Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE Slovénie Weekly V slogi ie moč J GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I devoted to the interests of the laboring classes Od bofa do zmage! Sied. 20. Entered as Second-Class Matter July 8tli. 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 14-. maja 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti zn svobodo! Leto VIII SVETOVNI PREGLED. Avstrija. Dunaj, 11. maja. Iz Bel grada semkaj došlo brzojavno poročilo naznanja», da namerava princ Burrbem Eddin, sin ad,sta\ljenje-ga sultana v Albaniji -usta j o organizirati. On lioče na Mu albanske armade v Solun marširati in svojega očeta oprostiti. liudapešta, 9. maja. Socialdemokrati so ravnokar nič man je kot na dvajstih krajih zborovali, kar je imelo namen demostracije v prilog volilne reforme. Vsili zborovanjih se je sklepalo o nadd, da bo cusar-kral j dano obljubo o vvedibi Splošne in enake volilne pravice, izpolnil. Dunaj, 10. maja. Ali Fahiuy Bey, tajnika turškega poslanstva v Belgrado in gospodično Ljudo-viko Milneoka, so našli v nekem hotelu v iSemlinn ustreljena. Kakor se je dognalo, bila sta zaljubljena in .sporazumno je tajnik naj prvo njo in potem sam seibe ustrelil. Na mizi je 'ležala večja svota ■denarja in pismo v ko j im je prosil, da se ju skupno v en grob pokoplje. Nemčija. Kolonija cKoeln-, 10. maja. — “Koielner Zeituinig” porolča poluradno, dia nemškei banke ne bodo pri njih naloženi denar odstavlje-njega turskega sultana izročile, razveu ako ,se Abdul Ilamidi prostovoljno denarju odpove, ali pa dia sodišča določijo, da se denar zastopnikom nove vlade izroči. Francija. Pariz, 9. maja. Do bitke mied vlado in poštnim uslužbencem še ni prišlo. Vse kaže dia nameravajo voditelji stavbarskega gibanja stavko zavleči, da se organizacija bolj ojači. Zvezni odbor je zborovanje Sklical, katerega se je preko V(00 oseb 'udeležilo. Resolucija je bila sprejeta, v kateri 'se zahteva. da se vsi zaradi minulega1 štrajka odslovljeni vslužbenei zopet v službo sprejmejo in, pa za popolno preustvaritev sedanje poštne službe. Delegat McCarthy, zastopnik angleških poštnih v.slutž-bemcev, je zagotovilno izjavil, da angleški poštni vslužbenei bodo svoje francoske tovariše ,g,motno in moralno podpirali. On je zanki ji&il svoj govor s »klikom: “Živijo Francija! Živijo srčno spora z.um)l jen je !” — Bordeaux, 9. maja. Popotniki parnika “Giadelouoe”, kateri je iz Venezuele dospel, pravijo, da privrženci bivšega predsednika Castro, so nameravali vprizo-riti revolucijo, toda poizkus se je ponesrečil. Kakor se kaže je vojaštvo za Castro, a vseeno bo Gome c ‘zopet izvoljen predsednikom. — Pariz, 9. maja. 'Keki Poljak Witkow je nameraval, tukaj ’bivajočega načelnika tajne policije iz Varšave, ustreliti. Pet streljev je iizgrešilo svoj cilj. Policijski šef Kotten, jie povedal, dia jei Witkow silno nevaren Nihilist, kateri je iz 'Sibirije pobegnil. Witkow se je izrazil, da je Kottena zato napadel, da ima priložnost metodo ruske politične policije razkriti. Angleška. London, 10. m,aja. Iz Tangar-ja .se “Daily Telegraph™” poroča, da je neko društvo ameriških turistov v Agaidirju od domačinov prijeto in zaprto'. Italija. Rim, 10. maja. Preiskava o, predi mesecom oh zidovju Aurelia-na najdeni bombi se je včeraj s silnem presenečenjem zaključila. Z ozirom na to, ko se ie takrat pričakoval poset angleškega kralja Edvarda in bivšega predsednika ameriškega Roosevelta, js italijanska policija vse na to stavila, da se dozen,i , kdo da je bombo ondi položil. Zvezala se je bila s policijo v Berolinu. Londonu in Petrogradu da anarhista zalotijo. Petični italijanski policaj, koji je bombo našel imel je biti povišan in sprejeti razpisano nagrado. To dia čuda! Dognalo se je, da je policaj, kateri je bombo našel, tudi sani tja položil. Dognalo se je tudi. da vsi tisti, hoje je policaj kot namišljene anarhiste ovadil, so njegovi — upniki, ter se je nadijal. d;a jih tako spoti spravi. Seve, sedaj je brihtni policaj pod ključem. Belgija. Bnusel, 9. maja,. Ministrstva so se dogovorile, da za slučaj kakšne stavke, .se bodo posehinal državni vslužbenci in vojaki vporabljala in da ti štrajkarje nadomeščajo. To so ministri ukrenili, ker se boje, da bi poštni vslužbenci francoskim tovarišem sledili. PRAVICA ZA SOCIALISTA? Fred. D. Warren, urednik “Appeal to Reason” spoznan krivim. Fort Scott, Kan. 7. maja. Fred. D. Warren, urednik “Appeal to Reason”, je bil danes krivim spoznan. a razglasitev sodbe se je na nedoločen čas odložila, kor sta zagovornika stavila predlog za novo obravnavo, in predno se ta predlog ne reši. nemore biti Warren obsojen. Med desetimi dnevi bo o predlogu obravnavano. Zagovorniki pravijo, da bodo dokazali, da se j,e nekaj članov porote že pred' obravnavo izrazilo neugodno za Warrema, tedaj so nesposobni za porotniški posel. Ako se ugovor zavrne, se bode urednik, pritožil in zadevo do naj višje stopinje prignal, edino da dožeme, li more kakšen socialist do pravice v tej deželi priti ali ne. X,a vsaki način bo pa ljudstvo te dežele izvedelo, kako se procesi vodijo pod vlado kapitalizma in kako' se po sodiščih pravica deli. Pripomniti je še, da Warren ni tožen zaradi prekoračenja tiskovnih zakonov, marveč bil je krivim spoznan razpošiljanja sramotilnih stvari po pošti. Lakota, v Mexiki. Zitaeuro, 10. maja. Na stotine ljudi zre v teh hribih smrti lakote v obraz. Požari gozdov so do sedaj čez ,pol milijona dolarjev ško-db napravili in mnogo živine uničili. Veliko farm je pokonča,nib in beda j,e grozna, Požar še ni po-gašem. IZJAVA. Goispoda nalberalea prispevkov za Simon, Gregorčičev spomenik, namreč . Kaker-ja pozivljiam, dia ako . še niste denar na določen kraj poslali, da Vi mojih 50c. (¡pe-deset centov) izročite upravni-štvu “Glas Svobode” ter si naj isto obrne listu v podporo. Ako ste umrlega Simon Gregorčiča ogoljufali, Johann Gregorčiča pa n.e boste ker še živi v Lemornt Furnaee, Pa.; zatorej ima uredništvo “Glas Svobode” pravico od Vas zahtevati povrnitev mojih 50 centov. Johann Gregorčič. Lemont Furnaee, Pa. 1.i-4. 09. Razno. Neki matematik je preračunal, da ko bi bila. vsa živina, katera se pelje na tr,g vsako leto. ena krava, ta krava bi bila tako velika da bi pasla v tropičnih krajih .zemlje in z repom bi pa odbijala ledenike na “'Nord polu”. Nadalje je tudi preračunil, da ko bi ¡bili vsi prašiči, katere vsako leto .zakoljejo, en prašič, bi ta žival prerila Panamski kanal v dveh dnevih, njeno cviljenje .bi bilo pa tako glasno, da bi pretreslo celo auroro borealis. Za zidom ječe. Mercer, Pa. TO. maja. (Op. ur. z ozirom na današnji dopis iz 'Cleveland, O.) James H. Boyle, kateri je odvedel “Billya” Whii'tla, bil je danes na dosmrtni zapor v Pittsibnrgn obsojen. Gospa Boyle, obsojena kot “Mary Doe”, je dobila 25 let zapora, kazni $5000 in plačati mora vse kazenske stroške. Bovle in njegova soproga sta se zgradila, ko sta obsodbo slišala ‘Zadeva še ni končana, ker sta obsojenca izjavila, da bodeta razkrila zadeve “tretjih oseb”. Ona dva ,sta med obravnavo molčala, ker se je jima obljubilo dia bodeta k večjemu na eno leto obsojena ter da naj molčita, ker po prestani ka>zni jima pridejo neki “speciaL-privilogiji ’ ’ k dobrim. — IZ DELAVSKIH KROGOV. CENO SVET, ZA FARME. Listu v podporo. L. H. Hočevar, lOc; L. Petrič, ]'0e; F. Zniidarčiš, lOe; Anton Mladič, 50c. Peter Mesec, 50c; Anton Budna. 50c; R. Perdan Cleveland, O,, nabrat $1.00 in .sicer so darovali: Anton .Simončič 25o, Ivan Jeran 25c in Jos, Kunčič 50c. V slogi je moč ! Od boja do zmage! m m jílOO.oo nagrade ! s i§5 Izplača naše upravo ištvo takoj g. Ivan Kaiker-ju, kakor hitro on v našemu uredništvu pokaže; Kje ni starih devic? V Egiptu! Tam ni ženske s 30 leti, da bi ne bilo o možen a. Veči na deklet v Egiptu se omoži že s 16 letom. Seveda se tam tudi hitrejše razvijajo nego pri nas. V Egiptu so vsa dekleta “oddana” .že za rana. In vendar v v Egiptu se moški manj ženijo nego pri nas. Tam je 40% neoženjenih'. To je posledica tega, ker ni dosti žensk. Zato so egipčanske ženske izredno prevzetne. Zavedajo se »svoje vrednosti. Za vsako se peha 5—10 moških ! Drug dragega- nad--kriljujejo v ljubeznivosti in kavalirstvu, zato gospodična s 13 leti že visoko nosi svoj nosek, ker ve, da je dragocena.. Kdor ima enkrat ženo, jo skrbno varuje in pazi, da ga ne zapusti. Koliko .jih je, ki ne morejo najti žene! Ako pri vsem trudu ne morajo vzeti tekmbcu deklice, ostanejo kajpak na cedilu. Katera izmed n.aših deklet torej pri vsem trudu ne more drugi prevzeti ljube,ga in sploh •nima. upanja, da hi fanta dobila, haj-di v Egipt! — No, tako resno ne mislimo tega. Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” — New York, 7. maja. Zaradi preziranja sodno odredbe proti “Tvpographia” št. 6, so bili Patrick H. McCormack, bivši pred»-s edini, k strokovne zveze in štirje člani unije od prizivnega sodišča obsojeni in sicer: McCormack in dva elana vsaki na $250 globe in 20 dni zapora in ostala dva pa vsaki na $100 globe. To kazen je zreklo neko nižje sodišče in prizivno sodišče je razsodbo potrdilo — Denver, Colo.. 6. maja. Josip Proebstler, eden tajnikov narodne zveze pivovarn ih delavcev, je sem dospel, dia se udeleži konference zastopnikov pivovarn in u-nijt' pivovarske unije. Gre se za novo pogodbo, ker je stara 1. maja iz veljave stopila. Delavci zahtevajo majhni priboljšek plače, ker je njih plača manjša, 'kot ona njih sodra go v na zamadu; tudi so žiivilja v Denverju nenavadno visoka v c-eni. Zahteva se odprava dela otrok v stekleničnem oddelku. Začetkoma so bili gospodarji ponosni a konečno' so se vdali in pritrdili da se konference vzdržujejo. — New York 7. maja. Za štrajk pekov se ženske zelo zanimdvajo tor simpatizirajo s stavkanji. Neka, žunska, katera .ie iz pekarije prišla, bila je od' trope žensk na padena in do dobrega premikastena. Ko j-e policaj eno napadajočih žensk aretiral, napadli so ga moški. Še le ko je revolver potegnil. se jili je obranil. Ntkiimu drugimu policaju se je slično pripetilo; braniti se je moral 50 razburjenih žensk, kte-re so 'bilo Rosello Teigert, hčer peka, napadle, a ko jo jie policaj branil, so pa njega naklestile. —- New York, 7. maja. Peki prest, so danes zborovali in stavko sklenili,. iStavkujoči zahtevajo priznanje njih unije, deset urno delo in pa tedensko plačo od $19 $18 in $16 za prvo, drugo in tretjo roko, Tudi se zahteva en prosti dan v tednu. Zahteva po' stavki je bila splošna. — Baltimore, Md„ 7, maja. Minulo noč so zborovali mašinisti Mount Clare delavnice Baltimore in Ohio-železnice. 300 mož je stavko sklenilo h 'kateri se ¡bodo pridružili mašinisti vsih ostalih k omenjeni železnici pripadajočih delavnic. Skupno- število mašioi-stov znaša 1000 mož. Družba je nenadoma v vedla plačo od kosa kar je nejevoljo povzročilo in ako se do pondelje-ka ne sklene poraznim, zastavfca-jo na, -celi črti. — Duluth, Minn. 8. maja. Eden mirt e v .in šest ranjenih je posledica boja med pomorščaki — unio-nisti in neunionci — v Superior, Wis. Povod k boju je bilo nakladanje na parnik “Berlin”. Parnik je imel neunioniste na krovu in komaj je v pristanišče priplul, že se je pričel 'boj. Naenkrat je padel strel in union« Raurke seje mrtev zgradil. 'S tem je bil iboj 'končan in povzročitelji go pobegnili ter jih policija nemore zaslediti. —• Duluth, Minn. 8. maja. V službi Lake Carriers Association stoieei detektiv, kateri je bil v doku v službi je aretiran', ker je na sumu da je on Rouirka ustrelil. Washington, 9. maja. Dne 22. maja bodo, proti nevihtam in tornadom zavarovana in kakor vladni odposlanci trde, najboljša zemljišča na za pa du, v s vrbo naseljevanja, oddajala. -Svet leži v načrtu preplovnih naprav, severno od Wyoming in vzhodno od Yellow-stone-Park v obsegu 150.000 a-krov. Farme se bodo pod pogojih “IIo m est e a d -z akona ’ ’ oddajale in sicer za ceno kar stanejo preplov-ne naprave, to je $46 na akier, kar se añora poplačati na. obrokih v najdaljšemu času desetih let. Vr-butega morajo naseljenci vsako leto in od vsakega akra- po $1.00 plačati za v¡z,drža van je in opravljanje vodovodnih oziroma pre-pl o vin ih naprav. Tehnične naprave so zelo zanimive, katere prekašajo vse slične napravo celega sveta. Kjer se stekati obedve strugi Shoshone River in potem teče voda skozi granitne globeli bo narejen jez. Ta jez bo meril na znožjiu 85 čevljev dolžine na robu pa 200 čevljev, a visok bo1 328.4 čevljev tedaj za 48 čevljev viši kot je Flatiron-po-slopje v New York™. V sled' nasipa bo ustvarjen 70 čevljev globok rezerv,ar iu bo obsegal nič manj e kot 10 štirjaških milj,. Vodie bo vseboval, da se lahko 456.000 a-krov sveta za- 1 čevelj visoko pre-plove. REVOLUCIJONARNO GIBANJE V MEHIKI. Pet in dvajset jetnikov vstreljenih v Valardena. m 1. Izvirno poštno sprijemnico (reeepis) čeiz svoto K. 29i9.76, katero svoto je — kakor on trdi — na upra.v-ništvo “Soče” v Gorici, poslal. m m m 2. Izvirno potrdilo prijema gorenje svoto z dne 13. junija 1907 podpisan o o*d) g. A. Gabrščka v Gorici. m m m m m m m mm 'S tem1 je g. Kakerju vsestransko .pomagano: Dobi $100.00 takoj, opraviči se vsaeega sumina, ki sedaj nanj leti in proglasili ga bodemo v “Glas Svobde”, da je naj-veičji poštenjak od Ohieage do Milwaukee. Ako pa to nie stori, maj si sam pripiše vse posledice. DENARJE II STARO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.55 ............... 100 kron za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.75 ............... 500 kron, za $ 205.00 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske -o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St., New York 104 St. Clair A ve., N. E. Cleveland,Ohio Nova iznajdba, “Perpetuum mobile”. AVilkesbarre, Pa. 8. maja. D. L. Rhone iz Bloomsburg, katerega tukajšnji' kapitalisti podpirajo, pričel je graditi tovarno. kje;r bo izdeloval “ P e rpe tu um mob ile ’ ’, to jei stroje kateri ibodo vedno delovali brez vsake vnanje pripomoči. D. L. Rhome, trdi, da jie problem na način za- poljedelske pripomočke rešil. S'vo.io iznajdbo drži še v strogi tajnosti. On pravi, ljudje so preveč dvomljivi in ne-zaiupni, zato bo iznajdbo še le obelodanil, ko bode' prvi stroj dogo-tovljen in v porabi. Pozdrav! Pri godom odhoda v stari kraj za kratek obisk kličem vsim čla> nom S. N. P. Z. in prijateljem krepki Živeli! Anton Mladič, Priprai/ljeni smo, na vsako ‘kretnjo, ki j; namerava nekaj chieaskih možakov storiti n apr a ra listu “Glas Svobode” in njega osobju zaradi (čiujte!) napadov na S. N. P. Jlednoto. Vendar pa opozarjamo nekatere predrzneže na preteklost, posebno pa na ono1 dogodbo. ko je obrambni f oziroma prašek,utiv-ni odbor chieaskih društev, sam v kašo zletel. ¡Siki Ravan je izvan redne seje, na kateri pride na dnevni red napa de - (!?) na Jedrnoto in nje uradnikov. na,s prepričuje, da gospodom že voda v grlo vre. — Pa vse eno pripravljeni smo aikoravno se j,e oela zadeva tako lepo skrivnostno vprizoriti 'hotela — Ker niso nekateri Slani ,cblieaš kilh društev dobili .povabila z,a to izvanredno sejo, naj mi omenimo, da seja je danes večer ob osmi ur to je dne 13. t. m. v Narodni dvo rani na Center in 18 cesti. Zakaj pa niste vsih članov' povabili? Se bojite? Rokovnjači! Rokovnjači! ROJAKI V MILWAUKEE, WIS., in okolici se vabijo na VELIKO VESELICO ki jo priredi “SLOVENSKI DRAMATIČNI ODSEK ADRIJAII MILWAUKEE, WIS.” 1 m m m V NEDELJO, 23. MAJA 1909 V SOUTH SIDE TURNER HALL, National Avenue med 2. in 3. ave. Na programu je poleg petja, tamburanja, plesu in SREČELOV A znana velika in velezanimiva igra ROKOVNJAČI. m ^aceleK.'desetice ob 2. ari pop. ^ačeteK. {¿re ob 7. ari zdecer Vstopnina Samo ioc. Dame Proste. Lepa prilika za izlet! -----------------ODBOR Trikrat tekom zadnjega desetletja ¡pretresal je meksikansko republiko revolucija,rni duh in sedaj se je- zopet počutil ogenj, ki preti s revolneijonamem plamenom po južnem Yukatanu in ki se širi ¡proti gornjemu delu Či-hua-hue. Iskra revolucije se jo zanetila meseca decembra 1908, s revoltom petega konjeniškega, polka. Vojaštvo je bilo prisiljeno stopiti v aktivno službo, ž njim »se je postopalo slabje kot s psi in posledica. je' 'bila. — smrt nekaterih častnikov. Ko se je ta vest razširila, pričelo se je pravo desertira-uje in vojaški begunci — oboroženi — so pričeli .streljati na za-»sledovalee. V mestu čihuahua so bili obsojeni štiri častniki 18. bataljona radi revolucionarnega gibanja. Od 8. pešpolka, na potu med Oaxaca, in Yucatan je ena tretjina moštva dezertirala v mestu Port of Vera Cruz, a ostale dve tretjine so' pa le šiloma nadaljevale svojo ¡pot. Polkovnika so ustrelili ob prihodu v Yucatan, dezerterji pa obdržavši orožje- in amunicijo so se pobratili s Mayi, kar p omen ja, da se še približno 3 bataljoni klatijo po puščavi. — Kmetčko' 'ljudstvo» je sledilo vzgledu vojaštva. Davčni pobiralci v državi ČSihiuahiu» so -tako pritiskali na ubožno ljudstvo, da se je to slednje iz obupa zateklo k orožju in, pobilo nekatere ko-lek-tarje. Da ravno to ljudstvo se je uprlo na lice došlemu vojaštvu. Četa kroječa približno 300 oboroženih kmetov in meščanov se sedaj potika v gorovju in govori se, da se jim pridružujejo tudi cowboy-i iz Terrazas«. V ravno onem okoliš ju se uahaja četa mož, ki se nazivljajo “shrapsihooters of Chihuahua”, katera je ,pred dvema letoma popolnoma uničila pešpolk, kateri jih je zasledoval. Z ozirom ua preveliko obdače-njie posestev, je ljudstvo v državi Morelos skušalo izvoliti nekega mladega populista, imenom, Patricijo Levya govorne r jem. pa presenečenje je nastalo, ko je predsednik Diaz poslal vojaštvo na volilni dan, pustil postreijati volila«, ki so se • potegovali za Levy«,, kandidata zaprl a govenner-jem pa imenoval svojega “.aiide-de-eampe”, kruteža Pavla Escan-don. Zadnje iu najbolj ominozno klanje se je pripetilo v malem mestecu Velardena, ob pobočju Sierra Madre, gorovja in ne daleč od Torreona, ki je bil središče zadnje vstaje mestica junija lanskega leta. Vialerdensiko ljudstvo je obhajalo v procesijah. Fiesta (praznik). Policija se je takoj nad mirno' 'ljudstvo zagnala, toda naletela jie na rezistenco; poslalo se je po tralpe1; streljanje se je pričelo in rezultat je bil: 40 jetnikov in 25 oseb takoj postreljenih brez ¡zagovora. Celo mesto jie zfegžalo v gorovja, kjer se sedaj 260 oseb zgraža nad Diazavo vlado. Z gotovostjo se lahko p narekuje. da Meksifca zre začetku revo-iueije v -obraz in 'ki se ne bo tako dolgo končala, dokler ne bo konec diktatorstvu v republiki. Kar se je zgodilo na Oubi —- se bo ponovilo v Meksik-i — gorovje- in puščav bodejo zatišja vsak hip narašeujoče reibelne -mase, ki se -bo konečno navalila z vso silo na gnezdo trinoštv-a — v glavno mesto in sedež republike. Književnost. Dobili srno “Svobodno Misel” 4. to- je ap-rilovo številko in to kot po konfiskaciji novo izdajo. Da je “Svobodna Misel” vseskozi zanimiva, služi nam v dokaz dejstvo, ko je državno pravd-bištvo v Pragi dva odlomka in pa en naslov! zaplenjilo. Alko kteri naročnikov ni to izdajo dobil, naj reklamira neposredno pri uioravništvu v Pragi — Vinogradi. Češko. ^^jva^v^va^1^db>“ ~/^V Strahovalci dveh kron ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRVI DEL. XXVIII. Oj vstajaj, vstajaj Jelviea, Ti hči .bogat’.ga, Oeharja! Po morju plava .pisan čoln J'e samih 'žlahtnih, rožic poln. Oj vstajaj, vstajaj, Jelviea, Že kmalu bode «beli dan In mladi priae kavalir po te. Oj. vstajaj, vstajaj, Jelviea, Da iz teh lepih,, žlahtnih rož, Svoj krancelj spletala si boš. Narodna. Mehka južna noč je objemala morje in zemljo, ko je hitra ja-dneuiea priplula do otoka Antyki-tira. Nobena luč ni gorela na ladji in brez šuma so mornarji o-pravljali svoje posle, tako da ni jadreniee zapazila nobena ladja, ki jo je srečala. Zdaj je ležala jadrenica pred o-tokom. Vzlie dosti veliki razdalji se jie z ladje dobro razločevalo posamezne hiše na obrežju in jasneje bilo videti beli grad, ki je stal na griču vrh pristana. Na ta grad je upir.al svoje -.poglede mladi mož. ki je stal na sprednjem koncu ladje. Gledal je na belo zidovje obširnega poslopja srepo in nepremično, kakor .bi hotel skoz noč in zidove videti grajske prebivalce. — Čoln odrine zdaj na kopno, je poluglasno rekel ¡posrtaren mož, ki je prišel ,z drugega konca ladje. Če imaš kaj posebnega naročiti. je še čas. Za jutranji pozdrav tvoji nevesti namenjeno darilo, sem oddal že jaz. — Oče, lepo te prosim, pusti ta darila, je dejal mladi mož. Vojvodinjo bodo le užalila. Mar je A-suimti za darila kralja Gjačiča in njegovega sina! — Tako mine govori, je vzkliknil kralj Ojačile. Vojvoda in njegova hči naj vidita, da sva jima vsaj glede bogastva ravna. Že vem, kaj boš zopet ugovarjal. Da jr moje bogastvo pridobljeno z razbojništvom. A s čim so vojvode Da,11 Ferro pridobili svoje bogastvo? Tudi z razbojništvom! Ves razloček je ta. da sem jaz sam pridobil svoje bogastvo, vojvoda pa je je podedoval od svojih prednikov; razloček je v starosti, ne v načinu pridobljenja. Ladislav Gjačič je vedel, da svojemu očetu v tej stvari ne sme Ugovarjati, zlasti ne sedaj, ko mu je bilo na teni, da oče ne odpošlje vojvodinji Asunti namenjenih daril. Prepričeval je očeta na najrazličnejše načine, da Asiunta teh daril ne bo hotela sprejeti, da jih bo odklonila z zaničevanjem, a čimbolj se je Ladislav trudil, toliko trdovratneje ,je ostajal kralj Gjačič pri svojem sklepu. — Moja darila so tako dragocena, da bi se jih razveselila vsaka kraljica, se je hudoval kralj Gjar čič. Vojvoda naj vidi. da njegova hči'ne pojdie v siromaštvo, če postane tvoja žena. in vidi naj, da hočem ž njim živeti v prijaznosti kot sorodnik s sorodnikom, ne v sovraštvu, Ladislav se je moral očetovim nazorom na glas zasmejati. — Ah, oče, 'kako si kratkoviden, če misliš, da te bo vojvoda kdaj pri poznal .za svojega sorodnika, Nikdiar, oče! V njegovih o-čeh ostaneva vedno razbojnika, ki sva ga na razbojniški način prisilila, da je dal svojo hčer meni za ženo. A to mi je vseeno. Jaz ljubim Asunto in moja mora biti za vsako ceno, mora in mora. Kralj Gjačič je z zadovoljstvom zapazil izbruh nebrzdane volje svojega sina. Daši sita si bila v mišljenju in v nazorih skoro tuja in vedno nasprotna, v enem oziru sta si bila enaka: oba sta imela silno eneržijo in nezlomljivo voljo. . ... — Asunta ho tvoja, moj sin, je vzkliknil 'kralj Gjačič in pripeljem ti jo, če bi jo moral izkopati iz dna zemlje. A .zdaj- se odloči, ker vsak trenotek je dragocen. — Dovoli mi oče. da izročim jaz vojvodinji Asunti svoja darila šele po poroki. Vsaj to prošnjo mi izpolni. V mojem1 imenu naj nanese Groga vojvodinji samo cvetlice, ki sem jih zanjo pripeljal seboj. Tomu kralj Gjačič ni ugovarjal in Groga je .prevzel cvetlice, ki jih je bil Ladislav kupil ta dan v Retiinu na Kreti. Kmalu je čoln odrinil od jadreniee in na ladji je zopet zavladala tihota. Prišedši na kopno, je Groga, ki je bil nekak pobočnih kralja Gjačiča, najprej preskrbel za varnost svojega gospodarja. Ukazal je, da ostane en mož s čolnom v bližini brega, drugi, da pregleda pristan in obvesti zaveznike piratov o prihodu kralja Gjačiča, sani pa je odšel v ‘hišo, ki je stala tik pod gradom vojvode Dali Ferro. Ta hiša je bila imenoma last v njej prebivajočega vinskega trgovca, v resnici pa je bil lastnik te hiše kralj Gjačič, vinski trgovec pa vohun in zaveznik piratov. Tu je shranil Groga darila in cvetke za vojvodinjo .Asunto in tu je tudi ostal čez noč, ko je bil od svojih dvdh mož dolbli obvestilo, da je za drugi dan vse pripravljeno za slučaj, da bi hotel vojvoda napasti kralja Gjačiča in njegovega sina, čim bi stopila v njegov grad. ■Vojvoda Dali Ferro pa na to niti mislil ni. ¡Smatral je poroko svoje hčere s sinom kralja Gjačiča za neizogibno stvar. Vse te dni, kar je 'ž!e čakal na prihod piratskega kralja in njegovega sina. je delal le naklepe, kako potem, ko mu vrne kralj Gjačič njegova sinka, začne delati, da osvobodi svojo hčer. Asunta sama pa niti na to ni več računala. Zdelo se ji je, da nista niti njen oče. niti kapetan Desantič vstanu. da bi sama izvedla tak načrt. — Da, ko bi bil Kržan pri meni . . .si jie večkrat rekla, če je sloneč na oknu gledala na sinje morje in razmišljala o svoji usodi. Tako pa se moram vdati ali pa si po poroki končati življenje. Kržana se je spomnila vojvodinja Asunta tudi naslednje jutro. ko je njen oče prihitel k njej in ji vos prepaden napovedal prihod kralja Gjačiča in njegovega sina. — Gjačičev odposlanec je prinesel vsakovrstnih daril, je dejal vojvoda, Ali jih hočeš videti? — Mar misliš, oče, da se bodem res kdaj dotaknila kakega darila razbojniškega kralja in njegovega sina? je z izrazom naj večje prezirljivosti vprašala Asunta. Ne, oče. Pripravljena sem postati razbojnikova žena, da osvobodim1 svoja brata — a več ne sme nihče od mene zahtevati. — Gjačič in njegov sin prideta opoldne v Grad. je nadaljeval vojvoda. ¡Stori mi to l.jubav, A-sunta in bodi prisotna, ko ju sprejmem. Dokler nista moja o-troka osvobojena, morava storiti, kar je mogoče, da razbojnikov ■ne ozlovoljiva. Posebno še radi tega. ker enega Gjačičevega pogoja ne morem izpolniti, ker mu nisem. mogel dobiti vojvodskega naslova. Asunta je takoj privolila, da izpolni to željo očetovo, in se pripravila na sprejem kralja Gjačiča in njegovega sina — svojega ženina. Trudila se je, da bi bila kar ■mogoče mirna, a vendar ji je začelo srce trepetati, ko je, gledaje pri oknu, zapazila kralja Gjačiča v spremstvu mladega elegantnega gospoda. Uganila je takoj, da je ta mladenič njen ženin in srepo so ga .motrili njeni pogledi, dokler ni izginil v hiši. Asunta je čakala, da jo oče pokliče. a minila je ura in nihče je ni prišel klicat. Že jo je začel prevzemati strah, da je kralj Gjačič odstopil od dogovora, ker mu njen oče ni mogel preskrbeti, vojvodskega naslova in da sta njena brata izgubljena, ko so se odprla vrata in je v sobo stopil vojvoda Dali Ferro, vodeč dva fantička za roki. — Asunta — tu imaš svoja brata, ki si jih rešila s svojo žrtvijo. jie zaklical vojvoda, veselega obraza in pripeljal fantička pred vojvodinjo. Asunta se m trenutek ni ganila. Očetovo veselje, da sta rešena njegova sinčka, jo je zabolelo tako. da ni mogla v prvem hipu zakrivati svoje bolesti, Že je hotela vprašati, k;a!ko more oče’ tako hitro pozabiti njeno nesrečo, toda premagala se je. Hladno je poljubila svoja bratca in hladno s trdim: glasom vprašala: — In kaj bo zdaj. oče; je-li vse dogovorjeno? — Vse je v redu. Asuntai. je rekel vojvoda, ki je bil svojih sinčkov tako vesel, da ni zapazil, kako se njegova hči bori sama s seboj in kako velike bolesti jo mu- čijo. Kralj Gjačič je bil sicer nekoliko nevoljen, da mu nisem mogel izposlovati vojvodskega naslova, ali njegov sin ga je pomiril. Dogovorili smo se, da pridobim svojemu zetu vojvodski naslov. — In kdaj bo poroka, jie1 vprašala Asunta. . — Danes šie, hčerka moja, tu v grajski kapeli. — Dobro, oče, jaz sem pripravljena. In zdaj, prosim te, pusti me samo. Zdaj šele je stari vojvoda začel slutiti, kake bolesti (trgajo A-sunti srce. Poskusil je svojo hčer tolažiti, toda Asunta era ie poslušala, ne d'a bi ga slišala. Tudi očetovih1 priseg, da stori vse za njeno osvoboditev, ni cula. Njene misli so bile drugje, kakor tudi njena čuvstva. — Oče, prosim' te vnovič, pusti me zdaj samo. Bodi vesel, da si dobil svoja sima nazaj in prepusti me moji1 usodi. — Nikdar, Asunta. je vzkliknil vojvoda. Res, da me je prevzelo veselje, da sta moja' sinka rešena. a nikdar ne pozabim, prisege, da rešim tudi tebe, moja Asunta. Slovesnost, s katero ie govoril vojvoda, je Asunti dobro dela. Dobila je zopet nekaj upanja, da morda le še ni izgubljena za vse življenje. ' — Verujem ti, oče, je rekla tiho, in zdaj pojdi in pošlji mi kapetana Desantiča. (Dalje prihodnjič.) JUNAK DELA. V “Neuen Wiener Tagblatt-u” pripoveduje neki ¡železniški zdravnik na Dunaju dogodek iz njegove prakse: Pred leti, bilo je dne 31. oktobra 1899, pripetila se je pri premikanju vozov na tovornem kolodvoru silna nesreča, kaikoršnje se žal cesto prigajajo vzlie vsej previdnosti in poduku železniških vslužbencev. Premi.kač, 38 letni Karl T„ stanujoč v Margaret h en. je bil prišel med odbijače, ter zarobil težke poškodbe: zlomljenih več reber in zdrobljene noge. Grozno razmrcvarjeno in vtripa-j o če truplo je bilo z rešilnim vozom pripeljano v bližini se nahajajoče stanovanje ponesrečenca. Z naporom vse sile je ponesrečeni prosil, da se ga domov prepelje, češ. samo da bo doma umrl in ne v bolnišnici. In tako se mu jr prošnja izpolnila. Ko sem jaz v siromašno opremljeno ¡bolnikovo sobo prišel, trudila se je propadajoča žena okolu s smrtjo se borečim možem, tštiri mali otročički, iz kojih medlih oči j:e bolezen in bede zrla. čepeli so pri železni peči ter prenehali s hropečo igro. V zaduhljem prostoru prebivala je otrpla beda. Stopil sem k postelji, kjer je ležal poslednji ostanek človeškega življenja. Oči človeške razvaline so se na široko odprle iz katerih se je svital čuden lesk. Kakor po čem hrepeneči pogled je padel žarek iz v ga sujoče zvezde name. “On silno trpi, njegove bolečine so nadčloveške! Dajte mu vendar za božjo voljo kako zdravilo, da bo zaspal in bolečin ne čutil!” Jaz sežem po mojem tobolcu s ki-rurgičnimi inštrumenti, da siromaku, ikateremiu ni mogla nobena zdravniška umetnost življenje več vzdržati, vsaj bolečin rešim. Jaz sem ravnokar Pnavaz-ovo brizgalnieo vzel iz inštrumentar-ja, ko se je glasen vskliik iz bolnikovih prs izvil. Nenadoma je svojo glavo proti meni obrnil in s krčevito se tresočo roko mi je namignil, naj k njemu stopim. “Čisto blizo!” je šepetal. Jaz sem se k njemu sklonil. Mučno mi je v uho šepetal: “Samo do 1 ure ponoči me vzdržite pri življenju; vporabljajte vsa sredstc/a!” Potem je sklenil roke kot k molitvi, ter se zgrudil v krvavo blazino. Jaz sem na to napolnil brizgaln i-co nameisto z bolesti utešilnim morfijem s kafro. Bila je 9. ura zvečer .Tedaj štiri dolge ure sem moral ubeg življenja zabraniti. a-ko sem hotel, meni nerazumno bolnikovo prošnjo izpolniti. Vbrizganje kafre je učinkalo. Zamrle moči so se povračale in srčno vtripanje je bilo povoljno. “Bič”, kakor jie pokojni dvorni svetnik Notnagel takšnjo vbrizganje nazivljal. zbudil je v novič umirajoči organizem. Tudi ves duh moža na bolniškem’ ležišču je bil vse drugačen. Kakor osrečujoča veselost je ležalo na. njegovem upadlem obrazu, bilo je celo videti, kakor da se je nekak srečen nasmeh pojavilna njegovih ust- nih, ko je zrl na svoje štiri nedolžne, pri peči se igrajoče otročiče. Dve uri je injekcija učinkala; bolnik je zopet postajal nemiren. Jaz sem potipal srčni utrip: bil je nereden, vmes celo prenehajoe. Zatekel sem se v drugič k briizgal-nici. Zopet je kafra obudila živ-ljenske duhove, toda to pot ne v toliki meri, kot prvič. Pet minut po eni uri nastopila je agonija (mrtni boj.) in pol ure kasneje je siromak izbojeval .... Ihte je pad'1'a žena na koleni pred menoj in poljubovala moje roke. Jaz nisem znal. kaj vse to pomeni. Na moje vprašanje razodela mi je, da njen mož je bil še začasen vslužbenec, kot premikač; njegovo vposlovno pismo je od 1. novembra 1899 stopilo v veljavnost. Ako bi bil on umrl že 31. oktroba, ne bi bila ona dobila raizven nezgodnjega užitka in male odpravnine ničesar. Tako je pa umrl eno uro v prvemu novembru, in sicer kot stalen vslužbenec, tako ima ona in njeni otročički pravico do pokojnine. To je bil povod, da je ponesrečeni prosil. naj se ga do ene ure pri življenju ohrani. Kakovo junaštvo sliši k temu, da se štiri ure umirajoč tako silne, ja nadčloveške bolečine prenašajo. in to zgolj iz ljubeznji do svoje lenei in otrok. da. jih bolje preskrbljene zapusti! Tu je pravo junaštvo med delavstvom, ne pa med onimi vojnimi postopači, ki samo s sabljami rožljajo. Mašetarija. Brezdlvomno je, da so tudi “ma-šetarji” v Ameriki. Brez njih seveda ni mogoče trgovin kr pogo-deb sklepati. Za njih usluge so navadno dobro plačani in če je stvar malenkostna tedaj pa pij o “lilkof ”. Kšeft je kšeft! — Pogodba je pa pogodba ! Piri “kšeftu” mora se vedno gledati na to, da se kar največ dobička napravi in kar se pa tiče' cen, te se pa skoro vsak dan menjajo. Prebrisan trgovec, bo vedno gledal ina to, da 'kupi blago po najnižji ceni in ga proda po na j višji, včasih se na tudi pripeti, da se pri nakunn robe prav pošteno “gliha” m cene. A vse drugače je pa s pogodbo'. Tam ni nobenega “glihanja” ,več, ko je enkrat pogodba sklenjena ste obe stranki zavezani po pogodbi. Pogodba je zavezujoča. Sedaj pa pride vprašanje: Kaj je 'S. N. P. Jedinota1? Ali navaden “kšeft” ali pa podporna Jednota, ki ima sklenjene pogodbe s vsakim članom, Po ustavi iin pravilih je ta Jednota ¡podporna Jednota in nobena “maišetarska” zadruga. Vsak elan pri pristopu in sprejemu sklene pogodbo s Jednoto po predpisih jedlnotnih pravil. Jednota pričakuje, da vsak član plača vsak mesec določeno svoto kot assesmont itd. in razume se, da se navadlno člani ne pogajajo za manjši alSsesment, temveč, ga plačajta ali pa od Jedoo te odstopijo. Nasprotno pa vsak član pričaka ■ je, dla mu Jednoita po pravilih izplača predpisano ¡bolniško podporo oziroma ugmirtnino, kakor ¡že slučaj nanese. Tako je namreč sklenjena pogodba in tako bi moralo biti. Toda tako mi pri S. N. P. J. O-glejte si samo Glasilo št. 4. stran 3 prva kolona, Kaj se čita v zapisniku redne soje eri. odbora je gorostasno. Citajte sledeči odstavek : “Nato se razpravlja o zadevi bolnega br. Frank Kužnika, člana društva Naprej št. 5 Cleveland, O. Omenjeni član je v drugem študiju jetiko in prosi za odpravnino, ker so mn zdravje v slabem ozračju v edino slabša. Br. Mladič pravi, da je zato, da se začne pogajati ž njim za odpravnino, ker ima zanesljiva pisma, da je omenjeni resnično slab. Sprejme se predlog za pogajanje. Za jedrno pa se imenuje br. Andolška in br. Korčeta za zastopnika v tem slučaju, da gresta namreč ž njim k dvema dobrima zdravnikoma, da povprašata glede vsega to da se pogajata, če spoznajo zdravniki slučaj res za neozdravljiv. ” Tora j “mašetair” Fran Mladič, se bi rad1 pogajal. Zakaj, ali ni br. Kužnik opravičen do podpore, kakor predpisujejo pravila? —• Mašetarji se pogajajo, predme se pogodba sklene, po sklenitvi pogodbe pa pij o “likof” in ne ci-ganiio več. ker imajo toliko razuma1 — pa maka r je isti — kra vji. — kakor na (Bučki, kaj ni res Herman ? NE OZIRAJTE SE na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo. Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d. Oglejte si vzorce za moške obleke in velikanska zaloga obutev. STROGO UNIJSKA PRODAJALNA Izdelane za Vas Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v razložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. Tf Konservativni modeli za priletne moške.najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovarie biti '‘Scktritznerjeve obleke”. Tf f Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je • b 577-579 BLUE ISLAND AVE Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija Iz New Yorka v zredozemska in adrianska pristanišča —'— V Reko čez Gibraltar, NeapolJ in Trst —*— Slavonia, Pannonia, Novi Moderno Zgrajeni Parniki na Dva Vijaka ■ O O O Od 10,000 do 13.000 ton cT~0 O 1 Carpathia, Ultonia Posebno Zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Caro-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike g-lede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na CUNARD STEAMSHIP CO., ltd., F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., ali na lokalne agente vsepovsod. V (¡emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sveto, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. 594-596 Blue Island Av., Cll Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega (hQ OP dela s streho samomjHj Se priporoča slav. občinstvu za o ter jamči za točno in pošteno posti Slovenci pozori § = § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove —- po ■ . . jt, najnovejši modi in nizki ceni. j JURIJ MAMEK. 581 S. Centre A ve., blizo 18. ni., CHICAGO, ILLINOIS & I I Za kom stremi socializem? Spisal A. Wershnig. Socializem stremi absolutno za temi, d'a se onemogoči moč kapitala in da se znižajo letne dividende posameznimi oderuhom. Socializem ve dobro za njegovo n abromad eno im meiposteonim po>tom naropano premoženje. Trost je prišel in ibi rad še.nadalje ostal; da, gotovo da. Saj tako mam vedno pojijo naši politiki im duševno oneimogli nasprotniki; češ. tako je od nekdaj in tako ter nič drogue biti mo umore, in tako mora tudi \ na^ dalje ostati. Dobro! Nam m nlc mar, ee še trust v nadalje vstane, todla salino pod imenom trust. V stari domovini so n. pr. gotovi faktorji, kojim je čez vse, ce pm kronani ¡buite'c plemst vo podeli, to je da smejo pred svoje ime postaviti “von”,- ali da se smejo spWh podpisati z “von”. Pod takimi m enakimi imeni in priimki trusti lahko nadalje ostanejo, ee že želijo tako “vzvišeno” ime nositi. Niti vrag mu ga vzeti memore-; tedaj sloibodno mm. Ali njegovo ( pardon-l premoženje, katerega je nakral. se .bode do gotove mere razdelilo med delavske sloje, med one ljudi, kateri so ga v potu svojega obraza producirali. Potom pa slobodna «mu pot si premoženje nagromadifi, kakor bo vedel m anali, toda. brez delavskih srag, to se reče, kar bode sam produciral. to ibode posedoval. Kapital je dandanes sredlstvo, s katerim1 se da vse doseči. Z denarjem- bodeš vse dosegel, ce ne poštenim pa krivičnim potom; za denar ti tudi tvoj nasprotnik svoje prepričanje proda. V bengalični luči nam zopet kažejo zadnje volitve predsednika-, da je glavno vlogo igral zopet, denar. Barantalo se je z delavskimi glasovi kakor s kravo na sejmu, im še dru-o-ače kot za kravo na sejmu. Krava se vendar proda, za primerno eeno. .a delavci pa so prodali s\ o-je duševno prepričanje, prodali za par kozarcev ječmenove vode. Ali ni to sramota v očigled nezavednih delavcev?! Im sedaj pa stradajo! Prav tako! -Recimo, ko bi socialistična stranka imela tretjino od tega kar posedujejo posamezni ameriški -magnati, kdo ve efe ne bi sedel sedaj v “beli hiši” Evgene Deibs, miameisto Talita. Kapitalist ni bil še nigdar m niikbli slep ali glmk, kadar se je šlo za njegove interese. A tem bi .pač lahko -delavci posnemali ka pitaliste. Pa hi lahko kateri le-kel: “Ja vraga, kako pa -bomo kapitaliste posnemali? V čem m kako? ker mimami premoženja Res je, da jih v- premoženju ne-moremo posnemati, pač pa v -organizaciji. Oni so dobro organizirani, v njih organizaciji ni ska-bov, če bi se pa kateri pojavil, ga jednostavno izključijo. In kaj pa je v naši organizaciji? Veliko jih- je mod nami, ko sploh nimajo nobenega pojma o organizaciji, se je ogibljejo ali pa naravnost prezirajo. Ce hočeš, da ti poslopje varno stoji, podložiti mmi moraš temeljni kamen. Ravno tako je iz organizacijo: Ce nočemo vedno tlačan iti, in če ho černo beda j svobodni ljudje postati, moramo stei predvsem teme-liito organizirati -nap ram današnjemu mo-lohiu. Organizacija je kakor -dblükta k materiji, kakor cerkev k veri, ali država k poli ciji. V organizaciji je moč; brez organizacije m,i nič, popolnoma nič. Dokler pa bodemo vlekli eni sem, idirugi tja, pač ni misliti na vspeh-e. (Naravno potrebno ie, da se združita) v eno celoto in s tem «pokažemo, dJa smo tudi mi ljudje da- bogastvo, katero leži nakopičeno je naše, ker smo ga mi ’producirali. Kakor se čuj-e, -bodo tukajšnj delodajalci tudi za težake skraj šali delavni čas od 9 na 8 ur in plačo povišali za 50 c. na dan. To rej sami priznajo, da pri tako nizkotni plači in ker cene življen skiimi .potrebščinam vsaki -dan naraščajo, tako se delavec dostojno preživeti nemore. Ni moj nameri^ da bi kapitaliste hvalil, tega pač nikakor ne; 'ker vsaki trezno misleči človek mora priznati, da če plačo povišajo 'tukaj ali' taim vsled’ obilih naročil in če delavci dajo drdb-tinico več, z namenom ga še nadalje ma uzdi obdržati, je pač jasno, da je to samo pesek v oči. Kaj pa delavec, ali boljše reče no .suženj, da bi se za svoje potegnil, za boljši košček kruha ? A-ko bi -ga kapitalist treščil po eni strani lica, nastavil mu bode še dingo stran 'Vrag si ga vedi. kako ■morejo nek tori delavci tako potrpežljivi ibiti. ko vidijo kako neusmiljeno j ib kapitalist izkorišča, za hvalo mu pa še bič ooliubujic jo. katerim jih tepe. Lahko bi pa tudi rekli, da je delavcu pasja ponižnost prirojena. Alko pa delavcu nekoliko plačo povišajo. p'a že pravi: “O, dobri “bosi” so!” Kdor pa le nekoliko razmotriva današnji sistem, tako pride 'do zaključka, da se velika kri vica godi nižjim slojem. Delavce j;e- danes kakor tržna roba ma .sejmu. On mora svojo delavno meč kapitalistu iproldalti. ker mu noibena druiga jpot ne preostaja. Ako noče za plotom poginiti, ali e hoče sebe- in svojo družino preživeti, ¡moča kapitalistu podložen biti; kateri mir sa-m določi, zviša tli' pa zniža plačo, in svobodno mu je, da ga od dela spodi kadar se miu zljubi. In. talk -brezposelni delavec je prisiljen svojo delavno moč in svojo delavno kožo zopet dkuigemn- kapitalistu prodati ; prodati jo mora na- dan. na teden ali pa na leto, in sicer za vsako ceno, ja celo za odpadke, katere ra-z miz padajo onega, kateri mu delavno moč krade. Kapitalist, 'kateri od' delavca več zahteva, kot kar vrednost njegovega produkta znaša, je ropar, dvakratni ropar. Prvič je ropar, ker mu vzame veis produkt in -ga za drago ceno na trgu proda, a delavcu dá pa samo majhen del svojega sikupička, v obliki neznatne« plače. Drugič je pa ropar njegove delavne moči. Kadar ga do dobrega oropa za moč, kri in zdravje, potem ga pa na cesto vrže kakor obrabljeno železo. In vZlio temu so pa delavci še tako ■naivni, da konkurirajo s svojo delavno močjo, kakor veliki tovarnar liapra-m malemu obrtniku z -namenom ga uničiti. Kateri ipa so konkurenti v delavskih vrstah? Ali so unijski možje? O, ne, gotovo ee! Skaibi orodajajo svojo delavno moč za konkurenčno plačo! Žalostno, toda resnično je dejstvo, da se nekateri delavci tako malo zavedajo svojega razreda. Dne 15. aprila je prišel v tovarno Edvard Go-moll Go. neki delavec za delo vprašati. Ker nisem bil preveč oddaljen, bilo mi je možno njihov pogovor slišati. Bos ni bil pri volji ga sprejeti v delo ker ravno ni 'bilo prostora zanj. Končen o vpraša delavec: “Koliko plačate?” Bos odgovori: “No, ako ste mizar prve vrste Vam plačamo po $4.00 za osem -urni delavnik”. Mr. Gomoll”. mn odvrne delavec, “jaz delam za $3.”. Ne «bi mu zameril, 'ker sila privede človeka, da se mora visace-ga sredstva poslmžiti, -če noče poginiti, ali, da bi se pa organiziral in v vršite zavednih delavcev stopil, -tega pa ne, tega pač nikakor ne, — to -mu je postranska stvar, — -deveta briga. Socializem ne stremi samo za tem, da se o n-omogoči izrabljanje nižjih slojev. On direktno zahteva, da se produkt razdeli me'd vse enako, 'ker v nobeni obliki ne želi današnjih trotov «za svoje gospodarje iimieti. Pod socializmom -bomo- vsi gospddj-e in vsi -delavci. Socializem tudi me Ibode privatne lastnine, skozi to ali smo produktivno sredstvo za svoje vzel, ker njegov zvišen namen je: individualno zboljšati današnji krivični in roparski sistem. Preustrojiti hoče i-z 'današnjega sužnja v svobodnega človeka. Predvsem pa bode -socializem produktivna sredstva-, od delavskih slojev ali združenega delavstva v «prid skupnosti držal in privatno l-astnino skozi orodukt pravično razdelil. Narediti hoče z privatno lastnino tako, kakor so za ljudske enakopravnosti potrebne. ‘Sredlstvo, *s katerim skuša socializem doseči svoj cilj, j-e pred vsem delo. Vsaki iz -med nas naj dela. ‘Prvič zato. da obdrži svojo eksistenco; drugič pa je- vsakega -dolžnost, da se trudi za svojo duševno dopolnitev«; socializem hoče, dla se nižji sloji bolj duševno izpopolnijo, ker le v izobrazbi je napredek. Izohrazb-a je tista pot, po kateri bode nam možno priti do naših svetih pravic, katere nam daraes v vsaki obliki in povsod ob tla teptajo. Da se delavec do pristojnih pravila vzpeti ne more je pač vzrok, ker je premalo izobrazbe med proletariatom. Malo ali skoraj nič jih ne najdemo iz naših vrst, da 'bi ibili v višjih službah, ali ,pa v poštavodajah zastopani, posebno ¡pa tu v Ameriki. Vzrok temu je priiman-kanje denarnih sredstev, in pa gmotne razmere k temu' no dopuščajo, da bi se sin revnih sta riše v vspe'1 na višjo kulturno stopinjo; uned' tem ko sin pramožnjilh s ta riše v že v zgodnji mladosti obišklnje šolo im potem, dokler svojo maturo ne izdela. Sin revnih starišev pa še kot mladoleten otrok, mora v tovarno iti. da v sili ipomaga svojim že onemoglim starišem. Kar se pozneje priuči, j-e vise. «kar se priuči iz dobrih knjig, ali pa iz naprednih časopisov. - Če se vprašamo: kateri je v današnjem položaju bolj srečen, tisti ki peha od ranega i-utra do poznega večera za koščeko-m kruha, ali tisti ki si je s znanjem pridobil ugled in bogastvo, tedaj tisti ki je vsled višje izobrazbe prišel do svojega imetja? Odgovor je -le ha k. — ‘Bogato gospodarsko produkcijo in javno blagostanje- se j-e povsod po celem svetu doseglo le na temelju izobraZbe. In za tem stremi socializem. Da se vpeljejo javne svobodne šole, v katerih se bode podulče-vialo -vsem otrok -m-, brez razlike jed na k o vredno vzgojo, in n-e po starokopitnem običaju, -kakor se to dogaja še dan danes, ko se nežni -deed v glavo vsiljujejo pravljice in bajke, kot n. pr. o prvih stani-ših. ko sta prepovedan sad jedla, o bogu in ma-jfci čistega spočetja, in naj več pa o slepi pokorščini svojim predpostavljenim, ter jih- ¡navdušujejo k sovraštvu naipram vsem, kateri ne trobijo v njihov rog. Soaia-lizem pa 'hoče, da se to prej kot slej zabra-ni. in zato je nujno- potrebno ja-vnih svobodnih šol, v katerih se -bode podučev-alo o strokovnih in gospodarskih strokah, mt pai o praznih frazah, o dogodljajih, kateri se niso nikdar dogodili. biti socijalist. ‘Nikdar pa ni oseba socijalist, ki ima tak ideal, kot se pojavlja med varni in 'ki svobodno unis/el zapostavlja s svobodno ljubeznijo. — Iz gol previdnosti je neki elan -S. N. P. J. prišel v uredništvo “Glas Svobode” in vprašal, na kak ¡način pride po božji previdnosti preganjani Kalker do tako odgovornega stališča in tolike časti, dla «bi smel ta “previdni” Ka-k-er odobriti in podpisati Jednotin račuln namesto od konvencije za ta- pasel «poverjenega Andolška? Mi simo mu odgovorili, da najbrž zat o. -ker gospod Ka k er je zelo dober v maitemiaitifci in zelo “previden”, da celo prodoren, kot -steklo. — «Naš gost -se je nasmehnil im na to še dodal. Božja previdnost -tako hoče. da se gospodje s mračnim karakterjem vedno v ospredje silijo. Imajo ideal, katerega ¡pokriva črna krinka. Člani ‘S. N. 1*. J. — na božja previdnost! # « # Smešno j-e kako se nekateri ljudje blamirajo. Neki- brunien u-rejevaltelj naslovov -piše v društvenem- glasilu pod1 ¡navodili: Ke-da-r se. kateri- članov preseli ali premeni svoj naslov, naj mi naznani njegov novi naslov in ni mi treba naznanjati starega, ker sam vem kje je prej stanoval. Na drugi strahi v istem glasilu p>a zopet piše z -debelimi črkami: Pri spremenit vi -naslova, naznanite mi stari iin novi naslov. Zdi se, da ta 'urejevat el j naslovov sam ne ve kaj dela, -ali pa je mogoče vidie-l notico na 4 strani Gl-as iSvobodie, ki pravd: da naj se olba naslova v takem slučaju -naznanita. Dobro j-e, če je človek prakti- Perspektiva. Nebeška previdnost je navdahnila nekatere c-hicaške mlakuža-r-je in angel previdnosti jiim je šepetal skrivnostno ¡na uho: Pre- vidnost ! Da previdnost. Istodobno pa je poletel ta an-gel previdnosti k “lopovom” in jim tudi skrivnostno šepnil: Previdnost! Pa kaka previdlnost! Sosedovi so bili dovolj previdni, -a- ne popolnoma — iin nastavili so si kopje na lastna prša- Pušica, koj-o so s talko besnostjo zalučali na “Glas Svobode” je zadela občutljivo m-eslto in glejte! — božja pre-vidnost j-e tako hotela, da je mlaku-žar is “šil-krotami” vred ostal v ■k.al-ni imlalki, kjer se zbi-ra ves smrad in vsa nečistost, A božja previdnost je pa še večja! Silmion Gregorčič ¡bo imel vseeno spomenik, vkljub teman/, da je nekomu angel previdnosti šepnil: “Polbaši nabrane doneske za Gregorčičev spomenik!” In po božji previdnosti navdahnjeni srednje idkiber falsi-fikalnt j-e po skisal mili doneč glas: “Falsifi-eiraj in udari Kondo in Glas Svobode s kolom” — a previdnost- je pa hotela, ¡da se resnica na dan pokaže im zaviha nos tudi ¡takim razgrajačem, ki se štejejo da so pošteni in dobri socijalist i. — O Previdnost! Zabija «previdnost‘ Pa naj še kdo reče. da Proletar-čevi -uredniki delajo za ideale. — Preklet talk ižkoriščeva-lni, po božji previdnosti tatinski, goljufiv in nesramen ideal! Pa božja previdnost tako hoče! Svobodna misel in svobodomisleci so samo prazna fraza, pravi neki France Drskar v po božj previdnosti ideaLžunnal-u. — Kaj bi človek na to -rekel Drs-karju? Menda, da je neumen in da ga .je Kakerjeva previdnost -obšla, ali pa- d’a mn so g. Homar tako namignili. Pa maj bo že ta k-o ali tako reči se mora, da France ni talko neumen kot se ga smatra po njegovem ultra-roma-nuim seriptum. — Če je svobodna misel in svobodomislec le gola fraza potem pa g. Drskar-je- tudi soci j-alizem in socijalist ne le samo praižma fraza, temveč pravi “far-ce”, kakor vi pravite. Kdor n-e misli svobodno, se -ne more za svobodo boriti in ne more cen! Jednotioi in društveni «tajniki pozor! Kaj- ne da. ke-d-ar se izključi ali suspendira iz -društva ali- jednote kaika- uplivna oseba ¡ali pa -celo dober (?) prijatelj tajnika oziroma zarotnikov od-bor-a- tedaj je 'zelo -nerodno publicirati dotiičnikovo ime v društvenem -ali jeídn-otnieUi glasilu. Zato si je pa neka “kunštna” glava izmislila -novo -pot, namreč, da zapiše: Iz društva (N. N . . . — izkjuče-ni: c c c ....... «Sedaj p-a iščite ke-d-o so ti c. c. c. To j-e imodenno. INaid-alje se eita v Jednotnem glasilu S. «N. P. J. z dine 15. aprila 1909 na 9. -strani pod zugla-vjem društvo Dolenc št. 71. Leadville, Colo. Susipen-dovani: Frank Fortuna, c. 5299 a n-a stira-nii 18 pa zopet čitairao društvo Dolenje, št. 71 predsednik Frank Fortuna (ista oseba). Ali mi more kedo povedati da je izključen ali suspendiran član lahko ob istem času predsednik društva? Ej gospodje pri gl. -odboru imajo toliko posla, da šie- takih -ma- lenkosti «ne opazijo. Pa naj še kedo reče, da več oči več ¡ne vidi. Ali ¡če pa pomislimo, da so v tajniškem uradu- -dve ničli, ki vlečeti doibro plačo, potem -pa se fie smo pričakovali malo več tečnosti. — Slovenci v Milwaukee pozor! Naš zast-opnik za' mesto Mil-auikee, Wisc. in okolico je J. Piesečniilk, 257 — lst Ave. Isti je opravičen pobirati ¡naročnino n-a list in drugo. Tam živečim rojakom ga toplo priporočamo-. Uprava Gl. Sv. Organizacija je moč, 8 ktero računajo vaši delodajalci. flSF“ Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” Ta štedilnik ^ z visoko polico,delan iz vlitega železa z niklastimi okraski. Vreden $30.00 Garantiran za $19.95 na lahko izplačilo po en dolar na teden JOS. KRAL \ 417-419-421-423 W. 18th St., Chicago, 111 Na čepu vedno PIVO najbolje vrste dobro vino in izvrstna žganja v gostilni Narodne Dvorane 585=587 S. Centre Ave. M.Šanjek&M. Hans, last. Shajališče skoraj vsih hrvatskih in slovenskih društev. Brezplačni prigrizek Biljar Unijske smodke * FRANK SAKSER CO., | 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. J Podružnica i- * * * 0104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O. Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. J kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. Uto sl oapjen ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellia Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. 4* * * * * * * * * 4* * 4* * 4* 4* 4* * 4* * f 4* Važno ti rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino 7 dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom'“Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje,-ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas^še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.* Denarjt pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čnlo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4y2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. * * * rf * * * * * * 4 * * * * * * * *Sr * * * * * 4* * 4 * * * * * * * * * * * * * * * * & * •% 4* 4^ •í'* 4* 4* 4^ •$* *$• 4* ^ 4* 4* 4* 4* ^ *$* 4* 4?* 4:* 4* 4* *$• 4* ^ ^ “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) ___________weekly__________ Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --------------in velja-----------------x ZA AMERIKO: Za celo leto. za pol leta.. $1.50 $1.00 ZA EVROPO: Za celo leto............kron 10 za pol leta.............kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 597 West 20th St., Chicago, 111 Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. Ivan Kaker in njegova “božja previdnost’’. Kakor je razvidno iz revolver-žiu/mala, zloglasnega ‘Proletarca' z dln.e 4. imiaja 1.1. št. 87 •posadili so “'somišljeniki” g. Kalkeirja za .tri razrede nižje. Možakar se je šopiril v Slanika rakih predalih, a •v zor mo, “.nepristransko ” uredništvo je ¡pa s pomlpom, opozarjalo svoje čitatelje kot: Šavsa, Žlera-ibergerja, in “terne” tže na pročelju svojega lista z videzuiimi črtami: “Oitiajte za božjo voljo, tretjo in' četrto stran, tam je poper za 'M. V. Konda ra ‘ ‘ Glas .Svobode”! Konda laže in obrekuje našega vrlega gospoda Kakerja, ko ji je nedolžen, pošten in eilst kot ravnokar rojeno dete! Mi poštenjaki okolo našega vzor-lista se ¡potegu,jemo. za našega somišljenika g. Kakerja, ter ga .moramo oprati in rešiti njegovo čast in poštenje, ker je “E'in Muster-raelraseh” kakor smo mi!” In glej čuda! Ožji “bratci” so posadili g. Kakerja imied dopisnike ala Žlenubergar, Šavs in “bum”. Toda g. Kaker še ni .popolnoma zapuščen; .dokler fi.gurira med dopisniki' je upanje — vsai g. Kaker in njegovi oprodi tako mislijo — •da se ga reši irz godle, v katero ga je “božja previdnost” pahnila. Da je temu tako spričuie konec omenjega dopisa to j.e opomba u-redhištva, rekoč: “Sodimo da g. Kaker ne misli ustvarjati mister-joznih ugank in da nam bo v bližnji bodočnosti razkril kako in kje je nastala pomota ali korupcija”. K tej uredniški opombi imamo za. pristaviti, da o tej zadevi ni govora, o ndkaki pomoti, marveč o faktu, da denar K. 299,76 je poneverjen in ¡potrdilo prejema, s katerim g. Kaker vriše dela je FALSIFICIRANO!! To je fakt, dejstvo in nikaka “misterjozna uganka. ” Vsaka misterija je docela izključena temveč, cela st.var zelo prefrigana lopovščina, katera se sosebno v tem: zrcali, ko g. Kaker trdi da ima tudli poštno prijemni-eo o odposlanem denarju, kar pa imamo povoldla 'dovolj, da o resnici tej trditve — dvomimo. Gosp. Kaker j,u' je mogoče le eno sredstvo, dla se trenutkoma opere vsakega sramu ja in sicer, da ram v našo uredništvu prinese poštno prejemnico. Na ta,čin bo takoj vse urejeno in mi damo g. Kakerja takoj popolno zadoščenje. Pripomnimo pa odločno, da ako prinese Proletarec zopet kakšen “faksimilie,” tako ne bomo prav nič presenečeni, toda za nas bo brez vsakega pomena. Da. se1 nam ne bo oporekalo, da nismo raljuidnji,, hočemo Proleta.r-čarjem pomagati ominoz.no ugauj ko rešiti, toda to edino za-nje, kajti tmd si jo bomo rešili po s^ojc. Evo tu ¡pismo: “Gorica, idne 26. a.prila i909. ¡Slavno uredništvo “Glas Svobode” Chicago. Včeraj smo prejeli od g. Kakerja —- brez kakega poziva od naše strani —- naslednje ¡pismo: Chicago, 111. 12. aprila 1909. “Velecenjeni gospod Gabršček! Kruti osebni1 napadi tukajšnjega lista “ Glas Svobode” (lastnik in spiritus agenis M. V. Konda) so mi dali povod, d,a se obračam na Vas v neki zadevi za pojaisnalo. V začetku 1. 1907. seim tudi jaz kot takratni urednik in solastnik gori omenjenega lista začel nabirati prispevke za Simon Gregorčičev spomenik. V teku nekaterih mesecev se je nabrala svota Dolarjev 61.15 centov. Na moje vprašanje, kam. maj bi ta denar odposlal, se mi je iz Vaše pisarne odgovorilo, da ga morem poslati na ripravništvo “Soče”. In tako sem tudi storil. Spravljen imam poštni potrdilni listek, ali rece- pi.s, (kjie pa jie>? Op. ur.) in da je denar tjakaj v resnici tudi prispel, izpričuje pismo iz Vaše .pisarne z Vašim, podpisom. Od tega ,pisma dal senu napraviti klišej in ga natisniti kot svojo obrambo ara Kondlattovo očitanje v tukajš-injemi listu “'Proletarec”. Pošljem Vam! dve številki tega lista, v katerih) sem priobčil svoj zagovor, (Op. ur. Nie zagovor, pač pa lopovske psovke in laži!) da si napravite sodbo o g. Kondi. (Op. ur. Napravila se pa je oibratno o g. Kaker ju.) Konda je sedaj, opirajoč se na nekaka pisma, ki jih je baje dobil iz Gorice od Vas in od odbora za Gregorčičevi spomenik. (— n,e verjamem mu nič, ker se je temra človeku laž že neštetokrat sij.ajho dokazala! —), skoval v svojem listu ponoven napad na mojo osebo, podtilkaje mi nepoštenost, ali z drugimi besedami. — poneverjen je ! ¡Ker se, pa jaz vsaki čas lahko izkažem s poštno-potrdil™m listkom, (??!!) da sem denar v resnici odposlal, in ker imami vrhu-tega v rokah piismo iz Va|e ¡pisarne, da je denar sprejet. — se mi cela stvar jako zagonetna zdi, kako more Konda trditi, da je dobil iz Goricte pisma, ki to zanikujejo. V .tem mora oči v id,no tičati ali kaka pomota, napravi jem a v Vaši pisarni brez Vaše vednosti, ali pa je vse skupaj Kondatova spletkarska farbarij a. Radittega Vas uljudno prosim, da mi čimpreje naznaniti blagovolite, ste li res pisali Kondi, oziroma Moleku dotičlnio pismo, in ako res ni denar došel v prave roke ? Plrosim torej pojasnila. Kajti žaljenje je prehudo,, dla. bi ga nw> gel mirno1 prenašati. (Op. ur. To je pač vrhunec vse budal osti! A-ko1 ima ‘Kaker ¡poštno potrdilo o odposlanem, denarju, v rokah, tako mu je pot odprta, da si pri sodišču zadoščenje poišče ter nas tožli. Proikleta hinavščina in zavija j, n e ; zamorec se hoče prati pa me gre,!) V nasprotnem slučaju sem primorata z recepisom dognati (čudimo se da tega ni .takoj storil! Kje pa?) kam: je, prišel odposlani denar. ¡Samo ob sebi se razulme, dla je vsaka najmanjša senca kakega suma na VašO' osebo popolnoma izključena; (Op. ur. Časti tamo gospodu A. Gabrščku, ko iima tako vrlega zagovornika!) če, se je zgodita kaka pomota v Vaši pisartnd, zgodila se ie morda le nehate in brez Vaše vednosti. (Op. ur. Zelo1 fino!) ¡Številkama “'Proletarca "’-v posebnem zavoju priložil siem tudi kmjiico “Kako so nastale vere in bogovi,?” Z odličnim spoštovanjem, udani Ivan Kaker. N. B. Ako želite,, pripravljen sem Vam poslati par sto iztisov te .knjižice po 20 b. event. še ceneje, ako jih morete tam razpečati.” # Kakor razvidite iz pisma, se izraža g. Kaker o pošilja.tvi denarja zelo negotovo. On ne navaja ne datuma (kar je vendar tako važno), (Op. ur. Ako bi Kaker datum lodpošiljatve navel, bi bili se mii takoj na pošti informovali, in stvar bi bila rešena. Toda do-ticnii poštni reeepis jie “svetovna zagonetna skrivno,št”j ne zneska, ne načina, kako je denar poslal. On .govori le, o ¡poštnem .potrdilu. V pitemu tudi ne zahteva, obno vitve potrdila, ampak kar tako od daleč namdigava. Nočemo dolžiti nikogar naravnost — fafaiifiifcacij. ali nam' je do tega, dla pride čimprej ta reč na dan. Ko je g. Kaker v začetku 1. 1907 res vprašal, kam maj pošlje denar, dla pride v prave roke, smo mu odgovorili, da naj ga pošlje na upravništvu “iSočif”. Ob tej priliki je nekdo izmied našega o-sobja, — hi Kakerja dobro pozna —. ¡pripomnil, ,d;a je denar že v “pravih rokah” ker je v Kaker j e-vih......... Z ozirom na to smo še z večjo raido vednostjo in napetostjo čakali, kedaj pošlje denar. Slednjič nam je pisal g. Molek naj ga obvestimo, če 'smo prejeli denar. Dognati je treba: Kam j.e izginil denar, — kje je iizgimil: v A-máriiki ali Evropi? V ta namen je pač treba, da predloži g. Kaker ono poštno potrdilo. A k,o to ni falsifikovano, bo še mogoče* na pošti dognati, Lomu je bil izročen denar. — Ako torej do ženete, da je Kaker rels poslal v Evropo znesek K. 299.76, potem bo naša naloga, dla doženemo, kdo ga je prejel. Potrdilo našega g. šefa s podpisom je na vsak način ponarejeno, pa naj se je to zgodilo v Amerik) ali v Evropi. Naš g. šef namreč nikdar ne podpisuje taikih potrdil. Tudi j,e opazka,’ da bi bili ml obvestili odbor za Gregorčičev spomenik, je v nasprotju z našim stališčem, ker mi tistega odbora nismo nikdar priznali in ga nismo nikdar obveščali. Falsifikator se je tu vrezal. Blagovolite se potruditi, da. pride resnica na ¡dlan', a glavno, da dlobomo sled za denarjem,. (Op. ur. To se bo zgodilo, toda denarja ne bo!) Mi dobivamo d’ena.r iz Amerike vselej veled nakaznice, po .poštni hranilnici', redkeje, po banki. Kdor ga je poslal, — in ako ima še potrdilo — dokaže lahko na mah, kdaj, kako in komu ga je poslal. Za dokazilo bi ne bilo potreba ne klišejev, ne drugih stvari. To naše pismo lahko porabite po svoji1 volji ita* previdnosti. S spoštovanjem za : Goriška tiskarna, A. Gabršček v Gori c i 51. Kepa, knjigovodkinja.” # * * To pismo simo po naši, in ne “božji” previdnosti priobčili, da si naši ,cenjeni čitatelji Sklepe lahko sami delajo, a ob enem pa da .dokažemo* kakošno lopovščino gospodje okolo reivolver-žumala zagovarjajo. Dostaviti nam1 je še, da to ni edino iplsmo, koje imamo v naših rolkah in ki kažejo karakter g. Kakerja v pravi luči. Mož je od sile predrzen, ko hoče celi svet slepiti, toda pri na® ne opravi nič ita akOrav.no, ga še tako perejo Prolet arčairj,i in Glumači. Za vzgled naj navedemo iz naše velike zaloge, za danes samo še cta sl uča j : ‘¡Socialist Literature Company’ v New Yorku, je ipo naročilu g. Kakerja nanj odposlala dne 17. junija 1907, ‘ ‘Brockhaus Conversation Lexicon ” m .pogojeno ceno $68.00. Kot predplačilo je bil Ka-ker poslal $10.00, kar ie. pod 10. junijem 1907 vknjiženo1 kot pri-jemek. Ostala svata 58 dolarjev je v “božjih” rokah, kar pa nas prav nič ne briga. Toda oglejmo si, k,ako si je znal poštenjakovi« Kaker, kredit pridobiti. Pismo smo dobili katero se glasi: “New York, April 2. 09. “Glas Svolbode Co.”, 597 IV. 20. ,St., Chicago, 111. Beiliegend die gewünschte Rechnung für deren Kolleikrtirung Sie1 sich freundlLichst bemühen wollen, wofür wir hier unseren Dank ausdrüclken. Diese grosse Lieferung auf Kredit geschah lediglich weil der Genosse (?) sich auf seine Parteimitgliedschaft und noch mehr auf seine Verbindung mit Ihrer Gesdllsebaff berief. Unterzeichneter war letztes Jahr auf der Nation al ko vent io n der Partei in Chicago ohne Genossen Kaker zu treffen. Griissend — Socialist Literature Co, P. Kr afft. Toraj, kredit >1 je Kaker znal s pretvezo pridobiti, ko se je k,ot član socialne stranke predstavljal in se na stranko sklic a val, med tem ko nikdar član soc. stranke bil ni in nikoli ne bo. Ali ni to odkrita guljufiija! No, pa mogoče, da se goispod Kaker zopet prikaže s kakšnim klišejem, ker iho črno, na belem stalo, da “Glas Svobode” laže, da Kaker ni nobenemu človeku niti centa dlolžan in da “'Socialist Litera tune Co.” v New Yoriku ne pozna, kakor noče Za ve rim ik poznati soseda Anton Kunca v Logatcu. Res so čuidbvita poba “božje previdnosti’’, in to temveč, ko so g. Kaker-j.a do tega privedle, da je $10, ravno v istem kritičnem časiui — 10. junija, 1907 — v New York poslal, kafcor.se falsifieira-no .potrdilo — 18. junija 1907 — glasi. Čudno, res čudno! Kaj pa, ko bi se bilo nekaj izvanredmega pripetilo? G. Kaker :se rad ha,vi s “svetovnimi ugankami”, toraj je mogoče rešitev te uganke' v tem, da se je onih $61.15. ki so bili za Simlota' Gregor Čiči, v spomenik darovani, raizpršili. Deset dolarjev je sifrčalo v New York, kot predujem na B. O. Leksikon in ostalih $51.15 pa kod po obzorju še dlanes motovili, torej jih g. Gabršček ni mogel dobiti g. Kaker jih pa tuidi nimia. Tista falsifier rana p rij« minica nima nobenega pomena, ker se je porodila edino po “božji previdnosti’ ’ in stvar se bo rešila po maši .previdnosti. Zaplenitev plače. 51 umi a legislatura Pennsylva-nije je stavila zakonski .predlog, vsled katerega bo mogoče v prihodnje eno četrtinko delavskega zaslužka zaradi dolgov zapleniti. Ako hočejo delavci preprečiti, da predlog zakon ne postane, tako se morajo nemudoma do governerja Stuart-a obrniti, v katerega rokah leži osoda zakona. Naj delavci to store? Po našem mnenju — da. Oni zakon po-menja sociialpolitični. korak nazaj. Približno ,em človeški rod nazaj je bil sličen zakon v državi Penn-svlvau.iji razveljavljen, zato ker se j,e pokazalo, da je delal več k vara kot pa dobička. Vsled zakona o zaplenitvi zaslužka od takrat, je prišel marsikateri v .propad in nesrečo. Preganjan od upnikov, od enega delavnega kraja do druziga, je konečno obupal in se — pogubil. Novi zakon bode — glede na v zadnjem času ustanovljene trgovine na obroke, takisto učinkoval, če ne še hujše. Zakonski mož jamči navadno za dolgove, 'k,tore njegova soproga napravi. A žene se ,cesto puste nafarbati, da stvari po visoki ceni kupijo, češ, saj na- obroke se lahko poplača. Ona dobi robo izročeno, vzlic temu da nima sedaj prodajalec nikakoršnega poroštva v rokah ; kajti grozne pogodbe, katere si pusti prodajalec podpisati, nimajo navadno pred sodnijo nifcake veljave. Ako si pa bodo te vrste prodajalci sigurni, da dolžnika na leta lahko preganjajo, tako se bode gonja šele pričela in povzročila med rodbinami neznansko gorje. Zia male trgovce n. pr. grocer j e, peke itd. ima ta, postava dvomljivo vrednost. Oni morajo svoje terjatve šele iztožiti in sodbo dobiti; za kar pa imajo stroške'. Potem morajo izvedeti, kje dela njihov dolžnik, da za,morejo prepoved na plačo pri delodajalcu izposlovati, kar ,pa zopet denar stane. Dolžnik spremeni kraj dela, če le more, ali pa “bos” ga odslovi, ker noče sitnosti imeti, in upniku ne preostaja druzega. kot da ga z novic prične iskati, kje dela itd. To stane čas in denar. Navadno pa niso terjatve tolike, da bi se mali trgovec-poit radii, ter bo raji čakal prej kot slej, da dolžnik prostovoljno plača. 5Iogoče, da se upnik na kakšnega polodvetnika obrne, kateri se brezdvomno pojavljajo liki lačni volkovi, da popadejo dolžnika. Iztožitve im zaplenitve plač bo to neka. špeeijaliteta teh jastrebov, in ako za nobenega druzega, za nje bo gotovo dobrodošel ta zakon. Zaplenitev imetja za dolgove ni dopustno, ako dolžnik več kot $800 ne poseduje. Dopustna je samo za najemščino, ako se najemnik na izjemni zakon ne sklicuje, kar je v teh slučajih običajno. Trgovci so se varovali tega fea duhovnikom. S. M. $25 000 potovalnine za Tafta. Iz Washington a se poroča: Kakor se vidi. bo predsednik Tatfi vseeno $35.000 za potovalne stroške dobil. Minuli kongres mu je plačo za $25.000 povišal in Rooseveltu pripoznano potovalno od škodnimo v tisti visečimi za Tafta, odklonil. Sedaj pa vtegne Taft, razve» .povišane plače tudi potovalno odškodnino dobiti. To dovoljenje se namerava cenilnemu zakonu privesiti. Prosperiteta. Razna poročila, prihajajoča iz Jinga potrjujejo vest. da bode najmanj 1,000 žag v državah Texas, Louisiana. Mississippi in Florida prenehalo s delom. ¡Samo oh sohi je umevno, da bodejo tisoči delavcev s tem prizadeti. Vzrok prenehanja s delom je namreč ta, da lesni trgovci niso zadovoljni s sedajnimi nizkimi tržnimi cenami. Pravijo, namreč, da ko hitro bode primanjkovalo lesa na trgu, bo šla cena višje in seveda tudi njihov dobiček se bo iznatino povišal. Kaj pa bo z delavsko plačo? Ogenj v ror/u. Iz Pittsburga se-poroča, da so se pretklo nedeljo, ravno ob času, ko je pet in dvajset mož delalo na popravilih v rovu Forest Hill, lasti Pittsburg Coal družbe, vneli plini in ves rov je začel goreti. Rešilno moštvo je prišlo takoj na pomoč, a ognja le niso mogli ukrotiti. Delavci v rovu so se rešili s tem., da so se posluižili rešilnega izhoda. Nifcdo ni bil poškodovan izvzemši živine, katera je v rovih zgorela. Početek ognja se ni znan. Pripomniti pa je, da ko ne bi družba imela onega ‘emergency’ izhoda, bi vsi delavci v rovu zgoreli. To varnostno pripravo je družba dala uvesti še le po britki skušnji v Da.rr rovu. Delavska nevarnost. Kerrick, Mirin. 27. april. Na parni žagi McGrath & Hogan, je kotel razneslo: poslopje je do cela razdjano, štirji delavci usmrčeni in pet jie teško ranjenih. Imena ponesrečenih niso slovanska. Pošast v človeški podobi. Cuadalogara. 27. aprila. Roman Estrada, je plačal svoj nečloveški zločin v svojem življenjem. Enakega zločina še nima kriminalistika zahilježenega. Estrada je bil na svojo ljubo ljubosumen ter jo sumničil da mu ni zvesta'; zaradi tega jo je po Živinsko pretepel, da bi namišljeno nezvestobo pri-poznala.. Ko to nd nič pomagalo privezal je ubogo dekle k kolu ter ji odrezal eno uho in na nogi palec. Ker je pa- ona še vedno molčala, odrezal ji je prsi in ji ■rta životu prizadjal globoke rane. V tem stanju jo je zapustil. Našli so jo umirajočo: a vendar je še zamogla ime storilca- povedati. Estrada je bil prijet in vojaki so ga ustrelili. ZASTONJ MOŽEM 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni Človek piše po našo urejeDO zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena Uri, slabotni život, zg-ubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisofe ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zaoomnite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo takoj pošlete. Ime. Pošta .................................. Država. NAVARN0 ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEIN EE'S OF Er ví«1 REGISTE R E E» pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. John 0. Hruby 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. Priporočam veRko zalogo pohištva z.a spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., terrazno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. NAJNIŽJE CENE'i»a fls^* Najsolidnejše blago“®8 Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 1386 Kašparjeva Državna Banka, I --------vogal Blue Island Ave. & 19. ni.__ jf VLOGE 82,500,000.00 ! GLAVNICA . $200,000.00 s< PREBITEK . . $100,000.00 | Prva In edina češka državna banka v Chioagi. Plačuje po od « vloženega denarju na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSil jamo denar n. vse dele 5 ^ sveta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. 1 JD ’-a o C/I > 1 rt N >C/I . v—« V c • v—t >u >U LP v— X/> • pev ' S • »—i rt C, £ rt > Fotograf 588 West 18th St. nasproti 0. S. A. Št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 36. rožnika 1906. BLEDA LICA v vašem sistemu. we hočete dobiti lepo barvo, pomnožiti kri in isto očistiti vsake nečistosti rabite \ Severov Kričistilec. Isti okrepčuje in ojačuje vitalno zmes, stori da zgledajo vaša lica zdrava, povrne moč in življenje krvi, in to gotovo kakor tudi zanesljivo, ne da bi vznemirilo katero koli telesno učinkovanje. NEPREKOSLJIV ZA Lušaje, bule. kožne bolezni, mozolje prišče tekoče rane. Najboljše zdravilo v spomladnem času. ERUPCIJA ZGINILA. G. Fran Schindler, Crabtree, Ore., piše: “Vaša zdravila pokazala so se zelo povoljnim. Moja žena je imela erupcijo na obrazu, katerega je, po porabi dveh steklenic Vašega Kričistilca, popolnoma zginila. Sprejmite mojo zahvalo.” % if ^VERa, i il Bloob Purifier1 m ALCdHOL M rrjt CSST. $$ ■ :■> '■ ; j > m«* tut i |gt ! AN EXCUGST and S REllABU tuur.r j T S ' * for Smerjo 'Soils, ¡n# *ASk¿%-Turner., Cbtmk , Sores, CUn¿\ ¡i Silt P\otm 3vkV<’*- I ral VísaieSr j Raí FwiftW ksi«. pi ’< PîRJîCTMBs «ai«* LrtTTLV rnioE »Goo. mm l'j'Æ [8|§œ ’ Vn "i’\ KV W. F. SF-VERA CO. ; Haisaši fesi» casAi SAPU», - Iowa. : il Zdravniški nasveti zastonj, Nervozni polom Glavoboli, duševna pobitost, slab spanec, histerija, nervoznost in vse druge živčne bolezni se hitro ozdravijo s porabo Severovega Uervoton. Isti je najboljša tonika za nerve. Isti da dober, sladek spanec, ne s pomočo opija, temveč iz naravnega svojetva, ki blaži in ojačuje naravno življenje in moč. Cena $1.00. Kako nastanejo potresi. (Iz predavanja dr. Grošlja v ljubljanskem ‘‘Mestnem domu”). Ali ste popolnoma za nič Kako često slišimo koga reči: ‘Cisto za nič sem!’ ^ Te besede primerno izrazijo stanje sistema. Ka- m kor v uri pero, tako se pri človeku življenska £ energija obrabi. In tedaj je čas, da vzamete Severov Življenski Ta obče dobra tonika bo ponovila vaše življenje, pokrepčala vas cel sistem in vam vrnila zdravje. Je zanesljiva prijateljica priletnih ljudi in vsih onih, ki so slabotni in občutljivi. Za zabasanost, prebavljanja, vrtavico i t. d. Cena 75c. Prodajajo se v vseh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov. najboljše pivo $ K Ë $ ^ Peter Schoenlwffen Brewing Co. g PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. NH M Mučne bolečine, vstrajne ¡bolečine! Kako težko jih je prenašati! Kakšna dobrota je, če se jih, kolikor mogoče ¡hitro izznebimo! Za nobeden lek ne bo bolestni tako hvaležen, kot za sveto vnozmani “Anker Palm Expeller”, ker ni boljšega leka proti revmatizmu, trganje, neuralgie in slične bolezni. Samo 25c. in 50c. CENJENI JAVNOSTI Odrežite zdolej se nahajoči kupon, pojdite k M. K&ra, kupite tam za $2.oo ali pa več, obutev ter ko plačate predložite kupon in vrnilo se Vam bode 25 centov. Mi pričnemo našo Spomladansko Otvoritev, katera bo trajala skozi celi maj. Mi imamo zalogo obutev za gospode, gospe, gospodične in mladenče. Posebno veliko zalogo barvanih vezilnih obuval, rmene, rjave, rdeče, bele i. t. d. Prednost ima naša zaloga v Oxford-polobutev in sicer zaradi ja-kovosti in nizkih cen. Obiščite nas in zadovoljni bodete. 25c Kupon 25c Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c. Glas Svobode ----- Samo za maj 1909 M. Kára, 760 S. Halsted St. Cenjenim rojakom na znanje! V. J. Kuibellka, lastnik tvrdke “V. J. Kubelka & Co.” izdal je novo. za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri. kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli. Knjiga v platno veizana stane samo $1.00. Denar pošiljajte ¡po Postal Money Order na V. J. KUBELKA & CO. 9 Albany St., New York, N. Y Kaj so pravzaprav potresi? Za par sto milijonov leit se moramo podati v preteklost, tja, ko je naša .zemlja še kot razbeljena krogla, kot majhno ¡žareče solnčeee tekalo po prostoru. V svojem razbeljenem notranjem jedru je še do danes ohranita nekak spomin na svojo vročekrvno mladost in kadar se je zopet poloti njena mladostna volja, tedaj ¡bruhajo ognjeniki in razbeljeno kamenje. Toda. svetovni mraz jo je ohladil in oblekla se je v tenko šuk-njieo, v svojo skorjo, na skorjo so se pa usedle vodene pare in. se strnile v veličastna morja. Mraz je uklenil njeno mladeniško nebrzdanost v kamen it e okove in od tistega trenutka se je vršil neprestan titanski boj ¡mied ognjem in mrazom. Stokrat in stokrat je bruhnilo žareče jedro skozi ze-meljne plasti, da je znova -zažarela zemljina obla v krvavi luči.'Ia slednjič je omagala. Dež in veter, solne® in led pa so se lotili njene skorje, trgali in drobili, mleli in trli so vsak griček njenega površja in deroče reke so vzele seboj odfcrušene delce in vse kalne od drobne meli so jo ponesle v morje, kjer se je vlegala drobna mel na morsko dno v mogočnih vodoravnih plasteh. Vsak griček, vsak holmec so zmlele priročne sile v prah in zdavnaj bi že morala biti naša. zemlja gladka in lavna bot biljardna krogla brez holmov, gričev in gora, da se ni jela mogočno gubati njena skorja kot koža ostarelemu človeku. Vedno bolj in bolj se je hladilo, krčilo in stiskalo njeno ognjeno jedro in suknjiča ji je postala preširoka. Nagubančila se je v velike gu be in na vseh koncih in krajih so pri klikala iz morja veličastna slemena zemeljskih gu'b. Kar je preje bilo morsko dno, je zdaj postalo gorski vrh, ono blato pa. ki so ga tekom sto.tisočletij nanosile reke na morsko dno, se je v tej dolgi dobi strdilo v trdo ’kamenje in zdaj tvori visoka kani« ni ta pogorja. Tudi vsa naša pogorja zgrajena iz okanicimelib plasti morskega blata Mogočna sila. prirode, ki je gubala zemeljino skorjo, pa je -bila brezobzirna dovolj, kjer se ji ni hotelo vdati trdo kamenje, da je je zlomila in nastale so več kilo metrov dolge razpok«.. Tako se je razdrobila preje celotna skorja naše zemlje v posamezne grude, ki počivajo druga ob drugi kakor posamezne opeke v zidanem obo ku. Posebno tam, kjer so se dvignila visoka gorovja iz ravnine, se je prepočila skorja v podolžnih, velikanskih razpokah. Kameniti okovi naše zemlje se razdrobili v posamezne plošče in preje v enoten sklep uiklenjene sit' njenega ognjenega jedra so bile oproščene. Kjerkoli je IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste piipe ter izdelujem iin popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Edward Pauch ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. Dobra Linijska Gostilna,"‘IT rvaaa: ios, s. stasmy 650 Blue Island Ave. delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. W. SZVMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. so Iav 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, zamožke aliženske l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne ^delavcem na železnicah. „AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, n a pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaS $35.00 za ravno takšno uro ako to kup« od Somačegazlatarja. Posebnodobro 14k pozlačeno verižico in n^vezek darujemo z vsako uro. • EXCELSIOR WATCH Co 505 A1HEN/EUN1 B’LD’G, Chicago segala razpoka dovolj globoko v svod naše zemlje, je prikipela na dan razbeljena lava. Po teh dolgih razpokah so se naselili ognjeniki drug poleg drugega. Oni trdni, nepremični obok naše zemlje, na katerega človek tako brez slutnje in strahu zida svoje domove, torej ni tako zanesljiv in nepremičen, razbit in prelomljen je v posamezne kosce kot obok razpadle razvaline. Kdo nam je porok, da bodo vse te razbite ploeice vekomaj slonele druga ob drugi, ne da bi ta ali ona zdrknila nekoliko nizdol ? Nihče in zgodovina naše zemlje nam dovolj jasno priča, da se j«1 -to že premno-gokrat zgodilo. Tam kjer danes valovi ogromni tihi ocean, se je nekoč so ločila prostrana celina, ki se je okrog in okrog odpočila od zemeljskega svoda in nekoč .je cela celina ob tej vseobsežni razpoki zdrknila nizdol, da j«1 morje za.valovalo preko njenih rodovitnih poljan in zemlja je bila oropana celega kontinenta. Razpoka je pa ostala in v .celem njenem obsegu je bruhnila na dan lava, ognjenik se je naselil ¡pri ognjeniku. ki stoj® še. danes ob obrežju Tihega oceana po zapadni Ameriki in vzhodni Aziji. Tako strašnih katastrof, ko požre morje cele kontinente, ima začrtati zgodovina nase zemlj seveda le malo. Skoro vsak dan pa se dogaja, da ta ali ona razbita pločica ob globoki razpoki zdrkne, nekoliko nizdol ali se pa nekoliko dvigne, saj gubančenje zemeljne skorje še dandanes ni popolnoma končano. Taki mali zdrkljaji so torej v prirodi vsakdanja prikazen in ljudje, ki se nahajajo na dotični plošči, imajo grozovit potres, in sicer ga zove-mo grudovni ali tektonski potres, ker ima svoj vzrok v razkosanih grudah in v tektoniki, to je zgradbi zemeljske' skorje. Domovina potresov je torej tam, kjer se dviga gorovje iz planjav, kjer pre-preigajo zemljo globoke razpoke. Istotam pa je cesto tudi domovina ugaslih ali pa še delujočih vulkanov, ki so žarečim silam ze-mltdjne notranjosti skozi odprte razpoke priborili pot na beli dan. Vulkanizern torej ni vzrok potresov, temveč vulkanizern in potresi so posledice skupnega izvora ,namreč posledice razkosanosti zemeljne skorje. Sedaj nam j« jasno, zakaj je tudi ljubljanska savska ravnina torišče potresnih sunkov. Prepoka-na plošča zemeljne skorje je ta ravnina, široka, usedla, ki so jo pire,pokale gorotvorne sile. Tam nekje blizu na pol pota med Ljubljano in Vodicami leži središče potresnega gibanja savskega polja. ¡Pretežna večina kranjskih potresov ima tamkaj svoj izvor, izmed katerih imamo zaznamovati le tri močnejše sunke, namreč leta 1815., 1895. in lb, julija 1897. Toda ne borno se preveč vznemirjali, da bivamo n,a gibljivih potresnih tleh. Za teh par slabih potresnih sunkov nas je priroda bogato odškodovala z bližino in lepoto alpskega sveta. Katastrofalnih sunkov se pa nami ni bati, ker v našem potresnem ozemlju se sproti sprožijo že najmanjšo napetosti in pritiski in ¡to ne čaka. da bi se v njeni nabrale potresne sile do katastrofalne moči. Po potresni katastrofi leta 1895. se je potresno gibanje naših tal skoraj popolnoma poleglo, o čemer nam priča šteyilo pofrnsnih sunkov, ki jih je vedno manj. Ko jih je bilo leta 1895. samo .po Veliki noči 335. jih je bilo leta 1895. 1« 262, 1898, 196, 1399. 93, 1900. 69, 1901. 80. 19012. 74 in 1903. le še 50. Potresomeri ali se i smo m etri so razpostavljeni po vsej zemlji. To so priprave, ki zarišejo čas začetka trajanja, in konec potresa, o-značijo smer sunka in njegovo moč ter nam omogočajo izračunati oddaljenost potresnega središča. Ogromna, ¡težka, prosto viseča nihala so to. ki se zazibljejo ob vsakem' še tako lahnem in za človeka. neobčutlji vim tresljaju ze-meline skorje. Z njimi je v zvezi tanko peresce, ki označuje vse gori navedeno na sajast pa.pir. Potresu pritepencu torej lahko že kar z lica beremo, odkod je prišel, prišli pia smo na sled še neki drugi njegovi navadi. Kadar divjajo po siolneu, viharji., kadar se pokaže na njem kaka. velika pega. takrat se zgane tudi on in Zgiblje naše domove. Ti velikanski viharji so grozoviti in ob njih divjanju zatrepeta zemlja, magnetne igle, ki drugače nepremie-► kažejo svojo smier. trepečejo kot, bilke na vodi, nad severnim tečajem pa se vname venec pestrih električnih barv, zasijala je severna luč. In ako se že kje prav nalahno tiščite dve zemeljni plošči. tedaj ena izpodrkne, nastanejo potrosi, vulkanom se odor o njih ognjena žrela, no rudnikih pa pribite skozi neštete razpoke množino eksplozivnih plinov. DOPISI. (Nadaljevanje iz 5. strani.) i majo denarja na razpolago v takih slučajih, pa naj si bode za odkupnino, ali za nagrado onim ki zasledujejo lopov®. Večinoma kradejo otroke le takim starišem, kateri so premožni in da lahko plačajo odkupnino. Gotovo ni človeka na svetu, ki ne bi 'cenil svobodo in da se mu ne bi gnusilo to barbarsko delo. Vendar se pa v časih tako početje pokaže vse v drugi luči in da ne bom o teni' preveč obširno razmotrival. oglejmo si nekoliko ta poslednji dogodek kateri se je bil pripetil v Clevelandu. Pred nekaj tedni so pisali kapi talisitilčni časopisi cele strani o u-kradenem dečku, katerega so našli v Clevelandu. Telegrami so švigali sem-ter-tja, mestna polici ja je bila vsa iiz sebe, po farmah in okolici je bilo ¡vse na nogah in iskalo dečka.. $15.000 je bilo razpisanih onemu, ki pripelje dečka nazaj v očetovsko naročje. Ali vse zaman. Deček je stanoval v krasni sobi velikanske palače sredini mesta. Ko je oče položil zahtevano odkupnino nia določe nem mostui in ko je bil denar vzdignjen, dobil je oče dečka nazaj, točno v določenem času v llolender hotelu, kakor so tatovi obljubili. Kmalu po tem so tajni policaji zasledili tatove itn sicer moža in “njegovo ženo” (?) Pri prvemu zaslišanju so spoznali žensko, da ie bila svoj 'čas intimna prijateljica dečkovega očeta in tudi prej enkrat soproga dečkovega strica. Pred nedavnem časom sta se raz-po roči la; sevedia stric je večkratni milijonar. Tudi se je dognalo, da je ona ženska intimno občevala z raznimi uglednimi (?) ameriškimi 'kapitalisti. Poročali so tudi kapitalistični časniki, da bržkone se bodle razkril s to ¡afero neki stari družinskj škandal. Tako so bobnali tukajšnji listi po aretaciji onih dveh. Par dni pozneje so pa začeli zopet drugače pisati in ¡so prva poročila zanika,v ali, ter stvar v drugo luč postavljati. ¡Seveda, lahkoverno ¡ameriško ljudstvo je verjelo prvimi poročilom, a drugim pa tudi. 1 oda Stvar je ta, da se bojo prve trditve potlačile, saj dečkov oče in pa stric bodfeta lahko .plačala ker sta milijonarja. Toliko sem le površno opisal ta dogodek, vprašam pa tebe trpin-delavec, ko ibi ¡bil tvoj otrok odpeljan, ali bi tudi kapitalistični listi talko ropotali? Le rtiči,: bolj težko! Gotovo Ibi se .zasledovalo tatove, toda kimali bi zadeva zaspala po “ameriško”. Potem je zopet, poročalo kapitalistično časopisje s par vrsticami im ,pta v nekem tonu, da se mora gnusiti dostojnemu človeku, in sicer ¡sle-dečei: I oliicijski načelnik je pustil po ■mestu 'Cleveland nabirati 30 ¡brezposelnih, razcapanih, sestradanih in brez stanovanja, jih naložil na policijski voz in jih pustil odpeljati v predmestje Corlet. Tam so .¡ih »zložili, a omdlotni' maršal Norton jih zbere zopet skupaj, jih naloži na poulično karo ter jih o-■d pelje nazaj v mesto na Public ¡Square; tam jih je razloži] in prepustil svoji osodi. Kaj se je potem, s siromaki zgodilo, ni znano.% Tako se počenja z ubogim in sestradanim delavci m v svobodni Ameriki, kjer je stanovanja, o-bleke in živilj v izobilju, ali gnila kapitalistična vlada z enim očesom imiži, z drugim pa ¡noče videti. O teim, dogodku ni kapitalistično časopisje pisalo z debelimi' črkami, pač pa je mazivalo one siromake : ‘ ‘ vaigalbund'e ’ Res smo srečni, ko smo v Ameriki! In vendar ste dobijo talki ljudje, ki trdijo dla živimo v svobodni deželi, kjer se medi' mleko ¡n med', a. delavstvo se na ne 'zdrami iz spanja, le tu. pa tam kakšen godrna, takrat ko mu voda v grlo teče. • To so dve sliki; kdor je zmožen svobodno misliti me razumi, kdor pa spi spanje ¡nazadnjaka, bo pa trdil d'a je to vse prav in 'da dru-gačei biti nernore. Govorijo1 tudi, da je božja volja tako; ali božja volja je jako čudna. Minuli teden je v »Clevelandu: razsajal strašni vihar, škoda se ceni čez en milijon dolarjev, največ je škode na cerkvah. Na Poljski cerkvi na Patt str. je vrglo d;va zvonika, na zemljo, škodn. je okrog $150.000; na ¡Broadwayu pri Češki cerkvi bodo morali odstraniti ¡diva zvonika, ker se hočeta vsaki čas podreti in po več družili cerkvah je zvonike ¡z zvonovi vred pometalo ob tla. Kajpada, tudi to je božja volja, tako pravi zaslepljeno, versko fanatično ljudstvo. A jaz seru pa mnenja, ¡da ¡ako bog podira svoje hrame, .potem jih pač več noče; ali so pa popi tako slabi, ali pa verniki premalo verni. Pozdirav vsim clevelandskim zavednim Slovencem in eitateljem “Glas Svobode” po širni Ameriki. A. K. Listnica upravništva. Cenjene naročnike prosimo, da bi v bodoče opustili vsako bese1 dilo, kadar kaj v podporo listu dajo. Besedila so čestokrat takšna da jih za nobeno ceno ne priobčimo, ker niso za nobeden dostojni list; obilokrat nimajo taka besedila prav nobenega pomena in zopet v drugo nam pa toliko in še več prostora vzamejo, kot ¡za kakšen oglas, toraj se ne more govoriti o kakšni podpori. — Kdor hoče kaj darovati naj naznani svoje ime in kraj, in pa koliko daruje, to bodemo hvaležno priobčili, a drozega nič. CHICAGO. Ben Hanfordov govor 3. maja 1908 v Garrick gledališču v Chicagi. ‘ ‘ Človek, kateri je 'dol if o v Chicagi živel, je mrtev, in, po “za-služenju” šel je v pekel. Ko pa je prišel tam, ni poznal mesta. Mislil je, da so nebesa, ker godilo se ura je bolje, kot popred v Chicagi-- Chicaga je mesto, kjer se vse 'kapitalistične sanje uresničujejo. Naravnost od prvega dol v sedmi pekel. Potem nižje, nižje do dna in v d!no — tam je Chicago. Chicaga — industrielna ječa, zemljišča in poslopja na njih zavzemajo stotine kvadratnih milj. Hišnih hlapcov' in dekel je nad dva tisoč duš, — veliko izmed njih je mrtvih, vsi druigi pa so mrzlični in izmučeni. Chicago — jama razbojnikov. Tovarniška ječa. Li-vairniška ječa. Prodajalniška ječa. Klavniškia ječa. Tovarniške ječe polne nedoraslih otrok. Tovarniške ječe polne ¡žensk. Klav-niške joče polne mo‘ž. ¡Samo ječe, za vse ki delajo, vsi pa morajo delati v ječah. Nobeden ne more delati izven ječe v — Chicagi. Vsi in vsak posamezen pa služi živ-1 jensko obsodbo. Hlapci in dekle, vsi morajo delati — delati, na “hurry” v Chicagi. Hurry, ali pa umri hurry, hurry do smrti — kapitalisti me m» rejo čakati — v Chicagi. Primitivni ljudje rabijo skalovje in brloge m stanovanja. Ohioaški ljudje stanujejo v skalovju in brlogih, a ne v naravnih. Naravne pečim in brlogi niso dovolj visoke, ne dovolj nizke in ne dovolj temne. Ohieaški jetoišni-čarji so' izdelali za svoje tlakarje posebne ¡brloge in pečine — izdelali so zaduhle, temne in strupene. Chicaga — je obludena z mrtvimi dušami, ledenih src, iz njih gnji-lega mesa pa visijo trhlene kosti. Chicago — kjer se poslopja majejo in ulice tresejo, celo mesto .se vedno ziblje — kjer ne poznamo miru. ne slišimo pesmi — kjer j *v ved ni ropot, a nikdar godbenih glasov. Chicago — kjer je vse. kar ni hudodelstvo ali prcgreš-nost, humbug, — kipi iz gipsa, izglodajo kot iz mra morja; poslopja iz grč in peska izglodajo, kot iz kamina ; 'kipilo in barva izgloda, kot železo in jeklo: ljudjie. ki so pravi vragi, tihotapskega obraza, klerikalno oblečeni, izglodajo kot krepostni; blede in na lišpane ženske zglodajo, kot zdrave, na-k in čarne ženske kremenitega srca ; perfumdirane žlonske, fine dame, srni rad — gnus. Kazala, na uri kažejo jutranjo uro, — ali delale so celo noč — po noči. a dneva ni v Chicagi. Hurry, hurry na delo. jetniki in hlapci — hurry vsi. Hitreje. vedno hitreje. Pazi kam stopiš; ako zgubiš stopnio, bodeš pal. In ako padeš umrl ¡bodeš — v Chicagi. (Delaj otrok, revše ti vibogo, delaj — hurry. Delaj ti deklina, delaj hitreje. Obločen v razdrapanih cunjah, ne misli na svoje uboštvo, izčrpan in sključen život, delaj na hurry. Tvojega delodajalca, mala dekelca. so tvoja lica bleda, njegova pa cvetejo. Žena tvojega delodajalca bode zavita v svilo in n-latno, in se oblačila v čipke; ona bo krasna kot jutranja zarja — in čim stare ja bode temi bolj bo zahvaljevala boga, da ni kot sl ti. Delaj, otrok, delaj — hurry. Delaj ženska delaj — hurry; hitreje, hitreje dra-gači zgulbiš svoj prostor v ječi; delaj, delaj, delaj — hurry up mules! Ne misli nase, ne na svojo oslabelost, ne na bolečine; delaj ženska, delaj; hitreje vedno hitreje. Žena tvojega delodajalca — ona bode Jnno, in ovita bode v boržun, lepši od kraljičinega; vsaka nit bo oprana in olikana s krvjo tvojega srca. Številne pri-ležnice tvojega delodajalca. — ne, Venere, z polnim životom in rožnatimi ustnicami se bojo kosale ž njimi. Ponašale se bojo z lepoto, ki je bila tvoja in tvojih sester in tvojih hčera. Čez leto in dan bodeš ti umrla, one pa bojo živele in vživale del življenja, kii so vkradle tdbi. in ko so bojo navži-le svoje kanibalske pojedine, prosile bojo svojega boga — malika še za več, ter se zahvaljevale sv. dufhn, da niso take grešniete, kot si ti. Tako, delaj ženska, delaj — hurry in še hitreje, vedno hitreje. Tudi ti mula delaj. Hurry! Lastnik te pazi. Oči delovodja so vedno odprte, torej vpogni se in hiti. Breme jie težko — a ne brigaj sa. To je breme polno zlata, a zlato je bog — bog tvojega mojstra. bog tvojega lastnika., bog tvojega mesta in smrti. Chicago, — soln-. ee ga preskoči, v njem nikdar ne sije. Chicaga, — je vedno zavita v sivo črno strupene oblake dima. Chicaga, — kjer samo roparji in sleparji živijo; kjer delavci umirajo. Chicaga, — kjer denar na denar kuipičijo. Chicaga, — kjer lastniki in imejitelji živijo v peklenskem brezdnu ter 'kuhajo in prešajo; kače, otroke, ženske, možkit' — srca deklet, fantovsko ljubezen, očetovo duhovitost in materno srečo, — vse je ukovano skupaj v črni jami; prokleti od strupenih jezikov prekletih pošasti. Chicaga, — kjer železniške družbe kradejo svojo “pravico”, uikbadli so najlepše ipredmestje, delež jezera in vkradli’ bojo še vise drugo. Chicago, — kjer so vladarji prodali prirojene ljudske pravice za skledo leče od njih zastopnikov, potem jim ,pa še lečo s skltdo vred vkradli. Chicaga, — mesto saloonov, brezdno propade. Chicaga. —- 'kjer satana blagro-vajo in svetnike .preklinjajo. Chicaga, — mesto brezbožnih cerkva., posvečene molitvam vragov ia dolarjev. Chicaga, — kjer se je pravico z zavezanimi očmi umorilo v lastnem svetišču, z lastnim meč:ni. Chicaga, — prostor vstajenja, kjer ženske umirajo in vstajajo zopet k življenju. Pred-no pa je d’o tu prišla, delala je dolgo, da se je preživela ter obdržala dušo v telesu. Toda lastnik. bog tovarne jo j« primoral, da jo prodala svojo dušo, ako je hotela delo dohiti. In sedaj-v ob-graji, izmučena do smrti in še plačuje najemnino gospodarju zemlje. In. še slabše. Najmočnejši človek v tej ječi — mesta, katerega fini. pogumni — stražniki za vzdrževanje miru — njega dična policija — in ta revna ženska, pred no nahrani svojega otroka od prihrankov trudapolnega dela, mora plačati davek, — rokov-ujaštvo — imenitnikom, izvrševalcem postav. Eh, ta gorjaška človeška vzornost, ki krade otroku mleko od prs izstradane matere ! Tako so godi v Chicagi, kjer tlačijo revnejše, kradejo mrtve in stradajo brezposelne. V te luknje — jame ¡brez dna, v te ječe z dva miljonskimi dušami, tu predira samo en sam žarek svetlobe od edine zvezde upanja ! Tukaj v tem peklu delavstvo vstaja. Omamljeno izstradano, izdelano in oplaše-no. brez doma, hrez jela in brez obleke, se zvija, skoraj oglušeno — posluša:; skoraj oslepljeno,. a vidi, — in njih pogled je — navzgor. naprej in še naprej. Ono posluša evangelij bratske ljubezni, ono gleda, posluša in ne pričakuje ničesar; še jetniearji v tej hudodelski naselbini ljubijo in si podajejo roke — in oni bojo iz ji.ga hudičevega gnezda naredili cvetličnjak naj lepši h rož. Že dolgo, dolgo je odkar se je vsejalo seme resnice v to zemljo nečistosti. in kamorkoli to seme pade tam bode tudi rastlo — pa makar v vrtu kanibalskega, kapitalizma. Toda, lia.ko dolgo še?! In vendar prišel bode čas počitka — tudi za nas v Chicagi. Ohieaga, — kjer moški živijo najbolj uibožmo, kjer delajo kot mule in vrniva jo kot psi. Toda- tudi v Chicagi bodejo dobili delavni olajšavo; nage se bo obleklo, stradajoče nahranilo, obupne tolažilo in koprneče žejne duše se bo napojilo, z vodo življenja in ljubezni do bližnjega. — in ljubezen do življenja. V Chicagi, kjer, bojo kapitalisti poginili, bode potem človek vs ah ] rest na svetu, ki bo — obljuden z .brati sestrami in ljubljenci — svet ali paradiš.” — Ben Ham.fo.rd je svoj govor do cfj? iz življenja povzel, kaikorš-no je v isti n i v Ohieagi; hrup in gonja za bogom' — dolarjem. Nekoč se jei veliko pisalo o “iknoifpuicarjih”. Danes bi se pa lahko pisalo o “provision šajlnar-jiih”. Čudom se čudimo, da oča •Tožaj Z a ve rt mik molči o provizijah, ki jih nekdo dobiva od oglasov. ki so v Glasilu S. N. P. J. V zadri join trimesečnim računu čitaimo pod izdatki: Račun provizije od oglasov $9.94. Kedio dobiva te provizije? Gospodi Krže, ali Vas ne plača Jedtaota za ta posel? Ali ste upravičeni do kakih proviziji? Vi ste za to postavljeni in tudi plačani in imate plačanega pomočnika, «Ja za Vas štori, če Vam časa primanjkuje, kar pa no. da kolekta za oglase itd. 'Gospod Zavertnik & consort es zakaj ne zaženete sedaj huronski krik nad te “provision Šajn ar je”? Halo, injunction!! Misli. NAROČNIKI GL. SV. POZOR! Priredil M. V. Konda. Kdo je gospodar zemlje? Kdor lastuje zemljo, last uje tudi ljudi na njej. Najprvo po zavzetju kake zemlje se skrpajo postave, ki zabranjujejo zmagovalcem si jo lastovati. Na primer, Japonska je bobla Korejo, 'ker ji je postajalo doma pretesno. Ona je hotela zemljo, da naseli na njo svoje ljudi. Amerika je vzela vso zemljo angleških kraljev. Vzela je tudi del Mehike, — a ne ljudi, pač pa le zemljo. ¡Nemčija je vzela del zemlje 'Francozom, ako pa ljudstvo ostane na zemlji, podvreči se mora novemu gospodarju. Na primer ako bi jaz, ko to pišem lastoval to deželo, bi vi vsi, ki se v njej nahajate morali delati, kakor bi jaz hotel, ali bi pa iz zemlje mogli miufat, in ako hi ostali bi bil jaz vaš lastnik. Sedaj pa si oglejmo ljudi koji učijo verovati v sv. pismo, v 'katerem stoji črno na belem. “Zemljo je vstvaril bog za vse ljudi”. Torej bi jo mogli la-stovati vsi ljudje, tudi dovolj bi je bilo vsem>. Vsi bi imeli svoj dom. Otroci bi imeli svoje zajamčene pravice, kakor jo imajo v šolski klopi, ali kot so n. pr. poštni vsi užil) eno i uvrščeni. Ali bi ne bilo bolje tako? Danes pa nas je večina brez domovja in brez dela. med tem ko imajo nekterniiki velikanske palače. Bolje bi bilo, ■ali ne? da bi imeli vsi domovja, makar manjša, a zadovoljni bi bili, ker bi vsi jednaki bili, in ko bi se ljudstvo zavedalo, pridobili bi si vse- to z glasovnico. — Pod nadglavjem: “Kje je pros-periteta”, prinaša New Orleanski “'Picayune” sledeče: “Gospod”, je pričel postopač, vstopivši v odvetniško pisarno v petem nadstropju, “imate li kaj premoga za gor znositi?” “Ne. To poslopje se s soparo po zimi greje.” “Ali si želite česar druzega prinesti?” “Ne, ker ničesar ne potrebujem”. “Hočete 11, da grem z 10 dolar bankovcem in Vam prinesem drobiža zanj? “Deset dolarjev 'bankovca že tri mesece nisem videl.” “Ali želite, da Vam počistim sobe?” “To stori hišnik.” “Jaz pišem jako lepo.” “Jaz pa nimam nič za pisat.” “Oglejte se nekoliko okoli”, jc rekel d.ošlec, “prav gotovo bo kaj okolu 'hiše kar'bi vam zamogel jaz storiti”. “ Prodal sem hišo in sedaj stanujem pri drugih.” “Ali me zamorete rabiti, kot pričo pri' obravnavah?” “Nimam nobene tožbe sedaj.” “Ali želite koga premikastiti?” “'Ne. Edini človek, ki sem ga sovražil, je vtmrl zadnji teden.” “Ali izamorem odnašati in prinašati Vaša pisma na pošto?” “Že celi teden nisem ne enega pisma napisal.” “Nikar mi ne odrecite deset četo v. gospod.” “Moram, še moje perilo so vrnili ker ga nisem imel s čim plačati’ “Ravno tukaj v tem listu,” po-kazavši časopis, ki ga je držal v roki, je rekel postopač in se za jedrno vdairil s pestjo po prsih, “je članek, ki pravi da so se razmere od zadnje jeseni za 50|100 zboljšale, mi pa vse, kar imamo za storiti, je, da se ne skrivamo, marveč nastopam» in vstrajamo! Vzemi me v svoje naročje, ter pusti me tam umreti!” Da bo mogel stari zagovornik ameriških svobodomiselnih Slovencev, “Glas Svobode”, uspevati, pošljite zaostalo naročnino! Slab narodnjak, ki dolguje listu naročnino po več mesecev, namesto da bi ga podpiral. Kdor nemo-re plačati naenkrat cele naročnine, naj jo plača polletno, in to je dandanes vsakemu, tudi najrevnejšemu delavcu mogoče. Uprav. “GLAS SVOBODE”. POZOR ROJAKI!! Opozarjamo vse naše rojake na oglas“ Dergance, Widetich & Co.” v Denver, Colorado. Omenjena slovenska tvrfka nam je osebno znana in jo kot zelo solidno priporočamo. Ker je naša dolžnost, da v prvi vrsti rojake podpiramo, tora j kupujte pri omenjeni tvrt-Iki in 'zadovoljni boste. Upravništvo “Glas Svobode”. Opfitovano opozarjamo, e. g. naročnike, da polletna naročnina je sedaj $1.00 (En dolar) in ne 75c. kakor je bila do 1. 'maja t. 1. Listnica. — G. L., Rock Springs Wyo. Knjižica Opatov 'Praporščak stane 35c poštnine prosta. Knjige pošiljamo samo proti predplačilu. Uprava Gl. Sv. Slovensko Narodno Samostojno i Društvo V RAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako rad no nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georjrtotvn pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju “Jaz še nimam hranilne vloge.” Sramujte se, da marate to priznati. Vsaka pomoč se Vam sedaj ponuja, da imate denar ali na obrestih ali na čekovnem računu. Nafa banka je odprta od 6. do 8. ure veper vsako SOBOTO. Industiial Savings Bank 652 Blue Island Aye. 3% obresti na vloge. Občuje se v nemškem, češkem in poljskem jeziku. Telefon: Canal 2300 Dr, Jan Cepelka zdravnik in OPERATER izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno. Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo V THALIA HALL, 467 W. 18. id Allport St. Angleščina brez učitelja PO NAVODILU: SIovensko-Angleške Slovnice Slovensko - Angleškega Tolmača in Angleško-S lovenskega Slovarja. Vse tri knjige v «A eni stane SAMO in jo dobiš pri V. J. Kubelka&Co. 9 Albany St., NEW YORK, N. Y. Podpisani naznanjam Slovencom in Hrvatom d a toči m v svoji p» O 1 Tri 1 zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem pive ali vina. IG. F. HALLER, lastnik VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Jobet, Ul. POZOR, SLOVENCI! 1 Od I. junija 1908 do I marca 1909 J sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev 54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil. Slovenci, ako hočete svoj dom. kupite zemljo v lepih krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja. Yrse posestne pravice ca razpolago, predno se en cent plača. Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji. F. GRAM, Naylor, Mo., ('lan državnega naselniškega urada. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 580 Bo. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. POZOR ROJAKI! Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. Dergance, Widetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER, . . . COLORADO B- 2193 ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil našp vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 ATLAS BKEtVLNG C0. aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. ^ LAGER | MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. r Ne trpite radi sramožljivosti. K° se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fonček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav : nikov se hitro In točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte 0' M. A. WEISSKOPF, M. D. 0 ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6,—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoladne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR- WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m*