'"■©Shiiaa plaiasa ? g»i©»<>«: $8aroCnfna letno 30 Din, polletne 15 Din, za inozemstvo letno 60 Dia, Pisameini ilev. 1 Din UREDNIŠKO""—-~UPRAVA: tri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka S. ftrr. rti, poštne kras. 13.54S Isš&sfs vssfeo SStHJiiii! Cena oglasov Ha oglasni strani; cela stran 8G0 Din, pol strani 400 Din. — Cene •šalim oglasom do 30 besed 15 Dia ?saka beseda več 1 Din. — Meč tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. $to3«opis! se ne vrsiafe V. LETO Murska Sobota, 8. marca 1916, ŠTEV. 10 Borba kmetov. Stalno nizka cena živini in sploh vseh poljedelskih proizvodov je na Hrvaškem dovedio do tega, da so se kmetje združili k enotnemu nastopu. Ta samoobramba je posebno prišla do izraza .na sejmih, kjer so živino prodajali le po cenah, ki so jih določili posebni vaški odbori. Posledica tega je bila, da je cena živini narasla, ponekod tudi za več kakor en dinar pri kg žive teže. Tako so morali mesarji pa tudi drugi kupci oditi s sejma praznih rok, ker niso dobili živini po ceni, ki bi jim ustrezala. Složen nastop hrvaških kmetov je bil kronan ž uspehom: cene živine so se povsod dvignile, mesarji so s svojimi cenami odnehali, ker bi morali drugače ostati brez živine. Vso to akcijo kmetov pa vodi „Seljačka sloga", ki zastopa načelo, da morajo ceno živini določati kmetovalci sami. V podkrepitev tega je izdala na vse hrvatske kmete stroga navodila, po katerih se mora vsakdo ravnati, če noče, da pride v nasprotje z vso vasjo. Ta navodila so: Čim manj živine je treba poslati na trg. Živini določa ceno poseben vaški odbor tik pred sejmom, katere se mora kmet držati. Na ukaz poverjenika morajo vsi kmetje zapustiti sejm, pa čeprav ne bi prodali niti enega repa. Kmetom, ki so v stiski, mora pomagati vsa vas. Da so kmetje s svojim složnim nastopom dosegli višje cene, je samo za pozdravljati in želeti bi le bilo, da bi se znali tudi drugod izvojevati višje cene, vsaj takšne, da bi poplačale kmetu trud in napore pri vzreji. Če bo kupovalec mesa plačal pri kg 1 Din več, ne bo to igralo tako velike vloge, kakor pri kmetu, če bo lahko prodal živino namesto po 2 do 3 Din za kg žive teže, po 3 do 4 ali 5 Din. Kakor se mora vsak kmet razveseliti ob uspehih složnega nastopa hrvatskih kmetov, pa se vendar ae sme zakrivati gotove nevarnosti, ki se skrivajo za to akcijo. Predvsem je s tem ogrožen naš izvoz živine. Zunanji trg se ne bo ravnal po naših prilikah, temveč mi kot prodajalci se moramo ravnati po trenutnem stanju cen živini na inozemskih trgih. Če so lani začele cene živine znova nazadovati, je bil vzrok v poslabšanju našega izvoza. To dokazujejo številke: leta 1933. smo izvozili 59.000 glav goveje živine, naslednje leto 63.000 glav, a lani le 37.000 glav. Bila pa so tudi leta, ko smo izvažali 100.000 glav letno! Živina, ki je ostala lani doma, je seveda napolnila domače trge in povzročila padec cen. Če bi se ob porastu cen naš izvoz še nadalje zmanjšal, bi to gotovo povzročilo, da bi se naš domači trg prenapolnil, kar bi dovedio zopet do tega, da bi slednjič morali kmetje oddati živino po nižji ceni. Da bi akcija za dvig cene pri živini imela res trajen uspeh, so k temu nujno potrebni ukrepi države, da omogoči naš izvoz kljub višjim cenam, vsaj v tej višini kot je bil dosedaj. Naš izvoz je kontingentiran, izpadel nam je italjanski trg za našo govejo živino, zato je ne- mogoče povečati izvoz brez večjih žrtev. Poiskati si moramo tržišča, kamor dosedaj še nismo šli s svojim blagom. To pa se da izvesti le s primernimi izvoznimi premijami. Sredstva za njih se bi našla. Izvozna premija bi morala znašati najmanj 1 Din pri kg žive teže, s čemer bi se zaščitile višje cene na domačem trgu v enakem obsegu. Naš sedanji izvoz ne zvaša niti eno desetino domače prodaje za klanje, zato bi zadostovala posebna pristojbina v višini 10 par pri kg žive teže na živino, ki se kolje, pa bi iz teh sredstev lahko plačali pri izvozu goveje živine izvozno premijo, v višini 1 Din na kg žive teže. Samoobramba kmetov je razveseljiv pojav, le to je potrebno, da se v naprej onemogoči morebitno poznejše razočaranje, ki lahko nastopi, če se cene ne bodo razvijale naravno, v skladu z vsemi činitelji, ki lahko vplivajo na ceno. POLIČI Kfl PristaSi Mačkovega gibanja iz ljutomerskega, ptujskega, mursko-so boškega in lendavskega sreza so se preteklo nedeljo zbrali na shodu v Varaždinu. Prišlo je okrog 3000 ljudi. Govoril je zastopnik dr. Mačka, prof. Tomašič, ki je poročal o političnem položaju ter o zahtevah hrvatskega in slovenskega kmeta. Po shodu je bil ožji sestanek delegatov iz omenjenih srezov, kjer so razpravljali kako naj bi se pristaši dr. Mačka tudi v dravski banovini čim prej organiz!rali. »Dr. Mačkov pokret je že preživel svoj višek in postaja polagoma veduo bolj slab, ker ljudstvo ni za dovoljno s pasivnim zadržanjem voditeljev pokreta." Tako je izjavil zagrebški delegat na konferenci vodstva Narodne stranke v Ljubljani. Pravilniki o izvajanju vredbe o zaščiti kmetov so že izdelani, vendar pa še niso bili objavljeni, ker so zadnje čase nastopile prilike, ki zahtevajo bolj širokopotezno obravnavanje vprašanja razdolžitve. Postavlja se načelno vprašanje, ali naj se sploh prične z izvajanjem sedanje uredbe o zaščiti kmetov, ali pa naj se izdela nova, ki bi uredila tudi vprašanje razdoižitve ostalih stanov in ne samo kmetov. V narodni skupSčini se je v ponedeljek pričela podrobna razprava o proračunu. Poslanci opozicijskih klubov ne prisostvujejo sejam skupščine. Tako se je zgodilo, da so bila nekatera poglavja proračuna vrhovne dr-žavne uprave sprejeta brez vsake debate. Krediti za narodno skupščino in senat so se v bodočem proračunu znižali za 1,4 milijona dmsrjev. Beograjski časopisi napovedujejo, da bo proračunska razprava v narodni skupščini končana še ta teden, nakar bo proračun dostavljen senatu Ker so dohodki železnic od potniškega prometa zelo padli, bodo s prvim apriiom povišane na prevoz potnikov ia sicer za 10 odstotkov. TarJe za prevoz življenskih potrebščin in krme ostanejo neizpremenjene. Po novi tartfi so predvidene tudi izletniške vozne karte, toda le za nedelje in ne tudi za ostale praznike. Novi proračun savske banovine znaša 175 056.482 dinarjev in je za 742000 Din manjši od proračuna za tekočo poslovno dobo. Novi viri proračunskih dohodkov v prihodnji dobi bodo trošarina na tovarniško izdelane obleke in obutev. Minister notranjih del je podpisal več odlokov o imenovanju novih članov banovinskih svetov. Popolnoma so izmenjani banovinski sveti za vrbasko, drinsko in moravsko banovino. V gornji Radgoni bodo nove občinske volitve v nedeljo, dne 5 aprila. Združena opozicija se je v Beogradu sestala na posvetovanje. Poleg prvakov beograjskega dela združene opozicije, so se konference udeležili tudi drugi voditelji tega pokreta. VojaSka revolucija je izbruhnila na Japonskem. Pri tej priliki je bilo umorjenih več ministrov ter dva generala. Upor je izhajal iz vojaških krogov, ki niso zadovoljni s sedanjo japonsko zunanjo politiko ter zahtevajo, da zssede Japonska nadaljne pokrajine na Kitajskem ter da nastopi tudi proti Sovjetski Rusiji. Načrtom generalov so se protivili nekateri ministri, češ da ni denarja za nove vojne izdatke, zato so jih sedaj s silo odstranili. Takoj po uporu je bilo nad glavnim mestom proglašeno obsedno stanje, 12 000 mož cesarske garde ter mornarica je obkolila državna poslopja, v katerih so se zabarikadirali uporniki. Do prelivanja krvi pa le ni prišlo, ker so se slednjič uporniki dali pregovoriti in so odložili orožje. 18 častnikov, ki so vodili upor, so bili prisiljeni, da so napravili samoumor. Revolucija na Japonskem pa je vznemirila ves diplomatski svet, saj se je z njo prvič pojavila vse velika nevarnost oboroženega spopada med Rusijo in Japonsko. Spričo teh dogodkov je vsa ostala svetovna politika stopila v ozadje. Položaj še ni razčiščen, kljub temu, da Japonci zatrjujejo, da bo njih zunanja politika ostala neizpremenjena. Francoski parlament je odobril pakt med Francijo in Sovjetsko Rusijo. S tem so se Rusi zavarovali meje v Evropi tako, da se bodo lahko z vsemi silami postavili v bran grozeči japonski nevarnosti v Aziji. Kakor izgleda so Abesinci izgubili vojno. Na severnem bojišču so italjanske čete porazile armadi rasa Kase in rasa Sejuma. Na bojiščih je obležalo 5000 mrtvih Abesincev, med njimi večje število njihovih poveljnikov. Italjanske izgube so baje sorazmerno majhne. Abesinske čete beže v divjem neredu. Glavni vzrok abesinskega poraza je v prvi vrsti nesloga med abe-sinskimi vojskovodji, ki nočejo drug drugemu pomagati. Po sedanjih italjanskih zmagah se bo baje abesinski cesar odpovedal prestolu. Vojna bo končana bržkone že meseca marca. Abesinski odpor je v glavnem strt in velik del vojske bo sedaj gotovo odrekel pokorščino. NajnovejSa poročila iz Abesinije so popolnoma spremenila položaj tudi v ženevskih krogih. Namesto razgovora o poostritvi sankcij se bodo pričela mirovna pogajanja za končno rešitev abesinskega spora, ki je grozil s splošno vojno nevarnostjo. Bolnišnica, grad, šola i. i. V času, ko je zasedal banski svet in še preden je bila spregovorjena beseda o nujni preuredit«/! naše bolnišnice, smo v eni izmed zadnjih številk pisali o žalostn h razmerah, ki vladajo v naši bolnišnici. »Novine" so se v obširnem poročilu o zadnjem zasedanju banskega sveta dotaknile tudi tega vprašanja in se izrazile r„Vupamo se, da po vsem tom ednok ie pridemo mogoče že v najkračišem časi do nove moderne bolnišnice v Soboti, ka je pri nas krvava potreba." Pa tudi iz poročil dnevnega časop isja je bilo razvidno, da so tudi tokrat načeli naši ban. svetniki to pereče yprašanje, za katero so se potegovali do sedaj še vsi naši zastopniki v banskem svetu. Kakšni bodo uspehi njih prizadevanj, bo pokazala bližnja bodočnost. Vprašanje zgraditve nove bolnišnice v Murski Soboti je pokrenil že g. poslanec Benko v času, ko je bil še čian ban. sveta. Dosegel je, da se je takrat postavil v proračun znesek 500,000 Din z zagotovilom, da se bo ta znesek z pričetkom graditve iz leta do leta povečal. Občina, na čelu katere je bil takrat sedanji poslanec g, Benko, je ponudila ban. upravi stav-bižče v vrednosti ca 500.000 Din in to brezplačne. — Izdelani načrti za novo bolnišnico paše sedaj ležijo v Ljubljani. Razpisane so bile že komisije, ki je po opravljenem delu na terenu prišla do zaključka, da bi prostor na bivšem Szaparijevem zemljišču in delu parku, bil najbolj primeren, za zidavo novega bolniškega poslopja. Predvsem radi tega (odločevale pa so tudi druge okolnosti) je takratna občinska uprava kupila Sza-parijev grad in park ter poleg tega še 12 oralov zemljišča za 2 milj. Din kar je tudi ban. uprava in finančno ministrstvo odobrilo. Radi Szaparijeve prezadolženosti pa ni prišlo do končnega zaključka nakupa. Kakor pa čujemobo sedaj to vprašanje končno rešeno, zato vidimo v akciji sedanjih članov ban. sveta vsaj delno garancijo, da bo prišlo do zidave bolnišnice, čudimo pa se, da se naši zastopniki v ban. svetu niso za vzeli za viljo postavko v proračunu, namenjeno v to svrho, da bi vsaj odgovarjala za potrebno amortizacijsko posojilo. lr* h : Pri tem- pa moramo povdaršti še eno: Že z ozirom na bodečo bolnišnico je postala neobhodnai potreba, da občina, odkupi bi?M Szaparljev grad In pripadajoča zemipča, ssj se drugače ne bi mogel najti primeren prostor za bolnišnico. Pred nami pa je tudi še vprašanje nove šole. Šolsko vprašanje kriči po rešitvi ter je za nas prava sramota. Danes aH jutri se bo moralo začeti z graditvijo in reprezentativjie stavbe ne bomo postavljali na rob mesta. Misliti pa moramo tudi na bodočnost, na razvoj našega mesta, in če bi izgubili grad in park, bi se nakopali prokletstvo naših zanamcev. Baje so nekateri občani začeli protiakcljo glede nakupa gradu in parka. Njih delo ni na mestu, ter je proti interesom celokupnega prebivalstva M. Soboti. To so zaslepljenci, ki nimajo smisla za razvoj mesta, ne čuta za pereča socialna vprašanja, v katerih se ne duši le M. Scbeta, temveč vsa okolica I Na rešitvi tega vprašanja bazira šola in yova bolnišnica, za katero so že slednjič zainteresirani vsi meredajni činitelji. V dokaz temu naj bo govor banskega svetnika dr. Brecelja, (Slovenec z dne 21. II. 36.) ki je poleg stvarnih besed o stanju naše bolni= šnice, napravil nekaj politično pobarvanih opazk. Dejal je med drugimi: »Bolnišnica v M. Soboti je bila postavljena še v dobi Madjarov, potem so jo popravljali in prenarejali, ds je danes že sramota, da je to še bolnišnica. Bolniki z raznimi nalezljivimi boleznimi leže drug poleg drugega, Moški in ženske so razmeščeni sicer po ločenih sobah, imajo pa skupno stranišče. Gospodinjsko poslopje je naravnost grozno. Pomivanje posod, pranje perila, vse to se vrši v istem prostoru, kjer se peče kruh 1 Edini prostor, ki je vsaj za zdravega človeka še čeden, je zakristija, ki -e velika kakor tale miza. Na tetr. teritoriju ni nobene druge bolnišnice. To ljudstvo je vsekakor vredno, da se bolj skrbi za njegovo zdravje." Kdo bi tem resničnim besedam oporekal, iz katerih je razvidna le silna potreba po novi bolnišnici. Nihče! Čudne pa se nam zdi nadaljno izvajanje imenovanega g, dr., ko je za brenkal po dtug za pogodbeno ceno izvrši dobavo, i tudi v lastno škodo, do določen ga roka. Dobavitelj je g poslanec Beni Josip. S tem je tudi že vse povedai in povsem razumljiv napad, ki je pre vsem namenjen njegovemu položa in osebi. Napada se ga z imeno „navdušeni nacionalist" pač radi teg ker se mogoče ne sfcisda popolnon z taktiko današnjih vodilnih politika To je njegov greh 1 A naj bo te gospodom ustreženo in de ne bo zi pet kaka krivda padla na njega in < se izogne ironičnih opazk o „navd šenem nacionalistu" g. poslanec Beni zagotavlja, da v bodoče ne bo pol, gal več efertov Su*. bolnišnici. Tal bo imeia bolnišnica v M. Soboti pr iiko, da si priskrbi maso po ceni, ne bo delšlo ssrbi gospodom na i to odgovornih položajih. Kar se [ tiče nacionalizma g. poslanca Benk je pa prav gotovo storil vsaj toliki kakor gospodje, ki rabijo ta Izraz i ožlgosanje ljudi, ki se Izogibajo nj hove družbe. O tem napadu le mimogrede. Gied bolnišnice pa smo prepričani, da bo banska uprava sltdnjič odloči za zgraditev nove bolnišnice v Mur Soboti. S tem bi le pokazala pra sočutje do našega pridnega in dob ga slovenskega ljudstva. V socialne oziru pa bo storila svojo dolžnost popravita marsikaj, kar je bilo dos daj zanemarjenega. Naše želje bo uresničene, poplačan pa bo že slet njič nesebičen napor vseh naših z stopnikov v banskem svetu, ki so že od nekdaj borili za rešitev tej socialnega zls. !i : Domače \?esč — Zveza industrije mesnih izdelkov je imeia prejšnji teden v Beogradu svojo letno skupščino. Za novega predsednika je bil izvoljen naš poslanec g, Benko Josip. Dosedanji predsednik je bil znani industrijec g. Kiefiš iz Jagodine. K velikemu zaupanju, katerega je bil deležen naš poslanec s tem, da je bil izvoljen za predsednika Zveze Industrije mesnih izdelkov v Jugoslaviji, iskreno čestitamo! — Iz delovanja Streljačke družine. V nedeljo, dne 1. marca je imeia tukajšnja streljačka družina svoj vsi koletni občni zbor, ki je bil dobi obiskan. Predsednik g. major Nara džič se je v otvoritvenem govoru spon nil našega mladega kralja Nj.Vei. Peti II., čemur so sledile spontane ovaci vseh navzočih. Pozdravil je predstai nika oblasti g. sr. načelnika Lipovšekl predsednika občine g. Harfnerja vse prisotne. Temu je sledilo poročil tajnika g. Puncerja, iz katerega je bi razvidna velika agilnost družine Klpling: Riki-Tiki-Tavi. Riki-tiki se je zavedal, da je bil še mlad, in zaradi tega je bil še bolj zadovoljen ob misli, da se je znal izogniti udarcu od zadaj. Ta zavest ga je navdajala z zaupanjem v samega sebe, in ko je po stezi pritekel Tedy, je bil Riki-Tiki pripravljen, da se da božati. V trenutku pa, ko ie je Tedy skla njai, se je v prahu nekaj zganilo in droben glasek je siknil: .Pazi se I Jaz sem smrt I' Bil je Karait, majhna prašna rjava kača, ki rada polega po prašnih tleh; njegov vgrizljaj je prav tako nevaren kot naočarkin. Majhen je pa tako, da nihče ne misli nanj in zaradi tega nihče povzroči toliko zla ljudem. Riki-Tikiju so se iznova pordečile oči in odplesal je h Karaitu z onim zibajočim, rnajajočim se gibanjem, ki ga je podedoval po svoji rodovini. To gibanje je videti silno šegavo, a je tako popolno uravnovešeno, da more žival odskočiti v vsako smer, kamor se ji zljubi; v boju s kačami je to velike koristi. Da bi bil Riki-Tiki vsaj vedel, da se je spustil v vse bolj nevaren posel kakor je boj z Nagom ! Karait je namreč tako majhen in se zna tako urno sukati, da bi pri dru gem udarcu gotovo zadel Riki-Tikija v oči ali ustnice, ako bi ga ta ne zgrabil tik za glavo. A Riki-Tiki tega ni vedel; oči so mu bile vse rdeče, zibal se je naprej in nazaj in prežal, kjer bi mogel dobro zagrabiti nasprotnika. Karait je iznenada udaril. Riki je odskočii v stran in poskusil iznova naskočiti; toda zločesta majhna prašna rjava glava mu je švignila tik mimo rame, tako da je moral posko • čiti čez kačo, ki mu 'je bila takoj zopet za petami. Tedaj je zavpil Tedy proti hiši: »Ej, glejte I Naš mongus ubija kačo!" Tedyjeva mati je zakričala od strahu, njegov oče pa je stekel s palico v roki iz hiše; predno pa je pritekel,je bil Karait udaril predaleč; Riki Tiki je poskočil, skočil kači na hrbet, povesil glavo globoko med sprednje noge, ugriznil kačo v hrbet in se odvalil. Ta vgriz je ohromel Karaiia in Riki-Tiki ga je baš hotel pojesti pri-čenši pri repu kakor je navada njegove rodovine, kar se je spomnil, da naredi poln želodec mongusa počasnega in da mora ostati vitek, če je hotel imeti vso moč in vso hitrost pripravljeno za vse. Odšel je pod grmovje, da bi se kopal v prahu, Tedyjev oče pa je s palico tolkel po mrtvem Karaitu. »čemu to?" si je mislil Riki-Tiki. »Saj sem vendar že vse opravil." Tedyje« mati ga je vzela iz prahu v naroč in ga božala rekoč, da je rešil Tedy smrti. Tedyjev oče je dejal, da jim j je božja previdnost poslala. Tedy j je preplašen debelo gledal. Rik Tiki se je precej kratkočasil ob vsei tem hrušču, ki ga seveda ni razumi Saj bi mati prav tako lahko boža tudi Tedyja, ker se je bil Igral prahu. Riki-Tiki se je dobro zabava Ko je tisti večer stopal pri večei po mizi med kozarci sempatja, bi bil lahko trikrat napasei želodec dobrimi stvarmi; toda spomnil se Naga in Nagaine in dasi mu je prti prijetno delo, da ga je Tedyjeva ma gladila in božala in da je sedel T« dyju na rami, so mu oči vseeno q časa do časa zardele in se je oglaš z dolgim svojim bojnim krikom: »Ril tik-tikki-tikki-čk I* učiteljskega pevskega zbora. Kakor smo že zadnjič poročali, bo v soboto, dne 7. t. m. nastopil y So , eolskem domu v Murski Soboti uči-* eljski pevski zbor iz Ljubljane. Zali Eetek koncerta bo ob 20. uri. d| Po uspelih turnejah po Češkoslo j vaški in Bolgariji prihajajo odlični »evci prvič k nam, da (udi nam po cažejo vso lepoto na it pesmi, ki je I1 lavduševala že tisoče in tisoče pri d njihovih nastopih Le redkokedaj smo n deležni takih obiskov, zato bo njih {ostovanje ne le največji kulturni do-;odik za naš kraj temveč za celo 'rekrourje. Odveč bi bilo povdariti iašo dolžnost do gostov in do njihovega nastopa, saj vsakdo, ki nosi v lebi ljubezen do vsega lepega kar je »šega in samo našega in je našlo >riznanje pri najkritičnejši inozemski »ubliki, bo obiskal njih koncert. Ne >o s tem napravil uslugo le samemu tebi, s svojo navzočnostjo se bo za-ivalil njim, k! so bili glasniki naše imetnosti onstran naših toejš, kjer so (pregovorili za našo domovino krepko >esedo, večne lepote in resnice. Naš kraj pripravlja učiteljem-pev lem v soboto, pri popoldanskem laku svečan sprejem, katerega se bo do udeležili po svojih zastopnikih vsa tukajšnja društva in korporacije. Prepričani pa smo, da se bo k sprejemu zbralo tudi meščanstvo, da pozdravi drage goste, ko prvič stopijo na nala prekmurs'et strelov so dosegli sledeči uspeh: ožef 440, Jezovšek 423, Puncer 396, flarič 348, Koren 332, Fabič 302, iadai F. 207 in Kovač 160 krogov. Tekom leta si je družina nabavila ve puški na zračni pritisk. Z manjšo uško je streljala mladina s sledečim ezultatom : Števančec Laci 14 točk, Jenko Janez 13, Horvat Joško 9 in leklič Štefan 8 točk. Po poročilih icsameznih funkcijonerjev se je so-lasno odobril predlog uprave, da bo etna članarina za člane znašala 12 )in, za mladino pa 4 Din. Municija a vojaško puško bo stala 2 Din ko nad, a za mladino 1 50 Din. Municija ;a puško na zračni pritisk za osem tabojev bo stala za člane 1 50 Din, a a mladino 1 Din. Municija za isto tuško za pet nabojev bo znašala za lane 1 Din, za mladino pa 50 par. •o poročilu nadzornega odbora so lile volitve, pri katerih je bil. izvoljen a predsednika žand. major g. Naran-Ižič V upravo pa so bili izvoljeni lledeči gg.: Lipovšek, Koder Anton, •ertot, Barbarič, Jokovič, Jezovšek, felner, Lipič, Nadai F., Marič, Pun-:er, Koren in Ivaniševič; revizorji gg.: iartner, Koder F. in Nišelvicer. Po zčrpanem dnevnem redu je predsed-lik g. Narandžič zaključil dobro uspeli ibčni zbor, s pozivom, da se vsi čla ti oprimejo dela za povzdigo streljač-tega pokreta v našem kraju. — Pregledovanje in žigosanje todov pri postaji za kontrolo sodov r Murski Soboti se bo vršilo, dne 9. n 10. aprila, dne 14. in 15. maja ter Dne 10. in 12. junija 1936. [Današnji Številki je priložen Bustriran humorističen Ust M Ko vran", iti ga je izdal za pustno nedeljo jazz Orkester Sokolskega društva Murska Sobota. — Gasilstvo. Žtipna uprava poziva vse one bratske čete, ki niso že dostavile župi poročila o kulturno pro svetnem delu v lanskem letu, ds to takoj store. —■ Občni zbor »Krajevne proti-tuberkulozne lige v Murski Soboti" se Vrši dne 12. marca 1936 ob 18 url v občinski posvetovalnici. D n e v n i red : Poročijo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, sklepanje o proračunu za 1. 1935, volitev odbora in nadzorstva, slučajnosti. Vabi se vse člane, društva in korporacije kakor tudi nečlane — Odbor. gornja Lendava : — Predavanje. V okvirju nadaljevalne šole bo v nedeljo 8. marca predaval ob 14. uri v šoli o živinoreji živinozdravnik gosp. dr. Šerbec. Udeležite se v polnem številu predavanja. — Igra »Domen", ki so jo zadnjo nedeljo uprizorili učenci kmet, nadalj, šole, se bo v nedeljo 8 marca ob po! 16. uri ponovila. Pri zadnji pred stavi je bil takšen naval občinstva, da se je radi tesnih prostorov morala skoraj polovica ljudi vrniti domov. Vstopnina bo tudi takrat prostovoljna. — Beltinci. Funkcijo Sokolskega zdravnika izvršuje tudi v delovnem letu 1936. naš br. Dr. Mirko Sesardič Opozarjamo članstvo, ki reflektira na brezplačen pregled, da se ob taki priliki izkaže s pravilno opremljeno legitimacijo. — Lipa. V času, ko so vsi časopisi polni kritike o učiteljstvu in se ob te vrste ljudi zaletava že vsak človek, imamo priliko dan za dnem videti kako prav požrtvovalno učiteljstvo posveča ves svoj prosti čas prosveti mladine in naroda. Stopila sem nedavno v osnovno šolo v Lipi, kamor so me povabili na šolsko predstavo „V kraljevstvu palčkov." Že pri vhodu me je presenetila številna domača publika. Drugo presenečenje je bil krasen oder, ki je v prvi vrsti zasluga uprav. g. Marije Tavzes, ki že nekaj let z vztrajnostjo vodi igre v Lipi in je vzgojila že celo vrsto zelo dobrih igralcev. Tretje presenečenje pa je bila igra sama. Odlično naštudirana je zahtevala marsikatero uro tihega nevidnega dela vseh treh učnih moči. Zelo okusna kulisarija in spremlje-vanje pelja vil, na klavirju je efakt igre še povečalo. Učiteljstvu daje pol no priznanje z<5 velik trud hvaležna domača publika, ki v častnem številu obiskuje vsako prireditev in tako dokazuje onim, ki se trudijo, da njih trud ni zaman, kar je žal le malokje. Marljivim prirediteljem kličemo: „Po začrtani poti naprej" — Beltinci. Poročali smo že, da je Sokolsko društvo B;ltinci, dobilo letos v dar »Lutkovni oder". Že 22 II. 1936. je »Lutkovni odsek" vprizo-ril, kot prvo igro te vrste, Miran Jar-čevo burko »Razbojnik Moroz", ki je prav dobro uspela, v veliko zadovoljstvo malih in velikih gledalcev, ki jih je bilo 118. Igro je odsek ponovil 23 II. za okoliško deco, obisk je bil še številnejši, 170 gledalcev. Na prošnjo mnogih so igro ponovili v soboto 29. II. V petek 28 II. smo gostovali z isto igro v Lipovcih, v nedeljo 1. III. pa v Lipi. Te reprize so jasen dokaz, da je bil tak oder pri nas nujno potreben. Vzgojno vrednost lutkovnega teatra pa že mnogi omalovažujejo. Prav zato naprošamo starše, da pridejo z otroci pogledat vsaj eno predstavo, da bodo znali ceniti vrednost istega in bodo od časa do časa privoščili mladini malo lepega in cenenega razvedrila. Omeniti moramo še, da so lutke vodili sami novinci pri tem poslu — riaraščajniki. Svojo nalogo so rešili častno še posebno, če pomislimo, da je voditi lutko — umetnost. Njim in recitatorjem bratska hvala. Zdravo! — Vučja gomila. Pri nas se vrši že od 10. decembra trimesečni bano-vinski gospodinjski tečaj. Za ta tečaj je že bilo prej veliko zanimanje. Dne 8. marca bo zaključek tečaja in bo isti dan razstava ročnih del in kuharskih izdelkov. Razstava bo v razredu narodne šole v Vučji gomili, ki bo pokazala, koliko je vreden tečaj in koliko se lahko dekleta v tako kratkem času naučijo. Oglejte si razstavo, ki bo odprta ves dan! — Radmožanci. Dne 18 februarja t. 1. je gozdni delavec Ag Vendel iz naše vasi v družbi dveh svojih tovarišev v Črnem Logu, katerega eksplo-atira »Našička* d. d. iz Dolnje Lendave, sekal drva. Okolu 8. ure, ko je Ag nasekaval svoje deblo, sta njegova tovariša v bližini sekala drugo, ki se je 1 m od tal cepilo v dva dela. Pred padcem tega drevesa sta tovariša Aga opozorila naj se umakne, kar je ta tudi storil. A nesreča je hotela, da je samo en del tega drevesa padel na zemljo, a drugi pa je obvi-sel na nekem drevesu. Ko se je pa Ag vrnil k svojemu nasekanemu drevesu z namenom, da ga podere, se je nenadoma sprožilo viseče drevo ter padlo naravnost Agu na glavo in mu jo zmečkalo. Tovariša sta mu Sicer takoj priskočila na pomoč, aH žal, Ag je po 10 tih minutah že izdihnil. Ag je bil 25 let star ter še samski. SOKOL Čuvajte Jugoslavijo! Vse edinice Prekmurskega Sokolskega okrožja pozivamo, da nemudoma vpošljejo zaostale izkaze o prosvetnem delu za mesec januar in poročilo načelnika. Za mesec februar pošljite ta poročila vsaj do 10. marca 1936 Nekatere čete še vedno niso poslale .Popisa članstva" po stanju 31. XII 1935 in »Sprememb v stanju članstva" v IV. četrtletju 1935. Vabimo jih, da nemudoma store svojo dolžnost. Zdravo! Okrožje. i '» i: l Občni zbor Sok. društva M. Sobota. (Nadaljevanje) Po poročilih posameznih referentov je povzel besedo župni delegat br. prof. Degen iz Maribora, ki je uvodoma pozdravil zbor v imenu žup-ne uprave. Izrekel je priznanje vsem sok. delavcem za delo v pretekli dobi, ki je bilo plodonosno kar je bilo razvidno iz posameznih poročil. Posebno je povdaril skrb matičnega društva za svoje številne čete, ki kažejo v zadnjem času razveseljiv razvoj. Želeti je le, da se to delo še poglobi, kajti v bodočnosti nas čakajo nove težave, ki jih moramo premagati. Kratko in jedrnato izvajanje župnega delegata je želo vsesplošno odobravanje. Temu so sledile volitve nove uprave, še prej pa je br. starosta odredil 10 minutni odmor. Ko so zborovalci ponovno zavzeli svoje prostore, se je prešlo na volitve. Po živahni debati, ki se je razvila posebno okrog vprašanja staroste, katero ni več hotel sprejeti br. Pertot, je zbor izvolil soglasno sledečo listo: Starosta: Velnar J., podstarosta : Dr. Šumenjak Slavko, načelnik: Bračko Fr., načelnica: Peček Anica, prosvetar: Ferjan Milan, tajnik: Nišelvicer Slavko, blagajnik: Štubel M. in Vutkovič Slavko, statistikar: Štivan Ernest in Nemec Janez, gospodar: Gregorič Franc, upravnik doma: Dolenc Anton, referent za čete: Velnar Jože, nar. obr. ref.; Hvala Marij, socialni ref.: Dr, Gregorc Albin. Odborniki : posl. Benko J., Jug Karol, Komotar Metod, Ivaniševič, Jezovšek Vlado, Skuk Anton, Pertot Krist., Sraka, Dr. Vadnal Ludvik, Čižek Olga, Vadnal Ljudmila. Revizorji: Gabrijel-čič Fr., Puncer Iv., nam. rev.: Nadai E., Germovšek Alojz. Razsodišče: Koder Fr., Komotar Metod, Pertot Kr., Vadnal Ludvik in Nemec J. Pri slučajnostih se je predvsem govorilo o društveni članarini ter o notranjem ustroju sokolstva. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je novoizvoljeni starosta br. Velnar zahvalil za izkazano zaupanje ter se v imenu vseh zahvalil odstopivšemu starosti br. Pertotu za njegovo dosedanje delo v društvu. Njegove besede so zbudile pri vseh splošno odobravanje. Z ponovno zahvalo in pozivom k nadaljnemu delu v sokolskih vrstah je br. starosta po 11 uri zaključil mogočni zbor. Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti. Pravosodni minister je izdal pravilnik o nagradah odvetnikom. Pravilniku je dodana tudi tarifa o odvetniških honorarjih. Za obisk letošnjega zagrebškega in ljubljanskega velesejma je dovoljen popust pri plačilu potne-nega viza. Za vizum se plača samo Din 20.- P. n. člani naj po potrebi o tem obvestijo inozemske zaintere-sirance* Olajšave za odplačilo dolgov na banovinskih dokladah. Banska uprava razglaša: „Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934 predvideva v § 28 olajšave glede odplačevanja starih davčnih dolgov do konca leta 1932., v letnih obrokih. To zakonsko določilo pa ne velja za samoupravne doklade. Utegnilo bi se vendar primeriti, da bi tudi izterjevanje takih dolgov na samoupravnih dokiadah v poedinih primerih moglo povzročati velike težkoče in celo ogrožati eksistenco davčnih zavezancev. Da se to vsaj nekoliko omili ter prizadetim nudi odplačevanje starih zaostankov brez ob-Sutnejiih gospodarskih motenj, je banska uprava že z okrožnico z dne 12. septembra 1935, No. 19.822/1, priobčila vsem davčnim upravam, da je pripravljena v vseh primerih, kjer bi takojšnje izterjanje zaostankov na ba-novinski dokladi povzročilo ogrožanje eksistence davčnih zavezancev, dovoliti odplačilne olajšave, vendar ne preko dobe treh let. Davčni zavezanci, ki imajo na samoupravnih dokladah zaostanke ispred leta 1934, pa vsled nepovoljnih imovinskih in pridobitnih razmer tega dolga ne morejo takoj poravnati, naj potom pristojnih davčnih uprav vložijo kolkovane prošnje, da se jim dovolijo plačilne olajšave v smislu navedene okrožnice. Upoštevale se bodo seveda ie take prošnje, v katerih bo dokazano, da bi takojšnja izterjava vsega starega dolga onemogočila redno gospodarsko udejstvovanje prosilca ali celo ogrožala njegovo eksistenco. Zaradi tega se za stare dolgove izpod Din 200.» plačilne olajšave ne bodo dodeljevale. Banska uprava pa more dati plačilne olajšave le glede banovinske doklade, dovoljevanje plačilnih olajšah glede občinskih do-klad ne spada v delokrog občin." Gornji razglas v pojasnilo p. n. članom, nadalnja tozadevna pojasnila prejmejo isti v tajništvu Združbe med uradnimi urami. Uredba o pospeševanju turizma. Na predlog trgovinskega ministra g. Dr. Milana Vrbaniči je predpisal ministrski svet uredbu o pospeševanju turizma, iz katere podajamo vsled pomanjkanja prostora le glavne detajle vsebine: Namen uredbe je pospeševanje tujskega prometa, kot gospodarske panoge in sicer s tem, da se čim bolj poveča obisk krajev. V ta namen tre- ba skrbeti za dobro delovanje prometnih ustanov, za dobro oskrbo in namestitev gostov, za vzgojo strokovnega osobja, za varstvo prirodnih, umetniških in zgodovinskih vrednot pokrajine in za propagando turističnih krajev. Odlok o proglasitvi kraja za turistični kraj izdaja trgovinski minister na predlog ali po zaslišanju banske uprave. S tem ima ta kraj vse pravice in dolžnosti, ki jih uživajo turistični kraji. Delo za pospeševanje turizma v turističnih krajih, spada v delokrog občin, ki morajo v mejah svojih finančnih možnosti skrbeti ziasti za vsa potrebna javna dela. Občine morajo v svojem proračunu določiti vsako leto posebne vsote za podpiranje turistike. V ta namen smejo pobirati takso na bivanje tujcev. V mestnih občinah se ustanove stalni turistični odbori. Uredba podrobno navaja, kako morajo ti odbori biti sestavljeni in kaj je njih naloga. V vaških krajih pa se po potrebi sesta vijo krajevni občinski turistični odbori. Posle za pospeševanje turizma na področju banovine vodi ban. Posli, ki jih vodi v ta namen banovina, so v uredbi podrobno našteti. V vsaki banovini se ustanovi ba-novinski turistički svet, kateremu predpiše delokrog in pravilnik ban po zaslišanju gospodarskih zbornic, važ nejših turističnih organizacij ter občin, v katerih je turistični promet močno razvit, članstvo v banovin, turističnem svetu je častno. Banovinski turistični svet se mora sestati vsaj enkrat na leto. Ustanovi se tudi Vrhovni turistični svet pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Predsednik tega sveta je trgovski minister, člani pa po en za stopnik zainteresiranih ministrstev ter Putnika, turističnik zvez, gospodarskih zbornic, gostinskih obratov in zveze planinskih društev. Kompetenca vrhovnega turističnega sveta je precejšnja. V turističnih krajih se bodo dajala državna in samoupravna zemljišča za gradnjo potrebnih objektov tudi brez plačno na razpolago. Morejo pa se potrebna zemljišča tudi razlastiti. Za turistične kraje more trgovinski minister predpisati tudi posebne odredbe o načinu vodstva trgovinskih in obrtniških obratov. Končno določa uredba, da se ustanovi poseben fond za pospeševanje turizma. Vlada je odobrila uredbo o zaščiti domače lesne industrije in uredbo o ureditvi gozdarske produkcije ter o ukrepih za sanacijo lesnega gozdarstva. Minister Jankov: č je izjavil, da sta obe uredbi izdani v smislu zahtev Ljubljanskega zborovanja zastopnikov lesnega gospodarstva. Po vsej Srbiji protestni shodi proti Bat'i. Po vsej Srbiji so priredili obrtniki v torek velike protestne shode proti Bat i. V mnogih mestih so se jim so-Udarno pridružili tudi trgovci. Tako so bili v vseh mestih obiskani protestni shodi tudi od trgovcev in drugih gospodarskih stanov. V znak protesta so obrtniki v mnogih krajih zaprli tudi svoje obrate. Tudi tu so nastopili trgovci solidarno z obrtniki. Tako sa bile v Kraijevu zaprte vse trgovine ves dan. Prav tako tudi v Kuriumllji. V Paračinu bodo obrtne delavnice zaprte štiri dni. Protestni shodi proti Bati so biii poleg tega še v Paračinu, Petrovgradu, Krsgujevcu, Gor. Milanovcu, Sremski Mitrovici, Nišu, Kruševcu, Vranji in Prijedvorju. Tudi v Sarajevu so nastopili čevljarji proti Bati in je bilo zapitih 210 čevljarskih in 100 drugih delavnic. V nekaterih krajih so razbili demonstranti tudi šipe izložbenih cken Bate. Pozor! i Uprava veleposestva Rakičan proda, kakor vsako leto, jaličove droge za stafelne, brajde, ščapke, okroglo kolje za gorice, akacijev okrogel kolarski les ter jesenski les za rude, svore i. t. d. Stavbni les, topolove plohe. Sumske sadike t amerikanski jesen, jalič, gabor, presajeni. Prvovrstno sadno drevje oreh, rlbiz I. t. d. Sarinn rinnnip iab|ane- kakor kanadke, OMIIIU !'S5WJC, boskopski kosmač. zlata parmena, Baumanova ren., porenskikrivo-pecelj, moščanckar, Jonathan, bobovec in druge sorte iz Sadnega izbora in HRUŠKE: klapovka, gelertovka, amanliška, koroška moštnica in tepka se dobijo v drevesnici .KMETIJSKE PODRUŽNICE pri Mali Nedelji" flirtenci! Krasno posestvo prodam: njive, travniki, mlada šuma in velik vrt (ograd), hiša, hlev, skedenj, vse zidano na veliko. Posestvo meri 13 hektarov, 10 minut od kolodvora. Kupec se more takoj vseliti. Cena 270.000 Din. Oglasi se naj pri Sagaj Mat. Babinci 4. (Ljutomer). S 15. marcem se odda 2 sobno stanovanje — kuhinja — shramba pri g. ALEKSANDER CAR-U v M. Soboti, Lendavska c. 11. Dnniia en oralov veliko posestvo rrUUu 0G ležeče ob banovinski cesti Slatina Radenci—Ljutomer. Poizve se pri FRANCU MAHIČU, kmetu pri Sv. J ur ju ob Sčavnici. K odaji je enonadstropna hiša s trgov* Skim lokalom na najbolj prometnem kraju prek od cerkve v Dolnji Lendavi. V nadstropju so štiri lepe sobe, v pritličju pa dve z dvoriščem in hlevi. Oglasite se pri BA.L KANJI TISKARNI. {sSSJESSEEeJ IfaianM iz b0,'še hiše sPreim !6I manufakturna trgovin v M Soboti. Več se poizve v PREKMURSK TISKARNI. Opr. it. J. 1596/35 Draibeni okli« Dne 27. marca 1936 ob 10. uri bi pri oodpisanem sodišču v sobi štev. 1: dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Tešanovci 5/8 vi. žt. 223, 3/4 vi. š 438 1/2 vi. štev. 346 1/8 vi. št. 37* Cenilr.a vrednost: 5301 Din. Najmanjši ponudek: 3534 Din 50 £ Pravice, ki bi ne pripuščale draž be, je oglasiti sodišču najpozneje pi dražbenem naroku, pred začetkor dražbe, sicer bi se jih ne moglo ve uveljaviti glede nepremičnin v škod zdražitelia, ki je ravnal v dobri ver V ostalem se opozarja na dra! beni oklic, ki je nabit na uradni d« ski tega sodišča. Sresfto sodišče g Murski Sobot odd IV. 19/2 1936 Opr. št. J, 1531/3! Draibeni oklit Dne 31. marca 1936 ob 8 uri b pri podpisanem sodiču v sobi itev. 1J dražba nepremičnin: hiše, dvora i niive. Zemljiška knjiga: Gor. Lendau 1/2 v!, št. 468 Cenilna vrednost: 32494 Din. Najmanjši ponudek: 21662 Din 75 Pravice, ki bi ne pripuščale dra: be, je oglasiti sodišču najpozneje p dražbenem naroku, pred začetkoi dražbe, sicer bi se jih ne moglo v uveljaviti glede nepremičnin v Škot zdražitelja, ki je ravnal v dobri ve V ostalem se opozarja na dra beni oklic, ki je nabit na uradni di ski tega sed šča. Sresko sodišče e Murski Sobo odd. IV. 19/2. 1936 U/i I 40/; Draibeni okl Dne 6. aprila 1936 bo ob 10 na S»cu mesta v Leroerju draži nepremičnin : njiv, travnikov, gozdo y2 hiše it. 51 z gcspodarsksm p< siopjem in or!t;kt(nami 11/56 ink *». 144 145, 220, 1/2 vi. št. 177 13/112 ink vi. št. 309 k. o. Lemerje Cenil na vrednost: 12 241 Din 34 Najmanjši ponudek:8 228 D. 54 Prodajalo se bo po posameza parcelah. Pravice, ki bi ne dopuščale draži je priglasiti sodišču najpozneje dražbenem nareku pred začetk< dražbe, sicer bi se ne mogle več uv 1 javljati glede nepremičnin v škoi zdražitelja, ki je ravnal v dobri ve V ostalem se opozarja na dražbe oklic, ki je nabit na uradni deski te sodišča. Sresko sodišče v Murski Sob odd. IV. dne 26 II. 193 JE TO MOGOČE ? ? ? Danes je vse mogoče! Pa je vseeno čudno, da dobite za din 1850 - popolnoma nov PISALNI STROJ z kov-čekom, ključavnico in z garancijo. Ali pa ŠIVALNI STROJ z 5 letno garancijo za din. 1675 — 9 SI Cf II NI A DELE za KOLESA, GUME itd. pa skoraj U H U 1IIIIJ Štedoja je mogoča samo pri nakupu, zato kupujte tam, kje dobite za najnižjo ceno najboljše biago. CENE STALNE! IZBIRA VELIKA! Največja specialno tehnična trgovina: Stivan ernest, m. sobota