasilo županske Zveze za Slovenijo ima v julijski številki naslednjo notico: Gostilne — občinski uradi. Ali je to v redu? — Kaj bi dejali n. pr. gostje, če bi del gostilniške sobe zasedel čevljar s kopiti in vlekel ondi svojo dreto? Da se to pač ne spodobi in ne gre. Ah pa če bi tam vaški brivec opravljal svoje posle? — Prav tako malo se spodobi in tembolj nedopustno je, če je v gostilniški sobi otvorjen pravcati občinski urad, županstvo, ki predstvalja javno oblast. In ven* dar sem nemalokrat naletel na občinske urade v gostilniških sobah. Na mizi — navadni gostilniški dolgi mizi — so le* žali uradni zapisniki in so bili na njej naloženi uradni spisi, razmetani vsi vprek, blagajniške knjige, celo uradni pečat i. dr. Pri sosednji mizi pa se je gugalo nekaj omamljenih glav. — Mor* da se je po zadnjih občinskih volitvah kaj zboljšalo. Celotnega pregleda ni* mam, toda vem, da se stara navada prav tako nerada opusti, kakor se težko sleče železna srajca. Vendar pomislite obča* ni: Ali je častno, če pride tujec k župan* stvu — v občinski urad, pa vidi, da je namesto tja — zašel v vaško krčmo? Nočem kratiti časti našim podeželskim gostilnicam; tudi stan poštenih gostilni* carjev je časti vreden stan in potreben, kot vsak drugi, toda potreben za to, kar je. — Pod nobenim pogojem pa ni po* trebno, da bi bil — če je župan kak go* stilničar —, potem tudi občinski urad baš v gostilni. Spričevalo uboštva bi si podpisala vsaka občina, če bi ne mogla imeti lastne občinske pisarne in po pra* vici bi lahko kazal vsak tujec na take ne* dostatke, ki so mogoči v kaki turški provinci, ne smejo pa biti mogoči pri nas. K temu smo naprošeni podati tudi svoje mnenje in sicer od prav odličnih občinskih zastopnikov, ki županujejo ne le za to, da bi premišljevali kako in koliko bi se nalagalo občanom bremen za vzdrževanje njih elegantne občinske pisarne, kakor si jih domišljujejo novo* dobni moderniziranci, marveč kako bi se štedilo in varčevalo. Revna kmetska občina gotovo ne bo na ljubo mestnemu frakarju naložila par tisoč dinarjev let* ne doklade Občinarjem za vzdržavanje elegantne pisarne. Vemo za razne komi* sije, ki se vršijo po deželi, katere vodijo visoki gospodje, pa se končno le zate* čejo k gostilničarju spisat zapisnik in povabijo stranke k razgovoru, pa ni za to delo nič slabše opravljeno, ko se je vršilo v gostilniškem lokalu. Ako je tedaj župan zajedno tudi go* stilničar, je znak, da uživa spoštovanje in zaupanje občanov in ni treba nikogar biti sram stopiti v njegov lokal, četudi samo v uradnih poslih. Reklame v gostilnah. V restavracijah in gostilnah jsQ poh gosto — posebno na deželi —razobešeni ali pritrjeni reklamni plakati različnih podjetij in firm, ne da bi se lastniki do* tičnih restavracij in gostiln le izdaleka zavedali, da imajo v svojih lokalih stalne reklame, katere bi morali oni davčnemu uradu prijaviti in zanje še po 4, 8 ali 15 Din na leto plačati. Kakor smo navedli že v članku »Ta* ksa na reklame« smatra namreč general* na direkcija posrednih davkov vse pla* kate raznih podjetij in firm, če so raz* obešeni ali pritrjeni v javnih lokalih, ka* kor gostilnah, restavracijah, hotelih itd., za stalne reklame, za katere je po taksnih predpisih finančnim oblastvom odgovo* ren lastnik lokala, v katerem so dotični plakati razobešeni, ne pa oni, ki je pla* kate razobesil ali poslal. V čigar lokalih se najdejo nefprijav* ljene stalne reklame, mora plačati za vsa* ko tako reklamo in vsako koledarsko le* to,v katerem je plakat visel, po velikosti reklame po 4, 8 ali 15 Din redne takse, potem trikratni tak znesek kot kazen in še najmanj 30 Din kot takso za obsodbo. Pri tem se pa prav nič ne vpraša, kdo je plakat razobesil in ali je gospodar lokala v to dovolil ali ne in niti ne tega, ali je on za plakat sploh vedel ali ne. Pri ko* mur se plakat najde, ta je kaznovan. Takse na stalne reklame so v obrt* nih prostorih prosti samo: 1. Plakati političnega značaja, kakor: vabila na shode in zborovanja, volilni oklici itd.; 2. plakati Planinskega društva, Ljub* ljanskega velesejma in sličnih društev ter podjetij, ki nimajo špekulativnega namena; 3. plakati za veselice, predstave, pre-davnja, učne tečaje in sploh vse, kar traja le nekaj dni ali ur; 4. plakati za predmete, ki se proda* jajo v dotičnem lokalu, in 5. plakati kakršnekoli vrste, na kate* rih je natisnjen koledar. Samo taki plakati smejo torej viseti v gostilnah, ne da bi jih morali gostilnU čar ji davčnemu uradu prijaviti in zanje vsako leto posebno takso plačati. Gostilničarji store zato dobro; ako se takoj prepričajo ali nimajo morda v svojih lokalih (v gostilniških sobah, v veži, na hodnikih, stopnicah) kakega pla* kata, ki ni z njih obratom v nobeni zvezi, kakor; plakati zastopstev šivalnih stro* jev, veletrgovin z manufakturnim bla* gom, železnino, stroji in sličnim, plakatov tovarn za milo, cikorijo itd., plakatov bank, paroplovnih družb in izselje* niških agentur, potem plakatov različnih obrtnikov (fotografov, tapetnikov in dru* gih), ker vsi ti plakati se smatrajo za taksi zavezane stalne reklame, kakor hu tro ni natisnjen na njih koledar .Pri tem ne pride v poštev, ali so natisnjeni pla* kati na navadnem papirju ali kartonu in ali so dejani v okvire ali omarice ali so nalepljeni na lepenko in obešeni ali so kar neprilepljeni pribiti na zid. Kdor bi našel v svojih lokalih tak plakat, naj ga takoj odstrani, da ne bo prepozno. Od reklamnih plakatov podjetij in firm sme pustiti v svojih lokalih eden ali drug gostilničar brez takse samo plakate pivovarn, zganjam, trgovin z vinom in žganjem ter tvornic finih vin (šampanjt ca), pelinkovca, likerjev, konjakov itd. ter vse plakate, na katerih je natisnjen koledar, pa naj si bo ta koledarski pla* kat, reklama za banko ali pivovarno, za trgovino z železnino ali vinom ali za karkoli. Ako so gostilničarji v dvomu, ali je posamezna reklama taksi zavezana stal* na reklama ali ne, je najbolje, ako po= vprašajo v tej zadevi finančno kontrolo. Na nekaterih plakatih, ki se morajo smatrati za stalne reklame, so nalepljen ni listki s pripombo, da so ti plakati v smislu naredbe generalne direkcije po? srednih davkov z dne 22. marca 1922., št. 7455; »Uradni list« št. 36 takse prosti. Ta pripomba danes ni točna ker dotična naredba od 15. nov. 1923. ne velja več. Končno opozarjamo gostilničarje, naj se prepričajo, ali nimajo morda tudi sicer kake neprijavljene stalne reklame. Gostilne se smatrajo za zelo primerne prostore za reklamo, zato se obešajo stalne reklame najraje ravno na taka po* slopja. Prav lahko se pripeti, da odkrije na svojih poslopjih kako stalno reklamo, na katero je že davno pozabil, da je pri* bita na zid. Inseriraite v »Gostilničarju**! d3 -S”2- Vinarska zadruga Ljutomerčan r. z. z o. z. v Sv.Bolfenku Pn Ljutomeru je otyorila svojo podružnico v Ljubljani Stara pot st, O poleg vojne bolnice ter priporoča c. g. gostilničarjem svoja zajamčeno pristna ljutomerska vina po najnižjih cenah. Raznovrstno rudninsko vodo X X p M N n * H B M F H H N M 1 K X H 8 k n n kakor: Rogaški Tempel vrelec, „ Styria vrelec. „ Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, Giesshiibeisko slatino, Karlovovarski Mlinski vrelec, Gieichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico priporoča A. Šarabon, Ljubljana. Glavna zaloga rudninske vode in špecerijska veletrgovina. 1886 1886 Ceniki na razpolago! Ustanovljeno leta K M $ A K M X X m N ¥ x P X * X M l* M fi M K M nmmnr xmnmxig ir J' s; w >N g < o < w ■a § d w H y GO £ a« O JS I Q °gg S o s co ° > gog-P O o^0§ p g feSM m [V ^ o S gj * U Hp j K £ O «HS g S (X sss O < x j O P £5*35 M H S-D < co asa LmnDDDMomi]! sb m »a 5P3 #Š Jakob M11I pekarija, slaščičarna in kavarna Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. m m m 6* Ni »ODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila, po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repii sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev 18. Tomaž Gob pivovarna in sladarna v Mariboru priporoča svoja sploSno znana in priljubljena visokoodstotna marina in Bock piva v sodih in steklenicah pod najugodnejšimi pogoji« ffranko katerokoli postaja v Sloveniji. ^ iBE DE 3glP"' IB III srab, kraste, lišaje odstra-UJ njuje pri človeku in živa- lih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din prj hj TRNKOCZT, lekarna, ';1' Liubllana Slovenila. Ma Irgmfia li retlnndli i Peter Stepic | Spodnja Slika flei. 256 : priporoča p. n. gostilničarjem svojo ■ veliko zalogo zajamčeno naravnih g vin lz dolenjskih, goriških, Istrskih B in štajerskih vinskih goric. ■ Telefon *t. 262. ■ Zaloga stekla, porcelana In svetili)! Fr.KoElmann v Ijubljani dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbl Izdatno znižane cene. t fi- Bajec vi* m cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. 3 NOVO! POZOR! Za izgotovitev vsakovrstnih ogledal in brušenih kozarcev, kakor tudi za nanovo obložitev že zamazanih ogledal se priporoča »OGLEDALO", d. z o. z. LJUBLJANA- ŠIŠK A, Kolodvorska c. 150 Ha trgovina M. liliji v Domžalah w priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln iz dolenjskih, hruatsklhln Štajerskih nlnshlh goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. |ZA LO G O | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. Posredovalnica za tt gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 16 posrednje brezplačno za vse slnibo iščoča : v gostilničarskem obrtu : Oospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, z dežele 1 Din. ■ ■■ ■■■ Tovariši gostilničarji I Poslužujte so te ugodne prilike I oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGHOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE pril -• V A V S P V *■ e V •, e V *.e V v v S A V *. p* V S A \f V A. & E Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10, Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile,I kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika Izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno In volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete In verande itd. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke Itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamma. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolemc in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in g ace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno per.lo. kopalne obleke itd. Solidna in točna postrežba. Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk ..Narodne tiskarne". izdaja In zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem'