Štev. 43.
Ceno ednoga drobca 1 krona.
24. oktober 1929. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Ceca na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Govor ministra dr. Korošca
na sestanki zavüpnikov S. L. S. (Slovenske Ljüdske Stranke) ali naše krščansko kmečke zveze v Maribori.
Maribor, 30. sept 1920.
Kak vojaki razvijajo svoje zastave, kda odidejo v vojsko, tak tüdi stranke nanovo razvijajo svoje zastave svoj program, kda idejo v volilno borbo (bojno.)
Zastava naše stranke je nej nova, naš program vam je znan. Zato mi dovolite, da ga ne ponavljam, nego da govorim samo o ništernih pitanjih, štera stojijo dnes v ospredji javnoga zanimanja o šterih se mi vidi potrebno, da se tüdi z naše strani pregovori jasna reč.
Ednaka pravica za vse. (Vogrskom.)
Mi Slovenci smo v bivšoj Austriji bili zavolo toga nezadovoljno ar z drügimi narodi smo nej bili enakopravni. Mi smo mogli samo orati i sejati, želi so pa drügi. Zapostavlanje maloga slovenskoga naroda je bilo na dnévnom rédi, zato pa je bila tüdi naša nezadovoljnost s starov državov na dnévnom rédi, stalna.
Zato nej čüdno, če si v novoj državi, gde smo več nej raz-lični narodi, nego bratje z brati, Želimo i zahtevamo povsod nájvékšo enakopravnost. Vidi se nam pravično, da té zahteve iznašamo ravno zdaj kak del našega programa za bližnje volitve.
Mi zahtevamo, da so vsa tri plemena, slovensko, hrvatsko in srbske, enakopravna (da eden telko pravice ma kak drügi) popolno enakopravna, nieden ne sme vladali nad drügim, nieden ne sme meti več dužnosti in pravic. Vsi ednako, ar .so vsi bratje.
Zato zahtevamo, da so davki (porcija) povsod vednaki. Zahtevamo, da je državna skrb za šole, bolnišnice, uradnike tüdi vsešérom ednaka. Zahtevamo, da so vero-Izpovedavanja enakopravna pred državov.
V pogledi enakoprávnosti smo mi Slovenci najbolje, tenkočütni, ar se nas je tlačilo stoletja i smo se v zadnjih desét letah z najvékšov silov upirali našim tlači-telom.	
Razredni boj.
Naša Kméčka zveza je Kméčka stranka. To že ime kaže. Vendar je nej razredna stranka, to se pravi, stranki, ki bi se mejila samo na kmete, vse drüge razrede mal sta nove pa izkldčüvala. Takša razredna stranka je Samostojna ona se Ščé brigati samo za zemljiške posestnike, ne pa za kučare i siromake, nadale socijalistična i bolševistična, štera gléda samo na delavski stan, i nazadnje demokratska (liberalna) stranka, štera po programi je nej razredna, je pa razredna v istini, ar jo nasledüjejo samo meščani, (gospoda) kmet i delavec sta pobegnola iz njénih vrst.
Če ščémo, da de kmet vodo našo državo in to žele naša stranka, te more kmet voditi državniško politiko, to je, brigati se more za vse in vsakoga, ne sme nikoga pregledati, omalo-važüvati (na ménšega delati) in izkljüčüvati, ar bi si s tem naselo v svojo državo samo nezadovolnost in upor, najbole delavskoga stana, industrijalnoga in kméč-koga. Razsodna politika je v svojem bistvi za vse politika, socijalisti i boljševiki odkrito pri-znavajo, samostojni sirmacje pa so šče nej spregledali, kama vodi njihov, od demokratske gospode njim napisani program}.
Ne samo iz državnoga sta-
lišča, šteroga mere vsaka Istinska kméčka stranka varvati, trbej, da gléda kmet-politlk na vic drüge stanovc, nego tüdi naše krščanski svetovno naziranje nam pravi, da se trüdimo za zbliianje, Spravo i harmonijo med stanovi, ne pa dá je hujskamo na medsebojso sovraštvo i borbo.
Samostojnost Slovenije.
V ospredji volilnoga boja ni Slovenskom i tüdi skoro včasi V Hrvatskom deli naše domovine bó stalo pitanje, kak ščémo opravljati državo, ali vse iz Belgrada, sil pa ništerne stvari tüdi iz drügih središč. Naši nasprotniki to se V tom pogléd*1 nej dovolj IzjasniH. Glédajmo najprle na sol Jugoslavije, na demokratsko (liberalno) stranko. Té soli je na Slovenskom strašno malo, in Šče ta se je v zadnjem časi pokvarila. Demokratska stranka je bila do pred volitvami ostro centralistična esé je štela opravljati vö iz Belgrada, zdaj pa kda njoj je zlazo Volilni strah v kosti, je tá državotvoma i državoohranjajoča stranka tüdi prišla med črne izdajala: otač-bine, med separatiste. (Tak jé zvati nas pri kmečkoj zvezi.) Tüdi ona, tak bar pravi, je za to da se vse zadeve vendar ne opravlajo iz Belgrada.
Nego ta najnovejša čüdovitna Spreobrnitev demokratov se nikomi ne vidi odkritosrčna, nego samo en Izlet, edno letovišče, štero de trpelo skoz vso volilno borbo, te se pa nazaj povrnmo pa Železno trdo Centralistične stališče, na-šterom dnes vödržijo njüvi Hrvacki in srbijanski voditelje.
Za samostojne kramare in oštarjaše jé pitanje centraíizma previsiko, za to nam njüve knige ne povejo nikaj določenoga. Oni do Plésali, kak do njim njüvi
2
NOVINE
1920. 24. oktober
tihi kuratorje iz demokratskoga tabora zaigrali.
Novi socijalisti, boljševiki so centralisti, vse v Belgrad, stari socijalisti pa pravijo, da so za autonomijo, naj se tüdi da nikaj Ljubljani, Zagrebi, Sarajevi itd. Samo žmetno je vörvali, da so socijalisti odkiitosrčni, ar njüvi srbski in hrvaški tivariši pod Koračom i Bugšegom zagovarjajo centralizem i iščejo z voditelom centralistov, s Pribičevičom, pri volitvah celoküpnega nastopa, kak so nam té dnéve poročali zagre-bečki listi.
Ka pa naša stranka? Predvsem moremo povdarjati, da je naša stranka za edinstvenost države, da odklanja vsak scpa-ratizem, (ločitev) šteri bi slabio državi moč in ugled. Mi smo v pokojnoj državi od blüzi glédali dualizem (Austrija i Vogrsko) zato sami Znamo, ka je državi1 na škodo i ne potrebüjemo od političnih prisiljencóv nikšega včenja.
Mi zahtevamo, da se držáva za volo hitrejše, bolše primer-nejáe uprave razdeli v več pokrajin. Smo nej tak. da se ta razdelitev more i zvršiti po plemenske) razlike ar bi to bilo nemogoče pri Hrvatih i Srbih. Merodajni (mérvadó) naj bodo sküpni gospodarski (verstvo) in kulturni ((včenje) intereši (haski.) Ar pa je dozdajšnji gospodarski i kulturni razvoj, gde prebivajo Slovenci, enakomeren. za to zahtevamo, da se določijo vsi slovenski kraji kak edna upravna celota. Ta upravna celota naj dobi svojo autonomijo, to je za krepko življenje i ugoden razvoj potrebno samostojnost. Naj ma z vse državov sküpno, ka je za red, moč in ugled države potrebno, naj pa bo samostojna v vseli zadevah, štere se bolje friško, bolše i toč-nejše morejo opraviti doma. Vodstvo teh samostojni!! zadev naj se izroči vladi, štera de odgovorna pokrajinskoj sküpščini.
To je vse naše izdajstvo, to je naš separatizem, to je naš velki greh. Zové se autonomija, samostojnost Slovenije. Mi se toga greha ne sramüjemo, ž njim
idemo vesélo v Volilni boj, ž njim ščémo tüdi zmagati!
Monarhija ali republika.
i V zdajšnjoj volilnoj borbi (választás) de se tüdi ne javno, gvüšno na tihom, poštnim dosta gučalo od toga ali naj mamo Mo-narhijo ali republiko. Demokratska stranka se obnaša, kak da je ona od Boga zvoljena jedina Patrona monarhistične (kraljestvo) misli v državi. Tak bár piše i guči, čeravno vsi znamo, da je velka večina demokratov po svojem notranšjem prepričanji republikanska. Jaz ščém o toj stvari gučati odkrito i jasno. Glavno je -za narod, da je ustava njegove države demokratska, da ljüdstvo samo odločüje o svojoj osodi, da samo odloča a življenskih pitanjih svoje države, da osobito samo odloča o vojski m miri. Vkljub tomi pa ne vseedno, što njemi predsedüje, pa što izvršüje ništerne važnejše funkcije. Vse države na Balkani okoli nas se držijo monarhisličnoga principa (kraljestva so.) Na Bolgarskom je dinastija tak malo priljübljena, da bi trbelo zdašnjem! ministrs-komi predsedniki samo pihnoti, i ona bi preminola. Samo za vtrdi-tev notrášnji!! dugovanj za ugled v notrašnje) upravi • njim trbe dinastijo i krala. Ednako je na Grškom. Venizelos je pred meseci grozio v parlamenti opoziciji, da lehko kaznüje Grško, da jo proglas! za republiko. Rumunija se drži monarhističnega principa. Törsko je monarhija. Se zna je tam v prvoj vrsti merodajen verski moment. jaz sem monarhist, i tüdi vsaki patrijot republikanskoga naznanja mi more priznati, da smo šče nej glédali za republikov. Če bi nam predsedüvao Radič, Pribičevič ali Protič, naša držáva bi že zgorela v najsirovejšem meščanskom ‘ boji, bi!a bi že zdavnje razbita. Mi bi bili drüga Albanija 1 če bi j' ne razbila sebična strást naših v državniš-kom mišljenji popolnoma nedo-zorelih političnih strank, razbila bi jo politična razdvojenost in raz-cepljenost naše vojske.
V republika!! je dejstvene vnogo več pokvarjenosti v notraš-njoj upravi i nepotrphvosti proti nesladajočim krogom, kak v monarhijah, gde je ustava in dinastija demokratične. Kakša bo naša ustava, to je zdaj odvisno od nas, da pa je regent -demo-kratičen, (za ljüdstvo) se ne more tajiti. Ali republika ali monarhija, to je važno pitanje, zdaj šče gvüšno odločilno za obstoj naše države za to bi bilo nepatriotski (ne domovinsko) se s tem pi-tanjom lehkomiselne igrati. Znamo, da je naša dinastija zranoslavna. Dve leti živem že ž njov, a gvüšno ne katoličana, šteri bi v verskom pogledi mogeo povedati samo najmenšo pritožbo.
Pasivnost*) katoličancov.
Nasprotniki nam [Trátijo, da nej dobro, če zamešamo Törska pitanja tüdi v politiko posebno pa toga naj ne včinimo v volilnoj borbi. Naše mišljenje pa jé. da nikdár je nej bilo pravično i tak potrebno zasesti verskih pitanj v volilno borbo, kak ravno dncF-déh, kda sé pripravljamo za volitve v ustavotvorne sküpščine.
Razmerje med državov in cerkevjov se more nanovo napraviti." ar je zdaj to razmerje v vsakoj pokrajini načiše. Razmerje države do cerkve more biti ali prijateljsko ali sovražno. Mi smo za Prijatelsko, sovražniki pa za sovražno. Določiti se more ali ostane v naših šolah Križ in katehet ali ne! Kak mislijo v tom poglédi demokrati i socijalisti, nam je znano. (Oni so protiven.) Določiti se more ali de smeo dühovnik y cerkvi slobodno gučati eli njemi pa dajo nagobčnik v formi kakšega kanzclparagrafa. Določiti se more ali de držáva branila zakonske predpiše različnih vöreizpovedavanj ali ne. V vseh teh pitanjih smo s pravoslavnimi in mohamedanskimi so-državljani ednakoga naznanja (felfogás.)
So pa tüdi pitanja, štera zadevajo samo aas katoličance in
*) Pasivnost to je ne se vmešavati v štero reč.
3
NOVINE
1920. 24. oktober
v šterih zahtevamo hitro rešitev. V Bosni i Hercegovini se skoro vsakoj panogi javne uprave ne samo zapostavljajo katoličanci, nego celo se šče preganjajo. Posebno hüdo je to v Dnančnom načrti, v šterom se godijo najvékše krivice. Poverjenik za Šolstvo si prisvaja celo pravico čeprav je 'pravoslavno, da zabranjüje katoličanske Marijine drüžbe in kaž-nüje one, šteri so teh kotrige. Sloboda veroizpovedavanja nam je svéta Ednaka zapostavljanja se godijo tüdi katoličanskim Bun-jevcom in Šokcom. Z velkov žalostjov opažamo tüdi da centralna uprava za bogoslüžje, ministrstvo vere, zavira vzgojo našega dühovniškoga naraščaja, ar vzgoje-vališčom svetnoga i redovniš-koga-dühovništva krali potrebno podporo, gda jo drügim veroi-zpovedovanjotn v dovoljivoj meri dovoljüjejo.
Pitamo katoličance, posebno pa dühovnike i katoličanske čas-nike, Šteroj stranki ščéjo izročiti zastopstvo tak posebno vörskib in cerkvenik interesov. (Čakajo v Prekmurji na Popravek tak evang. kak katocŠole, ár so verske.)
Proti militarizmi.*)
Naša stranka je bila od nigda v načelih proti militarizmi i je želela, da se svaje med državami i narodi spravljajo na nekrvavi način s sveta. To načelno stališče zavzema naša stranka šče tüdi dnes, čeravno znamo, da se zdaj naša država ne more razorožiti, če vse države okoli njé prežijo s puškami i topovi, kak bi nam v kraj spravili šče one falate zemljé, štere so šče nam nej odvzéli naši ljübi zavézniki Parizi
Če že pa ednok more ostati militarizem, potem zahtevamo, da je pameten, človekoljüben, moderen. Bitje z botom, kaznüvanje s tem, da morajo vojaki gledati v sunce, ekserciranje v srakici in spodnjih hlačah in brez obüteli, slaba hrana, vse to se stvari, štere morejo izostati ali pa se poboljšati.
*) Militarizem je oblast vojaštva, bojne.
Slavnoznani cariniki (šteri carino beréjo) í postopanje soldacje je glavni zrok, da je teliko nezadovoljstva, zmerjanja in zas-mehávanja v našoj državi. Če je gde kaj separatizma, te tű moremo iskati krivce. Mi pa se za-varüjemo proti tomi, da bi pri-pišüvali te reči našemi militarizmi ali pa morebiti šteroj večini v našoj državi. To je mednarodno, da ma militarizem svoje izrastkc, Seveda v vsakšoj državi 'za senco nači, v bistri so vsešérom ednaki.
Ešče med vojskov smo računali, da do po vojski prvi odločno nastopi!! proti militarizmi -tüdi socijaldemokrati, čeravno je bilo v njüvo]' moči, že davno dokončati svetovno vojsko. Socialisti, šteri so za vsakih desét filerov napovedali štrajka, so nej šteli vpelati generalnega Štrajka, da bi Stavili svetovno klanjé, nego so nadale izdelavati po fabrikah celoga sveta morilna orožja za na-daljevanje vojske.
.. Na Rusoskom so prišli socijalisti v Törmi boljševikov na vlado. I kaj vidimo? Socijalistična Rusija je zdaj najbole mili-tarístična na celom sveti. Tak so jzdali socijalisti svoje načelo.
Dr. Tavčar. — Izdajstvo samostojnežev.
Kak de se vršo letošnji volilni boj? Mi želemo, da mirno in dostojno. Zato jako obžalü-jemo,y da je častivreden ijubljanski župan dr. Tavčar odpro volilno borbo s kunenjom o „katoliških kaovkáh.‘‘ Ne samo za volo té cone ga mi obtožüjemo, nego tüdi njegova starost i njegova socijalna pozicija gučita proti tomi. Ne smo nervozni, in ne glédamo boječe v bodoče dni. Mi smo na vse navajeni, na vse pripravljeni i bomo nasprotne napade točno, krepko in korážno odbijali. Dihanje hasprotnikov je ob vsakoj volitvi odpiralo oči volilcam i nam samo pomagalo do zmage.
Naš program i besnenje nasprotnikov nam bo tüdi v tom volilnom boji pomagao do zmage. To vűpamo tem bole, ar je po zadnjih odkritje postalo jasno, da
so samostojneži vsaki hip pripravljeni izdati one kmete, ki šče idejo za njimi. Pri volitvah ščéjo sküpno nastopiti z demokrati. Tajnik celjske okrožne organizacije je v misli že obvesto svoje pristaše. Izdajstvo se je za kulisami moglo zgoditi. Što je zaveden kmet, nede šo z izda-jalcami. (Šeríigova ..prekmürska kmetijska stranka" je tüdi v tom proti krščanskom tabori. O. V.)
Zato hodimo z vüpanjom v volilni boj!
Pravda od volitev.
Volilne abecednike morejo plačati občine, škrinjo i kruglice zdaj obprvim plača država, popravke občina. Škrinjice majo tri razne kljüče i moro tak biti napravljene, da se spüščanje kruglic ne čüje i ne vidi. — Na škrinjice kak na kruglice, štere moro biti vse ednako velike iz gumija, mora biti pritisnjeni grb kraljestva Srbov.  Horvatov i Slovencov. Kruglice i kljüči se morejo zapečateno od ministra za notrašnje zadeve i zaklenjeno poslati na vsako občino i tü tak ostati do volitev.
Volilci kmečke zveze, evangeličanci i katoličanci poglednite, če ste spisani v volilni imenik. Pri župani se da poglednoti!
Vsakoga ki Vam mite obečava, dava ali saga, naj na drügo stranko date votum, kak na našo krščansko kmečko zvezo za Prekmurje, glasite gor!
Odgovor veleč. gospodi P. Gabor Hilari v
Beltincih.
V Glasniki od 17. okt ste vele-častiti gospod Pater iz réda svétoga Ferenca pod imenom Matija Gabor nekaj pisali. Bodite prepričani, da Vam krotko, pravično in z ljübezni do vaša uboge zablodjene düše odgovorimo, ar jo rešiti ščemo.
Tožite se, ka so gospodje okoli Novin že trikat napadneli vaše osebo i ka gda so to delali, so lagali.
Ne zamerite, jaz Vas za g. Patra bom zvao. Da čeravno ste povrgli brez dovoljenja vaših naptejpostav-Ijenih klošter, čeravno »te prelomi!! vse tri svoje slovesne obljübe: siromaštva, pokorščine i čistoče, štere bi dolini bili pod strašnim smrtnim gre-hem verno zdržati, vendar ste dühovnik posvečeni ostali. „Tu es sacerdos In aetemum secundum ordinem Mel-
4
NOVINE
1920. 24. oktober
chisedech." Vekomaj ste dühovnik poleg réda Melkizedekovoga. Tak nas vči vera Kristušova. Glejte g. Pater! Vi se tožite, da smo napadnoli vaše osebo. Ne istina. Mi smo' napadnoli vaše djanje, naj vaše osebe počastio, aaj Vašo Bogi posvečcno osebo spravimo nazaj na čast tisto, štera jo obdajala gda ste z radostjov darüvali med veseljom rodbine i farnikov pa nas dühovnikov sobratov svojo prvo sveto mešo v Črensovskoj cerkvi. To smo šteli i to ščemo naj ostanete ví pravi dühovnik, pravi sluga Kristušov, naj ne te vi, ki ste za pastira posvečeni, Vuk, zgrabljivi Vuk, iteri bi sami trgali razno düše svojega miloga slovenskoga ljüdstva. Trgale je pa, ar je spravljate v tisto politično stranko, štera preganja dobre dühovnike i vero, brani pa slabe dühovnike i greh.
Dokazov Vam. mislimo ne trebe. Če bi štera' politična stranka samo stranka bila, štera bi veri ne škodila, nikdar stopnje ne bi včinoli proti njej i nikdar pera ne bi namoči, da,pišemo proti njej. A ki pozna div-janje proti veri, štero se goji v tak zvánih liberalnih strankah, ki količkáj pozna njihov namen, njihovo pisanje proti veri den za dnévom, ki zna. ka tak zvánih liberalni stránk pri sta* je so v velikoj večini vu spunjavali verskih dužnosti mrzli, nemarni,1 sovražni, ki zna ka ščejo zakon zbrisati, krščanski navuk z šol spraviti kmeta v krilo velekih bank vrči, da ga tam scécajo, tisti, če samo piknjico ljübezni ma do svojega Boga, do svoje vere, do svojega ljüdstva, bo se proti tem navukom borio, če je svecki Človek, tembole pa, če je dühovnik. I ár ste ví g. Pater dühovnik i Slovenec, mogli bi se v vašoj dühovniškoj časti boriti proti krivicam lineralizma, ne ga pa podpirati.
G. Pater! Ka ste ví izpita (ek-satnena) ne napravili, je istina. Ka Vas zdaj nazaj zovejo v Koprivnik na železnico, je tüdi istina. Stem naša trditev ne ovržena. Zato nas pa z lažmi ne morete potveriti, nego ví zlažete, če te tajili, ka ste izpit meli, gda smo mi pisali, ka neste ga mogli napraviti. Vaši naprejpostavljene vaši prijatelje, verodostojni svedoki, pravi Pravični možje, svedočijo, da ste izpita ne napravili. Laži zato ne na našoj strani.
G. Pater! Vi pišete, da slüžite svoj krühi Slüžite svoj krűh, istina, svpj žalosten krűh, za drago ceno, ar ste Odali za njega svoje dühovniško poštenje. Pa krűh, šteroga slüžite, so Vam spravili tisti klerikalci, tisti dfi-hovniki, tisti baratje, tisti dobri krščeniki vaši poznanci z svojimi trüdi i stroški, štere zdaj z svojim življenjom blatite, z svojimi guči i spuši ogriza-vata. Tisti drügi „bog,“ od šteroga pišete, je čeravno dosta nej, nekaj le
tüdi včino, da ste se izšolali pri kle-rikalcih J zdaj morete ležejši krűh jesti z grofovskoga imanja.
G. Pater! Poznate vi živlenje Kristušovo! Znate Vi to, ka je on v cerkvi i zvüna njé meo na skrbi ovčice, njim pomagao v düševnih i telovnih potrebčinah? Kak posvečen dühovnik morete to znati. Znate, ka je On pravo svojim ovčicam? Varte se od kvasa farizeušov.“ Tei farizeušje so bili dühovniki, nego samo po imeni, preganjali so Kristušova i vse njegove ovčice i iskali ne zapovedi bože, nego svoje lastne navuke i haske. Sedemkrat njim je zato mili zveličar „Jaj“ povedo. Glejte, to je dužnost vsakoga dühovnika, kak Kristuša ki zapovedava „kak sam jaz delao, tüdi vi delajte.“ Moja i vsakoga dühovnika dužnost je zato krive navuke pobijati, ka ne zapelajo ljüdstva. To dužnost čeravno te je za kortešüvanje zvali je tem vekše hválevredno, če je što z svojimi slabimi močmi zvršavle, šterim doktorja počitek za-povedavajo. Svojo dühovniško čast zdržati i s svojimi slabimi močmi, štere bi potrebne bile počitka, le se trüditi, naj ljüdstvo ne zgübi najvekšega kinča vere i bo poskrbljeno v vremeaitnih rečeh kak je li mogoče, so dozdáj vsi hvalili i občüdüvali pri meni, svecki i dühovnik!, pošteni politični sovražniki kak, naši pristaši, samo vi g. Pater nej. Stem ste samoga sebé obsodili.
G. Pater I Pišete, ka bože slüžbe ne morem opravljati. Prite v cerkev, pa delajte v cerkvi kak jaz delam. Verte meni, ka Vas gospod provincijal popolnoma bo z Vami zadovolen. Probajte, te vidili i več ne bo želo od Vas.
G. Pater! Vi ste sami ovaditi", kda ste v Lendavo prišli-, ka vas je demokratska stranka poslala, ka bi tű kórtešérali za njo i davali vö liberalni list v slovenskom i Vogrskom jeziki, naj poterete Kleklna, njegove Novine i krščansko stranko, kmečko zvezo i ka ste v té namen dobili dosta penez. Na vse kraje ste naz-nanjali boj kak ešče zdaj naznanjate. (Mislite na guče v Huberevoj gostilni) proti dühovnikom i vsemi ka diši po krščanskom. Mi smo čakali preci dugo, smo se vüpali ka vas vaše dobre krščanske matere grob, vaše dobre sestre i celoga dobroga roda pa poznanstva káranje na pravo pot spravi i nihate pri miri svojo faro i okroglino — zato smo mučali. A da ste Vi povsod brsali proti nam, dužnost nam je bila ljüdstvo pres-vetiti i povedati, što ste i ka ščete. Jokali so črensovski pošteni farniki i vaš rod, gda ste z ednov vlačügov prišli v tisto ves, kje ste rejeni, kje je grob vaše matere, kje se ešče prav ne razkado dim tistoga kadila i diš
tistih rož, šteriva sta vas pri novoj meši božala —i ste se tű stepali več tjednov na žalost i spako vseh poštenih ljüdih.
Naj Vas teh špotov rešimo, naj vam pot popravimo k vrnitvi v klošter, odket ste vujšli i kje vas željno čaka, svojega zablodjenoga Patra, g. provincial, zato smo mučanje pretrgali i vaše djanje, ar je spačljivo i jako-jako grešno, napadnoli, ka rešimo i znova v čast postavimo Vašo časti v redno osebo.
KLEKL JOŽEF vp. pleb.
Glasi.
Ponávljanje svetoga misijona za čerensovsko faro se začne dnes 24. okt. Prvih pet dni za dekle i ženske, zadnjih pet pa za dečke i moške.
Poglednite katastre, grüntnice (grüntne knige)! To je pred vsem potrebno, če ščemo, da se zemlja pravično razdeli. Ki je zadosta ma, njemi neide, štokoli, je i ki je ne obdelava. Ki z krčme ali raeštrije ali trgovine ali drüge dobre slüžbe lehko žive pošteno, zakaj bi dobe tisti zemljo? Ki pa tak malo dohodkov ma, ka ne more ž njih živeti, Seveda njemi ide teliko zemlje, ka de lehko živo, če de jo obdelávao., Pravica, nesebičnost, ljübesen naj nas vodi pri delitvi, nej pa lastni haski ali haski naših znancov i rodbine. Nevoščenost, grda žuta nevoščenost pa naj zgine, prejde, te ne de trbele žandarov pri delitvi aemlje.
Krog. Podrüžnica kmetijskoga drüžtva za Slovenije je mela svojo seje 3. oktobra. Sklenilo se na toj, a) da pedrüžnico bo zastopao na občnom zbori v Ljubljani Bejek Stefan predsednik podrüžnice; b) podružnica je odprla knižnico za svoje siromaškejše kotrige i Zednim tüdi naročila več knižic za kmetijstvo; c) zahteva, náj drüžba prosi prosto sejale tobaka v Prekmurji. — Bejek Anton župan, Bejek Štefan, predsednik, Titan Franc, blagajnik, Kumin Anton, Bratkovič Ivan, Kreft Štefan odbrniki.
„Zakaj mate teliko dece,“ je samo iz šale ne pa po istini pravo g. Gregorič, delegat agrarne reforme z Sobote, kak nam sam naznanja. Mi drage volje radi verjemo to i zednim tüdi objavimo.
Plebiscit na Koroškom. Lüdsko glasovanja na Koroškom se je vršilo 10. okt. Jugoslavija je zgübila Koroško. Za Jugoslavijo je glasovalo 15,278, za Austrijo pa 22,025. Austrija je dobila teda 6747 glasov več kak Jugoslavija. Od nemške strani so se velke sleparije godile. Naše čete so znova zono A zasedle.
5
NOVINE
1920. 24. oktober
Obsodba beltinskoga gerenta Škafar Jožefa. Pod tem naslovom piše boljševiško-liberalni „Prekmurski Glasnik“, da je Škafar „gizdavi šujster.“ Znate vi to posvedočiti? Pa je pred vami en pošteni obrtnik zaničüvunja vreden? Te siromak ne sme priti za rihtara? Ste čteli vi obsodbo, poleg štere bi Škafar kriv bio tistih krivic, z šterimi so ga potvarjali? Če bi kriv bio, bi že davno bio zaprt kak navadni tovaj, a ne je bio kriv. Če je smeo bogat notariuš v občinskoj hiži prebivati, ki je vodo občinska dugovanja, zakaj ne bi smeo Škafar, ki je ešče bole vodi? Samo zato nej ka je siromak? Ali je morebit tistih 3000 K., zapio, štere je z kase vzeo? Je ne lehko moste dao napraviti? Té poglednite pa te zanemite! Poglednite račune na občinskoj hiži, znajo za nje poglavarje kak župan, tej vam vse posvedočijo. Ka je pa pravdo nazaj vzeo, je samo hvale vredno, naše ljüdstvo so tak pravde na nikoj správlale že vnoga leta, dao je z tem dober zgled i pokazao ljübezen do sovražnikov i mira. No ja nešteri gospodje bi raj bili, če bi pravda tekla, več bi v žep priteklo. Nema Škafar drügoga greha, kak da je „velik ravnitel klerikalne (krščanske) Kmečke Zveze.“ Te boli najbole gospode boljševike i liberalce pri Glasniki. Če bi v njihov rog tulo bi grehi, z šterimi ga zdaj potvarjajo, najvekše jakosti bile.
„Mi znamo i vidimo“, ka kr. notaroš i živinozdravnik sta za nas več dobroga včinila, kak pa vsi gospodje, šteri ravnate „Novine“ in želejmo, ka naj li nadale máta skrb za nas. Tak piše „Glasnik“. — Verjemo i dopüstimo. Dobrote proti krščanskoga liberalizma sta vam v obilnoj meri delila verjemo i dopüstimo, naj vas ma li na skrbi živinozdravnik.
Pater Hilar. Takše grde reči in laži, kak je Pater Hilar = Matija Gabor, dao objaviti v slednjoj štev. „Prekmurskoga lažnika,“ samo iz vüst ednoga vöskočenoga baráta moremo čakati. Ár takši vözlečeni baratje, šteri so zatajili svojo vöro, so na vse mogoči. Priporačamo g. Patri obprvim naj tak jako ne laže, obdrügim pa ka či šče kaj pisati, naj se prle navči pisati ali v prekmurščini ali v slovenščini, da je to bio en „ričet“, ka je napisao. Edno dete v II. razredi normalske šole inači vöpostavi svoje pismeno delo. kak pater Hilar. No, zato ne bomo šli ž njim v pravdo, či ravno bi lehko, a ne včinimo. Norcom moremo vse odpüstiti.
300 mililonov frankov posode se dali Francozi Vogrom. Zato more 50 let železnice prek dati Francozom i té podpirati proti N. Austriji i Rusiji. Francozi niti ne morajo če Beč zasedejo, če bi se N. Austrija prikapčila Nemčiji.
Most prek Müre se pomali zača delati. Vlada je dala 3 miljon koron kredita za moste prek Müre. Delao de se en velki most i trje menši. Kamen za cesto graditev de se vozo z G. Radgonje, potreben les pa iz prekmurskih vekših gošč.
Pogajanja se začnejo med Jugoslavijov in Italijov konca toga meseca. Teh pogajanj se. vdeležila od naše strani dr. Vesnič ministerski predsednik in dr. Trumbič, zvünešnji minister. Od italjanske strani pa Gtohtri in grof Šforza. Kje se bodo vrét* pogajaaja, je ešče ae znano.
Na prekmurske dijake je Zadruge 2000 K., g. Franc Strici s Ljutomera je pa 56 K 80 fil. podpore poslao. Podpora je razdeljena med te dijake. Klar Franc Ljubljana, Horvat Matjaš i Casar V. Št Vid, Horvat lvaa i Horvat Izidor, Maribor. Drugi dijak! pa zatém prido na vrsto, gda pa kaj vkfipdebimo.
Na znanje darovnikom na prekmurske dijake. Blagajnik podrüžnice .zveze prekmurskih dijakov" se vlč. g. Radoha Jošef, Mlelijeaec na Rakovnik pri Ljubljani. Ki po pošti Šče kakšo podporo poslati, naj jo naravnost njim pošlje. Ki je pa esebno šče zročili, jo aaj prinese na predsedništvo rüvnateljetve v uredništva Novin v Črensovce, štero dare dale da. Vsi dari se objavijo i obračasejo na seji dijakov i v našem listi.
Senje v Soboti okt 15. je tek punoštevilno bilo obiskao?, , ka to »iti stari ljüdjé ne pomlijo. Cena živine ide gor, kg. po 13 K so küpüvali tisto malovredno prekmursko mirho, štero je neki liberalni gospod dolpošiníao v »Slovenskom Narodi".
Vogri do šli v Belgrad, kak piše .Budapesti Hirlap" od okt 7. Veselimo se tomi bližanji.
Prekmürska mára. V tom članki dve pismi objavi Pr. „Lažnik", edno z Ljubljane, drügo pa z D. Lendave, v šterima neimenüvaniva pišeta, ka je izvoz živine spravila liberalna stranka. Zakaj ae pa bojita iména povedati teh j«8*!1’ če po pravično] poti hodile ? Pravici se nej trebe skrivati, samo laž išče pokrivalo. Smo nikdar ne pravili, ka liberalni pošteni gospodje ae bi za krivico spoznali toga monopol i ka ne bi želeli, da bi se odpravo, a delali od začetka do zmage »o pri tom kotrig« kmečke zveze. Če so nam kaj pri pomogli tüdi drügi, hvala njim ite koli s«, a dosegnola je to li kmečko zveza.
Sad se sme vözvažati z naše težave. Carine se more platni 8 koron od 1C0 kil. Snovi san se po znižanoj ceni vozi kak brsovozno blago (gyors4ro.)
Podpirajte Novine!
Poslano. *)
Prekmurski Glasnik v svojoj 10. številki me je obsodo na smrt, in tüdi ka je prišeo za mene sodni den. Pride i tüdi za vas, ali jaj de vam, či te tak kosmato lagali, kak ste v toj številki. Celi podpisani občinski svet protestira proti   takšim	lažam toga
„prekmurskoga lažnika.“ Kosmata laž je, ka bi gerent Škafar brez dovoljenja poglavarstva občinskoga vzeo s kase peneze, mi smo njemi dovolili. Grda laž je, da bi se gerent posili preselo v občinsko hižo, celi občinski svet smo njemi podpisali najemninsko pogodbo na več let. Ka je delao gerent Škafar, je delao vsigdar znami z občinskim sosvetom. Ka se pa tiče vloge, ka so za volo aprovizacije vnogi našunta ne podpisali od ništerni meščanov iz sovražtva do gerenta in do se bili pri sodniji oproščeni kazni. Ali sodnija je pa tüdi pripoznala in v razsodbi napisala, da so lažlivo obdolžili mene za tisti rečih volo, štere so pisali. Glej Opr. št. u 194/1920. Na dale je kosmata laž, da bi sodnija meni kakše stroške prisodila. Či se što šče prepričati, noj pride, ka njemi pokažem čarno na belom. Na zadnje me je napadal člankar, ka sam jaz velik ravnitel klerikalne Kmečke zveze. Ja tüdi sam, ár sam kmečki sin in to sam se zavedao prle, kak sam liberalce poznao. Ravno to vas naj bole boli. Na dale ščete znati, šteri so zmeroj ne zadovolni? To so tisti, šterim se šče zmirom sline cedijo po blaženom Magyarorsagi. To so tisti, šteri so meli masne slüžbe za časa boljševizma. To so tisti, šteri ešče itak senjajo od Ciganovoga kraljestva. Ali ščete znati, šteri so zmeroj ne zadovolni? Prvi voditeo je znam Moučec Štefan, hujskao je proti Jugoslaviji in 2 novembra de šo za to v brezplačno stanüvanje na 6 dni za svoja dobra dela, drügi je Košar Štefan, te je dobo 5 dni zapora. Pücko Jožef in njegovi so plačali 300 kron kaštige samo zato, ka njim ne vgajojo zaneslivi jugoslovanski organi. Baligač Ivan In žena sta tüdi plačala koli 200 kron kazni za lübezen, štero mata do Jugoslavije. Vidiš zdaj, Prekmurski glasnik, ne čüdivaj se, či so takši lüdje ne zmeroj zadovoljni. Na zadnje še pitam, Prekmurski glasnik, što pa je pripomogeo, ka je Prekmurje k Jugoslaviji spadnolo? Jaz mislim, da so skoro sami klerikalci delali na to. Gda so pa Jugoslovanske čete zasele Prekmurje, so pa mažaroni na štalaj se skrivali. Či pa ščete na dale od mene pisati, pa podpišite svoje imé, kak sam se jaz podpisao.
Škafar Jožef občinski predst. Olaj Jožef, Škafar Štefan, Škafar Jožef, Baša Jožef, Bernadi Jožef.
*) Uredništvo za spise pod tem naslovom ne odgovarja.
6
NOVINE
1920. 24. oktober
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.               Zmerne cene.
Egy szabó üzlet teljes berend ezéssel, mely áli: 2 üveg szekrény, 1 pult, 2 varrógép, butor és egyébb apróságokkal azonnal eladó. özv. Hoffmann énál Alsólendva. (Levasics ház.)
Odam
v dolnjelendavski gorah poleg kapele Sv. Trojstva 2 plüga goric in hižo z grüntom vrét poleg hotela „KRONE“. Küpci se naj zglasijo pri GRAŠŠANOVITS OTTON1 v D. Lendavi hiž. št. 91.
POZOR!
v Soboto-nedelju večer 8 sati: „ZAČARANI DVOR“
„AZ ELVARÁZSOLT KASTÉLY“ „Urania-kino“ Dolnja Lendava.
Ki ma kaj k odaji, ali kaj šče küpiti, naj glasi v NOVINAH.
Naročte si Novine.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.