novice Sentjur) COBISS 0111865.7 Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2014 352(497 1 11 3230 Šentjur DOLGA GOR/ []HHn«ra83DsziQ33 » MIHAELA KOTNIK VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR MLADE DRUŽINE S PONIKVE 4 www.trakom-slo.com sa^a® z 10 , ----1 Zadobrova 69 ~|j jcni^oiri 3211 Škofja vas F°I? aamar e«. SBITIE Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur d.o.a ŠENTJUR Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413 590 031 652 437 GSM: 041 687 950 7 7 l I 44 ”8 7 5 O O 7 Naročite 'ClJ EE Skoraj vso letno naročnino vam GCstidtr® h® wni@? Izberite: •OBE DTrO © ^Snauuj Bon v vrednosti 20 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. Bon v vrednosti 20 EUR VVellness Aspara, Ceing d. o. o., Šentjur. ŠENTJURSKE NOVICE POVk^j^1o^?oki)® kjer živijo, želijo jtob«3o hitro’oprali yudje želijo vedeti, kaj se dogaja pri vas, kaj se g) ijazno postregli zdravo mah ^ k) J odrezali domači sass 5^^sšS5S£t»rs« njihove občine, zakaj so pn soseoov _ čaSonisu ŠENTJURSKE NOVICE. 'JuZZlmlh Informacij iz lokalnega okolja. Pohitite! Število nagrad je omejeno! r _ — — __________ _ — . DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. Izbral sem darilo št.: Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon 03/ 620 02 52. Za vaš dom nudimo: - tesarstvo - krovstvo - zelene strehe - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelavo nadstreškov - polaganje gips plošč Domofinal d.o.o. Cankarjeva ul. 14 3240 Šmarje pri Jelšah gsm: 041 756 668 fax: 0592 23668 e-mail: domofinal@t-1.si Pooblaščen krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL... G°stiŠČ***enoč,'šda |Hl" Bohorč " N& Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: 03 746 14 30, m obl 041 666 726, http://www.gostisce-bohorc.com Odličen ambient za praznovanje obletnic, porok, novoletnih -zabav do 100 ljudi.,. Poleg jedi iz domače slovenske kuhinje pripravljamo slastne jedi po naročilu, malice in nedeljska kosila. Dostava malic za podjetja. Nudimo vam tudi $ prenočišča v sedmih sodobno opremljenih sobah. naA dmfu> dobrem! NA KOPALNICE IN KOPALNIŠKO 'BH&20U. Kupon izrežite in ga predložite na blagajni. Popusti se ne seštevajo. j |-=^' mc. & baufl1ax 3D-NACRT0VANJE KOPALNIC Kopalniško pohištvo - armature -keramika - kadi - tuši... vse po vaših željah! Načrtujte svojo sanjsko kopalnico skupaj z našim strokovnjakom za kopalnice ati si naredite načrt kopalnice Online na www.bauMax.si. Maribor Tržaška cesta 1, 2000 Maribor Telefon: 02 320 7 320 Delovni čas: pon. - sob.: 7.30-20, ned.: 8-15 Celje Kidričeva ulica 32, 3000 Celje Telefon: 03 428 77 77 Delovni čas: pon. - sob.: 7.30 - 20, ned.: 8-14 Kranj Poslovna cona D1,4208 Šenčur Telefon: 04 600 70 00 Delovni čas: pon. - sob.: 7.30-20, ned.: 8-14 3 POSLANEC PRED VOLITVAMI X TDržavnem zboru sem po- V slanec drugi mandat in vsak mandat je krajši. Tudi naslednjemu grozi skrajšava. "V Tolilni sistem omogoča prihod V v Državni zbor številnim strankam. Vladna koalicija iz štirih ali petih strank je naporna in neučinkovita. Rešitev je spremenjen volilni sistem, varianta večinskega ali/in zvišan prag za vstop v Državni zbor. TJo mojem osebnem mnenju je .L ob takem volilnem sistemu nujna velika koalicija (kot npr. v Nemčiji), ki bi dve stranki zavezovala, da kompromisno delata za dobro države in državljanov. O am se za ponovno kandidata) turo nisem odločil, že zdaj sem v skladu z zakonom opravljal svoj zdravniški poklic v obsegu 20 odstotkov. To je moj osnovni poklic, ki ga opravljam z veseljem. Imam dobre odnose tako s sodelavci kot tudi z bolniki. X Znašem volilnem okraju kandi- V dira odlična kandidatka gospa Jelka Godec, ki se je uveljavila zlasti na področju izobraževanja in kulture ter pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih. Slovenska demokratska stranka ima konkreten program za izboljšanje položaja državljank in državljanov RS, za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta. Ima odličen in preizkušen kader. Zato sem prepričan, da bo uspešna na prihajajočih volitvah in bo vodila vladno koalicijo. VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Volitve so pred vrati: kako smo in bomo volili? Kandidati. In koga boste obkrožili vi? Preverite, kakšna je izbira pri nas. Zadnje volitve. Takrat smo v parlament poslali šentjurskega kandidata SDS. » Piše: Nina Krobat Drugič letos se bomo v nedeljo, 13. julija, odpravili na volišča. Tokrat bomo izbirali s predstavnike v Državnem zboru. Poletne volitve pa ne bodo zadnje letos - v tem 'super volil- DEJSTVA r O prihajajočih volitvah 13. julija bo v volilnem okraju Šentjur lahko glasovalo približno 16.720 volilnih upravičencev iz občin Šentjur in Dobje. Odprtih bo 39 volišč, 11 jih je prilagojenih invalidom. Na volitvah bo sodelovalo 8 članov Okrajne volilne komisije, 4 predstavniki tehničnega osebja, v 40 volilnih odborih pa bo delalo po 6 oseb, skupaj torej 252 ljudi. Predsednica šentjurske Okrajne volilne komisije je Polona Kidrič. nem' letu bomo na volišča stopili spet 5. oktobra, ko bodo lokalne volitve. Pred volitvami smo pri Šentjurskih novicah pretresli rezultate zadnjih, tudi predčasnih volitev v Državni zbor pred tremi leti in preverili, kako bomo v volilnem okraju Šentjur glasovali tokrat. Tudi nekaj novih imen Na našem političnem prizorišču se je od zadnjih volitev pojavilo nekaj novih imen, nekaj pa ostaja enakih. V boj za glasove volivcev SDS tokrat pošilja Jelko Godec, direktorico Ljudske univerze Šentjur in zelo aktivno članico šentjurske SDS. Novo ime med šentjurskimi kandidati za poslance je tudi Franc Korenjak, ki bo nabiral glasove za stranko NSi. Predstavnica novoustanovljene Stranke Mira Cerarja (SMC) je Anita Koleša, vodja ■ SDS ■ LZJ - RS ■ L6V šentjurske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, sicer pa pred leti že aktivna na političnem parketu - v stranki LDS. Za SLS bo znova kandidirala Mihaela Rožej, SD je na kandidatno listo v našem volilnem okraju uvrstil Karla Čadeja, stranka DeSUS pa prvega moža šentjurskih upokojencev Stanislava Zupanca. Tudi Natalija Plemenitaš Fuchs se bo ponovno potegovala za funkcijo poslanke, toda tokrat pod okriljem Zavezništva Alenke Bratušek, in ne Pozitivne Slovenije, kot na zadnjih volitvah. Za Pozitivno Slovenijo bo na volitvah zdaj nastopila Sandra Kiker. Državljansko listo bo v našem volil- N0V0 VPRAŠANJE: Si želite vroče poletje? SPLETNA ANKETA Igrate igre na srečo? nogice I nepreslisano J »Uspeh v družini je v pogovoru, tako vse prebrodimo.« Emil Podkrajšek sms °staM Rezultati zadnjih predčasnih voli- 2% 2% tev v Državni zbor decembra 2011 LZJ - RS 15% °esus . SLS ■ SD ■ NSi ■ TRS ■ LDS m SNS ■ Ostali nem okraju zastopal Tadej Sevšek, Združeno levico Zorica Fugina, Verjamem! pa Rok Trbovc. Bo rezultat drugačen? Na zadnjih volitvah v državni zbor, decembra 2011, smo v volilnem okraju Šentjur največ glasov namenili SDS in tako v parlament poslali mag. Štefana Tisla - dobil je skoraj 38 odstotkov glasov. Zdaj se s pojasnilom, da se bo odslej raje v celoti posvetil svojemu zdravniškemu poklicu, od parlamenta po dveh mandatih poslanca poslavlja. Na drugo mesto so volivci v našem okraju uvrstili tedanjo Listo Zorana Jankoviča - Pozitivno Slovenijo, ki je prejela dobrih 15 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je z dobrimi 10 odstotki glasov pristala Lista Gregorja Viranta, na četrtem DeSUS s skoraj 9 odstotki glasov, na petem SLS z dobrimi 7 odstotki, S D pa na šestem mestu, prav tako z dobrimi 7 odstotki. Ostale stranke (skupaj smo izbirali med 20 listami, pri nas j ih j e nastopilo 16), v našem volilnem okraju niso zbrale več kot 4 odstotkov. Volitev se je takrat sicer udeležilo slabih 62 odstotkov od 16.972 volilnih upravičencev. Spomnimo še, da smo na ravni države takrat največ, skoraj 29 odstotkov glasov, namenili Listi Zorana Jankoviča - Pozitivni Sloveniji. SDS je z dobrimi 26 odstotki glasov dosegla drugo mesto, tretje SD s skoraj 11 odstotki glasov, Državljanska lista Gregorja Viranta pa četrto z dobrimi 8 odstotki glasov. V parlament so prišle še stranke DeSUS, SLS in NSi. ■ANKETA Komu boste dali glas? Prihajajo julijske parlamentarne volitve. Koga bodo volili, smo vprašali nekaj občanov Šentjurja in Dobja. » Slike in besedilo: Matej Verdinek Ludvik Strašek, Grobelno Seveda bom obvezno šel na volitve, volil bom pa SDS, saj sem tudi njen član. Mihaela Kotnik, Planina |u^|wK Zaenkrat še o tem nisem razmišljala, saj ne vem, če je med kandidati kakšen primeren za ■■HjSj voliti ali ne. Bi bilo pa vsekakor dobro iti. Klavdija Sikule, Dobje Ne vem, če se bom volitev sploh udeležila, saj mislim, da nima nobenega smisla. Če bi več ljudi šlo, bi lahko skupaj kaj spremenili, en sam pa ne more ničesar. Barbara Zupanc, Grobelno Sploh ne bom šla volit. Vsi so me zelo razočarali in zato raje ne grem. \N ' @ Novice ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2014. UREDNISTVO(g)SENTJURSKENOVICE.SI Novice (7) Volišča tudi pri nas samevala Na drugo junijsko nedeljo so tu- v občinah Šentjur in Dobje. udeležencev), tretjina udeležencev di volišča na območju volilnega In kako so tisti, ki so sončno pa je zakon podprla (ZA: 33,23 okraja Šentjur bolj kot ne same- nedeljo izkoristili tudi za obisk odstotka volivcev). Svoj glas je vala. Referenduma o arhivih se je katerega izmed volišč, glasovali? skupaj oddalo 2.029 oseb, kar je namreč udeležilo le nekaj več kot Dve tretjini tistih, ki so odšli na 11,89 odstotka vseh volilnih upra-2.000 oseb. To je manj kot 12 od- volišča, je glasovalo proti zakonu vičencev v šentjurskem volilnem stoikov vseh volilnih upravičencev o arhivih (PROTI: 66,77 odstotka okraju. (NK) Kandidatka Jelka Godec se je predstavila Člani občinskega odbora SDS Šentjur s kandidatko Jelko Godec (na sredini). Foto Matej verdmek Člani šentjurskega občinskega odbora SDS so na novinarski konferenci predstavili svojo kandidatko za predčasne volitve v državi zbor, Jelko Godec. Doštudirala je liziko na pedagoški smeri, od leta 2006 pa je zaposlena kot direktorica Ljudske univerze Šentjur. Od leta 2008 je članica Izvršilnega odbora SDS v Šentjurju ter od leta 2010 občinska svetnica. Z letom 2013 je pričela delovati tudi kot regijska predsednica ženskih odborov SDS v celjski regiji in kot članica Izvršilnega odbora ženskih odborov na državni ravni. Godčeva je predstavila program SDS 'Za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta'. (MV) Martin Laubič s.p. KROVSTVO, KLEPARSTVOjmSlSSSmm NOTRANJAZAKUUČNA m£S>25* lZDELkfmmSmH£TEN IN STROPOV Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laublc.martinfisiol.net GSM' 041672302 Alojz Kačičnik. Župnik na Ponikvi vsako leto povabi družine s predšolskimi otroki na nedeljsko popoldansko druženje. Tako se spoznajo, družijo in vzamejo čas drug za drugega. Mihaela Kotnik. Sedem let skupaj z možem skrbi za svoj čebelji panj in prideluje med ter ostale čebelje pridelke. Je ljubiteljica narave in zagovornica samooskrbe ter zdravega okolja. Sandi Zvonar. S peko na žaru ima več kot 20 let izkušenj. Svoje znanje je dokazal tudi na piknikih mesnic Kea Tuš in Radia Rogla. Na zadnjem pikniku je s svojo ženo spekel 150 kg čevapčičev. Ivanka Uduč. Izdala je svojo tretjo knjigo Planina od davnine do danes, v kateri so zabeleženi kronološki dogodki Planine in razvoj kmetijstva, gospodarstva ter ljudi na tem področju. Jelka Godec. Kandidatka za volitve v Državni zbor je predstavila program SDS 'Za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta.' Tatjana Oset. Kot predstavnica Knjižnice Šentjurje prejela listino mesta Šentjur za dolgoletno tradicijo knjižnične dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine. Andrej Koprivc. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva Šentjur se od mladih let udejstvuje v prostovoljstvu in pomoči drugim. Včasih zaradi srčnosti do sočloveka ob intervenciji celo zapusti svoje delovno mesto. KOPALNA SEZONA ODPRTA Šentjursko kopališče je tik pred koncem pouka odprlo svoja vrata. Tudi letos bo tam turnir v namiznem tenisu, Bazen-jenje in zaključna prireditev ob zaprtju kopališča. Pregled MESECA PODELILI PRIZNANJA Ob zaključku Tedna vseživljenjskega učenja je Ljudska univerza Šentjur podelila 178 potrdil udeležencem svojih programov. PIKNIK V ŠENTJURJU Prva junijska sobota je obiskovalcem Kee Tuš v Šentjurju postregla z dobrotami mesnice Kee Tuš. Tako so skupaj z Radiem Rogla končali sklop piknikov, ki so jih pripravili v več krajih na Štajerskem. Geomantijski vodniki so predstavili svoje menhirje, zbrane pa poučili o zgodovini, romanju in življenjskih energijah, ki obdajajo Ritnik z okolico. NAPOVED - RAMNA JAZZ FESTIVAL 2014 12. julija se bo drugo leto zapovrstjo na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru zgodil Ramna Jazz festival. Na njem bodo poleg Big banda Šentjur letos nastopili še Alya, Balkan Boys, Big band Grosuplje, The Pickles in jazz ansambel Konservatorija za glasbo Ljubljana. ČRNA TOČKA pfeno križišče r Na Ponikvi pri novem paviljonu imajo nekateri težave z zavijanjem v križišču. Znak pravi, da je treba počakati, toda kaj, ko za več kot en avtomobil v tem križišču ni prostora. Voznik, ki pripelje iz smeri gasilskega doma in želi V križišču zaviti levo ali desno, mora najprej počakati pred stop znakom. Toda težava se pojavi, če želi na to isto cesto (v smeri gasilskega doma oziroma blokov) zaviti drug avtomobil, saj za dva na ozki cesti v večini primerov ni Prostora. Težavo naj bi odpravil novi prometni režim, saj nameravajo tam urediti enosmerno ulico, s čimer pa se vsi ne strinjajo. (NK) ŠTEVILKA TEDNA ► 4.100 AKTIVNIH ČLANOV JE V ŠENTJURSKI KNJIŽNICI. Konec junija je župan mag. Marko Diaci z na razpisu izbranim izvajalcem podpisal pogodbo za obnovo šole in vrtca v Loki. Fotoobsna Wjw Energetsko bomo varčnejši Obnove. Na območju občine nadaljujejo z energetskimi obnovami javnih objektov. » Piše: Nina K robat Potem ko so letošnjo zimo odprli energetsko obnovljeno osnovno šolo v Dramljah, z deli na področju energetske obnove javnih objektov v občini Šentjur nadaljujejo tudi v poletnih mesecih. Trenutno s pomočjo evropskega denarja poteka obnova šole in vrtca v Loki pri Žusmu. Lepša šola in vrtec Konec junija je župan mag. Marko Diaci z na razpisu izbranim izvajalcem, podjetjem Domgrad iz Šentjurja, podpisal gradbeno pogodbo. Z deli naj bi končali do sredine avgusta, ko bo stavba dobila novo fasado, zamenjali bodo okna in vrata in izolirali podstrešje. So- časno z energetsko obnovo bodo v delu stavbe, kjer je vrtec, uredili še manjši kabinet in garderobo za zaposlene ter hrambo rekvizitov. Dela so ocenjena na dobrih 80 tisoč evrov, polovico denarja pa so uspešno pridobili na razpisu iz evropskih virov. Šola in vrtec v Loki pri Žusmu bosta tako energetsko varčnejša in na pogled lepša. To podružnično šolo Osnovne šole Slivnica pri Celju je v prejšnjem šolskem letu obiskovalo 31 otrok, jeseni pa jih pričakujejo 35. Tamkajšnji vrtec trenutno obiskuje 27 otrok. Še več obnov Občina je sicer uspešno pridobila tudi razpisni denar za energetske obnove šol Franja Malgaja v Šentjurju in na Blagovni ter nekaterih enot Vrtca Šentjur - enot Center, Pešnica, Blagovna, Planina pri Sevnici in Slivnica. Preko javnega razpisa trenutno iščejo še izvajalce za obnovo fasade sodišča. Z ZADNJE SEJE Pogosteje bodo praznili greznice Na zadnji seji šentjurskega občinskega sveta pred počitnicami so svetniki med drugim v drugo obravnavali spremenjena odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter o oskrbi s pitno vodo. Prvi za gospodinjstva v občini pomeni pogostejše praznjenje greznic, z drugim pa so predpise uskladili z veljavno zakonodajo. Spremenjeni Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode uvaja pogostejše praznjenje greznic in odvoz blata iz malih čistilnih naprav - namesto štirih na vsaka tri leta. Prav tako je predvideno sistemsko praznjenje greznic. Na seji so svetniki med drugim obravnavali še odlok, ki določa, da lahko Občina uveljavlja predkupno pravico. Obravnavali so pogodbo med Občino in Javnim komunalnim podjetjem Šentjur glede urejanja vegetacije ob šentjurskih lokalnih cestah. Določili so območja za letošnje plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, prisluhnili poročilu nadzornikov o lanskem zaključnem računu proračuna, poslovanju Krajevne skupnosti Prevorje in Osnovne šole Dramlje, predstavili so še Mrežni podjetniški inkubator Vrelec. (NK) Milijoni za prenovo železnice Dolga Gora. Prenovili bodo odsek železnice od Dolge Gore do Poljčan. Ministrstvo za infrastrukturo načrtuje v tem in prihodnjem letu naložbe v prenovo železniške proge tudi na območju naše občine. Nadgradili bodo odsek proge Dolga Gora-Poljčane. Dela bo izvajal konzorcij podjetij JV OHL in Gorenjska gradbena družba. Vrednost pogodbenih del znaša 23,5 milijona evrov (brez DDV), od tega bo projekt sofinanciran s kohezijskimi sredstvi predvidoma v višini 18,5 milijona evrov. Kaj nameravajo prenoviti? Na ministrstvu pojasnjujejo, da je v sklopu tega projekta predvide- na nadgradnja obeh tirov na odseku Dolga Gora-Poljčane v skupni dolžini približno 7,5 kilometra. Obnovilo se bo postajališče Dolga Gora, kjer bo obnovljen peron ob levem tiru in zgrajen nov peron ob desnem tiru. Predvidena j e obnova štirih nivojskih prehodov, ki bodo tlakovani z montažnimi gumijastimi ploščami, sanacija objektov spodnjega ustroja, vgradnja tampona, ureditev odvodnjavanja progovnega telesa, obnova vozne mreže ter ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Vodja projekta na ministrstvu, Mitja Kosec, pojasni, da bodo z nadgradnjo dosegli, da bodo na tem odseku lahko vozili tudi težji vlaki (dvig kategorije s C3 na D4), povečana bo prepustna in prevozna zmogljivost proge, skrajšali bodo vozni čas in znižali stroške vzdrževanja. Dela bodo predvidoma končana v prihodnjem letu. (BP, NK) V sklopu obnovitvenih del na železnici bodo obnovili tudi postajališče Dolga Gora. NA ALI V VODO Poletna osvežitev na našem pragu! Poletje. Preverjamo letošnjo ponudbo na šentjurskem bazenu in Slivniškem jezeru. » Piše: Nina Krobat V pasjih dnevih bomo tudi občani Šentjurja iskali prijetno osvežitev. Našli jo bomo tudi na javnem kopališču in ob Slivniškem jezeru, kjer se nekateri bolj pogumni menda spet kopajo - na lastno odgovornost. Preverjamo, kaj so za obiskovalce pripravili v tem poletju. Na bazen... Šentjursko kopališče je že odprlo svoja vrata tik pred koncem pouka. Večjih novosti upravljavec, samostojni podjetnik Marjan Bohorč, v tem poletju sicer ni predvidel, z izjemo povečanja površin za sončenje. Obiskovalcem so za popestritev uric ob bazenu poleg gostinske ponudbe in brezplačnih ležalnikov na voljo športni rekviziti, igrajo lahko namizni tenis, vaterpolo ali badminton ali pa se podajo v bližnji športni park. Otroke vabi manjši tobogan, starejši obiskovalci pa pogrešajo predvsem kakšno skakalnico ali večji tobogan, kjer bi lahko sprostili nekaj adrenalina. Tudi letos na bazenu pripravljajo nekaj dogodkov. Nekateri, kot so turnir v namiznem tenisu, Bazenjenje in zaključna prireditev ob zaprtju kopališča, Na šentjurskem bazenu bomo lahko čofotali predvidoma do začetka novega šolskega leta. ^_____________; Ramna plaža ob Slivniškem jezeru je zanimiva točka za preživljanje poletnih dni. so že tradicionalni in izpeljali jih bodo tudi letos. Pripravljajo tudi plavalne tečaje za otroke in odrasle, začetne in nadaljevalne. Cene obiska ostajajo enake kot lani: otroci za cel dan čofotanja plačajo 3 evre, odrasli 4, upokojenci in invalidi imajo popust, prav tako so cenejše popoldanske karte. Sezonska vstopnica za otroke stane 40 evrov, za odrasle pa 55. Bazen je odprt od desete dopoldne do sedme zvečer ali občasno (v zelo vročih dneh in ob prireditvah) še dlje. ...ali na jezero Edini ponudnik na Slivniškem jezeru ostaja Ramna plaža. Govorili smo z Luko Polenškom, ki pravi, da Slivniško jezero vse leto vabi k ribolovu in različnim športnim dejavnostim ob ali na vodi. Slivniško jezero nudi številne možnosti za kolesarje in pohodnike, menda pa se v njem nekateri celo kopajo. Seveda 'na črno', saj ni urejenega kopališča, kakovost vode pa naj ne bi bila vprašljiva. Tako vsaj pravi Polenšek. Žal si na Ramni (še) ni mogoče izposoditi čolna, kolesa ali športnega rekvizita - vse to je treba prinesti s sabo. Kakšno žogo za nogomet, košarko ali odbojko bomo tam že dobili, če se prej naročimo, pa lahko v baru na Ramni tudi kaj pojemo. Vedno pa lahko uživamo v naravnih lepotah ali se udeležimo katere od prireditev, kijih pripravljajo. To poletje so že pripravili Kresno noč, sledita še Ramna Jazz festival in konec avgusta Ribičija. Prireditev ob dnevu državnosti Večer pred dnevom državnosti je postregel z zanimivo prireditvijo, kije potekala v športni dvorani OŠ H ruševec. Občina in Pihalni orkester Šentjur sta organizirala koncert z naslovom Na svoji zemlji. Šlo je za koncert slovenske filmske glasbe v izvedbi Pihalnega orkestra Šentjur. Poleg nekaterih gostov so zapeli tudi otroški pevski zbor osnovne šole Planina pri Sevnici ter Združeni moški pevski zbor. Zbrane je nagovoril župan Občine Šentjur, Marko Diaci. V svojem govoru se je dotaknil prihajajočih volitev in politične (ne) stabilnosti v Sloveniji. Povedal je, da država ni sama kriva za njo, ampak izvirni greh države tiči pri razumevanju vodenja in upravljanju z državo. »Kar je po svoje razumljivo, saj jo imamo zelo kratek čas,« je še dodal. Poudaril je tudi, da imajo Šentjurčani privilegij, da jih na prebujanje slovenstva v domačem kraju opominja bogata zapuščina bratov Ipavec. »Na moč tiskane besede med ljudmi je prisegal tudi Anton Martin Slomšek. Prav tako je ljubil slovensko pesem mladenič, ki se je zavedal, da bo treba državo braniti z orožjem. Z odhodom proti severni meji je mladenič Šentjurja, Franjo Malgaj, pisal našo slovensko vojaško zgodovino.« (MV) Župan je v svojem govoru izpostavil vprašanje, kako bi se odvrtela (slovenska) zgodovina brez nekaterih ključnih vojaških dogodkov med svetovnima VOjndlTld. Foto Matej Verdinek RADI IMAMO KNJIGE Knjižničarke vabijo k poletnemu branju Knjižnica Šentjur. Vsak peti občan je član. In kaj zaposleni priporočajo za letošnje poletje? » Piše: Nina Krobat Več kot 110 let je v Šentjurju dolga tradicija knjižnične dejavnosti. Leta 1902 so v spodnjih prostorih kaplanije začeli z izposojo knjig, sprva ljubiteljsko, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je dejavnost pri nas profesionalizirala. Za tako dolgo tradicijo knjižnične dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine so predstavnikom knjižnice letos podelili listino mesta Šentjur. Vsak peti včlanjen V knjižnici je trenutno več kot 4.100 aktivnih članov, kar pomeni 21 odstotkov vseh prebivalcev občine - v knjižnico je torej včlanjen približno vsak peti občan. Direktorica Tatjana Oset pravi, da se število članov v zadnjih treh letih ne spreminja bistveno. Vsako leto pa si člani izposodijo več enot gradiva - okoli 285 tisoč so ga iz knjižnice odnesli lani. Spomnimo, da so leta 2006 odprli nove prostore knjižnice na Mestnem trgu, kar predstavlja eno pomembnejših naložb v zadnjih letih. Še ene pa se bodo razveselili konec avgusta: takrat bodo namreč odprli prenovljeno enoto knjižnice na Planini. V Knjižnica Šentjur je letos prejela listino mesta Šentjur. Kaj letos beremo? Trenutno so med najbolj izposojani-mi knjigami v šentjurski knjižnici: Stalin (Montehore, S.), Pučnik (Pesek, R.), Divja (Strayed, C.), Interno (Brown, D.), Ti povem zgodbo? (in vse ostale DEJSTVA O knjižnici V Knjižnici Šentjurje več kot 4.100 aktivnih članov, ki lahko na štirih lokacijah (v Šentjurju, na Ponikvi, v Dobju in na Planini) izbirajo med skoraj 92.000 enotami različnega gradiva. Lani so si člani skupaj izposodili več kot 285.300 enot. Knjižnica je odprta 6 dni v tednu. Od prvega julija velja poletni delovni čas: torek, sreda, četrtek: 7.00-15.00, ponedeljek, petek: 11.00-18.30, sobota: 7.00-12.00. DEJSTVA r Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur,, o prejeti listini mesta Šentjur: »Priznanje kolektivu knjižnice pomeni, da so s storitvami občani zadovoljni, da uresničujemo poslanstvo javne dostopnosti knjige, ne glede spol, starost, politično oziroma versko pripadnost uporabnika knjižnice. Prijetneje, daje tvoje delo opaženo v skupnosti, kateri pripadaš. Hkrati je priznanje spodbuda za delo v prihodnosti.« knjige Jorga Bucaya), PSI (Eros), Cavazza (Milek, V.), trilogija Petdeset odtenkov (James, E. L.), Važno je priti na grič (Zupan, V.) Ščepec rešitve in Ščepec vedenja. In kaj knjižničarke priporočajo za letošnje poletno branje? Tole: Beatli (Christensen, L.), Sramota gospe Robinson (Summerscale, K.), Kje sem v tej zgodbi jaz? (Kusturica, E.), Vedeževalec mi je rekel (Teržani, T.), Umetnost dirkanja v dežju (Stein, G.), In v gorah odzvanja (Hosseini, K.), Novorojen (Mazzantini, M.), Stoletnik, ki je izginil skozi okno... (Jonasson, J.), To noč sem jo videl (Jančar, D.), Orkester za poljube (Lainšček, F.), Županski kandidat Gams (Rozina, R.). Otroci pa naj izberejo: Ime mi je Mina (Almond, D.), Sem se zaljubila? (Pilič, S.), Jajca (Spinelli, J), Gospod Filodendron (Rozman, A.), Punčka iz Stolpa (Bodnarova, J.), Čivknjena od začetka do konca (Bevc, C.). ŠENTJURČANI PRAVIJO Kam na dopust? Marko Lorger, predsednik PD Dramlje: Najprej na enotedenski obisk najvišjega vrha Turčije (Ararat, 5137 m), avgusta pa na hrvaško obalo v bližino Zadra. Miro Rožej, predsednik PD Šentjur: Z družino grem na morje, sicer pa bom poletje preživljal v naravi na pohodih s planinci. Silvo Užmah, predsednik PD Slivnica: Kmalu grem z mladimi planinci na enotedenski tabor na Soriško planino, avgusta pa zagotovo v hribe za svojo dušo. 7. Demo Traktor Forum Hrumelo je. V Lazah pri Dramljah predstavitev najnovejše kmetijske mehanizacije. » Piše: Matej Verdinek Demo Traktor Forum je prireditev, ki se je prvič zgodila leta 2007. Prvo leto se je na pikniku dobilo 50 članov, kjer je padla ideja, da bi naslednje leto naredili predstavitev najnovejše kmetijske mehanizacije. Odziv je bil zelo dober. Po besedah predsednika in organizatorja Demo Traktor Foruma, Jake Korenjaka, je na 2. Demo Traktor Forum prišlo okoli 600 obiskovalcev. »To nam je dalo zagon za naprej, da smo šli v tretje leto in seveda vsako leto do danes. To je v Sloveniji edinstven dogodek take vrste,« je še povedal in dodal, da je namen prireditve ljudi informirati o naj novejši mehanizaciji v kmetijstvu, čemur v večernem delu dneva sledi še zabava z ansamblom. Prva leta je dogodek potekal v dopoldanskih urah, a so lani zaradi lažje izpeljave prešli na popoldanski termin. V Lazah pri Dramljah je bilo tako tudi letos. 7. Demo Traktor Forum se je zaključil z veselico pod šotorom z ansamblom Razigrani muzikanti. Številne so zanimali traktorji podjetja New Holland in stroji podjetja Krone. Medgeneracijsko druženje @ LEPA JE LAHKO TUDI STAROST Dobrodošlica v domu starejših 160 stanovalcev. Dom starejših Šentjurje polno zaseden, s številnimi ak-tivnostmisi lepšajo vsakdan. » Piše: Metka Pirc Ni vsak dom zares dom. A Dom starejših v Šentjurju objema toplina. Stanovalci so dobrodošli, vedno znova se trudijo, da razbijejo monotonost vsakdana, da si popestrijo in polepšajo dan. V takšen dom človek rad pride, kajne? Dom starejših je javni socialnovarstveni zavod, ki deluje že 15 let. Poleg osnovnih potrebščin, kot so nastanitev, prehrana, zdravstveno varstvo in nega, delovne terapije in socialna oskrba nasploh, stanovalci izbirajo med številnimi aktivnostmi. Vsak dan pripravljajo telovadbo in razgibavanje, preizkušajo se v jogi ali pa krepijo spominske sposobnosti. V domu delujejo pevski zbor stanovalcev, literarni in bralni klub, skupine za samopomoč, lastna knjižnica, stanovalci pa imajo tudi možnost obiska pedikure, masaž in frizerja. Vrstijo se potopisna predavanja, navdušeni nad vinsko trto, se lahko vključijo v vinogradniško skupino. Domska kuhinja slovi po domači in okusni hrani, pripravljajo tudi zahtevnejše jedi in sladice, z obroki pa oskrbujejo tudi zunanje uporabnike. Direktorica Vesna V. Razbor-šek poudari, da skušajo v aktivno življenje vključevati tudi svojce stanovalcev, organizirajo namreč skupne prireditve in sestanke. Najbolj živahno je vsako leto jeseni, ko v sklopu mednarodnega dneva DEJSTVA V Paliativna oskrba Kot pravi Vesna V. Razboršek, so prisluhnili tudi potrebam stanovalcev, ki so si želeli paliativne oskrbe. Gre za blažilno oskrbo neozdravljivo bolnih in umirajočih. »Dom starejših Šentjur je prvi dom v regiji, ki je s pomočjo vodilne strokovnjakinje s področja paliativne oskrbe v Sloveniji, dr. Urške Lunder, na organiziran, ustrezen in rahločuten način aktivno pristopil tudi k reševanju te tematike,« še pove. Starejše redno obiščejo predstavniki skupine Kosmati smrčki celjskega kinološkega društva Celeia. fomdsš Ob številnih aktivnostih dan hitreje mine. fmodss starejših pripravijo prireditev Sonce v jeseni. Novi Kneippov park »Aktivni del vsakdanjega življenja so zunanji prostovoljci, tako mlajši kot starejši, redni so tudi obiski članov Športnega kinološkega društva Celeia Celje, ki s svojimi kosmatimi prijatelji terapevtsko delujejo na področju odpravljanja zdravstvenih in psihičnih težav,« doda Razborškova. V lepem zelenem in naravnem okolju najdemo ta dom. Stanovalci so še posebej veseli najnovejše pridobitve, Kneippovega parka, kjer se lahko sprostijo, dobrodošli so tudi zunanji obiskovalci, ki lahko tako pobegnejo od hitrega načina življenja. V parku izvajajo tudi terapevtske metode: gibanje, fitoterapijo, hidroterapijo in čebričenje. Gospodinjske skupine Poleg klasičnih nastanitvenih možnosti v eno-, dvo- ali tripos-teljnih sobah, dom nudi namestitve v oskrbovana stanovanja. Posebej dragoceno je dejstvo, da se lahko obiskovalci odločijo za dnevno varstvo od ponedeljka in petka, s čimer se starejši lažje privadijo na kasnejše domsko življenje v celoti. Prenovili so skupne prostore in uredili kavarno, s čimer se Dom starejših Šentjur precej razlikuje od ostalih domov. Uvedli so t. i. gospodinjske skupine, ki so primerne zlasti za dementne stanovalce, omogočajo jim druženje v skupinski kuhinji. In nenazadnje: z mozaikom medgeneracijskega druženja so v domu prejeli certifikat Družini prijazno podjetje, ki omogoča lažje usklajevanje družinskih in delovnih obveznostih, kar je v socialnem varstvu izredno pomembno. V kuhinji. FotoDsš Razgibajo se vsak dan. fmodsš @ Kultura FeStiVdld KlumpanjG l6tOS AG bo. FotoFacebookstranKlumpanje Ničveč(K)lumpanja na Planini? Organizatorji Klumpanja, Klub mladih Planina (KLUMP), ki so od leta 2000 organizirali enega naj-večjih glasbenih festivalov v šentjurski občini, so na svoji uradni spletni strani sporočili, da le tega letos ne bo. Pravijo, da odpoved dogodka iskreno obžalujejo. Naredili so vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi Klumpanje vendarle bilo, a jim zaradi nepremostljivih težav to ni uspelo. Na vprašanje, če v prihodnjih letih lahko zopet pričakujemo festival, pa so odgovorili, da trenutno težko kaj rečejo, saj imajo ogromno dela z odpovedjo dogodka. (MV) V poletno noč so obiskovalce popeljale članice Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev. Foto Jure Godler Sezono končale s Poletno nočjo Pevke Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev so končale letošnjo sezono s sklepno prireditvijo, ki je bila sredi junija na vrtu Ipavčeve hiše. Poimenovale so jo Poletna noč. Kot nakazuje že naslov, je bila rdeča nit koncerta poletje. Pod vodstvom mag. Mojce Volavšek in ob spremljavi instrumentalistk in gostov - članov Moškega pevskega zbora Braslovče, so prepevale popevke in poletno razigrane skladbe, kot je repertoar opisala predsednica zbora Marija Rataj. Da pesem resnično združuje, se je pokazalo predvsem v zadnjem, neuradnem delu, ko je pod Ipavčevo lipo pesem zvenela še dolgo v noč. Članice zbora skladateljev Ipavcev prepevajo že od leta 1977, trenutno v zboru poje 21 pevk. Ponosne, da nosijo naslov skladateljev Ipavcev, se že veselijo nove zborovske sezone. (NK) Končali šolsko leto Tudi pri Ljudski univerzi Šentjur so sredi junija končali letošnje šolsko oziroma študijsko leto. Zaključno slovesnost s kulturnim programom so pripravili na vrtu Ipavčeve hiše, kjer so obenem obeležili še uspešen konec Tedna vseživljenjskega učenja. Na Večeru z Ljudsko univerzo so tistim, ki so se pri njih izobraževali, podelili potrdila. Direktorica Jelka Godec je udeležencem izročila okoli 200 potrdil o opravljenih izobraževalnih programih. Samo slovesnost so popestrili plesni na- stop, recital udeleženk Univerze za tretje življenjsko obdobje v angleškem jeziku, dramski igralec Gregor Čušin je izvedel svoj avtorski projekt Hagada. Predstavili so tudi ambasadorko učenja Jasmino Levičar, kije dobila priznanje Andragoškega centra Slovenije. Obiskovalci so si lahko ogledali njen promocijski film in razstavo izdelkov, ki so nastali na delavnicah. Večer so končali z druženjem in klepetom, medtem pa se sladkali z jagodami ekološke kmetije Žurej in domačimi dobrotami. (NK) Direktorica je podelila okoli 200 potrdil o opravljenih izobraževalnih programih. Drevesne zgodbe med dnevom in nočjo Literarno društvo Šentjur je predzadnjo soboto v juniju na Ri-fniku organiziralo zaključno prireditev enoletnega projekta Drevesne zgodbe. Zasnovali so ga skupaj s Študentskim klubom Šentjur in JSKD Območna izpostava Šentjur. Skupina za ustvarjalni gib je pod vodstvom Katarine Jenšterle izvedla plesno-glasbeni performans, v katerem so predstavili nekaj pesmi avtorjev knjige Drevesne zgodbe, glasbeni del predstave pa so prispevali mladi šentjurski glasbeniki. Obiskovalci so doživeli lepo zasnovane in izvedene predstave pod obzidjem rifniške bazilike. V sklopu Tedna ljubiteljske kulture v Šentjurju so pripravili tudi koncert Poletna noč, odprtje razstave izdelkov otroške likovne delavnice v galeriji Zgornji trg in še nekaj drugih dogodkov. (MV) Ob dobrotah lokalnih proizvajalcev se je druženje zavleklo pozno v najkrajšo noč tega leta. STOLETNA TRADICIJA ČEBELARSTVA Čebele so naše bogastvo, med pa hrana za bogove Mihaela Kotnik. Predsednica Čebelarskega društva Šentjur iz Planinske vasi, ljubiteljica narave, zagovornica samooskrbe in zdravega okolja, zadnjih sedem let skupaj z možem skrbi za svoj čebelji panj in prideluje med ter druge čebelje pridelke. Prav o tej častitljivi dejavnosti z večstoletno tradicijo smo se pogovarjali z njo. » Pogovarjala seje: Nina Krobat Kako dolgo se že ukvarjate s čebelarstvom? Kaj vas je k temu spodbudilo? • Upokojitev in želja po čebelarstvu sta me pripeljala do čebel v lastnem čebelnjaku, kjer čebelarim skupaj z možem. Trudiva se, da bi čebele vzljubil tudi triletni vnuk. S čebelarstvom se pri hiši ukvarjamo sedmo leto, sama bolj intenzivno pet let. Želja po čebelah je v meni že od otroštva, kajti s čebelarstvom seje ukvarjal že moj stari oče, nato stric. Medeni utrinki iz otroških let so ostali in te sem uresničila v kasnejših letih življenja. Kar nekaj poguma na samem začetku čebelarjenja pa sem dobila od svaka Antona Gabrščka, kije tudi bil dolgoletni predsednik ČD Šentjur. Zaradi njega sem pristala v ČD Šentjur in ne Planina.Kako dolgo že društvo obstaja, s čim vse se ukvarjate, koliko članov združujete? • Začetki aktivnega čebelarjenja in združevanja čebelarjev v čebelarske družine segajo Kmetijstvo je ena izmed panog, ki lahko z nespametnim ravnanjem s pesticidi, ki so še posebej strupeni za čebelje družine, povzroči v čebelarstvu veliko škodo. v leto 1906. Čebelarska družina je takrat štela 20 članov. Žal je med 1. in 2. svetovno vojno delovanje bilo prekinjeno zaradi odhoda čebelarjev v vojsko. Nato je število članov ponovno naraščalo in tako je bilo leta 1976 vključenih 43 čebelarjev. Člani so bili iz celotne občine Šentjur in tako delovali do leta 1986, ko so se Šentjur, Ponikva, Dramlje, Slivnica in Planina registrirale kot posamezna društva in tako delujejo še danes. Danes ČD Šentjur šteje 37 članov, naj mlajši je star 34 let in naj starejši 87 let. Ukvarjamo se predvsem s pridobivanjem medu, cvetnega prahu in propolisa, vsi pa smo ljubiteljski čebelarji. Že vse od leta 1960 imamo tudi društveni čebelnjak. Koliko čebeljih panjev imate šentjurski čebelarji? • Približno 440, glede količine medu pa nimam podatka. Na samo količino medu vpliva veliko dejavnikov, kot so vreme, bolezni čebel, število čebel v panju. V prvi vrsti je med namenjen za domačo uporabo, prijatelje in znance, če pa ga še kaj ostane, se proda povpraševalcem, katerih ni malo. Med prodajamo na domu. Opažate, da ljudje raje posegajo po cenenem medu vprašljive kakovosti ali raje odštejejo kak evro več za domači med? • Slovenski čebelarji še vedno ne zadostimo potrebam povpraševanja po domačem medu. Potrošniki vedno bolj segajo po slovenskem medu, kljub nekoliko višji ceni od uvoženega medu. Tako čebelarji kot Čebelarska zveza Slovenije se trudimo, da slovenske potrošnike oza-veščamo o visoki kakovosti slovenskega medu. Ponosni smo, da je Slovenski med znamka z zaščiteno geografsko označbo. Ravno znanemu poreklu naši kupci namenjajo vse več pozornosti. Znanih je mnogo pozitivnih dejstev o boljši koristi hrane, če le ta prihaja iz naše okolice. Čebelarji zagotavljamo sledljivost svojih pridelkov, ki so pod strogim nadzorom, poleg tega pa izražamo podporo čebelarstvu in s tem skrbimo za okolje, v katerem živimo. Se vam zdi, da smo dovolj seznanjeni s koristnostjo in zdravilnim učinkom uživanja čebeljih izdelkov? • Pravijo, da je med hrana za bogove. Zaradi svojih lastnosti je nujni sestavni del vsakodnevne prehrane, uporablja se tudi v zdravilstvu, kulinariki, kozmetiki. Kljub temu da se o zdravilnosti in koristnosti medu veliko govori in tudi napisanega je veliko, menim, da še vedno premalo. Koliko medu pa vi zaužijete letno? • Midva z možem zaužijeva 2 do 3 kozarce medu na mesec. Pravijo, da bo, ko bodo izumrle čebele, izumrl tudi človek. Se s tem rekom strinjate? • Čebele imajo izredno pomembno in kompleksno mesto v naravi, še posebno tedaj, ko govorimo o raznih kmetijskih kulturah. S svojo aktivnostjo v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane, saj oprašijo kar 70 do 80 odstotkov sadnega drevja in drugih kultur. Vrednost opraševanja je po različnih strokovnih virih 15-krat do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. V kakšnem stanju so sicer čebele v občini Šentjur? Število čebeljih družin narašča ali upada? • Tako kot v ostalih društvih po Sloveniji, so tudi v našem društvu, predvsem v letu 2013, posamezni čebelarji utrpeli izgubo večjega števila čebeljih družin. Mnenje čebelarjev je, čeprav stroka o tem molči, da vzrok tiči v neučinkovitih zdravilih proti varozi, ki nam jih predpisuje VF NVI. V našem društvu zadnjih nekaj let ne opažamo večjega nihanja v številu čebeljih družin. Srečo imamo, da čebelnjake umrlih čebelarjev prevzemajo nasledniki in se naprej ukvarjajo s čebelarstvom. Je tudi na tem območju že prišlo do večjega pomora čebel? • Večjih pomorov, katerih krivec bi bil člo- vek, v našem društvu v zadnjih letih ni bilo. To pa ne pomeni, da lahko opustimo skrb za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje. Mnogokrat človek stremi za boljšim in pri tem pozablja na svoje okolje in ga po nepotrebnem uničuje. Kmetijstvo je ena izmed panog, ki lahko z nespametnim ravnanjem s pesticidi, ki so še posebej strupeni za čebelje družine, povzroči v čebelarstvu veliko škodo. Menim, da bi moralo biti še več ozaveščanj kmetov, da strupene pri- Čebele so naše bogastvo, nujnost in potreba, zato jih ohranjajmo. So naše sopotnice in nam omogočajo preživetje. pravke, če jih že morajo uporabljati, uporabljajo pravilno, in več sodelovanja med kmeti in čebelarji. Kmetje se namreč premalo zavedajo, da je poglavitna vloga čebel v naravi opraševanje. Kaj lahko skupaj storimo, da ohranimo čebele? • K ohranjanju čebel lahko prispevamo tudi tako, da uvajamo ekološko pridelavo, sejemo in sadimo medovite rastline, da ohranjamo različne vrste dreves v gozdovih, saj so le ti prav tako pomembni za pašo čebel. Katere so največje težave, s katerimi se soočate čebelarji? • Varoza, zajedavska bolezen, je ena izmed največjih težav. Uporaba alternativnih sredstev pri zdravljenju varoze nam omogoča, da lahko čebelarimo brez ostankov zdravil v proizvodih, žal pa niso vedno učinkovita. Letos se srečujemo s težavo nabave zdravil, kajti država ima vse manj posluha za čebelarstvo, monopol na področju zdravil in zdravstvenega varstva je neverjeten. Od države zahtevamo, da sistemsko uredi nakup zdravil, katerih stroške krijemo čebelarji sami. Šentjurje čebelam prijazna občina. Se s tem nazivom strinjate? Bi se strinjale tudi čebele? • Tudi mi smo ponosni na naziv, ki gaje prejela občina, kajti del zaslug zanj si lastimo tudi mi. Prepričana sem, da bi čebele, če bi imele sposobnost komuniciranja, imele kakšno pripombo. Jaz pa bi dodala: naloga vseh nas je, ne glede na naziv, da ohranjamo obstoječe in dodajamo novo v okolje, ki bo prijazno do čebel. Čebele so naše bogastvo, nujnost in potreba, zato jih ohranjajmo. Čebele so naše sopotnice in nam omogočajo preživetje. Kakšne načrte imate v društvu za naprej? • Da bi na obeh osnovnih šolah v Šentjurju potekal čebelarski krožek, kajti prizadevamo si pridobiti mlade, ki so naša prihodnost. Še naprej želimo ostati aktivni na raznih prireditvah, želimo, da bi nas šole in vrtci povabili k sebi na dan projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Že sedaj obiskujemo razne seminarje, organizirajo se srečanja lokalnih čebelarjev, kjer se izmenjujejo izkušnje iz vsakodnevne prakse, enkrat letno pa se organizira strokovni izlet. Čebelarji se zavedamo svoje vloge, zato se bomo še naprej vse leto usposabljali in izobraževali. Iz naših krajev @ NASA KRAJEVNA SKUPNOST Dramlje imajo vse večmrebivalcev \t vmm bRAlviL^? Ena pomembnejših naložb v Dramljah je obnovljena šola. Odprli so jo letos. DEJSTVA KS Dramlje Število prebivalcev: okoli 2.200 Nadmorska višina: 303 metre (Dramlje) Predsednik KS: Simon Štrajhar (1. mandat) Naselja: Dramlje, Jazbine, Svetelka, Straža na Gori, Trnovec pri Dramljah, Laze pri Dramljah, Razbor, Pletovarje, Grušče, Šedina, Vodule, Zalog pod Uršulo, Jarmovec, Zgornje Slemene, Spodnje Slemene, Marija Dobje Ceste: 42 km javnih poti, 33 km nekategoriziranih cest, 13,6 km lokalnih cest, približno 8 km državnih cest, slabih 10 km avtoceste in 1,5 km pločnikov Proračun KS: okoli 110.000 evrov, še dodatnih 7.600 evrov od grobnin Poraba denarja: okoli 75 tisoč za tekočo porabo in okoli 30 tisoč za naložbe Društva: Prostovoljno gasilsko društvo, Športno društvo Šedina, Planinsko, Kulturno društvo, Društvo upokojencev, Rdeči križ ... Največja prireditev: pohod po potek XIV. divizije, krajevni praznik, športni dogodki... Priseljevanje. Več sto ljudi se je v to krajevno skupnost priselilo v zadnjih nekaj letih. Težave. Krajani si želijo predvsem boljših cest. » Piše: Nina K robat Krajevna skupnost (KS) Dramlje je ena večjih v občini. Po številu prebivalcev jo prekaša le mesto Šentjur, po dolžini cest pa le za nekaj metrov KS Ponikva. V zadnjih letih število prebivalcev v tej KS precej narašča, saj je območje zaradi bližine avtoceste in lepe narave zelo privlačno za tiste, ki bi si radi ustvarili nov dom. Predsednik KS Simon Štrajhar ugotavlja, da se je število prebivalcev v zadnjih štirih letih, odkar je prevzel mandat, povečalo za približno 300 ljudi, večinoma na račun priseljencev, in da se bo kraj zagotovo številčno še precej okrepil. Več ljudi pa za KS ne pomeni le nekaj več dodeljenega denarja, temveč tudi kakšno težavo in potrebo več. Polovica cest slabih Ko s tajnikom krajevne skupnosti Zlatkom Zevnikom in predsednikom Štrajharjem govorimo o stanju cest, povesta, da bi jih bilo treba na tem območju obnoviti vsaj polovico. Zelo veliko je še makadamskih, druge so dotrajane, toda za obnovo vseh seveda ni dovolj denaija. Tako tudi v Dramljah ceste v zadnjem času obnavljajo predvsem s pomočjo prispevkov krajanov. Nazadnje so končali z veliko naložbo, obnovo 1,3 kilometra ceste na Straži na Gori, kjer so krajani prispevali 15 tisočakov. Letos oziroma v prihodnjem letu načrtujejo obnovo oziroma asfaltiranje odsekov v Pletovarju, Jarmovcu in Jazbinah. Kra- DEJSTVA r Krajevni praznik Praznik KS Dramlje bo letos v soboto, 5. julija. Pripravljajo razstavo ročnih del upokojencev in kmečkih žena, kolesarski izlet okoli krajevne skupnosti, zvečer bo pri gasilskem domu osrednja prireditev s podelitvijo priznanj in veselica z ansamblom Polet. jani bodo prispevali približno polovico denarja. Obnova cest tudi v naslednjih letih ostaja prioriteta, saj bi radi vsem prebivalcem zagotovili ustrezen dostop do domov. Toda na hitro pač ne gre, opozarja Štrajhar in dodaja, da se trudijo naložbe enakomerno razporejati po vseh zaselkih. V zadnjem obdobju, lani in letos, so sanirali nekaj plazov, ki povzročajo težave tudi na tem območju, in sicer večji plaz v Pletovarju ter plazove v Straži, Razborju in Zgornjih Slemenah, v kratkem se bodo lotili še sanacije plazu na cesti v Zalogu. V načrtu je tudi ureditev odvajanja meteornih vod v središču Dramelj, treba bo urediti kanalizacijo v Trnovcu... Športni park, vrtec, šola Trenutno čakajo na odločbo Fundacije za šport, saj so se prijavili na razpis za ureditev športnega parka v Dramljah. Če bodo dobili denar, bodo celovito obnovili obstoječa igrišča in uredili nova oziroma jih razširili. Prav tako si želijo dograditi vrtec, za kar pa trenutno ni predvidenih namenskih sredstev. Več ljudi pomeni tudi več otrok in z večjim vrtcem bi predvsem razbremenili prostore šole, kjer zdaj domuje en vrtčevski oddelek. V središču Dramelj bi radi uredili še dodatna parkirišča, pločnike, obnovili cesto in končali dom krajanov. Zagotovo pa je treba omeniti še eno veliko in za kraj izjemno pomembno naložbo - obnovljeno šolo, ki so jo odprli to zimo. Simon Štrajhar KS Dramlje vodi četrto leto. Pravi, da se za novi mandat predsednika ne bo potegoval. @ Iz naših krajev Pionirke PGD Prevorje zmagovalke že drugo leto. Foto Sebastjan tuden Zmagovale ženske gasilke T)rostovoljno gasilsko društvo JT (PGD) Sveti Štefan je organiziralo 16. tradicionalno pionirsko gasilsko tekmovanje za krajevno skupnost Sveti Štefan. Nastopilo je 14 ekip, med katerimi so že drugo leto pionirke PGD Prevorje dosegle 1. mesto in tako obdržale prehodni pokal. Pionirji PGD Loka pri Žusmu so osvojili 2. mesto. Na 22. meddruštvenem ga- silskem nočnem tekmovanju za memorial Štefana Krumpaka je nastopilo 7 ženskih in 16 moških ekip. Članice PGD Loka pri Žusmu so tretje leto zapored osvojile prvo mesto in dobile prehodni pokal v trajno last. Podelili so jim ga predsednik PGD Sveti Štefan Boris Čavš, podžupan občine Šmarje pri Jelšah Janko Šket in domači poveljnik Martin Slatenšek. (MB) Ločanke zmagale že tretje leto. Foto Sebastjan čuden Ekipa zmagovalcev Doma starejših Šentjur z zmagovalnima pokaloma. Dom starejših Šentjur pometel s konkurenco "X /"celjskem Domu ob Sa-V vinji so junija potekale športne igre stanovalcev domov starejših celjske regije. Metali so obročke, zbijali posode, kegljali in igrali štiri v vrsto. Tekmovanje je potekalo v prisrčnem vzdušju, navijači in spremljevalci pa so zavzeto spodbujali tekmovalce, ki so se trudili po svojih najboljših močeh. Sodelovalo je 13 domov iz okolice Celja. Med vsemi domovi je bila šentjurska ekipa najboljša, zato je zasluženo prejela pokal za prvo mesto. Prav tako so prejeli prehodni pokal zmagovalcev, ki ga bodo drugo leto odnesli v Pegazov dom v Rogaški Slatini, kjer bodo potekale naslednje športno družabne igre. (MV) Srečanje upokojencev /'—'lani Društva upokojencev Vj(DU) Šentjur so imeli 9. tradicionalno srečanje na Resevni. Zbrane je najprej pozdravil predsednik DU Šentjur Stane Zupanc. Veselo druženje jim je zaželel tudi župan občine Šentjur Marko Diaci. V gosteh so imeli predsednico Zveze dmštev upokojencev Slovenije Matejo Kožuh Novak, ki seje dotaknila trenutno aktualne politike in statusa upokojencev. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili upokojenci pod vodstvom Olge Kampi. Za veselo razpoloženje med dmženjem je poskrbel Trio Sotošek. (MB) VeSela družba. Foto Vid Aužner Izlet v Dom starejših Idila T)redzadnji torek v maju so se ST prebivalci Doma starejših Šentjur odpravili na izlet proti kraju Vukovski dol v Slovenskih goricah. Kraj so obiskali s prav posebnim razlogom, saj so se srečali s prebivalci, ki bivajo v Domu starejših Idila. Ob prihodu je vsak dobil svojega spremljevalca, ki ga je pospremil v notranjost doma. S pomočjo fotografij in posnetkov so jim predstavili različne dejavnosti, ki jih stanovalcem ponuja dom. Šentjurske obiskovalce je navdušila predvsem velikost doma in udobje, ki ga uživajo tamkajšnji prebivalci. Ob odhodu so Šentjurčani gostitelje povabili, da jih tudi oni obiščejo v domačem domu starejših. (MV) S prilagojenim prevozom so dom lahko obiskale tudi težje pomične osebe na invalidskih vozičkih. Romali so v Brezje T /"začetku junija je Dom sta-V rejših Šentjur, kot že več let zapored, organiziral romanje. Obiskali so Brezje. Romanja so se lahko tokrat udeležili tudi težje pomični stanovalci na invalidskih vozičkih. Poleg odličnega vremena jih je spremljal tudi šentjurski župnik Vinko Čonč, ki je s svojim zanimivim vodenjem poskrbel za sproščeno in zabavno, a hkrati za starejše primerno potovanje. Izletnike je obiskala tudi hči enega izmed stanovalcev, ki sicer živi v bližini Brezij. Za popolnost dneva je poskrbela s svojimi sladkimi dobrotami. (MV) Stanovalci Doma starejših Šentjur, ki so preživeli čudovit dan na Brezjah. Iz naših krajev @ SKRB ZA DRUŽINO Po poteh štajerskih zakonskih skupin Dani in Vilma Sitar bosta prehodila 220 kilometrov dolgo pot. Foto Mojca nuc Na Planini so ju sprejeli člani družin, ki obiskujejo njun program Družina in življenje. Foto Mojca Nuc 220 kilometrov. Toliko bosta prehodila zakonca Sitar, ki sta se odločila za romanje. » Piše: Metka Pirc Tik pred začetkom šolskih počitnic sta se na Planini pri Sevnici ustavila Dani in Vilma Sitar. Zadala sta si prav posebno nalogo, in sicer, da bosta peš romala med kraji, v katerih delujejo štajerske zakonske skupine. Na desetine takšnih skupin sicer deluje po njunem programu Družina in življenje, ki sta ga ustanovila ta dva voditelja, terapevta, mentorja. Na Planini sta se ustavila na poti med Leskovcem pri Krškem in Razkrižjem v Prekmurju, kar znaša okoli 220 kilometrov. Takšna skupina deluje tudi v Dobju, kjer se srečujejo enkrat na mesec, ob sobotah. Štiri leta že vztrajajo, v skupini je sedem parov in duhovni vodja, ki k njim prihaja iz Šentjakoba pri Ljubljani. Vsako leto v tem času srečanja zaokrožijo z enodnevnim izletom in piknikom. Drugače je na Planini pri Sevnici, kjer je skupina še mlada, nastala je pred štirimi meseci, v njej se srečuje 11 parov. Družina ni samoumevna »Da družina še ostaja osnovna celica naše družbe, ni več tako sa- mo po sebi umnevno. Že časovna stiska, ki pesti na vsakem koraku, gradnjo na medsebojnih zakonskih in družinskih odnosih potiska na stranski tir. In kjer ni zavestnega vlaganja v medsebojne odnose, konstruktivne pogovore in čas, ki si ga zakonca vzameta samo zase, tudi za sprostitev, se vezi prej ko slej začnejo rahljati,« ugotavlja Mojca Nuc, ki tudi sama obiskuje takšno zakonsko skupino. Prvi, ki čutijo boleče posledice, so otroci. »Ko sta zakonca med seboj edina, 5 Srečanja. Foto Mojca Nuc so srečni in zadovoljni tudi otroci. V zakonskih skupinah imamo domačo nalogo, ki jo zakonca opravita v mesecu od enega do drugega srečanja. Ta vsebuje zmenek in del gradiva, ki ga morata predelati sama doma. Navezuje se na temo iz skupine. To je minimum, ki v tem tempu življenja dober zakonski odnos ohranja pri življenju,« pojasnjuje. 0 odvečni prtljagi Obisk zakoncev Sitar jih je razveselil. Poleg govora o družini sta povedala še marsikaj zanimivega o sami poti. Denimo o odvečni prtljagi in materialnih dobrinah, ki jih nosimo s sabo v življenju in so nam pogosto ovira za dobre odnose z najbližjimi. Vsem, ki so ju sprejeli na tej poti, sta poudarila, da smo sami tisti, ki lahko veliko spremenimo v svojih družinah, okolici, državi. »Zdravi medsebojni odnosi med zakonci posledično vplivajo na zdrave, zadovoljne in perspektivne otroke, na lepši jutri. Z božjo pomočjo in pripravljenostjo vlaganja v odnos lahko še tako slab in na videz brezupen zakonski odnos postane dober,« pravita Sitarjeva. Na Ponikvi srečanje mladih družin Mnogo srečanj pripravljajo na Ponikvi. Ob osrednji cerkvi svetega Martina se srečujejo prostovoljci, pedagoški delavci, kateheti, kmetje. V vrsti srečanj je tisto za mlade družine nekaj posebnega. Domači župnik Alojz Kačičnik namreč vsako leto povabi družine s predšolskimi otroki, da nedeljsko popoldne preživijo skupaj. Tako se spoznajo, družijo in kar je najpomembneje: vzamejo si čas drug za drugega. Letos so se zbrali predvsem člani družin z domače Ponikve, vabljeni pa so bili vsi, ki imajo predšolske otroke. Po popoldanski maši je sledil program za otroke. Vzgojiteljice domačega vrtca so pripravile igro in ustvarjalne delavnice, ki jih otroci, ki sem prihajajo že več let, nestrpno pričakujejo. »Družina je nepogrešljiva in nenadomestljiva. Tradicionalno velja, da je družina prostor, kjer se položijo najbolj nežni začetki razvoja človekove osebnosti v vseh smereh, ima občečloveško razsežnost,« pravi Kačičnik. Ob tej priložnosti je družinam dejal, naj se veselijo življenja in zaupajo svoji izbiri. »Če izberejo zanesljivost, stalnost, trdnost, je to naložba za prihodnost,« doda. (MP) Domači župnik Alojz Kačičnik vsako leto na srečanje povabi družine s predšolskimi Otroki. Foto Metka Pirc (J8) Novice NEPROFITNA STANOVANJA Kdo dobi neprofitno stanovanje? LISTA A Zap. št. Ime in priimek upravičenca Kraj bivanja 1. DROBNE Nina Planina pri Sevnici 2. SELŠEK Anja Šentjur 3. JANŽEK Toni Šentjur 4. TEMNIK Silvo Ponikva 5. KOSI Elizabeta Dobrina 6. GRAJŽL Margareta Cerovec 7. SALOB1R Andrejka Žegar 8. MUŠKATEVC Urška Bukovje 9. TANŠEK Dušan Tratna pri Grobelnem 10. MEDENJAK Mojca Vodule 11. LESJAK Darja Šentjur 12. LESKOVŠEK Jurij Proseniško 13. KUNŠEK Kati Šentjur 14. MLAKER Janez Slatina pri Ponikvi 15. ARZENAK Desika Jarmovec 16. PUŠNIK Mojca Vodule 17. SAMEC Zoran Šentjur 18. JAKŠE Mateja Spodnje Slemene 19. GAJŠEK Marija Šentjur 20. ZEMLJAKAnja Planina pri Sevnici 21. MAČEK Vinko Šentjur 22. PODKRAJŠEK Karmen Proseniško 23. TRŽAN Nataša Pari dol 24. SELIČ Barbara Šentjur 25. KARNOVŠEK Helena Jarmovec 26. ZAJC Vlasta Šentjur 27. ŠKRUBEJ Ines Goričica 28. PODKRAJŠEK Gregor Proseniško 29. RANČIGAJ Dominika Šentjur 30. ARTIČEK Primož Hrastje 31. ARNAUTOVIČ Amira Šentjur 32. RABIHIČ Melisa Šentjur 33. KOLAR Tomaž Šentjur 34. IBRAHIMOVIČ Radenka Boletina 35. MOČNIK Štefka Šentjur 36. BRAČKO Matej Dramlje 37. ŠTANCER Aleš Krajnčiča 38. HROVATIČ Špela Dobrina 39. IMHOTEP lose Grušče LISTA B Zap. št. Ime in priimek upravičenca Kraj bivanja 1. ISKRAČ Roman Gorica pri Slivnici 2. LESKOVŠEK Cvetka Šentjur 3. FRECE Sara Šentjur 4. CMOK Miha Šentjur 5. SEŠEL Branko Šentjur 6. MAVRIČ PALIR Bojan Šentjur Upravičenci. Končni seznam so objavili na spletni strani Občine Šentjur. » Piše: Nina Krobat Občina Šentjurje 17. junija javno objavila seznam upravičencev do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem. Na listi A je 39 upravičencev, še 6 so jih uvrstili na listo B. Kot so ob tem sporočili, bodo stanovanja dodeljevali letos in prihodnje leto glede na prednostni vrstni red po posameznih seznamih, odvisno od oblike družin in velikosti razpoložljivih stanovanj. SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO Zabukovica 162,3302 Griže //V TESARSTVO strehe.krk@gmail.com GSM:031/307 780 Krk Uroš, S.p. www.krk-strehe.si AVTO D ELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 1 6, Šentjur mm' 1 ~ jbci»Bi inMi 031/ 622-220 - izdelava vseh vrst ostrešij - dobava in montaža strešnih oken - sanacija vseh vrst streh - dobava in montaža strelovodov - izdelava in montaža vseh krovsko- kleparskih del - najem dvigal - izdelava in sanacija vseh vrst dimnikov (rosfrei) - pokrivanje streh; Gerard, Isola, Decra, Creaton, Tondach, Bramac, Trimo, nepodobni potetut d(M ^Keit - mi g/temo na moitje 45 ot/tofc na mo/tje petlje podjetje SatHe/t, okna in Mata. 9(e/i to je dkugaena: i7-ktka 45adia -t^ogta. O ugani gadja i.n igvedba igfeta ^D/tuštvo p/tijafctjcu mladine SPov. Konjice. SATLER (20) Šentjurčani ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2014. —. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI GEVQ33 ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2014. GE^J33 UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Šentjurčani (5) MLADE DRUŽINE S PONIKVE Anka in Igor Dečman s hčerkami: Lano, Mio, Evo in Zalo.Fot Emil Podkrajšek s hčerko Nežo. .n Marija in Jure Klančar z Marjano in Matevžem, ki bosta kmalu dobila bratca ali sestrico. .Foto Metkapi,c Težave. Tudi te v zakonu kdaj pridejo, a jih je treba vzeti kot preizkušnjo, so nam zaupali zakonci. » Piše: Metka Pirc V turbolentnih časih tudi slovenske družine pretresajo različne preizkušnje, s katerimi se spopadajo vsaka po svoje. Družine na Ponikvi dokazujejo, da se da premagati težave, v objemu otroškega vrveža pa smo jih vprašali, kako. »Rešitev je v pogovoru, tako vse prebrodimo,« pravi Emil Podkrajšek. Šaljivo prizna, da znajo 14-letna Zala, 12-letna Jasna in 4-letna Neža očeta kdaj zavrteti okoli prsta, a se odlično počuti med ženskami. Zaradi dela je veliko na poti, trenutki, ki jih preživi z družino, so tako zelo dragoceni. Tudi Marija Klančar prizna, da pridejo kdaj trenutki, ki jo vržejo s tira. »A pot te mora vleči naprej, to me je življenje kmalu naučilo. Pomembno je, da se znamo družine na Ponikvi povezovati med seboj, da najdeš krog podobno mislečih,« ugotavlja na letošnjem srečanju mladih družin, kamor so prišli že četrtič. Hčerka Marjana in sin Matevž bosta kmalu dobila bratca ali sestrico, z možem Juretom je poročena že šest let. »Vedno pridejo preizkušnje in vedno bolj spoznavam, daje treba verjeti, da za dežjem posije sonce. Če si si nekoč obljubil, da boš ostal zvest, deluješ v tej smeri,« doda. Vsak otrok je blagoslov Anka Dečman je svojega moža Igorja spoznala v Šentjurju, ko je odšla na kavo s svojo prijateljico. Bilo je spontano in danes imata štiri simpatične hčerke. Lana je stara šest let in pol, Mia štiri in pol, Eva dve in pol, najmlajša Zala ima dobro leto. »Družina je nekaj naj lepšega, kar lahko imaš, sicer bi bil svet brez barv in nezanimiv,« pravi. S štirimi otroki vselej pritegnejo pozornost, spadajo med bolj številčne družine na Ponikvi. Anka in Igor spoštujeta življenje, dosti hodita v cerkev in pravita, da verjameta, da je ta pot prava in lepa, čeprav je včasih naporno. »Naj poskusijo, se splača. Vsak otrok je blagoslov in vsak prinaša toliko dobrega, da je zanemarljivo tisto, kar je treba dati na stran,« svetuje vsem, ki se odločajo za otroke. Njen mož se vsak dan na delo vozi v Mozirje, sama se je po štirih letih spet vrnila na delo, poučuje angleščino. Dokazuje, da se da uskladiti tako družinske kot delovne obveznosti. »Vse se da,« se nasmeji Anka, ki se je za naslednje leto v službi že dogovorila za polovični delovni čas, saj pravi, da želi več časa preživeti z otroki. Povežejo se In težave? Tudi te so v šestih letih, od kar sta poročena, kdaj prišle. »Dobro je, da se potrudiš pogovoriti in da imaš še nekoga zraven, ker je lažje. Vsako težavo je treba vzeti kot preiz- V kušnjo, potem kasneje vidiš, da še, da njima pomaga druženje bajata tudi na srečanja v Veržej tudi pri otroci; hčerke so zelo je v vsaki stvari nekaj dobre- v zakonski skupini, s katero se in na duhovne vaje. »Vse to naju vesele, rade pojejo in plešejo,« ga,« dodaja Dečmanova. Pravi srečujejo enkrat na mesec. Od- poveže kot partnerja in to se vidi nam zaupa. Odpravite se v prijetno poletje s kreditom za osebno potrošnjo z nominalno obrestno mero in brez stroškov odobritve! Zraven prejmete še varnostno SMS sporočilo prvo leto zastonj, zavarovanje plačilnih kartic (za samo 3 €) in še Visa Electron, ki vam jo izdamo brezplačno. In imate vse, kar potrebujete. Ponudba velja do 31 avgusta 2014. <► banka celje www.banka-ce!je.si Vse lahko naredite, ko kredit uredite. S kreditom v paketu varnih storitev hitro do cilja. 13. JULIJA POJDIMO NA VOLITVE SLABE POLITIKE IZVOLIJO DOBRI LJUDJE, KI NE GREDO NA VOLITVE. (George Jean Nathan) Osebni program: - Pomagala bom lokalni skupnosti pri pridobivanju sredstev iz nacionalnih in evropskih skladov za razvoj malih in srednjih podjetji ter za razvoj infrastrukture. - Prizadevala si bom za spremembo delovne zakonodaje v smislu, da postane stimulativna in omogoča prosto izbiro delavcev. Država naj ustvarja pogoje za investicije, rast in razvoj podjetij, saj to pomeni tudi kakovostna delovna mesta. - Izboljšanje materialnih pogojev za izvajanje izobraževalnih programov, predvsem srednješolskih in visokošolskih programov v lokalni skupnosti. V izobraževalni sistem je potrebno vključiti podjetniško miselnost in programe za prekvalifikacijo delovne sile. - Izboljšali bomo konkurenčnosti podeželja in podpirali ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju. - Zavzemala se bom za ohranitev višin pokojnin. Vsak, ki je trdo delal večino svojega življenja ima pravico do dostojne pokojnine. Podporniki Gospa Jelka Godec je odlična kandidatka za poslanko v DZ. Iskazala se je zlasti na področju izobraževanja in kulture ter pri pridobivanju sredstev na razpisih, tako nacionalnih kot mednarodnih. Odlikujejo delovnost, vztrajnost, iznjdlivost, zlasti pa odlično vodenje in organizacijska sposobnost ter finančna pismenst. Mag. Štefan Tisel Ne le z besedami, predvsem z dejanji. Delati z ljudmi, delati za ljudi. To zmore Jelka Godec. Ivanka Uduč, pesnica, pisateljica, Planina pri Sevnici [POBaOOEffiSA EKISSKIOCS tFDKKSODŠTT VRAT S KOSTJO 3,85€/kg V ponudbi vsak dan s “ssaai-r«- Ob nakupu nad 25 eur dobite za pozornost še darilce. CESTA NA OSTROŽNO 22, 3000 CELJE, Tel.: 03/49-27-130, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-150 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Pl I ii JL j ;;xr3f L Načrtovanje Izdelava orodij za pihanje plastike, obdelava tehnične plastike ter tehnična dokumentacija in modeliranje Plastična Embalaža Izdelava plastične embalaže po naročilu Tisk Nudimo večbarvni tisk na različne izdelke: - sitotisk - tampotisk - toplotni tisk Tranport Poskrbimo za dostavo izdelkov. barvanje, beljenje pleskanje, poslikave glajenje in kitanje sanacija plesni ■■ sanacije bivalnih prostorov sanacije kopalnic keramičarska dela : predelne stene * izvedbe fasadnih sistemov * sanacije fasadnih sistemov * svetovanje FASADNA DELA < dekorativne tapete DEKORATIVA Tampo d.o.o, Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice | T:03/759 1350 | E: info@tampo.si KOSTROJ Kostroj Strojegradnja d.o.o., Tovarniška 2, 3210 Slovenske Konjice, E- pošta: kostroj@siol.net, Tel: (03) 620 93 00, Fax: (03) 5753821 Storitve ki vam jih nudi • zunanje čiščenje z najmode nejšo tehnologijo krtač • samopostrežno notranje čiščenje z možnostjo odišavljenja in dezinfekcije notranjosti Nova najmodernejša avtomatska avtopralnica z najmehkejšimi SofTechZ krtačami Mehko in nežno - SofTech2 - revolucija pralnih krtač Izjemno mehke, penaste polietilenske krtače očistijo tudi najbolj občutljivo barvo vozila, ne da bi pustile najmanjšo sled. Prefinjena moč »Visokotlačno predpranje spere tudi najtrdovratnejše delce -toje predpogoj za nežno SofTecsž pranje. Novo ostane novo Nov lak? Brez problema. Za nova vozili je ohranjanje leska barve še posebej pomembno. SofTecsZ ohranja vaš lak bleščeč. opiast d.o.o. TEL.: 03/757 20 90 FAX.: 03/575 47 29 e-mail: info@oplast.si DELOVNI ČAS: vsak dan od 6.00 do 23.00 tudi nedelje in prazniki DNEVNO SVEŽI ROGLJIČKI DNEVNO SVEŽI SENDVIČI »HRUST« TRGOVINA BAR OPLAST AVTOPRALNICA PRODAJA PLINA RAZVOZ KURILNEGA OLJA Vse to nudijo po konkurenčnih cenah, z garancijo kakovosti. Obiščite Bar Oplas^ KJER VAM BODO ** -,„Z VESELJEM ROSJREGLI S KAVO ILLVj |lN?SI*ADOLEDOM. £vež, Kremast, 1 okusen sladoled, J , s prelivom '| povašem okusu.^B «> r 2Kr — ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Družabno Družina je nekaj ,f najlepšega, kar lahko imaš, sicer bi Cdafr bil svet brez barv r# < in nezanimiv. *■# Anka Dečman na I srečanju družin na Ponikvi V poletje z Nino Pušlar Nina Pušlar se rada vrača v Šentjur. . Foto Fas - Nasmejana že zgodaj zjutraj Iztoka Krajnca in Petra Klimo smo srečali na 17-letki Radia Rogla, ki so jo letos zasnovali nekoliko drugače. Med poletno nočjo sta si nasmejana voditelja, ki v jutranjem programu Radia Rogla prebujata Štajersko, vzela čas za krajši intervju. Katera poletna noč doslej vama je najbolj ostala v spominu? Iztok: Vsako leto prva poletna noč, ker takrat praznujem rojstni dan. Peter: Bila je poznopoletna noč, 18. septembra pred štirimi leti, ko sem zaplesal s svojo ženo. Kako sta se navadila na zgodnje jutranje vstajanje, glede na to, da prva v Štajerskem jutru prebujata poslušalce? Iztok: Če nisi jutranji človek, se nikoli ne navadiš - nisem jutranji človek. Peter: Pri treh otrocih je zgodnje vstajanje čista rutina. Kateri izvajalec na 17-letki Radia Rogla vaju je najbolj navdušil? Iztok: Godba na pihala Slovenske Konjice vedno znova preseneti z zanimivim glasbenim izborom. Peter: Težko rečem. Kaj se dogaja za mikrofonom, česar mi ne vidimo? Iztok: Pridite na obisk in se pustite presenetiti. Peter: Skrbno odgovarjam na klice poslušalcev in tolažim ljudi, ki pogrešajo psa. Katera bo vajina najbolj divja avantura letošnjega poletja? Iztok: 'Obdelovanje' italijanskih, švicarskih in avstrijskih alp s športnimi avtomobili. Peter: V družini z 1, 3 in 5 let starimi otroki je vsak dopust nepozabna avantura. Komaj čakam. (26; 26 Praznovala je država 27 Posadili Ipavčevo jablano (26) Družabno Nekje vmes Na vrtu Ipavčeve hiše je po poletju zadišalo, še preden se je dobro začelo. Nina Pušlar je na koncertu ogrela ozračje, v goste pa je povabila tudi člane vokalne zasedbe II divji. Poleg že znanih uspešnic je Nina nadaljevala s predstavitvijo svojega četrtega albuma Nekje vmes. Poleg že znanih hitov je Nina šentjurski publiki predstavila svoje novejše delo, med drugim single Poljub na klopci. Foto fas Pri organizaciji koncerta so sodelovali tudi sodelavci z Ljudske univerze Šentjur, na fotografiji Verena Belužič in Anja Polenek. Foto fas Na koncertu smo srečati podjetnika Ivana Kovača in direktorja šentjurske občinske uprave, Jožeta Palčnika. Foto fas Občinska svetnika Vladimir Belina in Robert Polnar v Praznovala je država Dan državnosti so Šentjurčani proslavili na predvečer praznika. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil župan Občine Šentjur Marko Diaci. V kulturnem programu so sodelovali glasbeniki Pihalnega orkestra Šentjur z gosti, kot so Jasmina Levičar, Sandra Feketija, Primož Hladnik, otroški pevski zbor osnovne šole Planina pri Sevnici ter Združeni moški pevski zbori. Sandra Feketija je bila ena izmed gostij Pihalnega okrestra Šentjur. Foto fas PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. Ritnik 17, 3230 Šentjur m n (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Slovesnost so pripravil v športni dvorani OŠ Hruševec, na fotografiji ravnatelj šole, Robert Gajšek. Foto fas Družabno@ Ljudska univerza podelila 178 priznanj Na Ljudski univerzi Šentjur so sklenili še eno uspešno šolsko in študijsko leto. Ob zaključku Tedna vseživljenjskega učenja so na vrtu Ipavčeve hiše podelili potrdila kar 178 udeležencem svojih programov. Gregor Čušin je s svojo monokomedijo v dobri uri nasmejal prav vse prisotne na vrtu Ipavčeve hiše. Foto Uroš Urlep . • ’ <«V *r *• ; J Helena Jazbec, Zlatka Hrovat in Fanika Opalič so obiskovale tečaj angleščine za seniorje. Zbranim so na kratko predstavile, kaj so se naučile. Foto Uroš Urlep Jelka Godec, direktorica LU Šentjurje ponosna na slušatelje, pohvalila pa je tudi VSe SVOje Sodelavke. Foto Uroš Urlep Simpatični pevka Mateja Bobek in Jasmina Levičar, citrarka in Ambasadorka učenja 2013 v Republiki Sloveniji. Levičarjeva je obiskovala tečaje in izobraževanja na LU Šentjur. Fotoumšuriep Posadili Ipavčevo jablano Na Gledališkem trgu v Celju so konec junija zasadili novo drevo, sadiko jablane - bogatinke, ki je darilo Občine Šentjur in Šolskega centra Šentjur. Zasaditev sadnega drevesa stare slovenske sorte naj bi simbolizirala našo kulturno raznolikost in kulturno dediščino, zato so za njegovo zasaditev izbrali ravno čas tedna ljubiteljske kulture. Sam dogodek so popestrili s kratkim kulturnim programom, kjer so nastopili pevci in harmonikar, jablano pa sta v jamo družno zasula šentjurski župan Marko Diaci in celjski župan Bojan Šrot. »Naj bo jablana edinstveno darilo tistim, ki se zavedajo, kako pomembno je v današnjem času ohranjati in razvijati kulturo ter vse tiste dragocenosti, ki so nam jih zapustili naši predniki,« je pred zasaditvijo povedal Diaci. Župan Marko Diaci je ob koncu jablano privezal še ob oporo. Foto Uroš Urlep Ar*! ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2014. uredni5tvo@5entjurskenovice.si Na tržnici Kupujmo le tisto, kar potrebujemo Marsikdaj kupujemo z očmi, ne z razumom. Tako se najde v košarici tudi tisto, česar ne potrebujemo. Obstajajo ocene, ki pravijo, da glede na količino odpadkov Slovenci tudi v času krize vržemo v smeti kar trideset odstotkov hrane. Največkrat se v smeteh znajdejo sadje, sveža zelenjava in kruh. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pojasnjujejo, daje zakonsko to področje težko urediti. Ne morejo namreč zakonsko odrediti, da nekdo ne sme metati kruha v smeti, pustiti hrane na krožniku ali da ne sme prekomerno nakupovati. Samo štirje, ki še vztrajajo Zadnji teden smo na šentjurski tržnici našteli le štiri prodajalce. Ana, Marta, Ivan in Jože kljub izjemno slabemu obisku še vztrajajo. Temu primerna je seveda skromna ponudba. Domači pekovski izdelki in rezanci, bučno olje in jabolčni kis, nekaj krompirčka in solate ter dve posodici domačih jagod po tri evre. Pa smo že pri vrtnarju, kjer še ni zmanjkalo cvetja za balkonske in vrtne zasaditve, zamudniki lahko še vedno kupijo sadike paradižnika, paprike, solate, kumar in kapusnic. Nekaj prodajalcev, ki so s tržnice postopoma odhajali, je našlo boljšo priložnost pred prodajnim centrom Kea. Pretok ljudi je veliko večji in marsikdo si napolni košarico domačih dobrot in pridelkov pri Jožici, Silvi, Ivanki, Rosandi in Danici, že preden vstopi v prodajni center. CELJE tržnica ŠENTJUR tržnica SVINJSKI SEJEM Domači rezanci 1,80 1,50 1,50 Orehi, luščeni 10 do 12 10 8 do 10 Solata 2 2,50 2 Rdeča pesa 3 3 2,50 PISMA BRALCEV Zahvala direktorju Kea Tuš Smo zaposleni podjetja podjetja, Boštjan Kukovičič, smo popolnoma pozabili na malo takšnih podjetij, kjer še Kea Tuš, d.o.o. Predzadnjo odpeljal na izlet na Primorsko, vsakodnevno rutino in težave, dajo toliko na delavce. Najin zadnjo soboto v maju nas To je bil res enkraten, nepo- Zahvaljujemo se podjetju in lepša hvala! je (v dveh skupinah) direktor zaben in sproščen izlet, kjer ob tem želimo povedati, daje Zaposleni Kee Tuš n BAUMULLER "Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela." VJinston Churchill BAUMULLER DRAVINJA d. o. o., Delavska c. 10, 3210 Slovenske Konjice T:03 7572 300; F: 03 7572 333; E: info@baumueller.si; www.baumueller.com BAUMULLER Varna odločitev za vaš denar. Ugodna ponudba depozitov Banke Celje. Oplemenitite vaše prihranke z ugodno obrestno mero: do 2,10% 13-mesečni depozit Depozit sklenjen preko Klik-a NLB vam obrestno mero poveča še za 0,10 odstotnih točk. Preverite v najbližji poslovalnici ali na spletni strani. Ponudba velja od 1. maja 2014 do spremembe sklepa o obrestnih merah. 150 let ) banka celje www.banka-celje.si Gradnje Leskovar, Alojz Leskovar s.p. Markečica 20,2317 Oplotnica Tel.: 041631189 GRADNJE OBJEKTOV • poslovnih objektov • proizvodnih objektov • industrijskih objektov • skladiščnih objektov • trgovskih objektov • stanovanjskih objektov Adaptacije objektov Rekonstrukcije objektov Sanacije objektov Zunanje ureditve Parkirišča Gradnja in obnova cest Oporni zidovi Prepusti Krovsko kleparska dela SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO Zabukovica 162,3302 Griže ^ 1 strehe.krk@gmail.com GSM: 031/307 780 Krk Uroš, S.p. www.krk-strehe.si - izdelava vseh vrst ostrešij - dobava in montaža strešnih oken - sanacija vseh vrst streh - dobava in montaža strelovodov - izdelava in montaža vseh krovsko- kleparskih del - najem dvigal - izdelava in sanacija vseh vrst dimnikov (rosfrei) - pokrivanje streh; Gerard, Isola, Decra, Creaton,Tondach, Bramac, Trimo, šentjurske ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2014. [05XjQ33 uredni5tvo@sentjurskenovice.5i Vrtnarimo