Vloga Partije pri graditvi Osvobodilne fronte
Tovarili!   Ena   od   največjih   nalog,  kl je stala  po  osvoboditvi  pred našo  Par-tijo, Je bila: čuvanje in utrjevanje poli- ! tifne enotnosti ljudstva, ki je bila v ča-5« osvobodilne borbe tako jasno ustvar- j Jena   v  Osvobodilni  fronti   kot   vseljud- j ski politifnl organizaciji.                           i
Popreje scm navcdel, da Je OF prl nas v našem okrajn postala, vsled  slabSega razvoja  OF gibanja,  svojina  široklh  de-lovnih    množic    šele  v   zadnjih    dnevih i fašlstične  okupaclje. No, kljub temu  ]e | kaj  kmahi postala borbena  zvera U«d-stva, ki je v njej začtitilo močno orožje v   borbi  protl   sovražnikom,  ki  so  stali prikriti  na   naših   vaseb   in   (akali  mo-ment,    ko    pridobijo    nazaj    izgubljene »pravice«f. Ptotiljudski elementi, na felu z  izredno  močno klerofa^istično  duhov- | Sčino, so   ka)   kmalu  začutili   nevarnost, | ki   jlni   preU od   doslej   neukih   in   potr- | pežljlvlh Binožlc,  katere  so   pozabile na ' i strankarske boje in se strnjene v enot-i ni fronti pričele boriti za izgraditev pra-vicnejšega  družbenega  reda.
Sovrainik ni mogel direklno n?.oadati naše Fronte, mobilizirati svoje zakrknje-ne hlapce v borbi proti polilični enot-nostl ljudstva, ker se je zelo t»sno za-vedal, kako globoko je zasidiana v | srcih izkoriščanih in Uačenih ljudi, ka-! terim je bila edina opora v (asu težkih ' dni fašistt&ne tiranlje In na čelu katere je stala Partija, prekaijena. v nešletih borbah protl sovrainlkom ljudstva. LJu-dje, ki so z mirno roko blagoslavljali ; belogardlstične in ustaške krvoloke za časa takozvanega »izgnanstva«, so sc z vso energijo in z vsemi v dvatlsoč letih preizkuSenimi metodarai vrgli na razbija-nje OF z Jasno zavestjo, da s tem zeda-jajo prvi udarec tudi nafti Partiji. Hi-navsko so govorili ln še govorijo, da je OF blia nu|no potrebna v fasu okupa-cije, v ča»u borbe proti faši/.mu, a da danes nl več pctrcbna n>ti koristaa. Pe^ li so hvalo zaslugam na5e Fronte v pre-teklosti, zgodovinski vlogi, katero je od-igrala In na kraju katere mora, v cilju zasiguranja »demokracije« prepustiti me-
sto   dragim,   a   na^rie   politikom   bivše Jugoslavije.
Trda, tovartji, Je bila bo»ba naše Par-tije za o^uvanje politifne enotnosti ljudsta, r.a o^uvanje OF kot nuJTnega po-goja za uspešnc gradltev socializma. Sovražntk je po našib krajth, a predvsem po naSih vaseh, z najbolj zločinsklmi metodami zlorabljal verska čustva ljud-stva v svoje podle namene. Ml lahko smelo trdtmo, da nlkjer v Slovenijl ni bila zapažena takSna kolncentracija so-vražne propagande v cilju razbitja Fron-te kot pri nas na Štajerskem. Raznraljivo je, da je imel sovražr.ik v nekaterih krajih uspehe vsled nebudnosti nekate-rib frontnlh aktivov, vendar so ti uspe-hl btll lokalnl, trenutnega znafaja, kl so se kraalu, vsled svoje neumne pod-lage spremenlli v poraz. Kdo na naših vaseh se z nasmehom ne spotninja vseh mogočih rokov o Angležih. Amerikan-cih, križarjih, »skupnih kotlih« itd., pa-rol, ki so v svoji končni fazi zelo jasno pokazale pravo sliko reakcionarne dn-hovščine in njenih pomagafev. Partija pa je s svojim pravilnim vodstvom, s perspektivami socialistične gradltve, ki lih  )e  dala osnovnim   masam    dclovnih
I Ijudi, v teh borbah protl reakcijl ojačala OF* in Jo nsposobila, da krene š« z večjim
! elanom v borbo za dvig gospodarnke in polititne zaostalosti naše vasi. Pogleimo,
I kakSen je Stevilčni porast OF v našem okraju:
Ob osvoboditvi v maju 1945 je Stela fronta 3480 članov, v decembrn 1945 12.610 članov vključenih v 134 odborih fronte, v decembru 1946 20.170 Clanov, v decembm 1947 24.638 članov, danes pa znaša število članstva Fronle v na-Šem okraju 25.219 članov, vključenih v 153 vaških odborih.
Iz navedenlh številk se zelo |asno vl-di velik porast članstva OFr ki nas pa zdaleka še ne more zadovoljiti. Pri gra-dltvl Fronte je bilo zagreSenih niz na-i pak, nlz slabosti, kj bi }ih Partija ne smela   dovollti.
Ker ni bllo raogoče razbitl Fronte od zunaj, jo je sovražnik z vrlvanjem laz-rednih nasprotnikov na odgovorne polo-žaje poskušal od znotraj minlrati. Dolgo časa   so v nekaterlh naših frontnih odborlh
j gospodarili kulaSki elpmenti in v nja-nem imenn poizku^ali blažili razredno boibo na vasi. Jasno je, da v teh 'iraiih
I Fronta n| mogla biti privlafna za mase, ki so vsled tega biie izpostavljene ne-motenemu vplivu In izkoriščanju kula-štva. Fronta« ki  je po  osvoboditvi  kot
transmisija za sprovajauje partijske li-nije pravllno in aspešno izvedla veliko šlevilo gospodaTbkih in političnih nalog, mora v bodoče imeti večjo pomof od strani partijskih orgaaizacij naSet^a okraja. PaiMjske celice in tudl vodilni komunisti okraja bodo morali pri graditvi Fronte, širjenju njenega članstva, poseb-no pa že dvigu njene ideološke ravni na linijo marksizma-ieninizma posvečati v bodoče mnogo več pažnje. N a i p r a-vijo ljudje okoli nas karkoli hočejo, vendar mi, ki v vsako-dnevni praksi, v stalnl borhi zraziednimi sovražniki oava-
seh, s kamnom na kamen gra-dimo socializem, v e rn o, da nam OP, ta enotnagospodarskopo-Iitična organizacija delov-nega Ijudstva nl bila nikdar bolj potrebna kakor danes. S pravilnim izkorlščanjem in usmerjeva-ajem te masovne baze aaše Partije, z vna-šanjem jasne perspektive v njeno delo in z dosledco boibo proti vrivanjem raz-. rednih sovražnikov, bodo naie osnovne ' partijske organizaclje dosegale večje uspehe na s«mem poprižču bitke za so-cialistično rekonstTukcijo našega kmetij-skega  gospodarstva.