*«»•
GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO
/ .
Vrednotenje zahtevnosti dela
v_____________________________
l.	Vrednotenje skupine tipičnih delovnih mest v samoupravnih sporazumih dejavnosti.
Zakon o samoupravnem sporazumevanju iz leta 1973 je postavil načela za sestavo samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitev osebnih dohodkov. Eno izmed načel je tudi vrednotenje zahtevnosti poklicev ali tipičnih delovnih mest po analitični metodi. Predlog samoupravnega sporazuma tekstilne industrije skupine predilnice, tkalnice in ople-menitilnice v Sloveniji vsebuje deset skupin tipičnih delovnih mest, ki so ovrednotene na podlagi analitične ocene. V sporazumu tekstilne industrije je določeno, da morajo samoupravni sporazumi podpisnic zagotoviti uskladitev vrednosti delovnih mest z indeksnimi razmerji. Ta določila težijo k uveljavljanju ustavnega načela: za približno enako delo približno enak osebni dohodek oziroma k usklajevanju osebnih dohodkov za enaka in podobna opravila.
Skupna komisija tekstilne panoge skupine predilnice, tkalnice in oplemenitilnice SRS se je odločila, da skupine tipičnih delovnih mest ovrednoti po metodi vrednotenja zahtevnosti dela (VZD).
Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti lahko za
/	N
ISKRENE ČESTITKE ZA DAN ZENA
8. marec praznuje ves napredni svet. Vendar ni dovolj, da za dan žena ženskam le čestitamo in jim naklonimo prijazno besedo. 8. marec naj bo dan, ki nas bo opominjal, kaj vse smo dolžni storiti za naše sodelavke. Naj bo dan, ki ne bo le praznik, ampak hkrati tudi dan boja za ureditev neštetih drobnih in večjih stvari, ki bodo pripomogle, da bomo končno le enkrat odpravili nočno delo žensk. Naj bo torej 8. marec bolj politični kot praznični dan, bolj dan naše celotne družbe kot praznik zaradi praznika. Naj bo dan, ko se bomo resnično prizadevali, da delavkam ne bo treba po končanem delu delati še en delavnik doma. Naj bo to dan, ki jim bo prinesel resnično enakopravnost.
\________________________
'interno delitev osebnih dohodkov uporabijo analitično metodo vrednotenja delovnih mest iz samoupravnega sporazuma dejavnosti.
Iz navedenega izhaja, da morajo podpisnice samoupravnih sporazumov, to je temeljne organizacije združenega dela, uskladiti določila svojih internih aktov oziroma izvesti analitično oceno delovnih mest.
2.	Vrednotenje zahtevnosti dela v naših temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb.
Vzporedno s procesom dograjevanja samoupravnega sporazuma tekstilne panoge smo tudi v naših temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb pričeli postopek vrednotenja zahtevnosti dela (analitične ocene delovnih mest). Vrednotenje zahtevnosti dela poteka v dveh fazah.
V prvi fazi so komisije za osebne dohodke TOZD in delovne skupnosti skupnih služb pripravile potrebno dokumentacijo, ki je podlaga za vrednotenje, ter ovrednotile vsa delovna mesta v TOZD oziroma delovni skupnosti skupnih služb. V drugi fazi pa skupna komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor podjetja, usklajuje ocene za enaka in podobna dela pri vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Vrednotenje zahtevnosti dela tako v prvi kakor tudi v drugi fazi poteka tako, da se posamezne zahteve vrednotijo po enotnih kriterijih, kar zagotavlja objektivnost končnih ocen. Postopek vrednotenja je izredno zahteven, saj je bilo že v prvi fazi vrednotenja porabljena povprečno ena ura za delovno mesto. V našem podjetju vrednotimo preko 500 delovnih mest. Z usklajevalnim postopkom pa je vsa stvar za polovico hitrejša.
Rezultati vrednotenja zahtevnosti dela bodo predvidoma takšni:
— Pri večjem številu delovnih mest bo nova ocena približno enaka dosedanji. Malenkostna odstopanja nove ocene se ne bodo upoštevala.
Določeno število delovnih mest bo prejelo višjo oceno. Zaradi omejene mase osebnih dohodkov glede na načela ekonomske resolucije za leto 1975 je uveljavljanje nove ocene delovnega mesta pojmovati kot proces usklajevanja, ne pa kot pravico, ki se mora v celoti
uresničiti že v letu 1975. Zato bo prehod na nove ocene postopen, po vnaprej sprejetem programu.
— Nekaj delovnih mest (teh je zelo malo) bo prejelo nižjo oceno od dosedanje. Glede na načelo solidarnosti se bo na teh delovnih mestih upoštevala stara ocena.
Postopek vrednotenja v drugi fazi, to je v fazi usklajevanja, bo predvidoma zaključen marca 1975. Delavci, ki delajo nw delovnih mestih, kjer se bo ocena povečala, bodo prejeli delno nadomestilo razlike, če bo odstopanje večje, od 1. januarja 1975 dalje.
Vrednotenje zahtevnosti dela je v preteklosti potekalo preko ozkih strokovnih skupin oziroma določenih institucij. V sedanjem postopku je stanje drugačno. Poleg skupne komisije je vrednotilo zahtevnost dela šest komisij TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. To je velik prispevek h krepitvi samoupravljanja v naših TOZD oziroma v podjetju. Vrednotenje zahtevnosti dela je osnova nagrajevanja po vloženem delu, delitev sredstev za osebne dohodke pa neodtujljiva pravica delavcev v združenem delu.
DRAGO SOTLER
Človek, bistveni element proizvodnje
Mnogo činiteljev vpliva na človekovo delo. Vendar od vseh stvari, ki vplivajo na človekovo delo nima danes nobena tolikšnega vpliva kot tehnološke spremembe. Le-te so bile v zadnjih nekaj letih ogromne. Vse je
stremelo in še stremi za tem, da bi bila proizvodnja čim večja Vedno bolj izpolnjujemo orodje in stroje, ki jih človek uporablja pri delu. Iz delovnih obratov odstranjujemo stare stroje in jih zamenjujemo z novimi, modernejšimi. O materialu in delovnih sredstvih, ki jih uporabljamo, hočemo vedeti vse. Za vsak stroj zahtevamo tehnično dokumentacijo. Ne zanima nas samo, za kaj je uporaben, ampak zahtevamo tudi podatke o njegovi zmogljivosti, o načinu vzdrževanja, o dodatnih orodjih in še vrsto drugih stvari. Prav tako iščemo podatke o lastnosti materiala, ki ga bomo uporabljali. Radi bi vedeli, kako se bo obnesel pri določeni temperaturi, vlagi, pritisku, stiku z drugimi snovmi itd.
Za človeka, ki je bistveni element proizvodnje, pa se zanimamo mnogo manj. Morda je tako zato, ker nam je človek tako blizu in tako vsakdanji, pa smo do njega brezbrižni kot do vseh vsakdanjih stvari. Morda je vzrok za premajhno zanimanje v tem, daje človekova osebnost mnogo mnogo bolj zapletena in teže dostopna kot lastnosti strojev in materiala.
Toda ne eno ne drugo nas ne opravičuje, da se ne bi v člove-
ka poglabljali in upoštevali spoznanja o njemu. Če se zaradi napredka proizvodnje zanimamo za izsledke tehničnih znanosti, se moramo prav tako, če ne še bolj, zanimati za izsledke znanosti, ki proučuje človeka, za izsledke psihologije.
Vemo, da mehanik na primer ne bo vstavil del stroja kamorkoli in kadarkoli. Poznati mora njegovo funkcijo, mesto in način montaže. Človeka pa mnogokrat zaradi nevednosti postavljamo na neprimerno delovno mesto, ne znamo ga vključiti v skupino, ne znamo mu odmeriti zmogljivosti, ga motivirati za delo in radi pozabljamo, da ni samo proizvodni delavec, ampak v prvi vrsti človek. Posledice tega pa so: nezadovoljstvo delavca z delom, napetost, razdražljivost, ravnodušnost, izostajanje z dela, nesreče ...
Vse to so problemi, s katerimi se ukvarja psiholog v industriji.
Eden izmed izredno važnih faktorjev, ki je potreben za zadovoljstvo pri delu, je, če človek dela na tistem delovnem mestu, ki ustreza njegovim sposobnostim, znanju, nagnjenjem. Neprilagojenost delavca delu se ne kaže samo v njegovem nezadovoljstvu, ampak tudi v če-stem menjavanju službe. Posledice pogostega menjavanja - službe pa ne občuti samo delavec, ki zaradi neuspeha lahko izgubi zaupanje vase in interes
(nadaljevanje na 3. strani)
2 stran
novoteks
Predstavljamo TOZD Volna Laško
Industrija volnenih izdelkov „Volna“ Laško praznuje letos 44-letnico svojega obstoja.
Po vojni se je podjetje ponovno konstituiralo leta 1947 in od takrat obdržalo svoj naziv Industrija volnenih izdelkov „Volna“ Laško.
Leta 1924 je na mestu sedanje tekstilne tovarne obratovala pivovarna delniške družbe savinjskih hmeljarjev. Tega leta je trgovec z usnjem Ludvik Gerkman kupil njene prostore in pričel s proizvodnjo usnja. Zaradi velike konkurence na trgu je moral lastnik 1927 proizvodnjo usnja povsem opustili.
Po polletnem zastoju je Gerkman v iste prostore namestil nekaj tkaiskih strojev. Tako je 1932 pričela obratovati tekstilna tovarna, ki je imela 4 statve in 15 zaposlenih delavcev.
Podjetje se je hitro razvijalo in konec 1935 je zaposlovalo že 30 delavcev. Istega leta je prišlo do svetovne gospodarske krize, ki je Gerkmana prisilila, da se je združil s tekstilnim tehnikom Hinkom Bžečkom, ki je bil po rodu češki Žid in direktor tekstilne tovarne v Varaždinu. Bžečko je Gerkmana v celoti izplačal.
1937 je Gerkman ponovno pričel graditi objekt, v katerega
je namestil nekaj tekstilnih strojev in pričel proizvodnjo blaga. Tako je Laško imelo dve tekstilni tovarni, „Lateks“ in „Lava“. Obe tovarni sta preživeli vojni vihar in sta bili leta 1947 nacionalizirani. Takrat je bilo v Industriji volnenih izdelkov „Volna’‘ Laško zaposlenih 120 delavcev.
Sedaj zaposljuje Industrija volnenih izdelkov „Volna“ Laško 441 delavcev, 303 žensk in 138 moških.
Delavci „Volne“ Laško so se odločili, da bodo močno podjetje v proizvodnji predvsem volnenih tweedov in ostalih modernih tkanin za ženske in moške, uveljaviti se hočejo tudi zunaj naših meja. Delovni načrt za 1975 predvideva 950.000 m tkanin. V letu 1973 pa je 456 delavcev naredilo 595.162,60 m tkanin.
„Volna“ Laško v preteklih letih ni gradila nove obrate, pač pa se je vsa leta usmerjevala v modernizacijo strojnega parka. Tako je v letih 1962 in 1966
ČLOVEK, BISTVENI ELEMENT PROIZVODNJE
(nadaljevanje z 2. strani)
do dela, ampak tudi delovna organizacija, v kateri se ta delavec zaposli. Kajti na novem delovnem mestu se mora znova uvajati v delo, v tem času je njegova produkcija zmanjšana, kvaliteta dela relativno slaba, izguba na materialu dokaj visoka.
Da ta doseže prilagojenost, je potrebno analizirati delovno mesto, da bi vedeli kakšne sposobnosti so potrebne za uspešno opravljanje dela, in preveriti, ali ima človek, ki bo sprejet na to delo, ustrezne sposobnosti ali ne. To delo opravi industrijski psiholog s pomočjo sprejemnih testov.
Volja do dela — motivacija je tudi psihološki problem. Od vrste, intenzitete in stabilnosti motivacije je odvisno, kaj bo človek delal in koliko truda in napora bo vložil v delo.
Medosebni odnosi — odnosi med delavci in odnosi med delavci in predpostavljenimi (upr. delovodja) — so tudi predmet dela za industrijskega psihologa. Medosebni odnosi močno vplivajo na motivacijo za delo in na zadovoljstvo pri delu, zato je nujno potrebno, da so le-ti urejeni.
Industrijskega psihologa zanimajo tudi reakcije delavca na osvetlitev, ventilacijo, ropot. Ti klimatsko-fizikalni pogoji morajo biti namreč prilagojeni človekovemu organizmu, ker vplivajo na utrujenost pri delu in določene psihične procese pri delavcu.
V področje dela industrijskega psihologa spadajo tudi nesreče pri delu. Inženirjeva naloga je, da konstruira varnostne naprave. Vendar kljub varnostnim napravam pride do nesreč pri delu. Navaditi ljudi, da nosijo varnostne obleke, da upoštevajo varnostne predpise, nadzorstvo in pravilna razporeditev ljudi - vse to je psihološko orodje za preprečevanje nesreč pri delu.
Delovno področje industrijskega psihologa je torej zelo obširno, saj je človek z vsemi svojimi osebnostnimi lastnostmi, sposobnostmi, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in s tem na samo proizvodnjo, bolj zapleten kot kakršenkoli stroj. Človek in njegovo delo pa sta najvažnejša činitelja proizvodnje. Zato nanj ne smemo pozabiti.
ANICA SMERDU
popolnoma obnovila tkalnico in namestila mehanične statve. Strojni park predilnice je bil zelo star in smo ga 1972 v glavnem modernizirali. Tudi apretu-ra je bila v zadnjih 15 letih modernizirana, vendar so nekateri stroji tehnološko zastareli. V navijalnici oz. pripravljalnici, ki se v ,,Volni“ vodi kot posebna ekonomska enota, je bilo veliko novih dosežkov in zmag, saj je večina strojev popolnoma novih.
1974 smo v „Volni“ Laško montirali 12 brezčolničnih statev „Somet“. V „Volni“ se zavedamo, da bomo s posodabljanjem izboljšali proizvodnjo, dvignili produktivnost dela in postali konkurenčni na jugoslovanskem trgu.
Poleg tako hitrega rasta proizvodnje in modernizacije strojnega parka v „Volni“ niso pozabili na razvoj družbenega standarda. Prej je „Volna“ vlagala sredstva predvsem v nakup počitniškega doma v Umagu, v stanovanjsko gradnjo ( v glavnem individualno) in v obrat družbene prehrane.
Iz ankete, ki je bila narejena 1973, je razvidno, da več kot polovica zaposlenih stanuje v privatnih in lastnih stanovanjskih hišah. V družbenih stanovanjih stanuje 80 naših delavcev.
V „Volni“ delujejo zbori delavcev, in sicer: v predilnici, pripravljalnici, tkalnici, apreturi in barvarni, vzdrževalnem obratu in strokovnih službah. Delavski svet podjetja je sestavljen po delegatskem načelu iz vseh ekonomskih enot. V podjetju deluje še: odbor za družbeni standard, odbor za medsebojna delovna razmerja, poslovni odbor kot kolegijski izvršilni organ, odbor za varstvo delovnih dolžnosti, odbor delavskega nadzorstva in drugi po ustavi in statutu določeni odbori ali komisije.
Poleg organov samoupravljanja je močno čutiti delovanje družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ZK.
Ekonomski rezultati poslovanja v letu 1973 so bili naslednji:
-	celotni dohodek	60.891,000 din
-	dohodek za razdelitev	20.568,000	din
-	reahzirani bruto OD	14.174,000	din
-	ostanek dohodka	2.963,000	din
-	obračunana amortizacija	4.038,000	din
-	amortizacija izpod minimalne	2.191,000 din
-	bruto akomulacija (amort. + ostanek)	7.001,000	din
-	izplačani netto OD	9.546,000	din
-	poprečno štev. zaposlenih (vkalk. ure)	445	din
-	izplačani mesečni netto OD na zaposl.	1,737 din
Podatkov za leto 1974 še nimamo in smo zato navedli podatke
iz leta 1973. Znano je, da je v 9-mesečnem poprečju za 1974 znašal neto OD na zaposlenega 2.248,00 din.
Tudi v letu 1975 bomo v „Volni“ dosegli trikratno minimalno stopnjo amortizacije, kar dokazuje, da bo „Volna“ z lastnimi sredstvi še naprej izpolnjevala in modernizirala svoj strojni park.
ANKETA OB DNEVU ŽENA
Nočno delo žensk
V naši tovarni si prizadevamo, da bi nočno delo žensk čim prej ukinili ali ga vsaj omejili. Vendar moramo vedeti, da je delo v nekaterih oddelkih pač tako, da bi trenutna ukinitev nočne izmene celi delovni organizaciji prinesla veliko težav. Poudariti pa je treba, da je tudi na tem polju storjen že precejšen korak naprej v primerjavi s prejšnjimi leti. Iz leta v leto je manj žensk, ki delajo v nočni izmeni.
Za letošnji 8. marec, dan žena , smo o nočnem delu naredili anketo. Svoje mnenje je povedalo 6 naših sodelavk.
MARIJA LEVSTIK, predilnica: „Že 23 let delam v Novo-teksu. Lahko rečem, da so delovni pogoji iz leta v leto boljši. Le nočno delo žensk bi bilo treba ukiniti, pa bi bilo vse v redu. Imam dva otroka; ko sta bila majhna, sem morala za dve leti in pol prekiniti delo, ker nisem mogla delati ponoči. Sicer pa rada delam pri stroju. Mislim pa, da je nočno delo preslabo plačano.
Za 8. marec želim le, da bi bila zdrava in da bi bil zaslužek dober. Če bi bilo tako, kot je zdaj, bi bilo kar v redu.“
SILVA LES, predilnica: „De-vet let in pol delam v predilnici. Nočno delo je za ženske prevelika obremenitev. Podnevi se ne naspim tako, kot ponoči, v nočni izmeni pa je treba delati prav tako kot v dnevni. Norma je norma . . . Čeprav sta otroka že v službi, podnevi ni miru za počitek, pomšen je ritem, prehrana je neurejena. Zaradi otrok sem 11 let ostala doma. Z delom samim pa sem zadovoljna.
Najlepše darilo za 8. marec bi bila ukinitev nočnega dela.“
MARIJA KORAČIN, priprava: „Meni ni težko delati ponoči. Za tiste, ki imajo majhne otroke, pa je to velika težava. Na nočne sem se v 5 letih nava-
dila, pa tudi podnevi se dobro naspim. Seveda pa bi raje delala le v dveh izmenah. Če bi dobila drugo ustrezno delovno mesto, kjer ne bi bilo nočnih, bi zamenjala.
Za 8. marec si ne želim nič posebnega."
FANI MOŽE, priprava: „5 let delam v pripravi tkalnice, vseskozi tudi v nočni izmeni. Imam 3 otroke, od 10. do 14.
leta starosti. Seveda je nočno delo pri treh šoloobveznih otrocih težko, zato sem bila prej, ko so bili manjši, 4 leta doma. Podnevi lahko spim največ.5 ur. Prav bi bilo, ko bi nočno delo žensk ukinili.
Za dan žena nimam posebnih želja. Z delom sem zadovoljna."
JUSTA DAMJANOVIČ, tkalnica: „V Novoteksu delam 12 let, od tega 6 let tudi v nočni izmeni. Seveda je nočno delo za ženske naporno; ko so bili moji trije otroci še v šoli, je bilo težje. Skrb, kako bo z otro-
ki, mi podnevi ni pustila spati. Ženske si prizadevamo, da bi nočno delo ukinili. Obljubljeno nam je, da bomo to dočakale že marca letos.
Za dan žena želim, da nobeni ženski ne bi bilo treba delati ponoči in da bi bil na svetu mir."
IVANKA ŠTEPEC, tkalnica: „Že 15 let delam v Novoteksovi tkalnici; 6 let, odkar so uvedli nočno izmeno, delam tudi ponoči. Čim starejši si, težje je delati ponoči. Tiste, ki imajo manjše otroke, še težje to prenašajo. Jaz podnevi lahko spim, so pa take, ki se čez dan ne na-spijo. Kljub temu pa me nočno delo bolj utrudi. Doma takrat nisem za nobeno rabo. Delo samo je v redu, raje pa bi delala le podnevi, čeprav bi se tako morala odpovedati dodatku za nočno delo."
To so o nočnem delu povedale neposredne proizvajalke. O tem perečem problemu smo se pogovarjali tudi z vodjo tehničnega sektorja TOZD Tkanina, inž. ZVONETOM BAVČARJEM’
„Tkanina je v Novoteksu edina TOZD, kjer v enotah ženske delajo tudi v nočni izmeni. V naši TOZD je skupaj zaposlenih nekaj več kot 1000 delavcev, od tega 65 odst. žensk. Pred 3 leti, ko smo izdelali program postopnega ukinjanja nočnega dela za ženske, je v nočni izmeni delalo 360 žensk od 850 za-
poslenih. Program predvideva postopno ukinitev nočnega dela žensk tako, da TOZD ne bi trpela izgube, da se ne bi zmanjšala proizvodnja in da se ne bi povečali stroški. Kjer delajo le ženske, bomo nočno delo popolnoma ukinili, drugje pa se bodo prekvalificirale na druga delovna mesta. Tako bo konec letošnjega leta le še 200 žensk delalo v nočni izmeni. Milijardo in pol S din smo predvideli osnovna sredstva, da bi nadomestili izgubo zaradi ukinitve nočnega dela. Vendar so se stroški do danes že podvojili.
1. marca smo ukinili nočno izmeno žensk v klasični tkalnici, kjer so bile na statvah zaposlene le ženske, višek delovne sile je bil premeščen v šivalnico surovih tkanin. Konec leta, ko bomo v pripravi tkalnice dobili nove stroje, bomo ukinili nočno delo tudi pri čiščenju preje, predsukanju in snovanju. V predilnici bo v 2. polovici leta najprej ukinjeno nočno delo ob sobotah. Ko pa bo dokončana nova preddnica v Metliki, bo konec nočnega dela v naši predilnici.
Program je sicer predvidel ukinitev nočnega dela žensk v 4 letih, vendar se bo zaradi težkega položaja na tržišču in zaradi inflacije ta doba podaljšala za leto ali dve. Lahko pa trdim, da ženskam ne bo več treba delati ponoči po letu 1978.
Seveda je ukinitev nočne izmene povezana z dodatnimi vlaganji. Konec letošnjega leta bo ukinjeno nočno delo v novi tkalnici na Sulzeijevih novih statvah; v 2. polovici leta tudi v oplemenitilnici na dveh delovnih mestih, ko bo začel delati nov sušilno-termofiksirni stroj, s tem pa bo odpadla tudi potreba po nočnem delu žensk na kontrolnih mestih."
Za konec naj napišemo le, da se bo našim sodelavkam kmalu izpolnila njihova velika želja: ukinitev nočnega dela.
Naši modeli na večerni modni reviji
S sejma mode v Ljubljani
Ob 126 - letnici Prešernove smrti
Kakor vsako leto, so tudi letos jugoslovanski tekstilci prikazali na sejmu mode v Ljubljani svoje kolekcije za bližnjo sezono pomlad-poletje.
Na sejmu je bilo moč videti pestro sliko tistega, kar bomo nosili v prihodnjih mesecih. Vendar sem moral žal ugotoviti, da je le malo proizvajalcev prikazalo res tisto, kar je okusno, praktično in v skladu z modnimi tendencami letošnjega leta. Predvsem je bilo še vedno veliko najlona, perlona in sploh sin-tetike, česar na zunanjem tržišču na takih prireditvah ni moč več videti. Pri obhodu razstavnih mest je obiskovalec dobil vtis, da je večina razstavljalcev hotela prikazati čim več in najrazličnejšo šaro, tako da si dobil vtis, da to ni sejem v pravem pomenu besede, ampak navaden „vašar“.
Med razstavljala je bil tudi NOVOTEKS, ki je razstavljal konfekcijo in metražno blago. Aranžiranje našega letošnjega razstavnega prostora je bilo okusno in nekoliko bolj moderno kot je to v navadi. Zelo lepo je bila izbrana paleta barv metražnega blaga, kar je najbrž vplivalo tudi na žirijo, daje podelila našim tkaninam Ljubljanskega zmaja.
Tudi konfekcija je prikazala del svoje kolekcije, vendar je malo zaostajala za Tkanino, ker je razstavljala hlače na lutkah, ki niso več uporabne. Zato me-
nim, da bi bilo potrebno te lutke zamenjati z novimi in boljšimi, ker bi le tako lahko prišli do izraza lepi modeli.
Kot je običaj na ljubljanskem sejmu, so bile tudi letos modne revije v popoldanskem času za konfekcije in večerne za metražno blago.
Kvaliteta revij je bila letos nekoliko višja kot zadnjih nekaj let. Vendar je bilo tudi nekaj, kar je obiskovalce motilo: nekateri manekeni in manekenke, ki ne obvladajo osnovnih pravil o lepi hoji in drži, kaj šele osnovnih pojmov o ritmiki. Nekateri so bili res nemogoči. Škoda, da prireditelj na to ni pazil in je bil zaradi nekaj posameznikov pokvarjen celotni vtis prireditve. Morda bo prihodnje leto bolje.
Na modnih revijah je sodeloval tudi NOVOTEKS z 20 modeli Konfekcije in 20 modeli Tkanine. Konfekcija je prikazala del redne kolekcije in modele, ki so plod sodelovanja s Pierrom Cardinom, modnim kreatoijem iz Pariza. Kolekcija je obiskovalce navdušila in so lepim modelom večkrat zaploskali. Tudi modeli Tkanine so bili zelo zanimivi, ker so prikazali vsestransko uporabnost in praktičnost našega blaga. Tako si dobil vtis, da lahko oblečeš obleko iz naših tkanin ob vsaki priložnosti. Skratka, NOVOTEKS se je solidno predstavil na letošnjem sejmu mode.
dj
Vsak kulturni narod ima svojo veliko kulturno osebnost, pesnika ali pisatelja, v katerega delu vidi svoje bistvo.
Tako kot imajo Rusi Puškina, Črnogorci^ Njegoša, imamo mi Prešerna. Čeprav je vsa njegova poezija zajeta v eni knjižici, je v njegovih pesmih strjen ves naš narodni in človeški značaj.
Prešeren ni ustvarjal le zase, marveč je močno povzdignil svoj glas v mračno popoldne svojega časa tudi v imenu zatiranega in nepriznanega ljudstva. Prešeren govori v svojih pesmih tudi za množico tistih, ki jim pesniški dar ni dan. Pri branju njegovih pesmi ne doživljamo le njega, marveč tudi sebe, ne uživamo in ne občudujemo le lepoto in umetniško dovršenost, marveč doživljamo tudi plemenito in globoko človeško vsebino.
Njegova poezija bogati ves zatirani narod. Kot vulkan je izbruhnila iz njegove poezije pregnana in v podzemlje potlačena človeška energija, ki se je začela prebujati že s Trubarjem, Vodnikom in Linhartom. Plamen, ki ga je vžgal Prešeren, pa ni nikoli več ugasnil.
V	počastitev 126-letnice pesnikove smrti smo Novo-teksovi mladinci pripravili recital v Dolenjski galeriji. Nastopil je tudi Dolenjski oktet, obenem pa je bila odprta razstava kiparja Moma Vukoviča in slikarja Franca Curka.
V	našem programu smo predstavili kratek izbor današnjih pesnikov, ki so za svoje ustvarjanje prejeli nagrade Prešernovega sklada: Tone Kuntner je prejel nagrado 1970 ob izidu njegove pesniške zbirke Usnika"; pesniška zbirka Ivana Minattija „Nekoga moraš imeti rad“ je izšla 1963; predstavili smo tudi izbor pesmi Petra Levca, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada 1972, in nekaj pesmi Cirila Zlobca iz zbirke „Najina oaza“.
Na vseh proslavah, ki so bile namenjene Prešernu in njegovemu ustvarjalnemu delu, je bila poudarjena njegova ustvarjalna veličina. Tudi v NOB je bil prisoten Prešernov duh, ki je v zatiranem ljudstvu budil zavest pravice in voljo do življenja. Danes se mladi in starejši trudimo, da bomo vredni Prešerna in njegovega velikega dela, vredni, da se štejemo med kulturne narode in med vse tiste, ki se trudijo, da bi bilo človeško življenje takšno, kot ga je zastavil Prešeren v svojih Poezijah.
V	naši kulturni komisiji 00 ZSMS „Novoteks“ so včlanjeni mladinci: Ljuba Avguštin, Mirko Nilič, Milena Jeraj, Božena Petrov, Metka Seliškar in Fani Sever. Ker hočemo našo skupino povečati in izpopolniti, prosimo vse mladince, ki imajo veselje do recitiranja in petja, naj se čimprej javijo pri enem od zgoraj navedenih članov.
FANI SEVER
-----N
POJASNILO K DOLOČBI
Ker prihaja do nejasnosti pri razlagi določbe samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki govori o odsotnosti z dela v primeru smrti sorodnika v krvnem sorodstvu ali sva-štvu, si oglejmo, kdaj je delavec upravičen do odsotnosti.
1.	Ob smrti zakonca in sorodnika v krvnem sorodstvu ali svaštvu v prvem kolenu 3 dni.
V	krvnem sorodstvu v prvem kolenu so otroci in starši, v prvem kolenu sva-štva pa starši zakonca.
2.	Ob smrti sorodnika v krvnem sorodstvu ali svaštvu v drugem kolenu 2 dni.
V	krvno sorodstvo drugega kolena štejemo: brate, sestre, stare starše in vnuke, v drugo koleno svaštva pa brate, sestre zakonca in stare starše zakonca.
3.	Ob smrti sorodnika v krvnem sorodstvu v tretjem in četrtem kolenu 1 dan.
V	tretje koleno krvnega sorodstva štejemo nečaka, nečakinjo ter strica in teto. v četrto koleno krvnega sorodstva pa spadajo bratranci in sestri-
^ čne.__________________ ,
C	\
PROSLAVA IN ZABAVA!
7. marca ob 13.45 bo proslava za dan žena. Za vedro razpoloženje bodo poskrbeli ansambel HENČEK, napovedovalec Janez ŠKOF, otroci iz otroškega vrtca in še kdo.
Proslava bo v zgornjem prostoru nove konfekcijske stavbe. Prosimo, da se proslave udeležite v čim večjem številu.
V _______________________S
BLAGAJNA \ VZAJEMNE POMOČI
Občni zbor je nadalje sprejel sklep, da upravni in nadzorni odbor še naprej delujeta v stari sestavi, in sicer:
UPRAVNI ODBOR: Justin Kranjčič, predsednik; Anica Staudohar, tajnik; Krista Vaupotič, blagajnik; Štefka Kranjčič, član; Jože Redek, član; Nada Kruljac, član; Franc Regina, član.
NADZORNI ODBOR: Peter Plaper, predsednik; Marija Konda, član; Slavko Polak, član.
Če še niste član blagajne, se lahko včlanite in s tem pomagate sodelavcu in sebi, kajti le s povečanim številom vlog bo blagajna lahko poslovala uspešno.
Pristopno prijavo lahko dobite pri zgoraj navedenih članih upravnega odbora.
KV
V sredo, 5. februarja, je bil v menzi podjetja občni zbor „blagajne vzajemne pomoči". Čeprav so bila vabila razdeljena že teden dni pred občnim zborom vsem članom podjetja, se je zbora udeležilo le malo zaposlenih. Upravičeno sc lahko vprašamo, zakaj tako majhna udeležba.
faradi odsotnosti predsednika blagajne je občni zbor začela Anica Staudohar. Za delovnega predsednika jc bil izvoljen Danilo Kovačič, za člana pa Tilka Žigante in Jože Redek, za zapisnikarja Breda Podržaj, za overo-
vatelja pa Slava Božič in Ivan Ivkovič. Anica Staudohar je
na kratko povedala o poslovanju BVP v zadnji mandatni dobi.
Blagajna šteje 744 članov, kar je glede na število zaposlenih v Novem mestu vsekakor premalo.
Tako je v predilnici od 213 zaposlenih	73 članov
v pripravi od 184 zaposlenih	97 članov
v tkalnici od 222 zaposlenih	102 člana
v oplemenitilnici od 258 zaposlenih	129 članov
v desinaturi od 12 zaposlenih	2 člana
v skup. službah tkanina od 85 zaposlenih	50 članov
v konfekciji od 390 zaposlenih	86 članov
v IVS od 127 zaposlenih	48 članov
v skup. službah podjetja od 111	zaposlenih	62 članov
Trgovina, Strešnik, konfekcija Vinica, menza ter 1 honorarni imajo skupaj 63 članov.
V zadnjih dveh letih seje včlanilo 236 novih članov, izstopilo pa jih je 93. Blagajna je bila ustanovljena pod pokroviteljstvom sindikata pred 16 leti. V tem času je bilo rešenih 6.028 prošenj za posojilo in posojenih
412.418.000.	00 din. V mandatni dobi 1973-74 je bilo rešenih 1.302 prošenj in izplačanih 1,985.250,00 din posojil.
Iz teh podatkov je razvidno, da je blagajna za člane delovne skupnosti velikega pomena, zato pričakujemo večjo podporo od družbeno-političnih organizacij, predvsem od ustanovitelja in pokrovitelja blagajne sindikata.
Po pravilniku blagajne vzajemne pomoči je bil najvišji znesek posojila
2.000.	00 din, v izrednih primerih kot so smrt, nesreča in podobno pa
3.000.	00 din.
Upravni odbor BVP jc na zadnji seji razpravljal o tem in predlagal popravke pravilnika tako, da bi znašal najvišji znesek posojila 3.000,00 din, v izrednih primerih pa 5.000,00 din. Seveda bi morala blagajna dobiti od sindikata dotacijo oziroma posojilo. O višini posojila posameznikom prosilcem naj bi odločal upravni odbor blagajne.
Občni zbor je predlog upravnega odbora blagajne sprejel ter dopolnil pravilnik tako, da se poveča vplačilo člana od 50,00 na 100,00 din. Odplačilo pa se podaljša od 8 na največ 10 mesecev. Posojilo lahko dobi član šele po treh mesecih članstva.
Blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora se ujemata. Promet
od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1974 je bil takle: DOHODKI	
-	redna vplačila -	vračila posojil -	vpisnina -	obresti od posojil obresti od hranilne knj. Skupaj	1.356.170.00	din 1.801.380.00	din 143,00 din 194.259,50 din 9.964,84 din 3.186.917,34 din
IZDATKI -	izdana posojila -	izstopi in delana izplačila -	honorar in nagrade -	poštnina	1.985.250.00	din 1.182.430.00	din 17.282,00 din 23,70 din
Skupaj	3.184.985,70 din
REKAPITULACIJA -	saldo iz leta 1972 -	dohodki v letu 73 in 74	62.913,75 din 3.186.917,34 din
Skupaj	3.249.831,09 din
Izdatki oz. izplačila	3.184.985,70 din
Saldo blagajne 31. 12. 1974 parska izravnava	64.845,39 din 0,01 din
	64.845,40 din
V času malice je v menzi vedno gneča
Menza, menza, menza.
Menza, stalni kamen spotike za večino delavcev, ki se tam hranijo, dela v težkih razmerah, v neprimernih prostorih, ki le s težavo zadostijo minimalnim higienskim zahtevam.
Menza je bila razširjena 1968, ko je bilo v Novoteksu, brez predilnice v Metliki, zaposlenih 852 delavcev. Takratnim zahtevam je bila menza z 11 zaposlenimi lahko kos, saj je bilo v dopoldanski izmeni zaposlenih približno 450 delavcev, v popoldanski in nočni izmeni pa znatno manj. 60 sedežev je zadostovalo, da so bili delavci postreženi hitro in brez zastojev.
In kako je danes, 6 let kasneje, ko se menza stiska v istih prostorih? Dolga vrsta, ob konicah se nabere tudi čez 140 ljudi, ki čakajo na hrano in prostor pri mizi, negodovanje nad kvaliteto jedil, to so značilnosti današnje menze.
Naj navedemo nekaj podatkov. V decembru lanskega leta je bilo v Novoteksu (samo v Novem mestu) zaposlenih 1753
delavcev. Februarja, ko je bila malica v celoti pokrita z regresom, je jedlo v menzi 1.711 delavcev! V dopoldanski izmeni pripravi in razdeli menza približno 900 obrokov malice! S preprostim računom lahko ugotovimo, da je vsakdo lahko pri mizi le 6 minut. V tem času mora pomalicati, ker na prostor že čaka naslednji.
Kako je s kuhinjo in skladiščem za hrano? Kuhinjski inventar je dotrajan in potreben temeljite obnove, skladiščni prostori pa neprimerni za shranjevanje hrane.
To so problemi, o katerih je že večkrat razpravljal odbor za družbeni standard in osnovna organizacija sindikata. Rešitve, ki so bile predlagane, so samo začasne in ne morejo rešiti problema menze, zato bo v najkrajšem času potrebno razmisliti o razširitvi obstoječih prostorov, ker gradnja nove menze v sedanji težki gospodarski situaciji ne pride v poštev.
ANDREJ
6 stran
novoteks
Delavno društvo
PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠ
V soboto 8. fcbruaija, si je DITTS ogledalo „Tckstilano“ v Kočevju in se udeležilo predavanja Vloga strokovnjaka na delovnem mestu. Predaval je prof. dr. Jerovec s tekstilne fakultete v Ljubljani.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in je vsak udeleženec zvedel marsikaj koristnega za nadaljnje delo na svojem delovnem mestu. Žal pa sc ni predavanja udeležila večina članov.
Naslednja akcija DITTS je priprava za obisk ITMA 1975, 7. mednarodne razstave tekstilnih strojev, ki bo v Milanu od 6. -- 15. oktobra letos. Napreden tekstilni strokovnjak mora poznati najnovejše stanje
velik pomen. Več kakor 1.000 razstavljavcev iz vsega sveta bo razstavljalo na 120.000 m2. Kako se bomo udeležili razstave ITMA, se bomo dogovorili na naslednjem srečanju.
Ivo
HUDA KONKURENCA
Tekstilna industrija, ki zaposluje približno 280.000 delavcev, v glavnem žensk, je po velikosti druga industrijska panoga v Jugoslaviji. Njene temeljne organizacije združenega dela so razširjene po vsej Jugoslaviji. Proizvodni asortiment te panoge je zelo širok in pester. Kakovost izdelkov je na izredno visoki ravni, konkurenčni boj za večjo kvaliteto in prizadevanje, da bi še bolj sledili modi, pa je iz dneva v dan hujši.
Od 21. januarja do 15. februarja 1975 so v Novoteks prišli naslednji delavci:
V KONFEKCIJO: Ručigaj Marija, Simončič Martina, Dragman Milan, Župan Terezija, Žonta Marjeta, Bartelj Majda, Gole Marija, Kavšek
Gabrijela, Zupančič Vera, Mihelčič Nada, Bregar Roman, Zaletel Janez, Potočar Ana, Jovič Mirko in Rus Dušan; V PREDILNICO Ribič Marta; V OPLEMENITILNICO: Kovačič Milena, Zadravec Milan in Ci-mermančič Anton; V TKALNICO Gorenc Štefka; V PRIPRAVO Gazvoda Stanislav; V IVS Bevc Peter^ V PREDILNICO METLIKA: Lcščanec Jože, Gršič Jurij, Nouhai-ser Josip, Cvitkovič Rudolf, Hudo-rovič Tine, Mravinec Milan, Malič Jože, Ilijaž Branko, Brusan Anton, Škrtič Branko in Čurči Anica.
ODŠLI ODŠLI ODŠL i ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI OD
V istem času so podjetje zapustili:
KONFEKCIJO: Karapandža Marija, Praznik Antonija, Verščaj Vili, Mi-škovič Lucija, Fabjan Ana, Božič Jože, Canžclj Marjan, Mišjak Silvo, Prosen Janez, Rozman Stanislav, Vidnjevič Milka, Mihelčič Nada, Benkovič Ankica in Dimič Blaž; TKALNICO Kastelic Ivan in Kovač Anton; PREDILNICO Grabrijan
10!
Marjan; OPLEMENITI LNICO Bru-dar Justina; KONFEKCIJO VINICA Štajduhar Ankica, Flajnik Alojzija in Spahič Janko.
ITMA 75
/.Mednarodna razstava tekstilnih strojev
MILANO
6.-15. Oktober 1976
in smer razvoja tekstilne tehnologije, strojev, utensilij in pomožnih sredstev, zato je nujno, da si ogleda tudi to razstavo.
Po razstavah v Lillu 1951, Bruxellesu 1955, Milanu 1959, Hannovru 1963, Baslu 1967 in Parizu 1971 ima tudi letošnja razstava
Poškodbe pri delu
V času od 25. novembra 1974 do 10. februarja 1975 je bilo službi varstva pri delu prijavljenih 21 poškodb. Od teh so sc zgodile 3 na poti z dela domov oziroma na poti na delo.
£
Na poti so sc poškodovali: Mirko Mohar, zaposlen v Konfekciji Novo mesto, Zofija Puš, zaposlena v pri--ravi, in Darko Oberč iz Strešnika.
si ostali pa so se poškodovali na delovnem mestu. To so: Jože Bicgar iz Strešnika, Boris Dolinar iz tkalnice, Vida Domitrovič z Vinice, Alojz Peer iz predilnice Metlika, Alojz Samec iz tkalnice, Martin Hudorovac iz predilnice Metlika, Miha Jerič iz predilnice, Toni Geršič iz konfekcije, Zlata Osterman iz tkalnice, Milena Jeraj iz konfekcije, Slavko Barčič iz konfekcije, Bogdan Mali iz tkalnice, Marica Maravec z Vinice, Jože
Jerman iz Strešnika, Stanislav Stefančič iz Vinice, Slavka Klobučar iz tkalnice, Branko Vehar iz apreture in Štefan Spudič iz tkalnice.
Iz vzrokov nesreč je razvidno, da se pripetijo nesreče zaradi nepazljivosti in zato, ker delavci ne upoštevajo varnostnih predpisov.
Na srečo so vse poškodbe lažje, vendar vidimo iz statističnih podatkov, da smo v letu 1974 izgubili
na eno nesrečo približno 15 din. Naj omenim še to, da smo v letu 1974 izgubili zaradi poškodb 1938 delovnih dni, kar je vsekakor veliko, če upoštevamo, da je bilo ob koncu leta zaposlenih 2.655 delavcev. Zato želim, da bi bilo ob koncu leta 1975, to število dosti manjše.
Zmanjšajmo število nesreč! Da bomo to dosegli, moramo biti pri delu bolj pazljivi, upoštevati moramo varnostne predpise.
R. F.
Modni
kotiček
Bi se radi prijetno počutili? Za izlete ter pri športu bo dobrodošel športni model hlač z zanimivo krojenim žepom ter figuro na zadnji strani hlač.
Model 104 je izdelan iz dveh artiklov:	safarija ter tkanine
Aco v modnih barvah.
Novoteksovi modeli vam bodo vedno in povsod v največje veselje. Če se boste odločili zanje, boste vsekakor dobro izbrali.
TATJANA

Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Od 14. januarja do 11. februarja so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji NOVOTEKSOVI delavci: Jože Kralj (do sedaj že 12-krat), Janez Gorišek (10), Marjan Palčar (7), Jože Žugelj (13), Niko Reba (10), Peter Kumer (21), Stanc Kastelic (11), Alojz Urbič (8), Franc Iljaž (10), Ivan Pezdirc (19), Jože Malič (2), Jože Šimec (10), Stanko Jelenčič (10), Marija Fortun (6), Martin Matjašič
(1)	. Josip Nauhaiscr (1), Ivan Štubler (1), Jože Leščanec (3), Vlasta Gornik (5), Ivan Novosel (3), Anica Jurinčič (2), Ivan Lukunič (3), Ana Dembič (3), Marija Filak (4), Branko Iljaž (2), Marija Plut (4), Marija Plut III (4), Ana Zvonkovič (2), Poldka Kukman (1), Alojz Sepaher (10), Ivan Mežnar (1), Martin Bec (16), Bojan Pureber (4), Anton Novvvk (2), Justi Damjanovič (11), Janez Mahnič (1), Franc Ribič (4), Franc Kavšek (30), Milka Smolič (7), Franc Franko (12), Štefan Jenič (5), Marija Kirn (2), Marija Tcropšič (1), Jožica Kranjc (4), Božo Cavlovič (11), Martin Može (5), Ivan Radoš (24), Rozalija Hočevar (4), Danica Radolovič (3), Ciril Kukman (21), Slavko Bogo-lin (16), Milan Močnik (10), Vera Jarc (12), Ivo Hidek (11), Anton Junc (12), Vinko Draginc (2), Jože Hudoklin (2), Zdenka Kisovec (3), Jože Šmajdek (9), Jožefa Pate (7), Jože Kos (4), Anton Muhič
(2)	, Nada Bakšič (1), Pavle Kupljenik (15), Marija Korče (5), Mirko Ferbežar (25), Marija Pavlič (6), Joža Mejač (11), Viktor Potočnik (2), Bojan Florjančič (23), Vinko Opalk (16), Milena Florjančič (12), Andrej Počrvina (4), Stanko Vaupotič (31), Vilijem Udovič (11), Franc Vene (6), Rozalija Sitar (12), Martin Plantan (29), Marija Resnik (7), Alojz Turk (16), Franc Bogolin (11), Milena Mavsar (2), Marija Kralj (2), Anton Ajdišek (8), Alojz Metelko (9), Ana Špringer
(9)	, Danilo Kovačič (55). Matevž Mejač (43), Ana Dragan (11), Jože Smrekar (14), Jože Luzar (10), Evstahij Janežič (10), Jože Konček
(10)	, Ana Rukše (5), Danijel Badovinac (10) in Avgust Pavlič (16).

Rekreacija v„najlepših letih”
Dokazano je, da bi se moral človak, če si hoče ohraniti zdravje in dobro počutje, ukvarjati s športno rekreacijo v vseli obdobjih svojega življenja. To velja še posebno za čas, ko začno posamezni funkcionalni sistemi slabše delovati, s tem pa se postopoma manjša tudi sposobnost za delo.
Znano je, da lahko z redno in načrtno dejavnostjo na področju športne rekreacije bistveno upočasnimo procese zmanjševanja funkcionalnih in delovnih
ODBOJKARJI ZMAGALI
Novoteksova ekipa je osvojila prvo mesto na zimskem prvenstvu za pokal občinskega sindikalnega sveta Novo mesto. Potem ko je v predtekmovanju premagala ekipo mladincev z 2:0 in družbene službe z istim rezultatom, je z ekipo Iskre izgubila z 0:2 p. f., ker se igralci NOVOTEKSA niso pojavili na igrišču.
V finalnem delu tekmovanja je NOVOTEKS najprej premagal ekipo Pionirja z 2:0, nato pa še Iskro z 2:1.
ANDREJ
KLUBSKO KEGLJAŠKO PRVENSTVO
Na kegljišču Loka v Novem mestu se je začelo klubsko prvenstvo za posameznike in posameznice za leto 1975. Do sedaj je tekmovala tretjina tekmovalcev (prijavljenih je 51 moških in 15 žensk). Vrstni red je takle: Pate 420 podrtih kegljev, Zabukovec 408, Zupančič 394, Čavlovič 378, Geršič 368 itd. Pri ženskah vodi Majda Konda (382 podrtih kegljev) pred Pavlo Koprivnik (320) itd. Tekmovanje bo trajalo približno 2 meseca.
sposobnosti. Proces zaviranja je odvisen od več dejavnikov, pomembno vlogo ima pogostnost ukvarjanja s športno-rekreacij-skimi dejavnostmi, pravilna vsebinska izbira le-teh in pametno določanje stopnje obremenitve med vadbo.
Splošno mnenje zdravnikov, higienikov, učiteljev telesne kulture je, da bi vadili po eno uro na dan, kar še posebej velja za leta, ki jim ne moremo več reči mladostna. Nekateri strokovnjaki predpisujejo posebne vaje, ki naj bi jih starejši delali dvakrat do trikrat na teden, ta program pa naj bi izpopolnili še z drugimi športno-rekreacijski-mi dejavnostmi.
Vendar strokovnjaki svarijo, naj se ljudje nad 50. letom starosti izogibajo takim gibalnim aktivnostim in tistim dejavnostim, ki zahtevajo večjo hitrost, sunkovitost, neritmičnost, pri
ZIMSKA LIGA DOLENJSKE
V prvem nastopu je ekipa Novoteksa I dosegla na kegljišču v Mirni peči rezultat 4779 podrtih kegljev (Klobučar 835, Slavko Dravinec 814, Istenič
798,	Ignac Dravinec 796, Rolih 768, Zupančič 768). V drugem nastopu v Trebnjem pa je podrla 4764 kegljev (Istenič 830, Rolih 827, Dravinec 808, Klobučar 798, I. Dravinec 759 in Lužar 742).
Druga ekipa Novoteksa je nastopila samo v Mirni peči. Dosegla je rezultat 4588 podrtih kegljev (Mohorič 809, Udovič
799,	Pirc 778, Vesel 768, Bojane 754 in Serčič 688).
Ženska ekipa Novoteksa je prvič nastopila v dolenjski zimski ligi v Mirni peči. Tekmovalke so podrle 2045 kegljev (Kacin 357, Konda Majda 349, Zupančič 339, Zadkovič 336, Koprivnik 335 in Staniša 330).
Od otroštva do starosti je za zdravje nujno potrebno gibanje
katerih se človek močno znoji, srce, ožilje in dihala pa pospešeno delujejo.
Vaje je treba izvajati počasi, z vmesnimi odmori. Med številnimi športno-rekreacijskimi dejavnostmi priporočajo tiste, ki pripomorejo do boljšega prilagajanja srca, ožilja in dihal. To so živahna peš hoja, izletništvo, planinarstvo, zmerno smučanje, kolesarjenje, plavanje, čolnarne-nje, pa še lov, ribolov, kegljanje,
balinanje, namizni tenis, odbojka, košarka, nogomet in druge igre z žogo.
Očitno je, da bi morali športni rekreaciji starejših ljudi posvetiti več pozornosti. To še posebej velja za društva Partizan in druge telesnokulturne organizacije, prav tako pa za delovne organizacije, zavode, ustanove, krajevne skupnosti oziroma kraje, kjer starejši občani živijo in delajo.
Občni zbor KK Novoteks
V petek, 7. 2. 1975, smo imeli kegljači svoj redni letni občni zbor. Ob veliki udeležbi smo pregledali naše enoletno delo. Število članov se je podvojilo; pri tem ima gotovo veliko zaslug novo kegljišče v Novem mestu. Uspehi ekipe, ki je zelo napredovala, pa so naslednji: 1. mesto na delavskih športnih igrah; 2. mesto na društvenem prvenstvu Novega mesta;
4.	mesto na republiški teksti-liadi v kegljanju; 5 naših igralcev pa je igralo v ekipi Novega mesta na republiškem prvenstvu v borbenih igrali.
Dopisniki, na plan!
Izdajateljski svet našega glasila se sestane po izidu vsake številke. Naloga sveta je, da oceni številko, ki je izšla, in naredi načrt za novo.
Da bi naše glasilo vsebinsko in informativno doseglo svoj namen, je potrebno razširiti krog dopisovalcev. Prav bi bilo, ko bi v vsaki številki objavljali članke, ki bi obveščali člane kolektiva o naporih in uspehih posameznikov, TOZD, o težavah in problemih, ki vas tarejo.
Naj vas ne moti, če se ne znate izražati, ali pa če ne obvladate slovnice in pravopisa. Želimo vaše sodelovanje — napišite tako kot znate, ostalo bomo storili mi. Pišite, sestavke pa oddajte v kadrovskem oddelku!
Članke honoriramo. Za vsako objavljeno vrstico v glasilu plačamo avtorju 0,70 dinarja.
Vsak prispevek je dobrodošel, zato vas vabimo k sodelovanju. Z vašimi prispevki bomo še bolj popestrili naše glasilo.
Postanimo dopisniki našega glasila!
Posebno veliko smo napravili na množičnih internih tekmovanjih. Organizirali smo prvenstvo posameznikov in posameznic, prvenstvo v parih za moške in ženske, priredili smo tradicionalno tekmovanje med TOZD za memorial Bojana Kekca, dve prijateljski tekmi z Metko iz Celja in eno s Tekstilom iz Ljubljane. Naši člani, članice in mladinci so se udeleževali vseh tekmovanj, ki jih je organizirala dolenjska kegljaška podzveza.
Želja vseh članov je, da se v okviru finančnih možnosti tudi letos udeležimo vseh teh tekmovanj in dosežemo še boljše rezultate. Na koncu smo izvolili nov odbor, ki bo vodil delo v letošnjem letu. Odbor sestavljajo: predsednik Franjo Švent, podpredsednik Vinko Istenič, teh. vodja Slavko Dravinec, blagajnik Jože Rolih, gospodar Franci Berlan. V nadzornem odboru so; predsednik Marjan Podvinski in člana Milojka Zadkovič ter Jože Mohorič.