Kamfsst navdušuje
Člani Kulturnega društva Pri- Kamnik, MD KID, Mladinskim den možic so skupaj s soprodu- svetom Kamnik in JSKD - OI centi - Študentskim klubom Kamnik v teh avgustovskih
Vsakodnevno festivalsko dogajanje se pričenja ob 18. uri pred kavarno Veronika, namenjeno je otrokom, ki so postali zvesti poslušalci pravljic, obiskovalci gledaliških, lutkovnih predstav, klovnade...
Lokalne volitve bodo 22. oktobra
Za letošnjo jesen lahko kot osrednje dogajanje napovemo lokalne volitve. V nedeljo, 22. oktobra, bomo v Sloveniji volili 210 županov in skoraj 3400 svetniških mest. V občini Kamnik bomo hkrati z volitvami župana in občinskih svetnikov in svetnic volili tudi nove sestave Svetov krajevnih skupnosti. Rok za vložitev kandidatur je 27. september in takrat bodo znana imena kandidatk in kandidatov, ki se bodo potegovali za odgovorna mesta župana, članov občinskega sveta in članov svetov KS.
Znano pa je že, da so svojo kandidaturo za županski stolček potrdili štirje kandidati - sedanji župan Tone Smolnikar, Miha Resnik, Demeter Sadnikar in Marjan Smole-Levček.
Več na 2. strani.
ZUIM na poti do novih, sodobnih prostorov in enoizmenskega pouka
V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, ki ima v Sloveniji mesto osrednjega specializiranega centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje gibalno oviranih otrok in mladostnikov, naposled začenjajo s tretjo fazo obnove in dograditve. 2,2 milijardi tolarjev vredno investicijo financirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za zdravje, do junija 2008 pa bo zagotovila ustrezne prostore in sodobno opremljenost za izvajanje vseh programov in dejavnosti Zavoda, bazen, knjižnico, manjkajoče učilnice in druge prostore, kar pomeni težko pričakovano odpravo dvoizmenskega pouka na osnovni in srednji šoli zavoda.
Četrtek, 27. julija, ko so po večletnih usklajevanjih med pristojnimi ministrstvi pogodbo o obnovi, dozidavi in nadomestni gradnji podpisali minister dr. Milan Zver, minister dr. Andrej Bručan in Janez Zorman, direktor podjetja SGP Graditelj Kamnik, je bil za kamniški ZUIM pravi mali praznik.
Več na 4. strani.
Z zadovoljstvom so težko pričakovano investicijo v ZUIM pospremili na pot župan Tone Smolnikar, direktorica zavoda Zdravka Slavec, minister za zdravstvo dr. Andrej Bručan, direktor podjetja SGP Graditelj Janez Zorman, minister za šolstvo dr. Milan Zver in Bogdan Jamšek, izvršni direktor inženiringa SGP Graditelj.
dBI Je	VPISI
	V JEZIKOVNE TEČAJE
	za otroke in odrasle
** Tuje 2 E 2 i K E Breznikova 15 Domžale	
dneh pripravili že četrti poletni kulturni festival Kamfest, imenovan tudi Festival z razgledom. Ta največji poletni dogodek v Kamniku, na glavnem odru na Malem gradu ter otroškem in večernem odru pred Kavarno Veronika ponuja več kot štirideset različnih dogodkov - koncertov, gledališke predstave, večere poezije, predstave za najmlajše ... Pred nami so še trije večeri in kot vrhunec sobotni koncert ene najbolj uspešnih slovenskih skupin Laibach.
Zaradi izjemnega vzdušja in odlične organizacije je obisk letošnjega Kamfesta presegel pričakovanja organizatorjev, obiskovalci so ga vzeli za svojega. Nekaj najbolj odmevnih koncertov si je doslej ogledalo tudi okrog 2000 ljudi. Prav gotovo si festival z najlepšim razgledom, zasluži vse pohvale.
Več na 9. strani.
i
''tudi moška ekipa'
CALCIT KAMNIK V PRVI LIGI
Ko je že kazalo, da se bo članska moška ekipa po šestnajstih letih uspešnega nastopanja v prvi odbojkarski ligi morala preseliti v drugo ligo, je v zadnjem trenutku od tekmovanja odstopila ekipa OK Šoštanj Topolšica. Tako se je Kamničanom ponudila priložnost, da v sezoni, ki prihaja, tekmujejo proti najboljšim ekipam. Seveda so v taboru OK Calcit Kamnika z veseljem sprejeli ponujeno priložnost, ki pomeni velik izziv za upravo kluba, igralce in trenerja Gregorja ^Hribarja. Več na 12. strani.^
Arheološke najdbe v Vodiškarjevi hiši
Vodiškarjeva hiša v Nevljah je stara več kot štiristo let in je kot ena najstarejših ohranjenih kmečkih hiš pri nas dragocen spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva. Samo hišo so na pobudo zakoncev Iris in Tomaža Goloba doslej pregledali že številni strokovnjaki, podrobneje se je je lotil tudi etnolog dr. Tone Cevc. Zdi se, da je hiša doslej navduševala predvsem etnologe in arhitekte, a v vročih julijski dneh so se po dvorišču in v okolici Vo-diškarjeve hiše smukali predvsem mladi arheologi. Naj novejše najdbe so namreč pokazale, da ne gre le za etnološki in arhitekturni, temveč tudi arheološki biser. Več na 7. strani.
Naslednja številka časopisa Kamniški občan bo med vami v četrtek, 7. septembra, pred Dnevi narodnih noš.
Članke oddajte do petka,
1. septembra, do 12. ure; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 4. septembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@siol. net
V-čVV ■ v
:


100 LET KOČE NA KAMNIŠKEM SEDLU
Ni ga mesta na slovenski zemlji, ki bi živelo tako kot Kamnik s svojimi gorami. Čudovita dolina Kamniške Bistrice nas pripelje prav pod oste-nje kamniške planine ali Grintovcev. Brana in Planjava sta dva mogočna vrhova, vsak na eni strani Jermanovih vrat. Sredi zelenih trat, le nekaj korakov pod robom Kamniškega sedla, stoji planinski dom. Kamniško kočo je podružnica Slovenskega planinskega društva Kamnik začela graditi leta 1902, odprli pa so jo 12. avgusta 1906. V letu 1953 so planinci kočo povečali in postavili tovorno žičnico. Ob 90-letnici PD Kamnik, leta 1983, so na mestu prve koče zgradili nov planinski dom, ki danes sodobno opremljen in ekološko čist prijazno sprejema planince iz vse Slovenije in tujine.
Častitljivih sto let planinske koče na Kamniškem sedlu, enem najbolj priljubljenih ciljev, so planinci proslavili v nedeljo, 23- julija. Zanimivo je, da so v kulturnem programu zapeli pevci Lire, prav tako kot pred sto leti, njihov ansambel, Janez Majcenovič in Rok Lap ob spremljavi nepogrešljive harmonike Boža Matičiča, recitatorka in povezovalka programa Marija Golob ter mladi planinci iz OŠ Šmartno v Tuhinju z mentorico Lučko Derganc. Pomen koče in njeno zgodovino je predstavil predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik, župan Tone Smolnikar in predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar pa sta družno pohvalila prizadevno delo kamniškega planinskega društva in čestitala z željo, da bo njihova pot tudi vnaprej tako uspešna.
PLAMENICA TEKA MIRU TUDI V KAMNIKU
ita"&
Jezikovna šola \ y
V Centra Kamnika na Japljevi 4 poleg kavarne Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711
vpis: od 7. septembra 14.00-19.00
www.ita-jezifcovnasoIa.com
ANGLEŠČINA
NEMŠČINA
FRANCOŠČINA
ITALIJANŠČINA
RUŠČINA
ŠPANŠČINA
Plamenico teka miru, ki jo nosijo tekači iz celega sveta že od 2. marca, ko so krenili na svojo pot v Lis-boni na Portugalskem, so na poti preko Evrope v nedeljo,
30. julija, prinesli v občino Kamnik. Osrednji sprejem in pozdrav Plamenici teka miru, ki poudarja pomen mednarodnega prijateljstva in razumevanja, je potekal v Kamniški Bistrici. Iz rok mednarodne ekipe tekačev, ki so jo spremljali tudi mladi tekači iz Kluba gorskih tekačev Papež, je plamenico sprejel župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. Izrekel je dobrodošlico tekačem in jim zaželel srečno nadaljevanje poti. Evropski del Teka Svetovne Harmonije Portugalskem se bo končal 10. oktobra v Londonu.
Vabim vas na pohod na Veliko planino!
Dobimo se 26. 8. ob 9. uri 1	na Ušivcu.
|	Demeter Sadnikar
SALON POHIŠTVA
Kranjska 3a, Kamnik
tel.: 01/831-04-81, 051/399-577 www.salon-dabor.com
Kamnik
\
VSE ZA VAŠ PRIJETEN DOM!
ZA VAŠE ŠOLARJE pisalne mize in stoli, otroške in mladinske sobe, svetilke...
Možnost nakupa na kredit do 24 mesecev
LOKALNE VOLITVE 2006 V NEDELJO, 22. OKTOBRA
Kdo bo konec leta sedel na županski stolček?
Za letošnjo jesen lahko kot osrednje dogajanje napovemo lokalne volitve.
Potem, ko je predsednik državnega zbora France Cukjati 3. avgusta podpisal akt o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov, je bilo tudi dokončno potrjeno, da bomo v nedeljo, 22. oktobra, v Sloveniji volili 210 županov in skoraj 3400 svetniških mest.
V občini Kamnik bomo hkrati z volitvami župana in občinskih svetnikov in svetnic volili tudi nove sestave Svetov krajevnih skupnosti.
Med novostmi letošnjih lokalnih volitev je obvezna 20-od-stotna zastopanost obeh spolov na kandidatnih listah, zato jo spremlja poziv ženskam, da stopijo na politično pot tudi na lokalni ravni, ter zvišanje števila potrebnih podpisov volivcev za vlaganje kandidatur neodvisnih županskih kandidatov. Tako potrebuje neodvisni kandidat za župana podpise podpore najmanj 2 odstotkov volivcev v volilni enoti, kar za občino Kamnik pomeni 460 podpisov. Pri vlaganju kandidatur neodvisnih list za občinske svete pa velja še staro določilo o 15 podpisih podpore.
V ponedeljek, 21. avgusta, so se uradno začela volilna opravila. Od tega dne je na upravnih enotah že mogoče potrjevati obrazce v podporo kandidatom za župana in člane občinskih svetov. Za izvedbo volitev skrbijo občinske volilne komisije v sodelovanju z republiško volilno komisijo. V občinah, ki župana ali županje ne bodo dobile v prvem krogu (teh je večji del in med njimi je običajno tudi kamniška) bo potreben drugi krog, ki pa še ni razpisan. Najprej je lahko 5. novembra, najpozneje pa 12. novembra, ki je tudi verjetnejši datum drugega volilnega kroga.
Volilna kampanja se bo sicer uradno začela 22. septembra, ko si bodo kandidati vse do 20. oktobra opolnoči prizadevali za naklonjenost volivcev, a se večina med njimi v zadnjih tednih in mesecih že aktivno predstavlja.
Že nekaj časa so znana imena treh kandidatov, ki se bodo potegovali za mesto prvega moža kamniške občine - Demeter Sadnikar, Marjan Smole - Levček in Miha Resnik. Minuli ponedeljek pa je tudi zdajšnji župan Anton Tone Smolnikar uradno potrdil svojo kandidaturo kot neodvisni kandidat s podporo občanov, tako kot že trikrat doslej. Kot je povedal, je ob koncu tretjega mandata precej razmišljal o prihodnosti, ob tehtanju za ponovno kandidaturo pa je prevladal razmislek, da z ekipo nadaljuje z obsežnimi zastavljenimi nalogami.
Kandidate za župana občine Kamnik smo povprašali o tem, kaj jih je privedlo k odločitvi za kandidaturo, za kaj se zavzemajo in katerih področij bi se najprej lotili.
Sedanji župan Anton Tone Smolnikar kandidira kot neodvisni kandidat s podporo občanov:
»Mnogi, ki so me spodbudili k ponovni kandidaturi, ugotavljajo, da bi bilo škoda ustaviti dokaj hiter tempo razvoja celotne občine. Izkušnje prinašajo prednosti, hiter razvoj občin pa zastavlja nove izzive in nova iskanja rešitev. Zagotovo je pomembno dokončanje projektov na področju osnovnega šolstva. Po izgradnji šole v Šmartnem, prizidkov in športnih objektov pri OŠ Marija Vera na Duplici, pravkar zaključene OŠ Stranje je pred nami sanacija OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca. Treba bo najti rešitve pri odgovorih na vprašanji, ali statično
sanirati šoli ali perspektivno na tem območju graditi novo šolo. Idejne rešitve in strokovne odgovore že pripravljamo. Otroško varstvo je prav tako vprašanje, ki ga jemljemo z vso resnostjo. Začenja se gradnja vrtca s 150 mesti, s podelitvijo koncesije za zasebni vrtec naj bi pridobili še 90 mest. Odgovoriti želim tudi na očitke nekaterih protikandidatov, ki jim ni všeč malo gostejša pozidanost v južnem delu mesta. Investitorjem resda ne moremo nalagati izgradnje vrtcev, a bo samo eden od njih plačal komunalni prispevek v višini, ki je le nekaj manjši kot bo veljala gradnja vrtca brez opreme. Z izgradnjo izpolnjujemo zahteve vlade po zagotavljanju stanovanj. Z novimi prebivalci se poveča tudi primerna poraba (dohodnina), ki je najpomembnejši vir prihodkov občinskega proračuna. Ceste so večna neizpeta melodija. Smo pred začetkom gradnje 3- oz. 4. pasu obvoznice. Naročili smo že idejne študije za zahodno obvoznico, to je dolgoročnejši in finančno najbolj zahteven projekt, ocenjen na blizu 2 milijardi sit (8 mio EUR). V prihodnjem letu pričakujemo gradnjo nove povezovalne ceste med Ljubljansko in obvoznico. Izgradnjo mostu (projekti se pripravljajo) in del denarja za celotno investicijo bomo zagotovili s pomočjo EU. Pri pripravi strategije prostorskega razvoja bo treba nameniti dodatna območja za podjetništvo, turistični dejavnosti pa posebno pozornost. Začete naloge želim skupaj s sodelavci izpeljati tudi na področju kakovosti življenja, športa, rekreacije, pogojev za izkoriščanje prostega časa.«
Miha Resnik, sedanji občinski svetnik, se poteguje za župansko mesto kot neodvisni kandidat s podporo SD, DESUS, Obrtno-pod-jetniške liste in Zelenih:
»Kot gostinec in podjetnik že nekaj desetletij spremljam proces spreminjanja občine Kamnik in menim, da bi se dalo marsikaj postoriti bolje in ker imam za mnoga vprašanja rešitve, se mi kandidatura zdi smiselna pot, da te rešitve tudi v resnici realiziram. V sedanji sestavi občinskega sveta sodelujemo svetniki Obrtno-podjet-niške liste, Socialnih demokratov, DeSUS-a in Zelene stranke zelo usklajeno. Naše ideje in pogledi na aktualne problematike v občini Kamnik so nemalokrat identični in soglasna podpora moje kandidature s strani omenjenih strank me je dokončno prepričala, da jeseni kandidiram za župana.
Poleg dokončne izgradnje nujno potrebnega vrtca je potrebno tudi v osnovnem šolstvu sanirati oz. dograditi kapacitete kar nekaj šolam po občini. Cestna infrastruktura bo zahtevala dodatno pozornost, saj obstoječa ni več kos številu in potrebam prebivalstva v naši občini.
Moja vizija Kamnika pa bi se nadaljevala v smeri zagotavljanja višje kvalitete bivanja in sicer s tem, da bi se zdrav življenjski prostor postavljalo pred interese kapitala. S tem imam v mislih podporo realizaciji trasam rekreacijskih poti ob reki Kamniški Bistrici in
na Zapricah, podporo organizaciji letnih festivalov z namenom oživljanja starega mestnega jedra in dati prednost razvoju Kamnika kot središča turistične regije z uspešnim sodelovanjem turističnih subjektov po vsej občini« pravi Resnik.
Demeter Sadnikar kandidira ob podpori strank SDS, NSi in SLS:
»Kamnik imam rad, tu živim in delam, imam prijatelje, družino. Vendar že dalj časa opažam, da občina za svoje občane ne stori dovolj! Ni mi vseeno, kje in kako živimo. Žal mi je, ko vidim številne neizkoriščene priložnosti. Prepričan sem, da lahko s pravimi odločitvami, predvsem pa s konkretnimi dejanji, spremenimo trenutne razmere na boljše. Zavedam pa se, da je zato potreben konstruktiven in strokoven dialog in da ne sme biti prostora za samovoljo.
Zavzemam se za to, da bi ljudje v naši občini živeli bolje. Vem, da to ni odvisno samo od župana, še bolj dobro pa vem, da je prav župan in ekipa, s katero dela, odgovorna za to, da naredi veliko, zagotovo pa več, kot je bilo narejeno v prejšnjem obdobju. Zato bom, če mi bodo občani dali svoj glas, do sedaj zamujene priložnosti na področju urbanističnega načrtovanja, prometne infrastrukture in turizma, spremenil v uspešne zgodbe. Mladina potrebuje več pozornosti in možnosti, zato je potrebno obnoviti športne in druge objekte, na primer ba-
zen, kjer so naši mladi že zdaj dobri. Velika planina je regionalni turistični biser, ki ga je potrebno rešiti. Podobno velja tudi za staro mestno jedro. Urediti je potrebno infrastrukturo v naseljih, vrtce, pa tudi parke, poti in kolesarke steze. In s pravimi ukrepi bomo spodbudili povečevanje gospodarske moči občine.«
Marjan Smole - Levček je neodvisni kandidat za župana s podporo LDS.
O tem, kaj ga je privedlo h kandidaturi in kakšne so njegove zamisli in zavzemanja, razmišlja takole:«Vprašal sem se ali nam je danes kaj bolje kot pred štirimi leti. Kandidatura za župana je bil moj odgovor. Verjamem, da si Kamnik zasluži nov zagon. Kot Kamničan in podjetnik lahko rečem, da smo do leta 2000 napredovali, zadnja leta pa stojimo na mestu, če se primerjamo s Komendo in Domžalami. Priča smo pospešeni stanovanjski gradnji, kar ima za posledico potrebo po večjih vrtcih, šolah in novih cestah. O tem vsi govorimo. Le malokdo pa se vpraša, ali so kapacitete na področju zdravstva, glasbene šole, počitniškega varstva, pogojev za preživljanje prostega časa, skrbi za starostnike ipd. zadostne. Številke kažejo, da bomo morali v občini ukrepati.
Najprej je potrebno Kamnik začeti gledati kot celoto in tako tudi načrtovati razvoj. Na tem sloni tudi moj program. Nova priložnost, da začrtamo smeri razvoja, je sprejem Stra-
tegije prostorskega razvoja občine, za izdelavo katere je država določila rok 20.7.2007 in mora biti rezultat širokega razmisleka, kam naj se usmerimo v bodoče, kaj želimo v naslednjih letih doseči. Sprejem prostorske strategije je predpogoj za omejitev blokovske in trgovske gradnje, novo obvozno cesto, razširitev »obvoznice«, športna parka med OŠ Frana Albrehta in Toma Brej-
ca, prenovo štadiona v Mekinjah, izgradnjo pokritega bazena, ureditev novih in legalizacija obstoječih poslovnih con, mrežo kolesarskih poti, povečanje kapacitet v vrtcu in šolah, ureditev zatečenih težav v večstanovanjskih soseskah, izgradnjo sodobne telekomunikacijske infrastrukture, dveh mostov s krožišči čez Kamniško Bistrico...»
urednica
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva; sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 24.8.2006.
Časopis Kamniški občan in lokalne volitve 2006
Pravila izrabe časopisnega prostora
Časopis Kamniški občan bo spremljal letošnje lokalne volitve in priprave nanje v skladu z Zakonom o volilni kampanji, Zakonom o medijih, kodeksom novinarske etike ter v skladu s programsko zasnovo, ki opredeljuje Kamniški občan kot nestrankarski in politično nevtralen časopis.
Do zaključka volitev v časopisu Kamniški občan ne bomo objavljali nenaročenih člankov, zapisov, pisem bralcev, mnenj, pogledov, stališč, ki bi podpirala naklonjenost do kandidata ali stranke, ali bi lahko škodovala kateremu od kandidatov ali strank. Prav tako ne bomo objavljali sporočil za javnost in člankov, ki bodo vsebovala informacije o volilnem programu, aktivnostih in pogledih kandidatov in političnih strank, predvolilnih aktivnostih ali kako drugače izražala podporo kandidatom, političnim strankam (civilnopravnim organizacijam), saj jih zakon opredeljuje kot volilno propagando, za katero zagotavljamo oglasni prostor.
Vsem kandidatom, političnim strankam, drugim predlagateljem kandidatov in drugim naročnikom oglasnih sporočil, povezanih z lokalnimi volitvami, so v skladu z enotnim cenikom in s sprejetimi pravili z dne 17. 8. 2006 (s podrobnimi informacijami so na voljo v uredništvu) zagotovljeni enaki pogoji za objavljanje volilnih propagandnih sporočil v časopisu Kamniški občan.
Objave, razglase in sporočila kandidatov, njihovih predlagateljev in političnih strank bomo objavljali na notranjih straneh, predvidenih za volitve, na naslovnici pa oglase enotne velikosti »vizitke« - 9 cm širine in 4 cm višine. Možno je tudi vlaganje propagandnih letakov v posamezno izdajo časopisa.
V skladu s 7. členom Zakona o volilni kampanji bomo v času volilne kampanje (od 22. septembra do 20. oktobra opolnoči) vsa volilna propagandna sporočila, ki morajo biti jasno prepoznavna in označena kot oglaševalske vsebine, objavljali le z navedbo naročnika. Možno je tudi vlaganje propagandnih letakov v posamezno številko časopisa.
Časopis Kamniški občan izide spet 7. septembra, 21. septembra, 6. oktobra, 19. oktobra.
Rok za oddajo gradiva je petek v tednu pred izidom -1. 9., 15. 9., 29. 9„ 13.10.
Za vse podrobnejše informacije in naročila oglasnega prostora v zvezi z lokalnimi volitvami smo vam na voljo v uredništvu na Glavnem trgu 23, po tel.: 01/83 91 311, 041/662 450 ali na el. naslovu: sasa.meiac@siol.net.
SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica
SPOŠTOVANI KAMNIČANI - VOLIVCI!
V teh dneh moram zbrati 460 izrazov podpore za kandidaturo za neodvisnega župana Občine Kamnik. Vašo podporo lahko izrazite na Upravni enoti Kamnik - stavba Občine Kamnik, Glavni trg 24, pritličje, soba št. 4.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za izkazano sodelovanje.
Kandidat za župana Tone Smolnikar
Občina Kamnik, Komisija za pripravo dokumentacije o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, na podlagi 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS, št. 60/06) objavlja
JAVNI POZIV
k vlaganju zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
1.	Upravičenci do vračila sredstev so:
A)	Fizične osebe in organizacije fizičnih oseb z območja občine Kamnik in njihovi pravni nasledniki, ki so na podlagi pogodb, sklenjenih do vključno 06. 04. 1998, s Skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik ah preko Občine Kamnik ali preko krajevnih skupnosti z območja občine Kamnik sofinanciran oziroma vlagab v javno telekomunikacijsko omrežje.
B)	Fizične osebe in njihovi pravni nasledniki z območja občine Kamnik, ki so na podlagi drugih, individualno sklenjenih pogodb, sklenjenih do vključno 06.04.1998, sofinancirali oziroma vlagali v telekomunikacijsko omrežje.
INTERESENTOM ZA VRAČILO VLAGANJ, KI SO VLOGO ŽE VLOŽILI V LETU 2004, VLOGE NI TREBA PONOVNO VLAGATI, LAHKO PA JO DOPOLNIJO Z NOVIMI DOKAZILI.
2.	Način uveljavljanja zahtevkov:
A)	Interesenti za vračilo vlaganj morajo izpolniti vlogo (obrazec dobijo v vložišču Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik) in jo izpolnjeno oddati v vložišču ah jo pisno poslati na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik.
Vlogi ie potrebno priložiti:
-	fotokopijo pogodbe
-	fotokopijo računov in drugih verodostojnih bstin, s katerimi se dokazuje pogodbena vrednost in vrednost vloženega dela ter materiala
-	fotokopijo osebne izkaznice
-	fotokopijo bančne kartice oz. številko računa, na katerega bodo nakazana sredstva
-	davčno številko
-	dokazilo o pravnem nasledstvu (v primeru, da je vlagatelj druga oseba kot sklenitelj pogodbe)
Interesenti, ki ne razpolagajo s pogodbo, računi in drugimi verodostojnimi Mstinami, morajo izpolnjeni vlogi priložiti izjavo o vrsti in obsegu vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Izjava mora obsegati vsaj telefonsko številko in naslov vlagatelja ob vključitvi v omrežje, okvirni čas vključitve, navedbo, ah je bilo vlaganje opravljeno v denarnih sredstvih, materialu ah delu, ter okvirno višino denarnih sredstev, porabljenega materiala in vloženega dela.
Seznam upravičencev, ki so vlagali v telekomunikacijsko omrežje na podlagi pogodb, sklenjenih med njimi in Skladom stavbnih zemljišč ah Občino Kamnik, bo na voljo v vložišču Občine Kamnik.
Rok za oddajo popolne vloge je 22. september 2006.
B)	Fizične osebe, organizacije fizičnih oseb in njihovi pravni nasledniki z območja občine Kamnik, ki so vlagab v telekomunikacijsko omrežje na podlagi drugih, individualno sklenjenih pogodb s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet, lahko zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje vložijo pri Državnem pravobranilstvu, p.p. 649, 1001 Ljubljana.
Zahtevku je potrebno priložiti dokazila, kot jih določa javni poziv komisije za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, 73-74/2006 z dne 14. 07. 2006, to je pogodbo, račune ah druge verodostojne Ustine in dokumente v zvezi z vlaganji, dokaz o pravnem nasledstvu.
Če vlagatelj zahtevka ne razpolaga s pogodbo, računi ali drugimi verodostojnimi Mstinami in dokumenti, predloži k zahtevku notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Izjava mora obsegati vsaj naslednje podatke: sedanjo telefonsko številko vlagatelja, telefonsko številko in naslov vlagatelja ob vključitvi v omrežje, okvirni čas vključitve, navedbo, ah je bilo vlaganje opravljeno v denarnih sredstvih, materialu ali delu, ter okvirno višino denarnih sredstev, porabljenega materiala in vloženega dela. Navajanje neresničnih podatkov v notarsko overjeni izjavi je kaznivo v skladu z 258. členom Kazenskega zakonika in se preganja po uradni dolžnosti.
Rok za vložitev zahtevka je 90 dni od objave javnega poziva v Uradnem listu RS in je začel teči 15. 07. 2006.
OBČINA KAMNIK KOMISIJA ZA PRIPRAVO DOKUMENTACIJE O VRAČANJU VLAGANJV JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
Tiskovna konferenca župana Antona Toneta Smolnikarja
Občina je v prvi polovici leta izvedla večino za letos načrtovanih investicij
Čeprav občinska stavba zaradi nerešenih denacionalizacijskih postopkov še vedno nima klimatske naprave, je julija delo v njej potekalo s polno paro, župan Anton Tone Smolnikar pa je konec meseca novinarje povabil na še eno tiskovno konferenco, na kateri nam je s svojimi sodelavci predstavil najnovejše dogajanje v zvezi otroškim varstvom, prodajo občinskega deleža v družbi Velika planina d.o.o. in druge večje investicije v naši občini. Ker bosta prodaja občinskega deleža v Veliki planini ter oddaja koncesije za otroško varstvo trajali še nekaj mesecev, bo dogajanje v občinski stavbi vsaj do novega leta zelo zanimivo.
Z novim šolskim letom učenci in učitelji OŠ Stranje v novih prostorih
Po tistemLko je ob koncu lanskega leta OS Stranje dobila novo telovadnico, bosta čez nekaj dni (ob začetku novega šolskega leta) predana v uporabo tudi novi in prenovljeni del OŠ Stranje. Ker bo šola poleg novih prostorov ob tem dobila tudi nova didaktična sredstva, učila in učne pripomočke, bodo imeli učenci in učitelji OS Stranje v novem šolskem letu veliko boljše pogoje za delo. Šola bo uradno odprtje dočakala 21. septembra, ko naj bi jo obiskal tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
Župan ob zaključku te investicije ni skrival zadovoljstva, da je 750 milijonov tolarjev (več kot tri milijone evrov) težak projekt, ki ga je na začetku spremljalo kar nekaj težav, izveden brez zamud. »Še posebej razveseljivo pa je to, da smo ob tem uspeli zgraditi tudi kanalizacijo od Stranj do Kamnika in da smo nanjo priključili novo šolo ter tako privarčevali 25 milijonov tolarjev (dobrih sto tisoč evrov), ker nam ni bilo treba graditi greznic,« je dejal župan in dodal, da je sedaj
kapaciteta te šole za trenutno število otrok prevelika, vendar bo njen izkoristek kmalu boljši, saj bo v občini prej ali slej treba na novo določiti šolske okoliše.
Več otrok v vrtcih bo zahtevalo tudi več denarja iz občinskega proračuna
Podobne težave kot so spremljale začetek gradnje šole v Stranjah, so se pojavile tudi pred začetkom gradnje novega vrtca na Perovem, saj se je tu eden izmed neizbranih ponudnikov pritožil, vendar je njegovo pritožbo državna revizijska komisija medtem že ovrgla. Tako bo vrtec z osmimi oddelki, v katerem bo prostora za 130 do 150 otrok, zgrajen do začetka šolskega 2007/08. Celotna investicija je vredna približno 450 milijonov tolarjev (1,9 milijona evrov), sama gradnja vrtca, ki jo bo izvedlo kamniško gradbeno podjetje SGP Graditelj d.d., bo stala dobrih 370 milijonov tolarjev (poldrugi milijon evrov), njegova oprema pa nekaj čez 37 milijonov tolarjev (150 tisoč evrov).
Nov vrtec pa še vedno ne bo v celoti rešil težav s pomanjkanjem prostora v kamniških vrtcih, saj je trenutno v občini še 313 otrok, ki za sprejem v vrtec izpolnjujejo
BOMO ZA ČISTEJŠI ^ ZRAK »PROSILI« EVROPSKO UNIJO?
V prejšnji številki Kamniškega občana smo vas seznanili s potekom in rezultati meritev onesnaženosti zraka na Duplici. V članku smo navedli tudi naše ugotovitve glede vpliva emisij, ki jih v okolje spušča Piroliza d.o.o. (po novem: Tisa d.o.o., obrat kotlarna, Ljubljanska 45, Kamnik), na imisijsko obremenitev oz. onesnaženost okolja na Duplici. Omenili smo tudi to, da kljub našim dopisom in urgencam minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik še ni posredoval svojega stališča glede rezultatov opravljenih meritev.
Julija so bile razmere na Duplici spet neznosne. V popoldanskem in večernem času, predvsem ob koncu tedna, se je iz dimnika Pirolize spet valil črn dim, katerega vonj je bil večkrat podoben vonju pri sežiganju barv in lakov. V petek, 14. julija, proti večeru si je, po nekaj telefonskih klicih občanov, župan Občine Kamnik sam ogledal stanje na Duplici. Bilo je neznosno. Poklical je republiškega inšpektorja za okolje g. Štrausa, vendar ni bil dosegljiv. Na licu mesta sta uradni zapisnik naredila dva policista iz Policijske postaje Kamnik. O vsem tem smo 18. julija pisno obvestili glavno inšpektorico RS za okolje in prostor go. Bojano Pohar in jo zaprosili za pomoč in ustrezno ukrepanje. 31. julija smo dobili njen odgovor, v katerem je med drugim navedeno, da:
-	IRSOP v okviru svojih pooblastil nadzira le ali zavezanci spoštujejo predpise, (ali zavezanec opravlja monitoring preko pooblaščenega izvajalca in če so izmerjene emisije v mejah, določenih s predpisi), ne analizira pa kakovosti zraka in drugih imisij;
-	inšpektor nima nobene osnove, da bi ukrepal zoper Tiso d.o.o., Ižanska cesta 213, Ljubljana, ki je upravljalec sporne kurilne naprave v Kamniku na Ljubljanski 45 (bivša Piroliza d.o.o.);
-	v skladu z veljavnimi predpisi podjetju Tisa d.o.o. ne more predpisati izvajanja obveznih trajnih meritev, s katerimi, meni, da bi lahko izvajali bolj zanesljiv nadzor nad sporno napravo;
-	nadzora energenta v kurilni napravi Tise d.o.o. ne morejo izvajati, ker trenutno v RS ni predpisa, ki bi natančneje opredeljeval kvaliteto biomase.
Glavni republiški inšpektorici Poharjevi smo odpisali, da z vsebino njenega odgovora ne moremo biti zadovoljni. V sklopu večletnih prizadevanj krajanov Duplice in Občine Kamnik so jim bili posredovani številni pisni in slikovni dokazi o onesnaževanju Duplice s strani Tise d.o.o., obrat kotlarna (bivša Piroliza d.o.o.). IRSOP te dokumentacije ni nikoli upošteval kot dokazno gradivo pri izvajanju inšpekcijskega nadzora. Iz vseh njihovih odgovorov in inšpekcijskih poročil so razvidne ugotovitve, da sporna kurilna naprava deluje tako rekoč brezhibno. Priložili smo dopise, ki smo jih v letošnjem letu poslali ministru g. Podobniku, navedli naše ugotovitve glede vpliva emisij, ki jih v okolje spušča Tisa d.o.o., obrat kotlarna, (prej: Piroliza d.o.o.), na imisijsko obremenitev oz. onesnaženost okolja na Duplici ter jo ponovno zaprosili za pomoč, saj je IRSOP v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji najbolj pristojna institucija za ukrepanje proti onesnaževalcem okolja. S tem dopisom smo seznanili tudi ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika, ki nam tudi v juliju in avgustu ni poslal nobenega odgovora in ga ponovno pozvali, da nam posreduje svoje stališče glede nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja okolja na Duplici.
OBČINA KAMNIK J
pogoje, vendar zanje jeseni v kamniških vrtcih (še) ne bo prostora. Občinska uprava se s problemom premajhnih kapacitet kamniških vrtcev spopada že nekaj let, v okviru teh prizadevanj pa potekajo tudi priprave na oddajo koncesije za izvajanje predšolske vzgoje po javnem programu. Razpis za oddajo te koncesije je občina objavila konec julija, prijave interesentov pa bo sprejemala do konca oktobra. Kot je znano, se za to koncesijo resno zanima vsaj en domač (kamniški) izvajalec in v kolikor bo do njegovega dogovora z občino res prišlo, potem bomo v začetku prihodnjega leta v prvem zasebnem vrtcu v naši občini dobili dodatne štiri oddelke, v katerih bo prostora za približno 80 otrok.
»Ob začetku šolskega leta 2007/08 bosta torej novi vrtec na Perovem in koncesijski vrtec lahko sprejela 200 do 230 otrok,« je povedal župan Anton Tone Smolnikar, a v isti sapi dodal, da bo to močno povečalo občinske izdatke za subvencioniranje otroškega varstva. Toliko dodatnih otrok v vrtcu namreč pomeni, da bo morala občina namesto sedanjih 600 milijonov tolarjev (2,5 milijona evrov) za otroško varstvo v prihodnjih letih namenjati tretjino več sredstev kot doslej (to je približno 800 milijonov tolarjev oziroma 3,34 milijona evrov na leto).
To povečanje pa bo občina lahko zagotovila z večjo primerno porabo (dohodnino) glede na prihod novih Kamničanov. Ob tem pa je župan omenil še to, da bi bilo prostora v kamniških vrtcih že sedaj lahko več, če bi država subvencije otroškega varstva uredila bolj pošteno oziroma tako, da bi bili teh subvencij deležni tisti starši, ki jih dejansko potrebujejo in ne tisti, ki znajo svoje dohodke bolje skriti. Na očitke, češ, da bi občina lahko gradnjo vrtcev zahtevala od podjetij, ki v naši občini gradijo stanovanjske objekte, pa župan odgovarja, da občina od investitorjev ne more zahtevati gradnje vrtcev, ampak samo gradnjo komunalne opreme. K temu je treba dodati še to, da bo (na primer) samo eden od investitorjev na območju B5 plačal 330 milijonov tolarjev komunalnega prispevka, kar je skoraj toliko kot znaša vrednost novega vrtca brez opreme.
Večina letošnjih investicij v cestno in vodovodno omrežje že dokončanih, gradnjo kanalizacije pa bo treba še pospešiti
V nadaljevanju nam je župan s sodelavci predstavil še druge investicije, ki so bile v letošnjem letu že izvedene ali pa še bodo. Tako je Aleš Škorjanc, podsekre-
Nekateri naši problemi so preživeli celo tranzicijo in denacionalizacijo
Na tiskovni konferenci nam je župan postregel tudi z zanimivim člankom Daniela Artička, ki je bil v Kamniškem občanu objavljen že davnega leta 1979. Njegova vsebina govori o tedanjih težavah z žičnico na Veliki planini ter kamniškega turizma kot celote.
TOZD Viator, ki je upravljal z žičnico, se je namreč umaknil, žičnica je mirovala, problemi so bili z uvozom vrvi, rešitelja nastalih težav pa ni bilo na obzorju. Avtor se je v omenjenem članku spraševal, kdo naj to stori. Ali tisti, ki so dotlej upravljali z njo, ali tisti, ki bodo z njo upravljali v bodoče. Po županovih besedah naj bi problem rešili z uvedbo prispevka Kamničanov iz bruto osebnih dohodkov, da je v letu 1981 gondola spet začela voziti. Takrat so zamenjali tudi elektroniko, ki pa je povsem odpovedala letos 24. marca. Žalostno je, da so opisane težave povsem enake današnjim, saj žičnica spet stoji in iščemo vlagatelja.
Krivde za to, da omenjeni problemi tudi po petindvajsetih letih še niso rešeni, ni mogoče pripisati občinski upravi, saj je njihovo reševanje zavirala predvsem dolgotrajna denacionalizacija, ki je (poleg neenotnih interesov) dolga leta onemogočala razvoj Velike planine. Stoodstotno lastništvo občine v družbi Velika planina - Zaklad narave d.o.o. je zagotovo ovira pri zagotavljanju sredstev, saj je vsako leto proračun zagotavljal le najnujnejša sredstva za delovanje družbe, niti slučajno pa ne za obnovo iztrošenih naprav, kaj šele za nove žičniške projekte. Upajmo, da bo sedaj reševanje problemov kamniškega turizma vendarle hitreje steklo in da bomo čez petindvajset let z Velike planine pisali o čem drugem kot o težavah z žičniško infrastrukturo.
V omenjenem članku iz leta 1979 je Daniel Artiček zapisal tudi, da Kamnik najbolj nujno potrebuje prenočitvene zmogljivosti. »Hotel z vsaj 200 ležišči bi komaj pokril potrebe. Zasejati bo treba seme turizma v Vasenem in morda še kje... Planinka mora v najkrajšem času doživeti generalno obnovo, isto velja za Malograjski dvor,« je tedaj zapisal. Tudi te misli so danes, po 27-ih letih, v katerih se je v občinski upravi zamenjalo kar nekaj gospodarjev, še vedno aktualne. Seme turizma v Vasenem je edino dobro pognalo, razveseljiva je tudi informacija, da je končan postopek denacionalizacije Malograjskega dvo-
ra. Novi lastnik naj bi v teh dneh pridobil gradbeno dovoljenje, do prihodnjega poletja naj bi mesto tako vendarle dobilo preko 50 prepotrebnih prenočišč. Tudi Turistično informacijski center se je že dodobra vživel v nove prostore in z novim vodstvom intenzivno dela na novih turističnih vsebinah.
Krožišče na Fužinah pri KIK-u v teh dneh dobiva končno podobo. Rekonstrukcijo prejšnjega dokaj nevarnega križišča je Občina Kamnik izpeljala skupaj z državo, delež občine pri 100-miIijonski investiciji je 30 milijonov tolarjev. Dela izvajajo delavci Cestnega podjetja Ljubljana. Rekonstrukcija vključuje že zgrajene hodnike za pešce in novo kanalizacijo ter javno razsvetljavo, ki bo zaključena do konca meseca.
Eden večjih gradbenih projektov na področju urejanja cest pa bo proti koncu leta predvidena gradnja tretjega oz. četrtega pasu obvoznice od Šolske ulice do Maistrovega mostu, ki bo zahtevala kar 420 milijonov tolarjev.
SAŠA MEJAČ
tar - vodja oddelka za gospodarske javne službe, povedal, da so številne investicije v cestno omrežje že dokončane, nekaj jih na realizacijo še čaka, nekaj pa jih je še v fazi priprave projektne dokumentacije ali izbiranja izvajalcev. Eden takšnih projektov je tudi rekonstrukcija Ljubljanske ceste od Svetilnika do SKG-ja. Izbrani izvajalec - Cestno podjetje Ljubljana - bo začel z deli v prihodnjih dneh, vrednost celotne investicije pa znaša okoli 140 milijonov tolarjev.
Tudi letošnje investicije v vodovodno omrežje v naši občini so večinoma že zaključene, izjema sta le dve obnovi (vodovodnega odseka pri domu upokojencev in poškodovanega vodovoda na Perovem), ki na realizacijo še čakata. Po Škerjančevih besedah je bilo v vodovodno omrežje občine letos vloženih že več kot 140 milijonov tolarjev (skoraj 600.000 evrov), skupaj z investicijama, ki na realizacijo še čakata, pa bo znesek presegel 150 milijonov tolarjev (več kot 600.000 evrov).
Ob tem je treba dodati, da je občina Kamnik zaključila izgradnjo novega magistralnega vodovoda od Iverja do Kamnika in staro salonitno cev zamenjala z novo. Ta investicija je potekala nekaj let, njena vrednost pa presega pol milijarde tolarjev oziroma dobra dva milijona evrov. Komunalno podjetje bo v prihodnjih dneh opravilo še zadnje »prevezave«, potem pa bo 19.000 občanov naše občine vodo dobivalo po ekološko manj sporni napeljavi (podrobneje o tem tokrat v rubriki »Vi sprašujete, župan odgovarja« piše župan sam, op. ur.).
Tudi na področju kanalizacije je bilo v prvi polovici letošnjega leta že precej narejenega. Končana je namreč že tudi druga faza
kanalizacije Oševek (ki bo v celoti zgrajena prihodnje leto), dokumentacija pa se pripravlja že tudi za kanalizacijo proti Stolniku, Godiču, Motniku in Špitaliču. Z že omenjeno povezavo primarne kanalizacije iz Stranj do Kamnika (140 milijonov tolarjev oziroma dobrega pol milijona evrov vredna naložba) bo občina nadaljevala s priključevanjem prebivalcev na območju Stranj, Stahovice in Godiča, kjer so bili fekalni kanali položeni že prej.
Na vprašanje, ali je dinamika izgradnje kanalizacijskega omrežja v naši občini dovolj intenzivna, da bomo do leta 2017 dosegli standarde, ki nam jih na tem področju postavlja EU, je Škorjanc odgovoril, da bo treba tovrstne investicije v prihodnjih letih še intenzivirati. »Investicije v komunalno infrastrukturo zaenkrat potekajo po programu, ki gaje potrdil občinski svet, vendar jih bo - zaradi vedno manjših prihodkov iz naslova porabe vode (v naši občini se namreč poraba vode v zadnjih letih zmanjšuje, to pa zmanjšuje tudi prihodke odprodaje pitne vode ter odvajanja in čiščenja odpadne, op. a,) in nesprejetja zadnje predlagane podražitve komunalnih storitev na občinskem svetu - treba v prihodnjih letih pospešiti. Razmišljamo pa tudi, da bi več manjših projektov združili v enega večjega in z njim kandidirali za evropski denar ter tako pridobili dodatna sredstva za investicije v komunalno infrastrukturo,« sta povedala Aleš Škorjanc in Anton Tone Smolnikar ter dodala, da ima koncesionar velike težave tudi na področju prevzemanja vaških vodovodov, pa čeprav so ti v zelo slabem stanju in bo moral koncesionar v njihovo prenovo vložiti precej denarja.
ZORAN JEREB
Vi sprašujete, župan odgovarja
Danica iz Godiča sprašuje, kdaj bo pritekla voda iz zajetja Iverje po novem cevovodu, ki ga je Občina Kamnik gradila v minulih letih.
V prizadevanjih za izboljšanje kakovosti in predvsem varnosti oskrbe prebivalcev Kamnika s pitno vodo in glede na lokalno izpostavljenost primarnega vodovoda DN 500, ki že od julija leta 1976 oskrbuje Kamničane s pitno vodo iz zajetja Iverje, je bila v letih 1998 in 1999 sprejeta odločitev o gradnji vzporednega vodovoda DN 400 Iverje - Kamnik.
Projektno tehnično dokumentacijo za izgradnjo vzporednega vodovoda DN 400 Iverje -Kamnik je izdelalo podjetje Hidroin-ženiring d.o.o. iz Ljubljane.
Že v letu 2000 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo prvega odseka vodovoda DN 400. Sama gradnja se je nadaljevala po posameznih odsekih vse od leta 2000 pa do letos.
Dinamika gradnje je pogojevala več faktorjev, od razpoložljivih finančnih sredstev, usklajevanja trase vodovoda z izgradnjo elek-tro-kabelske kanalizacije Kam-nik-Stahovica in problema pri pridobivanju služnostnih pogodb na zemljiščih, po katerih poteka trasa vodovoda.
Posebej zahtevna je bila izvedba trase vodovoda na območju lokalne ceste v Godiču in na odseku od mostu čez Kamniško Bistrico v Stranjah do Stahovice, kjer se je vzporedno z gradnjo vodovoda odvijala izgradnja fekalne kanalizacije, kompletna obnova lokalnega vodovodnega sistema Godič, čemur je sledila tudi obnova vseh hišnih priključkov vodovoda na omenjeni trasi in izvedba hišnih kanalizacijskih priključkov o območju cestnega telesa na omenjenem odseku. Hkrati z izvedbo omenjenih komunalnih vodov pa je na omenjenem odseku potekala tudi izgradnja javne razsvetljave in pa izvedba kompletne rekonstrukcije regionalne ceste. Poleg vsega navedenega je
dela odvijala le pod polovično zaporo prometa, kar je izvedbo del še dodatno oteževalo.
V letošnjem letu je bil dokončan kritični odsek skozi Stahovico, tako, da je trasa vzporednega vodovoda DN 400 Kamnik-Iverje zgrajena.
Za usposobitev vzporednega vodovoda DN 400 Iverje-Kam-nik je potrebno izvesti še povezavo na obstoječi vodovod DN 500 na Iverju in izvesti ureditev merilnega mesta, kar bodo delavci Komunalnega podjetja Kamnik naredili v letošnjem septembru.
Z ureditvijo merilnega mesta na Iverju bo projekt izgradnje vzporednega vodovoda DN 400 Iverje - Kamnik končan. Občanom Kamnika pa bo ravno ob trideseti obletnici oskrbe s pitno vodo iz zajetja Iverje voda pritekla tudi po novem vzporednem vodovodu DN 400 Iverje - Kamnik.
Ob koncu naj ob tej razveseljivi informaciji, ki bo pomembno izboljšala varnost preskrbe z vodo kar 19.000 prebivalcem občine Kamnik in delu občine Komenda, dodam še novico, da bo Komunalno podjetje Kamnik kot koncesionar v mesecu septembru zaračunavalo spremenjene količine »takse za obremenjevanje voda«. Spremenjena je okoljska dajatev za uporabnike, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje in so morali doslej plačevati dajatev v višini 2,083 m ! mesečno na osebo. Položnice za to takso se bodo zmanjšale za 50 %.
ŽUPAN
TONE SMOLNIKARj
PODJETJE CALCIT ŠIRI ZUIM NA POTI DO NOVIH, SODOBNIH PROIZVODNJO	PROSTOROV IN ENOIZMENSKEGA POUKA
V juniju je podjetje Calcit začelo z gradnjo novega proizvodnega objekta, ki bo omogočil razširitev proizvodnega programa na najzahtevnejša polnila z višjo dodano vrednostjo, ki so pomembna sestavina papirja in plastičnih mas. Pozidava območja ob sedanji tovarni poteka po zazidalnem načrtu, ki je bil sprejet leta 1994 in bo predvidoma zaključena jeseni. Vrednost naložbe je 8 milijonov evrov.
Calcit se je odločil za izgradnjo obrata za proizvodnjo papirniških polnil zaradi velikih možnosti prodaje v slovenske papirnice predvsem pa v avstrijske in italijanske papirniške velikane. Prodor v papirno branžo pomeni za Calcit veliko razvojno priložnost. S širitvijo proizvodnje se bodo pokazale tudi potrebe po novih delavnih mestih.
Calcitovo širitev je na svoji redni seji konec meseca maja z veseljem podprl tudi Odbor za koordinacijo krajevnih skupnosti, saj pomeni veliko ekološko pridobitev. Vsa proizvodnja, skladiščenje in odprema se bo namreč odvijala v zaprtih prostorih. Emisije hrupa in prahu se bodo znatno znižale, prav tako pa se bo s končno izgradnjo objektov, ki jih je predvidel Zazidalni načrt S-14 Kalcit že letal994, popravil tudi pogled z južne in zahodne smeri. Gradnja se vrši po Rudarskem projektu, ki ga predpisuje tudi izdana Lokacijska informacija, ki jo je Calcit prejel 15. maja letos.
Zaradi večjih potreb po kalcitu se odkop ne bo povečeval, ker bodo količine poceni nasipa vse manjše. Sicer se eksploatacija vrši v okviru ureditvenega načrta, sama količina odkopa na predpisanem območju pa je stvar sezonskih nihanj in poslovnih procesov.
Calcit prispeva v občinsko blagajno in pomaga športnikom in krajanom
Podjetje Calcit poravnava vse z zakonom določene koncesijske dajatve. Njihovo višino je določila država, Calcit pa svoje obveznosti redno in dosledno izpolnjuje. Podjetje zelo resno in sistematično skrbi za naravno in družbeno okolje, o tem pričajo na primer rezultati rekultivacije v kam-
» Z izgradnjo novega obrata bomo lahko še izdatneje podpirali kamniški šport, za katerega smo že lani namenili 65 milijonov tolarjev,« je povedal Matevž Kirn, direktor Calcita.
nolomu in zmanjšanje drugih obremenitev okolja. Podjetje letno nameni 65 milijonov slovenskih tolarjev za sponzorsko podporo mladim v občini, predvsem športnikom.
Med drugim bo s pomočjo Calcita odbojkarski klub Calcit Kamnik igral še naprej v prvi ligi, kar ima širši pozitiven vpliv na mlade športnike v občini. Calcit sistematično podpira tudi druga športna društva, akcije lokalnega prebivalstva ter pomaga učencem osnovne šole Stranje. Brez njegove pomoči bi velik del dejavnosti na področju športa in kulture zamrla. Z vsem tem Calcit jasno izkazuje svojo odgovornost do naravnega in družbenega okolja, zato je tudi njegova uspešna rast v interesu celotne občine.
MOJCA MAJHEN
V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, ki ima v Sloveniji mesto osrednjega specializiranega centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje gibalno oviranih otrok in mladostnikov, naposled začenjajo s tretjo fazo obnove in dograditve. 2,2 milijardi tolarjev vredno investicijo financirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za zdravje, do junija 2008 pa bo zagotovila ustrezne prostore in sodobno opremljenost za izvajanje vseh programov in dejavnosti zavoda, bazen, knjižnico, kot tudi pridobitev manjkajočih učilnic, kabinetov in ostalih prostorov, kar pomeni težko pričakovano odpravo dvoizmenskega pouka na osnovni in srednji šoli zavoda.
Četrtek, 27. julija, ko so po večletnih usklajevanjih med pristojnimi ministrstvi pogodbo o obnovi, dozidavi in nadomestni gradnji podpisali minister dr. Milan Zver, minister dr. Andrej Bručan in Janez Zorman, direktor podjetja SGP Graditelj Kamnik, je bil za kamniški ZUIM pravi mali praznik.
Zavod je bil na Novem trgu zgrajen leta 1964. Adaptacija seje pričela leta 1989, ko je bilo s šolskimi oblastmi dogovorjeno, da bo potekala postopno, v treh fazah.
Tako je bil v prvi fazi v letih 1989-90 prenovljen domski del, v drugi fazi 1993-94 pa je bila obnovljena in dograjena srednja ter delno osnovna šola. Tretja, najobsežnejša faza, se pripravlja že od leta 1995 dalje, vendar se je njena realizacija zaradi kompleksnosti priprav in usklajevanja med Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za zdravje precej zamaknila. Ven-
Županova zahvala Alojzu Šuštarju
Župan Tone Smolnikar se je pred dnevi z umetniško sliko Dušana Sterleta zahvalil zdaj že upokojenemu direktorju podjetja Meso Kamnik Alojzu Šuštarju za njegovo dolgoletno vodenje enega najbolj uspešnih podjetij v Kamniku in njegov pomemben prispevek k celotnemu kamniškemu gospodarstvu. »Kamniška podjetja bi potrebovala še nekaj takih Lojzetov,« je med sproščenim pogovorom med drugim dejal župan.
Alojz Šuštar je v podjetju Meso Kamnik delal celih 35 let, sprva kot vodja skladišča, nato pa po dobrem letu in pol premora, ko se je za krajše obdobje zaposlil v Eti, od leta 1980 še celih 25 let kot direktor. S prvim januarjem letos se je odpravil v zasluženi pokoj. »Kar težko sem čakal ta dan, saj me je zadnje leto zaradi številnih zelo zahtevnih projektov dodobra izčrpalo. A le dva dni pred mojo upokojitvijo smo do-
bili še zadnja dovoljenja in certifikate za naš novi obrat, tako da se je tako rekoč tik pred zdajci vse uredilo in sem s povsem mirno vestjo lahko odšel v pokoj,« je povedal Šuštar, najbolj zaslužen za to, da se je podjetje Meso Kamnik iz neprimerne lokacije v središču mesta preselilo v sodobno proizvodno halo ob Korenovi cesti, za kar so v podjetju pridobili tudi znaten del evropskih sredstev. »Časi so bili v zadnjih petih
letih mojega vodenja podjetja bistveno težji kot do tedaj. Evropska unija nam je prinesla višja merila in predvsem hujšo konkurenco. Blago je danes neprimerno težje prodati. Veliko sem delal, to je kar treba priznati, a danes zares ničesar ne pogrešam:,« pravi nekdanji direktor in dodaja, da mu je nekaj starih navad iz aktivnih delovnih dni vseeno ostalo. Znan je bil namreč po svojem precej neobičajnem urniku in še danes vsak dan vstane pred peto uro zjutraj. In kako zapolni tako zgodaj začeti dan? »Skrbim za svojo ženo, več se posvečam okolici hiše, tudi svojima vnučkoma, pa berem rad, malo grem naokoli in letos sem si prvič v žipljenju privoščil več kot teden dni dopusta. Že 21 let namreč z ženo hodiva v kamp v Vr-sar, a prejšnja leta je bilo vedno časa le za nekaj dni na leto. Za društvo upokojencev pa še nimam časa,« med smehom razlaga Alojz Šuštar, doma iz Markovega, ki je od občine že predlani za svoja prizadevanja na področju gospodarstva prejel zlato priznanje. Več časa, ki ga ima zdaj, pa je obudilo tudi njegovo mladostno ljubezen - pred kratkim si je namreč privoščil 750 kubični motor, usnjen jopič, čelado, usnjene škornje, rokavice in sploh vse, kar sodi zraven. »To je pa zame res velik užitek. Z njim sem šel letos tudi že v Vrsar.Ja, življenje se mi je spremenilo in to tako, da nimam več skrbi, ker se je na koncu vse lepo izteklo. Dopusta prej praktično nisem imel, zato pa zdaj toliko bolj uživam,«je zadovoljen zaključil.
JASNA PALADIN
Župan Tone Smolnikar se je z umetniško sliko Dušana Sterleta zahvalil zdaj že upokojenemu direktorju podjetja Meso Kamnik Alojzu Šuštarju za njegovo dolgoletno vodenje enega najbolj uspešnih podjetij v Kamniku in njegov pomemben prispevek k celotnemu kamniškemu gospodarstvu.
darle pa so zastareli, pretesni in neprimerni prostori le dočakali obnovo in dozidavo. Delno bodo porušili neustrezne objekte (telovadnica, kuhinja, jedilnica), del prostorov bodo preuredili (razredna stopnja osnovne šole, del zdravstvenih prostorov), druge potrebne prostore pa dozidali.
S tretjo fazo obnove bo ZUIM pridobil manjkajoče učilnice, kabinete in druge prostore, potrebne za enoizmenski pouk, sodobno opremljene prostore za izvajanje vseh programov in dejavnosti zavoda, vključno z zdravstveno dejavnostjo in dodatnimi možnostmi usposabljanja gibalno oviranih oseb z najsodobnejšimi metodami (fizioterapije, terapevtsko plavanje v bazenu, hidroterapije...), sodobno knjižnico z multimedijskim središčem, ki bo omogočila še bolj kvalitetno razvijanje Centra za vseživljenjsko učenje. Pridobitev bazena poleg izboljšanja terapevtskih in športnih možnosti za gibalno ovirane otroke, ki jim voda pomeni izjemen medij, prinaša tudi možnosti za plavalno opismenjevanje otrok iz vrtcev in osnovnih šol ter izvedbo lokalnih tekmovanj v plavanju.
Ob izvedbi bo poskrbljeno za vse prilagoditve v komunikacijah in transportu - primerne klančine ter vgraditev dvigal. Oprema bo prilagojena za potrebe gibalno oviranih otrok in mladostnikov, vključevala bo potrebne šolske didaktične pripomočke, sodobno informacijsko tehnologijo, pripomočke za prilagojene športe in prostočasne dejavnosti, na področju zdravstva pa tudi vse potrebne pripomočke za izvajanje pediatrične in ortopedske ambulante, za programe zdravstvene nege, za različne metode in pristope fizioterapije, hidroterapije, delov-
ne terapije in logopedije.
Kot je povedala direktorica ZUlM-a Zdravka Slavec, pomeni dograditev zavoda, ki bo v naslednjem letu praznoval 60-letnico svojega delovanja, veliko nagrado in priznanje vsem
delavcem, ki ob tem zagotavljajo, da bodo strokovnost in velik entuzijazem ter vzpodbudno okolje za otroke in mladostnike skrbno razvijali tudi v prihodnje.
SAŠA MEJAČ
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
Poklicno in strokovno izobraževanje Cesta talcev 12,1230 Domžale Uprava: 01/72-40-630 Zbornica: 01/72-40-643 Fax.: 01/72-40-650 e-mail: strokovna@ssdomzale.si http://www.ssdomzale.si
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Na Srednji šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJE odraslih za poklice s področja strojništva in trgovine na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesom dopoldne.
3 LETNIKE POKLICNEGA ŠOLANJA LAHKO OPRAVITE V DVEH LETIH.
Izobraževanje poteka 3 do 4 dni v tednu (ponedeljek, torek, sreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene sezone.
Poklici z organiziranim izobraževanjem odraslih:
STROJNIŠTVO
-	avtomehanik,
-	avtoklepar,
-	inštalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod
in plin),
-	klepar-krovec,
-	strojni mehanik
V	poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom:
-	strojni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne ali elektro smeri, rudar, gradbinec II, strojnik gradbene mehanizacije, kmetijski mehanik, zidar (ds), tesar (ds) in kamnosek (ds). USNJARSTVO
-	izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil,
-	usnjarski galanterist
V	poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: TRGOVINA IN EKONOMIJA
-	trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, in
-	ekonomski tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri, poslovni tajnik ali administrator Izobraževanje za vse programe razen za prekvalifikacije traia 2 leti.
Informacije: Branko Vrtek ali Andrej Žagar na tel.: 031 222 302 ali 01/724 06 32
g edališki abonma
Aleš Berger: Zmenki, SNG Drama Ljubljana, ljubezenska drama * Matjaž Zupančič: Igra s pari, SLG Celje, drama * Biljana Srbljanovič: Kobilice ali Moj oče igra loto, SNG Nova Gorica, trag. komedija * James Prideaux: Gospodinja, Mestno gledališče ljubljansko, komedija * Gregor Strniša: Žabe, Prešernovo gledališče Kranj, drama * Noel Covvard: Intimna komedija, Drama SNG Maribor, komedija
koncertni abonma
Slovenski komorni zbor, dirigent: Mirko Cuderman * Matej Zupan flavta in Godalni kvartet ACIES (Avstrija) * Trombonisti Italiani kvartet pozavn in Števen Mead tuba * Mojca Zlobko Vajgl harfa, Dieter Flury flavta * Marjana Lipovšek.mezzosopran, Alfred Burgstaller bas, Anthony Spiri klavir * Simfonični orkester Domžale - Kamnik, dirigent: Simon Dvoršak
Info:
•	brošura: Urekulture
•	internet: www.kd-domzale.si ;
•	e-mail: info@kd-domzale.si
•	telefon: 01 /722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
vpisovanje abonmajev od 14. do 27. septembra
Velika
planina naj bo zopet naš ponos
Bili so časi, ko smo bili Kamničani lahko ponosni na naš naravni biser - Veliko planino. Žal je danes stanje na Veliki planini takšno, da nam nikakor ne more biti več v ponos. Edino, kar nam je ta trenutek ostalo in nam je lahko v tolažbo, je neokrnjena narava in edinstveno planšarsko naselje, ki s svojo naravno lepoto očara vsakega obiskovalca. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi ta naravni biser uničili in prepustili investitorjem, zavitim v »meglo«, za katere se lahko predvideva, da so v Veliko planino pripravljeni vlagati samo, če bodo od tega imeli dobiček. V kolikor hočemo ohraniti Veliko planino kot naravni biser, se moramo zavedati, da ne smemo dopustiti »meglenim investitorjem«, dajo zaradi svojega dobička namenijo množičnemu turizmu in občutljivemu področju vodnega zajetja Iveije.
Da bi bila Velika planina zopet naš ponos, bi morali izdelati razvojni program, ki bi zagotovil, da področje Velike planine ostane neokrnjeno, a dostopno za obiskovalce. Možna dostopa sta gondola in cesta in oba bi morali urediti z dolgoročnimi in premišljenimi rešitvami. Za sanacijo dotrajane gondole bi bilo potrebno pripraviti sanacijski načrt s finančnim in terminskim planom obnove. Za pomoč pri pripravi sanacijskega načrta bi se morali obrniti na stroko, to je Društvo slovenskih žičničarjev, ki dobro skrbijo za žičnice tam, kjer so lastniki zainteresirani za to. V kolikor hočemo zagotoviti normalen dostop po cesti in istočasno nočemo uničiti naravnega bisera, je potrebno zagotoviti urejena parkirišča v dogovoru z lastniki zemljišč in zagotoviti, da od tod dalje vožnja po Veliki planini ne bi bila več dovoljena. Od urejenega parkirišča bi novemu investitorju dopustili možnost, da v dogovoru z lastniki izdela novo žičniško povezavo do smučarskih terenov, ki se nahajajo na severni strani in so kot taka veliko bolj primerna za smučanje.
Nikakor pa se ne smemo osredotočiti samo na žičniške sisteme. Velika planina ima od smučarskih središč edina sezono dolgo 9 mesecev. Tako imamo 3 zimske ln 6 poletnih mesecev, kar nima nobeno drugo smučišče. Žičniški sistemi niso več »molzne krave«, temveč prinašajo dobičke, ne samo v tujini, ampak tudi pri nas. V žičniške sisteme se ne vlaga več občinskih sredstev. To so danes zasebne družbe. Velika planina naj tako ne bi bila več »molzna krava« za občinska proračunska sredstva,
hkrati bi se z vključitvijo zasebnega kapitala zagotovila tudi nova delovna mesta.
Če pogledamo nazaj, so imela vsa smučišča po Sloveniji težave. Ta agonija je potekala do leta 1995, ko so se z denacionalizacijo začela zemljišča na smučiščih vračati lastnikom. To se je poznalo pri obratovanju žičniških sistemov Golte, na Pohorju, Krvavcu in v zadnjih letih tudi v Kranjski Gori. Na Veliki planini tega žal nismo doživeli. Največji problem na Veliki planini so neurejeni lastniški odnosi. Lastnina mora biti znana. Nikakor nam ne more biti jasno, kako nekateri menijo, da bo nekdo kupil avto, če ni znan lastnik ali da bo nekdo kupil hišo, za katero ni urejeno lastništvo.
Krivda, da to še ni rešeno, je na strani občinske uprave in župana, ker se je že po izdanih odločbah občina pritožila. Ta proces še ni zaključen in to je največja zavora. Zaradi nerešenega problema lastništva zemljišč ni možno izdelati razvojnega programa in tako ni mogoče dobiti sredstev iz EU in od drugod. V vseh teh letih smo veliko izgubili, razvojni programi se ne izvajajo in se niti ne delajo. Za Kamnik bi lahko rekli, da smo vsaj 10 let za razvojnim razmahom za to področje.
Glede na to, da seje v Veliko planino vsako leto vlagalo veliko denaija in je uprav-ljalec vsako leto v jeseni zahteval dodatna sredstva za pokrivanje izgub in stihijsko vlaganje, bi lahko trdili, da gre za gašenje požara in občina tega denarja ne dobi z lahkoto. Sprejete odločitve bi morale s pomočjo točno izdelanega sanacijskega programa neurejeno stanje premakniti iz mrtve točke v smeri pravilnega razvoja in ne gašenja požara s proračunskimi sredstvi. Solistična akcija odprodaje dela infrastrukture - hotela Šimnovec, ne prinaša pravih rezultatov, ker ni v sklopu urejanja celotnega programa.
V kolikor bi imeli urejeno lastništvo in izdelan konkretni projekt strategije razvoja Velike planine, bi lahko računali tudi na pomoč države in investitorja, ki bi upošteval, da mora ostati Velika planina še naprej naravni biser. Zavedati se moramo, da država ne bo vlagala v projekte, ki jih ni. Država ne bo podpirala »gasilske akcije« in to je za občino brez projekta strategije razvoja velik problem. Da bi se trenutno, žal že sramotno stanje in nestrokovno vodenje in upravljanje z našim naravnim kamniškim biserom uredilo, je potrebno na odgovorna mesta postaviti nove ljudi, ki bodo sposobni zagotoviti, da Velika planina zopet postane naš kamniški ponos.
Športno srce
V četrtek, 27. julija 2006, je minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver obiskal Kamnik in si po podpisu pogodbe o obnovi dotrajanega Zavoda za usposabljanje invalid-
ne mladine ob tem seznanil tudi s stanjem športnih objektov v naši občini. O težavah z vzdrževanjem kamniškega bazena ga je seznanil kandidat za župana Demeter Sadnikar, kije dolgo časa vodil delo plavalnega društva v Kamniku. Skupaj sta si ogledala novo kegljišče in oba sta bila mnenja, da je vlaganje v športne objekte izrednega pomena za razvoj športa in športnega duha mladine. Ob koncu obiska je minister dr. Milan Zver kandidatu za župana, Demetru Sadnikarju, zaželel veliko uspeha na bližnjih lokalnih volitvah. Veselilo ga bo, če bo Demeter Sadnikar zmagal, saj bo s svojimi izkušnjami, ki jih je pridobil v vodenju smučarskega in plavalnega društva, znal pomagati in prisluhniti težavam športnih društev v Kamniku.
Športna infrastruktura v Kamniku
Če si osvežimo spomin, se bomo spomnili, da smo nekoč v Kamniku imeli trim stezo, pa je na žalost ni več, čeprav bi si jo marsikdo še vedno želel. Oblika rekreacije v naravi, ki traja skozi vse leto, je še vedno ena od najugodnejših in najbolj zdra-
vih metod rekreacije in gibanja. Kamnik z okolico nudi ogromno razgibanih poti, pa vendarle le težko rečemo, da so stvari načrtovane in planirane. Podobna nenačrtovana zgodba se več ali manj pojavlja pri ostalih športnih objektih v Kamniku. Lokacije, na katerih se nahajajo določeni športni objekti, so zelo neposrečeno izbrane in nimajo ustrezne dodatne infrastrukture. Tu mislimo predvsem na lokacijo Pod Skalco, ki bi se kot taka zaradi bližine ceste in pomanjkanja parkirnih prostorov zelo težko razvila v moderno športno turistično središče.
Stadion Prijateljstva v Mekinjah je v svojem razvoju močno zaostal za sodobnimi trendi, ki naj bi ga tak kompleks imel. Vsako spogledovanje z višjimi cilji v nogometu in atletiki je v osnovi nemogoče, saj trenutno stanje ne zadovoljuje osnovnih standardov za športna tekmovanja.
Le malo občanom je znano, da obstajajo načrti zunanjih vadbenih površin okoli osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca, ki pa so na žalost ostala pozabljena v predalih občinske stavbe. Obstoječa športna hala z vsemi izvedenimi, žal samo na papirju, narisanimi objekti, bi predstavljalo neprimerno večjo kvaliteto standardov in športa v Kamniku.
Vse zgoraj naštete lokacije in objekti v Kamniku kažejo na to, da se ni načrtno planiralo in gradilo v smislu funkcionalnosti, sodobnih trendov in gospodarjenja s
SLOVENIJA
na novi poti
sredstvi, ki so bila namenjena iz občinskega proračuna.
Edini športni objekt, ki se je v zadnjem obdobju v Kamniku zgradil načrtno, je kegljišče, ki pa je že v osnovi pri določitvi lokacije naletel na veliko nezadovoljstva prizadetih kamniških nogometašev, ki so s postavitvijo kegljišča izgubili del vadbenega prostora. V kolikor bi v kamniški občini imeli projekt izvedbe športnih objektov, ki bi načrtno določil, na katerem prostoru se bo izvedel določen športni objekt, do težav nogometašev ne bi prišlo, saj bi vedeli, kje bodo dobili nadomestni prostor. Ker je tak projekt za enkratno izvedbo preobsežen, bi se njegove izvedbe lahko načrtno lotili po etapah in tako veliko lažje zagotovili njegovo izvedbo.
Izgradnja kamniškega kegljišča je pokazala, da je izredno organizirana ekipa članstva kamniških kegljačev presegla neko stihijsko neorganizirano občinsko politiko, ki slabo načrtuje razvoj in vzdrževanje športnih objektov. Samo njihovemu velikemu entuzijazmu in prizadevanjem se imamo zahvaliti, daje ta objekt dokončan in služi svojemu namenu.
Za boljši standard in investicije v športne objekte je potrebno veliko boljše sodelovanje s strani župana in gospodarskimi subjekti, ki so pripravljeni vlagati v športne objekte. Župan bi moral odigrati povezovalno vlogo in združiti interese vlagateljev z interesi kamniških športnikov. Tako pa imamo v Kamniku športnike svetovnega formata, ki morajo trenirati drugje. Za primer bi navedel kamniškega skakalca Roka Benkoviča, ki trenira v Mengšu. Treniral bi lahko v Kamniku, saj v kolikor osvežimo spomin, je Kamnik skakalnico že imel. V zgodovini Kamnika se lahko pohvalimo, daje iz našega kraja prihajalo mnogo znanih športnih imen svetovnega in olimpijskega formata in ti so v svojih aktivnih časih imeli veliko boljše športne objekte za trening, kot pa jih imamo danes. Odraz tega je, da nam vsi mladi perspektivni športniki odhajajo iz naše sredine. Zanemariti pa ne gre tudi dejstva, da otroci, v kolikor ne morejo trenirati in se ukvaijati s športom, veliko lažje zaidejo na stranpoti.
Kandidat za župana (N.Si, SDS, SLS)
DEMETER SADNIKAR
Odbor za informiranje SDS Kamnik Robin Majnik
LIONISTIČNI »POZDRAV POLETJU«
Junij je mesec, ko lionisti običajno imenujejo nova vodstva svojih klubov. Hkrati je to tudi priložnost za prijetna, sproščena družabna srečanja ob toplih poletnih večerih. Enega takšnih večerov so sredi minulega meseca pripravili tudi kamniški lionisti na gradu Zaprice. Pridružili so se jim še mladi člani Leo kluba.
Tokratni »Pozdrav poletju« so kamniški lionisti pripravili tretjič in na njem se je zbranim že predstavil novi predsednik kluba Boris Kralj. Člani so ga namreč za predsednika izvolili na občnem zboru tik pred samo prireditvijo, kar je zdaj že tradicija. Na zboru pred »Pozdravom poletju« so se člani za požrtvovalno delo v minulem lionističnem letu zahvalili dosedanji predsednici Veroniki Matjašič-Kališnik. Čeprav kamniški lionistični klub ne sodi ravno med denarno močne klube, se člani tudi letos niso izneverili svojemu osnovnemu načelu - pomagati pomoči potrebnim. Ker je tako kot lanska, tudi letošnja skupina otrok želela ostati anonimna, imen prejemnikov pomoči ne moremo omeniti. Smo pa četverici otrok iz socialno šibkih družin (na predlog njihovih šol) razdelili 400.000 SIT. Vsak je dobil 100.000 SIT, vendar v skladu z dogovorom članov polovico vrednosti v denarju, ostalo pa v obliki materialne pomoči. Že nekaj mesecev pred tokratnim obdarovanjem smo pomagali tudi osnovnošolcu, ki ni imel denarja za nakup šolskih knjig. Če se morda kdo sprašuje, zakaj smo pomagali samo petim otrokom, mu lahko odgovorimo, da zato, ker so naša denarna sredstva omejena. V strukturi prihodkov namreč donacije predstavljajo le slabo tretjino. Večji del (52%) sredstev namreč še vedno zberemo s članarino.
Resnemu delu (kar volilni občni zbor gotovo je) je sledil »Pozdrav poletju«. Nikomur, ki je ta četrtkov večer prišel na Zaprice, ni bilo žal. Zanimiv kulturni program so pripravili mladi glasbeniki in recitatorji kamniške gimnazije. Obiskovalci so lahko uživali v rock glasbi in recitalu Ovidovih Metamorfoz. Po končanem kulturnem programu so se zbrani podali še na grajski vrt, kjer so še dolgo uživali v sproščenem vzdušju, občudovanju in nakupovanju ročnih izdelkov mladih članov Leo kluba. Zbran denar bo, tako kot doslej, porabljen v človekoljubne namene.
Lions klub Kamnik
Seja predsedstva Gasilske zveze Slovenije v Kamniku
V četrtek, 6. julija, je v Kamniku potekala 24. razširjena seja predsedstva Gasilske zveze Slovenije. Kraj seje ni bil izbran naključno, na ta način je GZS želela obeležiti spomin na peto obletnico smrti Kamničana dr. Branka Božiča.
Tematika seje je bila zahtevna in obširna, zato navajamo le nekaj tem z dnevnega reda. Predstavljene so bile spremembe oziroma nadgradnja gasilskega informacijskega sistema Vulkan. Nova verzija naj bi zaživela jeseni, ko bo GZS organizirala izobraževanja. Predno bo spremenjen informacijski sistem dejansko dan v uporabo, bo na voljo testna verzija.
Najdlje so se gasilci zadržali pri obravnavi in potrditvi prenove izobraževalnih programov pripadnikov prostovoljnih gasilskih enot, ki jih je pripravila posebna delovna skupina, imenovana s strani predsedstva GZS. Učne programe je pregledala komisija za strokovno vzgojo in poveljstvo GZS. Prenova je nastajala kar dve leti in vsi so soglašali, da je opravljeno veliko delo.
Predstavljeni so bili podatki o državnem tekmovanju, podrobnejša analiza pa bo narejena na seji komisije za tekmovanja.
Sledila je spominska slovesnost v čast pokojnega
dr. Branka Božiča, dolgoletnega predsednika GZS v letih od 1976 do 1989. Dr. Branko Božič je napisal tri knjige o gasilstvu in na ta način zapustil slovenskemu gasilstvu neizbrisen pečat in možnost, da zanamci spoznajo razvoj gasilstva od prvih začetkov do konca dvajsetega stoletja. Tudi doktorsko nalogo je opravil s področja gasilstva. Veliko dela je vložil v razvoj gasilskega muzeja v Metliki, ki so ga slovenski gasilci imenovali po njem.
Slovesnosti so se poleg vodstva GZS udeležili njegovi ožji družinski člani in vodstvo GZ Kamnik. Svečanost je vodil predsednik GZS Ernest Eory, o liku dr. Branka Božiča pa je spregovorili podpredsednik GZS Toni Koren. Sledil je krajši kulturni program. Delegacija je odnesla cvetje na grob pokojnega nekdanjega predsednika GZ Slovenije.
Po sklepu predsedstva GZS bodo vsako leto v juliju t.i. Božičevi dnevi, na katerih bo tekla beseda o liku in delu ter njegovi bogati zapuščini.
GZ Kamnik
VABLJENI
V JESENSKE TEČAJE
•	MALA ŠOLA
•	ZAČETNI TEČAJ (IPS A-B-B)
•	NADALJEVALNI (IPO)
VPISI BODO POTEKALI OD PONEDELJKA, 4. SEPTEMBRA, DO SREDE, 6. SEPTEMBRA 2006, OD 18.00 DO 20.00 URE na VADIŠČU KINOLOŠKEGA DRUŠTVA DUPLICA.
kdduplica@gmail.com	041 213 596
WWW.kd-duplica.com	041 713 545
Zlati jubilanti
Zlata poroka. Konec junija je Društvo upokojencev Kamnik pripravilo sprejem za devet zakonskih parov, ki so v skupnem življenju preživeli že polnih 50 let.
Osredkar Nina in Dušan iz Kamnika, Miklavčičeva ul. 8, sta se poročila 27. avgusta 1955. Srečala sta se na vlaku Kamnik-Ljubljana in to prvo srečanje sta pozneje potrdila s poroko. Dobila sta hčerko in tudi vnuka. Nina se še vedno ukvarja z literaturo (izšlo je že več edicij njenih pesmi), Dušan pa skrbi za vikend na morju, kamor rada zahajata v poletnih mesecih.
Prusnik Angela in Franc živita v Zg. Stranjah 4.
Poročila sta se 17. 2. 1956, v zakonu sta se jima rodila dva otroka, na svet pa so prtsh ze štirje vnuki. Zdravstveno se kar dobro počutita, prvič pa sta se srečala na plesu ob neki zabavi. V prostih dneh se Angela ukvarja z gospodinjstvom, Franceta pa zanima tehnika.
Jamšek Amalija in Franc iz Kamnika Podgorska pot 9, sta stopila v zakon 29. 1. 1956, dobila sta štiri otroke, pa tudi že 13 vnukinj in vnukov. Njuno prvo srečanje je bilo ob bratovi poroki. Sedaj se ukvarjata še s petjem in vrtnarjenjem.
Pančur Ivana in Valentin živita v Zg. Tuhinju 12. Zakonski DA sta izrekla 12. 5. 1956. Dobila sta 3 otroke in tudi že 5 vnukov. Med srečne dogodke vštevata rojstvo prvega otroka, da pa se ne dolgočasita se ukvarjata še z delom na mali kmetiji in z gospodinjskimi opravili.
Pohlin Marija in Janez z Duplice, Jamova 6, sta se poročila 11. 1. 1956, imata dva otro-
otroka, štiri vnuke in pravnuka. Rada se lotita dela na vrtu in se udeležujeta pohodov. Med vesele dogodke vštevata rojstva otrok in seveda vselitve v lastno hišo.
- Lipičnik Ana in Matevž sta se »vzela« 8. 10. 1955, stanujeta pa na Bergantovi 12. V skupnem življenju sta dobila enega otroka, prišla pa sta že dva vnuka in dva pravnuka. Zdravja sta kar deležna in sta zadovoljna. Srečala sta se v Bosni, ko je Ana prišla obiskat brata, ki je tam služil pri vojakih. Danes sta še vedno precej aktivna
povedala z zadovoljstvom. Danes se ukvarjata z opravili na vrtu in hišnimi deli. Zelo sta se razveselila rojstva prve hčerke in vselitve v lastno hišico.
Sušnik Julijana in Stanislav stanujeta v ul. Vilka Rožiča 13, zakonsko zvezo sta sklenila 25. 2. 1956, dobila sta dva otroka in enega vnuka. Ukvarjata se z vrtnimi in hišnimi deli. Med srečnejše dogodke poleg ostalih uvrščata rojstvo vnuka in preselitev v sedanjo hišo.
V programu, namenjenem sprejemu jubilantov, so »Predi-ce« zapele več primernih pesmi
Zlatoporočenci (z leve): Osredkar, Prusnik, Jamšek, Pančur, Pohlin, Movern, Lipičnik, Ahčin in Sušnik
ka in 6 vnukov. Njune oči so se srečale na veselici v Lukovici, z zdravjem sta kar zadovoljna. Veselje jima prinašajo vnuki in delo na vrtu. V nepozaben spomin se jima je vtisnila selitev v lastno hišo.
Movern Marija in Martin iz Kersnikove ul. 17 sta skupno življenjsko pot sklenila 28. 4. 1956. V zakonu sta dobila dva
z delom na vrtu, gospodinjstvom, oba tudi kolesarita. Spomin na selitev v lastno hišo bo ostal kot zelo pomemben dogodek.
Ahčin Zofka in Anton živita v vasi Poreber 1, poročena pa sta od 18. maja 1956. Poleg dveh otrok se je družina številčno povečala še za dva vnuka. Da sta se srečala na veselici, sta
in jubilante posebej pogostile, folklorna skupina je zaplesala več gorenjskih spletov in s slavljenci zaplesala prvi ples, Božo in Jože pa sta poskrbela za zabavni del sprejema. Društveni delavci so slavljencem izročili posebna Diploma, cvetje in darilca z željami za še dolgo življenje.
STANE SIMŠIČ
ENERGETSKO-SVETOVALNA
PISARNA
V NOVIH PROSTORIH
Obveščamo vse občane, da se je Energetsko-svetovalna pisarna preselila v nove prostore. Od 18. julija 2006 dalje deluje v prostorih Agencije za razvoj turizma in podjetništva na Glavnem trgu 2 v Kamniku; vhod v ESP pa je iz Prešernove ulice.
Občani, ki gradite ali preurejate stanovanje in potrebujete kakršnekoli informacije v zvezi z ogrevanjem ali pridobivanjem subvencij, se lahko oglasite v Energetsko-sve-tovalni pisarni vsak torek med 17. in 20. uro.
Energetski svetovalec vam bo strokovno odgovoril na vaša vprašanja in vam pomagal rešiti probleme. Za pogovor z energetskim svetovalcem se morate predhodno naročiti pri Miheli Veternik, Občina Kamnik, soba 78, tel.: 01/8318-248.
OBČINA KAMNIK
POLETNE AKTIVNOSTI NOVE SLOVENIJE
ŠESTI ROJSTNI DAN NSi
Nova Slovenja je letošnje poletje praznovala šesti rojstni dan ustanovitve. Sproščeno slavje se je odvijalo na plaži v Strunjanu. Slavja so se poleg vseh funkcionarjev NSi (ministri, evroposlanca, državni sekretarji, poslanci,...) udeležili številni člani in simpatizerji Nove Slovenije, med njimi tudi nekaj več kot dvajset Kamničanov. Vsi udeleženci slavja so prejeli brezplačen obrok hrane in kos velike rojstnodnev-ne torte, ki jo je delil predsednik Nove Slovenije in finančni minister dr. Andrej Bajuk. Dr. Bajuk je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da se je Nova Slovenija v šestih letih izkazala kot stranka, na katero se velja zanesti. V svoji zgodovini je doživela številne pritiske in nizke udarce, katerih cilj je bil izbris Nove Slovenije iz slovenskega političnega prostora. Zaradi vztrajnosti in odločnosti Nova Slovenija ostaja pomemben politični subjekt slovenskega političnega prostora, kar se bo pokazalo tudi na jesenskih lokalnih volitvah, je še dodal dr. Bajuk. Več na www.nsi-kamnik.net
POSLANCI NSi V KAMNIKU DELILI EVRO-DENARNICE
V soboto, 8. julija, so v Kamnik z busom Nove Slovenije prispeli Ljudmila Novak, evropska poslanka in podpredsednica NSi, ter poslanca mag. Franc Capuder in Ciril Testen. Delegacija Nove Slovenije si je ogledala Šutno, nato pa skupaj s člani Mlade Slovenije - podmladka NSi na Glavnem trgu delila mimoidočim Kamničankam in Kamničanom evro-denarnice. Ljudmila Novak, podpredsednica NSi, se je med drugim sestala tudi z Demetrom Sadnikarjem, kandidatom za župana NSi - SDS - SLS. Pogovarjala sta se o izzivih, ki jih prinaša županska kandidatura. Več na wwrw.nsi-kamnik.net
Razstava hroščev Menine planine
V dvorani kulturnega doma Motnik je še do nedelje, 27. avgusta, na ogled zanimiva razstava z naslovom Hrošči Menine planine, ki so jo strokovnjaki s kranjskega in celjskega zavoda za varstvo narave pripravili v sodelovanju s priznanim kamniškim hroščarjem dr. Božidarjem Drovenikom. Na ogled je več kot 150 vrst hroščev iz štiridesetih različnih družin, obiskovalci pa ob ogledu lahko izvejo tudi kaj o njihovem življenju, hroščarstvu na Slovenskem in o Naturi 2000 - posebnem režimu varovanja narave, ki je prav zaradi hroščev razširjen tudi na Menini planini. Več o dr. Božidarju Dro-veniku, njegovem dolgoletnem delu in zanimivih hroščkih si boste lahko prebrali v eni od prihodnjih številk Kamniškega občana.
JASNA PALADIN
VEČER ORIENTALSKIH PLESOV
Eden izmed poletnih večerov v dvorani Doma kulture Kamnik je bil namenjen Orientalskemu večeru v organizaciji Kulturno umetniškega orientalskega društva (KUOD) Bayani. Učenke in učiteljice plesne šole orientalskih plesov, ki poteka v okviru KUOD Bayani, so se predstavile občinstvu v okviru redne letne produkcije, ki je bila letos prvič odprtega tipa. V trinajstih plesnih točkah so predstavile klasični egipčanski orientalski ples, ki spominja na ples zvezdnic starega egipčanskega filma (kot npr. Naima Akif, Samia Gamal), ples zgornjega Egipta Saaidi (ples s palico), ples s tančico, ples na solo bobne, ples s sabljo, novi orientalski plesni stil American tribal style (ATS) in Tribal Fusion, indo-orinet (vse bolj popularno zvrst plesa, ki ga je moč videti v filmih) in tradicionalni ženski ples iz Perzijskega zaliva Khalegi, ki se pleše v posebnih oblekah imenovanih thob naval. Uspešen večer je prijetno zaključila zakuska z arabskimi dobrotami in kozarcem vina.
Vse štiri učiteljice KUOD Bayani, ki se redno izobražujejo doma in v tujini in so vključene v izobraževanje za mednarodno licenco učiteljic orientalskih plesov, pa čaka nov izziv. Konec leta nameravajo na odru kamniškega doma kulture postaviti orientalsko plesno predstavo z naslovom JALLA JALLA.
Iz Društva upokojencev Kamnik
DESET LET PEVCEV IN FOLKLORISTOV
Deset let dela in številnih nastopov pevskega zbora in fok-lorne skupine Društva upokojencev Kamnik predstavlja pomembno prelomnico, saj aktivnosti obeh društevenih skupin bogatijo kulturno življenje v občini in širše.
Številni nastopi dokazujejo priljubljenost Tovrstnih kulturnih aktivnosti. Obe skupini sta v desetih letih izvedli mnogo uspešnih nastopov v društvu, občini in širom Slovenije, pa tudi v zamejstvu.
Jubilej so pevci in fokloristi proslavili junija v Kulturnem domu in poslušalcem in gostom, med katerimi je bil tudi kamniški župan Tone Smolnikar, pripravili nepozaben večer, ki so ga spremljale številne čestitke. Se posebne pozornosti sta bila deležna pevovodkinja pevskega zbora Karla Urh in vodja fol-korne skupine Franci Poljanšek, ki sta vložila veliko naporov, v desetletno delo skupin, ki je prineslo tudi lepe uspehe.
_____________________STANE SIMŠIČ^
MATEJ TONIN
Arheološke najdbe v Vodiškarjevi hiši
no povezanost obravnavane hiše v Nevljah in Malega gradu, saj so ostanki najdene lončevine zelo sorodni. »Povsod smo našli polno keramike, pri izkopu ob kleti pa je bila ta najstarejša. Večina je namreč mlajše in je vezana na čas uporabe stavbe, ta starejša pa po prvih ocenah sega v 12., morda celo v konec 11. stoletja, torej takrat, ko je bil zgrajen kamniški Mali grad. A ne gre le za isto obdobje, temveč za veli- Mladi arheologi pri svojem terenskem delu ko podobnost v keramiki sami -lončene posode so bile podobne oblike, grobe izdelave, z debelimi stenami in s posebnim načinom okraševanja, pri čemer so uporabljali nekakšno glavni-často orodje,« razlaga, zraven pa kaže najdene primerke, ki zdaj Arheološke najdbe so nadvse zanimive - ostanki skrbno doku- lončevine iz 11. in 12. stoletja
Vodiškarjeva hiša v Nevljah je stara več kot štiristo let in je kot ena najstarejših ohranjenih kmečkih hiš pri nas dragocen spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva. Samo hišo so na pobudo zakoncev Iris in Tomaža Goloba doslej pregledali že številni strokovnjaki, podrobneje se jo je lotil tudi etnolog dr. Tone Cevc, ki je svoja strokovna opažanja objavil v letošnjem Kamniškem zborniku. Zdi se, da je hiša doslej navduševala predvsem etnologe in arhitekte, a v vročih julijski dneh so se po dvorišču in v okolici Vodiškarje-ve hiše smukali predvsem mladi arheologi. Najnovejše najdbe so namreč pokazale, da ne gre le za etnološki in arhitekturni, temveč tudi arheološki biser.
In kaj je k stari kmečki hiši, v okolje, kjer arheologi res niso pogosto prisotni, pripeljalo mlade strokovnjake z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani? »Že pred leti smo pri različnih opravili v okolici hiše našli kakšno lončenino in kma-
lu se nam je zdelo čudno, zakaj je tega tako veliko. No, lansko leto pa sem za te najdbe povedala Mojci Otorepec Terčelj, konservatorki s kranjskega zavoda za varovanje kulturne dediščine, ta me je nato napotila k sodelavcu arheologu Milanu Sagadinu in takrat se je izkazalo, da gre za zelo lepe, predvsem pa zelo stare najdbe. Lončenino
so takrat dokumentirali, kaj več pa se ni zgodilo. A midva sva še naprej želela izvedeti, kaj smo pravzaprav našli,« je začetke opisala Iris Golob, ki se je skupaj s svojim možem Tomažem odločila, da bodo staro Vodiškar-jevo hišo, ki stoji poleg njihovega novega doma, ohranili in obnovili. Ker je hišo že napadla vlaga, sta se odločila urediti drenažo, za kar sta okoli poslopja izkopala globok jarek. In šele ob tem so na piano pokukale prave starodavne najdbe. Iris je s pomočjo dr. Cevca vzpostavila stik z arheologi s Filozofske fakultete in raziskavo je prevzela Katarina Predovnik, docentka za arheologijo mlajših obdobij, ki je letos na teren pripeljala nekaj skupin študentov, ki so nahajališče v okviru zmožnosti raziskali in našli vrsto zanimivih stvari.
»Iz tega časa - torej poznega srednjega veka - je v Sloveniji poznanih in raziskanih zelo malo arheoloških nahajališč -že v tem je posebnost Vodiškar-jeve hiše. To obdobje arheologi še vedno poznamo zelo slabo,
saj je bil temeljiteje doslej raziskali le bližnji Mali grad,« je Vodiškarjevo hišo strokovno umestila Predov-nikova in dodala, da so prve raziskave najdb pokazale na tes-
mentirani v posebnih vrečkah in škatlah čakajo na podrobnejše obdelave. Po teh bo morda mogoče najti tudi trdnejše povezave med Nevljami in Malim gradom, ki pa jih zdaj, zaradi omejenega
Arheološko raziskavo ob Vodiškarjevi hiši je vodila Katarina Predovnik
prostora, še ne morejo potegniti. »Upali smo, da bomo pri izkopu našli sledi kakšne arhitekture, vendar nam to ni uspelo. Težava je namreč v tem, da raziskujemo ob stavbi, ki se bo obnovila, zato se moramo temu prilagoditi in je s posegi ne smemo statično ošibiti, kaj šele podreti. Ves čas se zato gibljemo na precej omejenem prostoru, pri takšnih majhnih površinah pa se je zelo težko orientirati,«je povedala vodja v Nevljah prisotnih arheologov. Ker jih ne zanima le del, kjer so zaradi drenaže naredili strojni izkop, temveč bi radi razumeli razvoj celotne hiše, ki je - kot so poleg arheologov ugotovili tudi že etnologi in arhitekti - zelo kompleksen, so prekopali tudi notranjost t.i. štibeljca in ugotovili, da je bil nekoč, približno 30 centimetrov pod sedanjim lesenim podom, nek starejši tlak z nizko vsebnostjo apna. Ali je bila stavba enocelična in ali je bilo zraven še kakšno poslopje, arheologi zaenkrat še ne vedo in bodo to tudi težko ugotovili, saj bi za tovrstne odgovore morali prekopati vežo, kar pa zaradi načrtov lastnikov, ki bi stavbo radi obnovili, ne bo šlo.
So pa zato toliko bolj jasne nekatere ugotovitve v zvezi z najdeno lončevino. »Koncentracija lončevine je kar velika, prav tako gre za zelo različne kose, večinoma pa kuhinjsko posodje. Zanimivo je to, da kosi izvirajo od 12. stoletja, pa praktično vse do nekaj desetletij nazaj, a vmes eno obdobje
preprosto manjka. Če gledamo samo mikro lokacijo, to lahko pomeni, da se je na tem mestu, kjer danes stoji Vodiškarjeva hiša, moralo nekaj dogajati. Sklepamo lahko, da kmetija v tem obdobju verjetno ni delovala,« pravijo arheologi in priznavajo, da je tovrstna raziskava za njih res nekaj posebnega, saj se doslej z najdbami v okolici starih kmečkih hiš niso pogosto srečevali in zato keramiko 18., 19. in 20. stoletja poznajo zelo slabo. Pravzaprav gre za prvo arheološko raziskano kmečko hišo pri nas.
So pa mladi arheologi poleg ostankov različnih lončenih posod našli tudi nekaj novcev, pasno sponko, nekaj žebljičkov in bakrenih predmetov iz 12. stoletja, stekleno okrasno kroglico in kar je v povezavi z Nevljami še toliko bolj zanimivo - del starodavnega orodja, starega približno 20.000 let, ki izvira iz istega obdobja, kot v Nevljah izkopani mamut, torej iz naj mlajšega dela starejše kamene dobe.
Vse najdene predmete, ki jih je glede na površino izkopa zares veliko, bodo konservatorji zdaj strokovno očistili, na oddelku za arheologijo pa jih bodo v prihodnjih mesecih pote-rensko obdelali. Keramično gradivo so z vodo oprali že na terenu, zdaj pa ga bo treba še natančno razvrstiti in čim več sestaviti ter zlepiti skupaj, da bodo podobe o starodavnem lončenem posodju lahko čim bolj natančne. Po tem dolgotrajnem procesu bo, tako pravi Katarina Predovnik, predmete v stalno hrambo prevzel Medobčinski muzej Kamnik, Iris in Tomaž Golob pa si želita, da bi jih lahko s primerno razstavo prikazali v Vodiškarjevi hiši, torej na mestu, kjer so bili najdeni in uporabljani.
Arheološki posegi, ki so doslej zavirali nadaljnje obnovitvene posege na hiši, so končani, saj so arheologi svoje izkope že zasuli, zato bosta zakonca Golob lahko nadaljevala z obnovo. »Nekaj odgovorov smo našli, a strokovnjaki različnih strok, ki smo sodelovali pri tej hiši, zdaj ugotavljamo, da res veliko še ne vemo,« pravi Katarina Predovnik, Iris pa dodaja, da še ne vesta natanko, kako bo potekala obnova hiše, saj sta slišala veliko zelo različnih strokovnih mnenj, želita pa si, da bi hiša ostala, da se na njej ne bi delala škoda, ter da bi bila še naprej kar se da funkcionalna ter del njihovega vsakdanjega življenja. Kot takšno jo bosta tudi v prihodnje s ponosom in veseljem pokazala drugim.
JASNA PALADIN
Vaša
F F Matična knjižnica Kamnik
OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE september 2006 - junij 2007
PONEDELJEK
SELA: pri gasilskem domu	15.00 do 16.30
SREDNJA VAS: pri gasilskem domu	16.45 do 17.15
HRUŠEVKA: pri Korošcu	17.30 do 18.15
BUČ: parkirišče pri Vrankarju	18.30 do 19.00
LAZE: pred trgovino	19.15 do 20.00
11.	in 25. september, 9. in 23. oktober, 6. in 20. november,
4.	in 18. december, 15. in 29. januar, 12. in 26. februar, 12. in 26. marec, 23. april, 7. in 21. maj, 4. junij
TOREK
ČEŠNJICE: na igrišču	15.00 do 16.00
ŠPITALIČ: pri gasilskem domu	16.30 do 17.00
MOTNIK: pri gasilskem domu	17.15 do 18.30
ZG. TUHINJ: pri Kavsarju	19.00 do 19.30
12.	in 26. september, 10. in 24. oktober, 7. in 21. november,
5.	in 19. december, 16. in 30. januar, 13. in 27. februar, 13. in 27. marec, 10. in 24. april, 8. in 22. maj, 5. junij
ČETRTEK
VRANJA PEČ: pred OŠ	12.15 do 13.00
GODIČ: pri Hribarju	13.30 do 14.00
STAHOVICA: parkirišče Calcit	14.15 do 15.15
BISTRIČICA: pri znamenju	15.30 do 17.00
OKROGLO: pri mostu	17.15 do 17.45
TUNJICE: pred OŠ	18.00 do 19.30
14 in 28. september, 12. in 26. oktober, 9. in 23. november, 7. in 21. december, 4. in 18. januar, 1. in 15. februar, 1., 15. in 29. marec, 12. in 26. april, 10. in 24. maj, 7. junij PETEK
ČRNA: med bloki	15.00 do 16.00
ŽAGA: nekdanja trgovina pri Petku	16.15 do 16.45
KRIVČEVO: pri Jurčku	17.00 do 18.30
GOZD: pri gasilskem domu	18.45 do 19.15
15. in 29. september, 13. in 27. oktober, 10. in 24. november, 8. in 22. december, 5. in 19. januar, 2. in 16. februar, 2., 16. in 30. marec, 13. april, 11. in 25. maj, 8. junij
Vodiškarjeva hiša v Nevljah (foto: Jasna Paladin)
Obnovljena kapela Lurške Marije v Kamniški Bistrici
V soboto, 12. avgusta, se je kljub deževnemu in za ta letni čas premrzlemu vremenu v Kamniški Bistrici zbralo blizu tisoč ljudi. Verni ljubitelji gora so se zbrali okoli obnovljene kapele Lurške Marije, ki v Kamniški Bistrici stoji že od leta 1897. Slovesno mašo in blagoslov kapele je vodil ljubljanski nadškof in metropolit msg. Alojz Uran.
Kapela je bila postavljena leta 1897 in je posvečena Lurški Mariji. Bila je last Kamniške meščanske korporacije. Duhovniki, ki so zahajali v kamniške planine, so imeli v kapelici svete maše, ki so jih z veseljem obiskovali planinci. Med obema svetovnima vojnama so opravljali v kapelici tudi pogrebne obrede za planince, ponesrečene v gorah. Bilo je celo nekaj porok.
Bolj kot vojna je kapelico prizadelo povojno obdobje po drugi svetovni vojni. Kapela je postala splošno ljudsko premoženje pod upravo Planinske zveze Slovenije.
Jeseni leta 1951 je bila kapelica oskrunjena, tako kot mnoga druga znamenja v Sloveniji. Vse nabožne predmete so zmetali v Kamniško Bistrico. Kapela je nato kar nekaj časa služila kot skladišče. Leta 1965 je tedanji župnik v Stranjah g. France Gačnik začel vlagati prošnje na občino, da bi se v kapeli zopet lahko opravljala bogoslužja. Po dveh letih je Planinsko društvo v Ljubljani dovolilo, da se propadajoča kapela obnovi in da služi tudi za bogoslužje. 15. maja 1967, na binkoštni ponedeljek, je tedanji prošt in generalni vikar dr. Stanislav Lenič tako blagoslovil obnovljeno kapelo, ki so jo od strehe do tal obnovili posamezni farani župnije Stranje.
V letošnjem letu pa je kapela zopet doživela temeljito obnovo. Kljub temu, da lastništvo še ni rešeno, so farani iz župnije Stranje lepo obnovili kapelo. Soglasje k obnovi sta dala tako Planinska matica Ljubljana kot Kamniška meščanska korporacija. Duša obnove je bil g. Franci Galjot iz Zagorice, ki je organiziral celotno obnovo in pridobil mnogo sponzorjev in sodelavcev. Za strokovno izvedbo pa je poskrbel arhitekt Primož Krt.
Poleg ljubljanskega nadškofa in metropolita msg. g. Alojza Urana, ki je vodil prvo mašo v obnovljeni kapelici, je somaševalo še 14 duhovnikov - domači župnik g. Matija Selan, dekan kamniške dekanije g. Vinko Podbevšek in drugi. Mašo so polepšali pritrkovalci in mešani pevski zbor župnije Stranje.
Nedeljski izleti v Kamniških Alpah se sedaj spet lahko končajo s sveto mašo v kapeli Lurške Marije vsako nedeljo ob 17. uri do vključno 8. septembra.
MATEJ BURJA
Kamniška obrt in industrija na fotografijah
Po lanskoletni uspešni prvi razstavi na prostem so člani Foto kluba Kamnik pred dnevi na glavni ulici starega dela Kamnika odprli drugo razstavo pod naslovom Oko Kamnika. Dvanajst fotografov je tokrat pozornost in objektiv fotoaparata usmerilo na kamniške obrti in industrijo, njihove fotografije pa so do 26. avgusta na ogled v izložbah po Šutni in na posebnih panojih ploščadi pred cerkvijo. Nagrade za najboljše fotografije so prejeli Dušan Letnar, Anka Ažman in Ana Stanovnik Perčič.
Sili Oest
NOVA poslovne storitve
. urejanje delovnih razmerij . odškodninski zahtevki . izdelava etažnih načrtov
•	vpis v zemljiško knjigo
#	druge poslovne storitve
Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net
" z i
. KOVOGF

d.o.o.
RAZSTAVNI SALON
Tržaška c. 245 LJ
tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174
www.gvt.si
Varčnost, varnost, trajnost
IUjochl krediti
hEKhu
.UUPJ.IJJ
m
	
g	
Šolski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik
DO 15. SEPTEMBRA 12006 VPISUJEMO V
MATURITETNI TEČAJ
VEČ INFORMACIJ DOBITE PRI prof. PAVLU ŠKOBERNETU, tel.: 01-830-32-24
„	„ Peugjeotoy,
poletni stil
1 07 Stule s 3 vrati
(Klima. ABS, 2 zračni blazini,...)
1.970.000 s,t
(8220,66 EUR*) _________
1071 Po ribe - kombiniran neOn vofcije: 4,1 l-4.il/IOOkm. Emiliji COj: 109 g/km.
1007 Style i,4i
(Klimo, ABS, električno drsna vrata,...)
2.830.000 sit
(11809,38 EUR*) _
1007 | Porabi - kombiniran mBn vožnje: 4,41 - 6.6 1/100 km. Enkiijt COj 115 - 156 g/km.
Partner Style i,6i hdi (75 km)
(Klima, ABS, 2 z drsna vrata,...)
3.036.000 sit
(12669,00 EUR*)_______________
Pirtner | Porabe - kombiniran nefln vožnje;5.41 - 7,5 I/100 km.Emisiji COj: 143 - I77g/km.
307 Stule 1,61 (110 KM) $ 5 vrati
(Klimo, ABs, 6 zračnih blazin, cd predvajalnik,...)
3.250.000 sit
(13562,00 EUR*).



zimm
3071 Porabi - tombiniran mčn voinje:4,8 I - M1/100 lonEmii^i COj: 126 - 210 g/lan.
www.peugeot.si
PEUGEOT iviiilIbTM.
*
PEUGEOT
Ponudbi velji a vozil dobavljeni do 31.8.2006. *Cem v EUR je prariAjnem po centralnem paritetnem tebju (I EUR- 239.64 SIT)- Sil" *> dmboHna.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
€ dan -1. januar 2007 se vse bolj približuje. Povsem jasno je, da bo potrebno bistveno spremeniti naš odnos do kovancev: evrski bodo vredni bistveno več kot tolarski. Pustiti en sam evro napitnine, ne bo več »drobiž«. Z »drobižem« bomo imeli tudi v NLB veliko dela, saj bomo morali do konec leta - torej še pred začetkom uvedbe evra, zbrati predvidoma kar 500 ton tolarskih kovancev.
Zbiranje kovancev
V NLB smo že konec junija pričeli s posebno akcijo zbiranja tolarskih kovancev, ki je usmerjena predvsem na otroke, njihove starše in stare starše. Na različne načine jih želimo spodbuditi, da zberejo čim več kovancev in jih s pomočjo NLB Tolimatov ali samostoječih števnih strojev' položijo na NLB Toli račune, NLB Prve račune ali druge osebne račune. Vsem tistim nadobudnežem, ki svojega računa še nimajo, bomo, seveda ob soglasju njihovih staršev, odprli račun in položili nanj znesek prinesenih in preštetih kovancev.
NLB®
www.nlb.si
Izpraznite svoje hranilnike
Prav vse otroke, ki bodo prinesli kovance v vrednosti nad 2.000 tolarjev bomo nagradili s praktičnimi darilci.
Kovanci tudi v humanitarne namene
Zbiranju kovancev in bankovcev za akcijo Za drobiž sveta pa so namenjeni tudi UNICEF-ovi zbiralniki v poslovalnicah NLB. V sodelovanju s humanitarno organizacijo bomo do konca leta organizirali nekaj privlačnih prireditev za otroke in mlade, kjer bomo zbirali tolarske kovance v humanitarne namene.
Dodatne informacije
Podrobnejše informacije o uvedbi evra so na voljo v vseh poslovalnicah NLB, v rubriki Evro v mesečnih izpiskih prometa na osebnem računu, na spletni strani www.nlb.si/evro ter v € - informativnem centru na številki 01/477 20 00.
Podružnica Gorenjska in Kamnik
enečenji od 4. do 15. septembra!
Vabljeni v fitnes center SOKOL kd ITI nik tel.: 01/831 93 39, sokolkamnik@sokolgroup.com. www.sokolgroup.com
NOVA SSDKOLkamnik FITNES SEZONA TE PRIČAKUJE
fitnes center
Starogrško načelo »Zdrav duh v zdravem telesu« je prisoten v najsodobnejšem fitnes centru v Kamniku že od začetka letošnjega leta. Številni ljubitelji zdravega in aktivnega življenjskega sloga se počutijo pri nas nadvse prijetno, v novi fitnes sezoni pa vabimo tudi tebe, da se nam pridružiš pri raznoliki športni zabavi.
Nahajamo se v soseski Mali grad v drugem nadstropju poslovne stavbe na Usnjarski ulici 8. Na več kot 1.000 m2 ti v okviru fitnes karte nudimo neomejen obisk:
-	FITNES DVORANE,
-	SKUPINSKIH VADB in
-	SAVNE
V	fitnes dvorani naši izkušeni fitnes vaditelji spremljajo varen in učinkovit trening na več kot 50 kardio in fitnes napravah ter obsežnem prostoru s prostimi utežmi.
V	dvoranah za skupinsko vadbo energične in vedno nasmejane inštruktorice poskrbijo za nepozabno zabavne ure ob sodobni glasbi. Prvi v Kamniku predstavljamo odlične Les Mills programe, po katerih vadi ves svet. Skladno telo si oblikujete na vodeni uri z utežmi - BODY PUMP®, intenzivnost spoznate na atletskem treningu BODY ATTACK®. Plesa željni lahko zibate svoje boke na urah LAHNO ali HIP-HOP aerobike, se bojujete na TAI-BOju, poskrbite za svoj trebuh, noge in zadnjico na TNZ, se nakorakate na STEP aerobiki, umirite svoje telo in um na PILATESU ali
JOGI ter ostajate gibčni z ZDRAVO HRBTENICO. Z našimi zunanjimi sodelavci pa se boste pozabavali s TREBUŠNIMI PLESI ali TEČAJEM ZA SAMOOBRAMBO.
Po končanem treningu se lahko sprostiš v finski savni, v masažnici s ponudbo raznovrstnih masaž ali se posončiš v solariju.
Za naše najmlajše smo priskrbeli varstvo s športnimi dejavnostmi, tako da očka ali mamica lahko v miru vadita, za prijatelje naših malih mišic tudi organiziramo rojstnodnevne zabave z vrsto presenečenj. Naši zvesti člani pa se ne »mučijo« le z utežmi ali fitnes napravami, ampak se rekreirajo tudi z igranjem namiznega tenisa, v septembru se bodo pomerili tudi na turnirju.
Od 25.8. dalje se lahko v fitnes centru SOKOL-kamnik vpišete tudi v PLESNO ŠOLO URŠKA pod vodstvom Saše Volk. Plesni učitelji vam bodo na urah družabnega plesa, salse, svvinga, orientalskih plesov in jazz baleta, argentinskega tanga in hip-hopa, ciciplesa in popa dokazali, da vsekakor nimate dveh levih nog.
UISE
(več kot plesna šola)
051/800 504, www.urska-domkam.com
Od septembra dalje tudi v Fitnes centru SOKOLkamnik
Začetek tečajev že v ponedeljek, 4. septembra.
Vpisi od 28. avgusta.
V septembru 30% popust!
HIP HOP	-BREAK DANCE	-SALSA	-DRUŽABNI
DISCO DANCE - HOUSE	-LATINO PLESI
JAZZ BALET	-TREBUŠNI PLESI -CICIPLES -ZA SAMSKE
^fitvJUL
J LIIZ KARANT4NIA • ambienti (Leo.
Sat&tt	i*t dete ted*u6e
DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00
	
	
	
	
mr!TffRa7rTrr»
m
IK
x V SLOVENIJI
www.liiz-karantania.si
Večerni oder pred kavarno Veronika je gostil krajše koncerte, cikel večerov poezije z naslovom Beseda je vaša, gledališča - med njimi se je predstavila domača skupina KD Priden možic s predstavo Lanterna.
Obiskovalci o Kamfestu - same pohvale
Kamničane in obiskovalce mesta smo pred koncertom v nedeljo zvečer vprašali, kakšen se jim zdi letošnji festival, kaj so si že ogledali in kaj bi spremenili.
Olga Koželj iz Oševka
Že lani sem bila na Kamfestu, letos pa sem prišla poslušat koncert dalmatinskih klap. Ta večer se mi zdi najbolj primeren za malo starejšo publiko, pa še takšna glasba mi je zelo všeč. O organizaciji ne bi rada sodila, ker sem danes prišla prvič, za vzdušje pa lahko rečem, da če bo takšno kot je bilo lani, bo zelo v redu.
Gašper in Rok iz Šmarce
Danes sva drugi večer na Kamfestu, doslej sva bila na koncertu Neishe. Zdi se nama super, vzdušje je res v redu. Verjetno bova do konca tedna še kaj prišla. Po koncertu ne bova šla takoj domov, ampak še malo k spodnjemu odru in v kavarno. Lani na festivalu nisva bila, zato nisva vedela, da so ga letos skrajšali za en teden.
Ilona in Ines iz Bakovnika
Danes ne greva na Mali grad, sva kar tako prišli sem. Sva pa bili na koncertu Neishe. Bilo je fino in gotovo bova še kaj prišli. En večer sva si ogledali tudi predstavo na otroškem odru, ko so nastopali klovni. Tudi vse ostale stvari - knjižnica in palačinke so v redu.
Špela Peršin iz Kamnika
Kako se mi zdi? Super! Odlično! Popolnoma nič me ne moti, čeprav stanujem v neposredni bližini. Vsak večer grem na koncert, vzdušje je res enkratno, edina stvar, ki mi ni všeč, je to, da so festival skrajšali na dva tedna, ker bi bilo najbolje, če bi trajal cel mesec. Prav tako bi vsaj ob koncu tedna koncerti lahko trajali do 23. ure. Organizatorjem res same pohvale!
JASNA PALADIN
Foto: ALEŠ LEBEN
Kamfest navdušuje
Člani Kulturnega društva Priden možic so skupaj s soproducenti -Študentskim klubom Kamnik, MD KID, Mladinskim svetom Kamnik in JSKD - 01 Kamnik v teh avgustovskih dneh pripravili že četrti poletni kulturni festival Kamfest, imenovan tudi Festival z razgledom. Ta največji poletni dogodek v Kamniku, ki je mesto dodobra zaznamoval že v lanskem avgustu, je letos postregel s kar nekaj novostmi, ki pa so se izkazale za zelo posrečene in dobro sprejete. »Letos smo dogajanje s treh skrčili na dva tedna, kar pa ne pomeni, da je festival manj obsežen, saj smo odru na Malem gradu dodali še oder pred Kavarno Veronika, eno prizorišče pa smo razširili na tri, tako da letos ponujamo več kot štirideset različnih dogodkov,« je bistveno novost letošnjega Kamfesta na novinarski konferenci pred festivalom, ki se je sicer začel že v nedeljo, 13. avgusta, predstavil programski vodja Goran Završnik.
Dogodki z dodano vrednostjo
Vsakodnevno dogajanje se začenja ob 18. uri pred kavarno, kjer je oder namenjen najmlajšim, nadaljuje se ob 20. uri na Malem gradu na glavnem odru, kjer se vsak večer odvijajo koncerti glasbenih skupin, večerni oder pred kavarno pa je namenjen krajšim koncertom, gledališču in poeziji. Posebnost letošnjega festivala so t.i. Dogodki z dodano vrednostjo, ki jih je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, na kar so organizatorji še posebej ponosni. T.i. DDV so zajeli fotografsko delavnico, delavnico kratkih digitalnih filmov ter cikel Beseda je vaša s poudarkom na pripovedovanju in umetnostni kritiki. Letošnja novost je tudi pestra obfestivalska ponudba z mobilno enoto Matične knjižnice Kamnik, info stojnico, vedeževalnico, stojnicama s palačinkami in arabsko hrano, vadbo tai chija na Malem gradu ter otroškimi ustvarjalnimi delavnicami, ki jih za najmlajše pripravlja Helena Sterle.
Tudi po 2000 obiskovalcev na večer
Organizatorji so pred festivalom povedali, da pričakujejo vsaj 10.000 obiskovalcev, a so se njihova pričakovanja že prvi večer pokazala za preskromna, kar pa ne pomeni, da na velik obisk niso bili pripravljeni. »Izredno smo zadovoljni z obiskom, ki je občutno večji kot prejšnja leta. Natančno število obiskovalcev sicer težko ocenimo, ker dogodki potekajo na več odrih, prav tako se veliko Kamničanov le sprehodi mimo ali posedi v kavami, a vseeno lahko trdimo, da je letošnji Kamfest obiskan nad našimi pričakovanji,« je bila zadovoljna Ana Stanovnik Perčič. Nekaj najbolj odmevnih koncertov si je doslej ogledalo tudi okrog 2000 ljudi. Veliko število obiskovalcev je napovedal že dobro obiskan prvi koncert skupine Katalena, odlična organizacija, dobro varovanje in nasploh izvrstno vzdušje pa so praktično vsak večer napolnili prizorišča na gradu in pod njim. Organizatorji so bili nad velikim obiskom dogodkov prijetno presenečeni že po nekaj dneh, kakšni pa so njihovi vtisi po dobri polovici festivala? »Zelo sem zadovoljen. Po pravici povedano, nisem pričakoval tako dobrega odziva, čeprav smo verjeli, da bo v redu izpadlo. Prišlo je res veliko ljudi, pa vreme nam je letos tudi naklonjeno, kar veliko pripomore k vzdušju. Program se je izkazal za zelo dobrega, predvsem otroški oder je prva liga in se je izvrstno prijel, pa seveda večerno dogajanje na odru pred kavarno, kar pa je po mojem mnenju sploh najboljša stvar, ki jo počnemo letos, »jev ponedeljek že nekoliko utrujen, a vidno zadovoljen povedal Goran Završnik. Zelo razveseljivo je, da se je glas o Kamfestu razširil tudi v širšo okolico Kamnika, še posebej pohvalno pa je to, da so ga za svojega vzeli Kamničani, tudi stanovalci iz samega središča.
Najbolj obiskan koncert Neishe
Letošnji program Glavnega odra je ponovno ponudil koncerte za vse generacije in različne glasbene okuse. »Za več večerov bi lahko rekli, da so bili popolni, kar se organizacije in vzdušja tiče, a meni se je zdel prelomen koncert drugega dne, ko so nastopili člani zasedbe Ante Upedanten, saj so poskrbeli za res odlično energijo, tako da so ljudje ugotovili, da ni treba biti zadržan,« je povedal direktor festivala Rok Kosec in dodal, da je bilo največ obiskovalcev sicer na koncertu Neishe, da pa to ni bil tudi najboljši večer. Zelo pristno vzdušje je bilo na koncertu dalmatinskih klap in Adija Smolarja, pa tudi Jadranke Juras, predvsem pa so organizatorji zadovoljni z nekaterimi mladimi bendi. »Nastopa skupin Moveknowledgement in Intimn Frizurn sta bila po kakovosti gotovo ena boljših koncertov, na žalost pa je mlada kamniška publika, kar se tega tiče, še vedno zelo slabo osveščena. Česar ne poznajo, si ne ogledajo, kar pa je škoda. Starejša publika je na primer veliko bolj odprta in kulturna, zato jih moram res pohvaliti,« je pripomnil Goran Završnik.
Organizatorji živijo s festivalom
»Zelo sem zadovoljen z vsemi, ki delajo na festivalu, saj smo na vseh prizoriščih prisotni 24 ur na dan, in obiskovalci, ki so sprejeli naš način festivala, kije včasih sicer malo kavbojski, sicer pa zelo zanimiv in s posebnim duhom, v katerega so se letos obiskovalci očitno dobro vživeli,« je povedal Rok Kosec, eden od mnogih mladih organizatorjev, ki izmenično v teh dveh tednih tudi spijo na prizoriščih, zaradi varnosti in slabih izkušenj z nepridipravi, ki jih je v prejšnjih letih zamikala njihova oprema, predvsem pa zaradi vzdušja. »Pri varnostnikih na koncertih res ne varčujemo, si pa ne moremo privoščiti varovanja tudi ponoči,« je povedal direktor festivala, v katerega so letos vložili približno enajstih milijonov tolarjev, Goran pa je dodal misel, ki ponazarja vso dobro voljo in neizmerni entuziazem vseh, ki so tesneje sodelovali pri festivalskih dogodkih. »To nam omogoča
pristen stik s festivalom in res lahko rečemo, da v teh dneh dobesedno živimo s Kamfestom. Verjetno bi to spanje kar pogrešali. Tak je pač naš način dela in to preprosto radi počnemo.«
Koncert Laibachov - svetovni dogodek
Kamfesta še ni konec, saj so pred nami še trije večeri. Danes bodo otroci na odru pri kavarni lahko prisluhnili pravljicam, glavni oder bo gostil zasedbo Mauf, dunajsko skupino treh glasbenikov, ki namesto z inštrumenti navdušujejo z zvoki iz svojih ust, večer pa bo namenjen koncertu Fantov iz Jazbecove grape. Petkovo dogajanje bo v znamenju Prlekije, saj bo spodnje prizorišče po predstavi za otroke namenjeno zelo zanimivemu in pestremu dogajanju, ki so ga organizatorji v sodelovanju s Kulturno-humanitarnim društvom Alvador poimenovali Prlekija se predstavi. Ples in glasbo Prlekije bodo v Kamnik prinesli ljudski godci in pevci skupine Porini pa počini in člani folklorne skupine DU Ljutomer. Prleški gostje se bodo s svojo turistično ponudbo in kulinariko predstavili tudi na svojih stojnicah. Glavni oder bo v petek gostil skupino Gal in Galeristi. Sobota prinaša zadnji dan Kamfesta, za mnoge pa tudi vrhunec vsega dogajanja. Po otroški predstavi Ficko in Packo bo na Malem gradu namreč nastopila kultna skupina Laibach, ena najbolj uspešnih slovenskih zasedb, ki ima vrsto svojih oboževalcev predvsem v tujini. Organizatorji ob tej priložnosti obveščajo Kamničane, da bo koncert trajal do 23. ure, zaradi bolj glasne glasbe pa stanovalce prosijo za razumevanje in strpnost. Koncert skupine Laibach bo tudi edini dogodek z vstopnino, za vse, ki pa na Mali grad ne bodo uspeli priti, bo pred kavarno tudi platno s projekcijo dogajanja na glavnem odru.
Številni dogodki so doslej, kar so potrdili tudi kamniški policisti, minili brez izgredov in nesreč, tako da si tudi s te plati, predvsem pa zaradi izjemnega vzdušja in odlične organizacije, letošnji Kamfest zasluži vse pohvale.
JASNA PALADIN
Letošnji program Glavnega odra na Malem gradu je ponovno ponudil koncerte za vse generacije in različne glasbene okuse. Med najbolje odmevnimi koncerti, ki jih je obiskalo okrog dva tisoč ljudi, sta koncerta priljubljene Neishe in skupine Katalena.
Foto: Ana Stanovnik Perčič
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
razpisuje v Škofji Loki
izredni študij dodiplomskih in podiplomskih
programov
Dodiplomski študij: vpisujemo v L, 2. in 3. letnik strokovnega in univerzitetnega študijskega programa.
Ljudska Univerza Škofja Loka
Podiplomski študij: vpisujemo v »bolonjske« strokovne magistrske študijske programe (smeri: Ekonomija za management.
LvVAANA
°B 1. ROJSTNEM DNEVU PODARJAMO NAŠIM KUPCEM
20% POPUST
©d 25. e. do 1. 9.
V GALANTERIJI LAAAANS
na Glavnem trgu 12 v Kamniku
velika izbira šolskih torb in nahrbtnikov, kovčkov, ženskih torbic, denarnic, obutev
Kopitarne Sevnica...
Podlubnik la 4220 Škofja Loka
tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skofjaloka.si
Management in organizacija, Management poslovne informatike, Management tehnologij) ter specialistični študijski program Management, ki je enakovreden L letniku znanstvenega magistrskega programa; diplomanti specialističnega programa bodo imeli možnost vpisa v 2. letnik znanstvenega magistrskega programa.
INFORMATIVNI DAN:
četrtek, 7. september, ob 17. uri, v bivši vojašnici, Partizanska 1, Škofja Loka (v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka).
Informacije: 04/506-13-70 ali 04/506 13 03
www.fm-kp.si	www.lu-skofjaloka.si
ZASEBNO ZDRAVSTVO? NE HVALA!
Komercializacija zdravstva (profitna naravnanost našega zdravstva), ki v Sloveniji poteka od leta 1992, je slovensko zdravstvo močno poslabšala, poslabšala pa se je tudi pravičnost financiranja zdravstva, saj revnejši plačujejo večji del svojega dohodka kot premožni, je bila glavna ugotovitev avgustovske razprave kamniških Socialnih demokratov.
Med drugim se je znižala solidarnost v zdravstvu med bogatimi in revnimi, med bolnimi in zdravimi, zmanjšal seje obseg preventivnih ukrepov, zmanjšala seje dostopnost državljanov in državljank do zdravstvenih storitev, povečale so se čakalne dobe, zdravstvo se je zelo podražilo zaradi financiranja profitov in visokih stroškov zasebnih zavarovalnic.
Ministrstvo za zdravje RS se po mnenju prisotnih ne zaveda dovolj potrebe po varovanju javnega interesa na področju zdravstva in tudi zmotno presoja učinke komercializacije in divje privatizacije zdravstva, saj obravnava javne zavode kot monopole, ki jih je treba odpraviti z uvajanjem zasebnih zdravnikov in z uvajanjem tržnih mehanizmov v zdravstvo - s tem pa napačno pripisuje privatizaciji in komercializaciji zdravstva učinke kot je npr. povečanje dostopnosti.
Sedanja vlada mora v zvezi s to problematiko javnosti razkriti strateške dokumente, kaj namerava storiti z javnim zdravstvom in tako omogočiti pravo javno razpravo vseh državljanov, saj v nasprotnem primeru prikrito vzpodbuja neregu-lirano, divjo privatizacijo in se obenem pretvarja, da se je to ne tiče.
Da pa je ta bojazen prisotna tudi v širšem slovenskem prostoru, priča o tem nedavno ustanovljeno Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki je do sedaj pritegnilo širše množice ljudi vseh starostnih generacij, ki opozarjajo na to, da izid zdravljenja ne sme biti odvisen od materialnega stanja posameznika in da privatizacija in doplačila ustvarjajo državljane prvega in drugega reda.
Privatizacija zdravstva je popolnoma nesmiselna in, kot nazorno kažejo primeri, poslabša kakovost storitev, zviša cene za uporabnike in celo onemogoča revnejšim slojem pot do medicinske oskrbe. Tipičen primer tega je ZDA, ki ima najbolj sprivatizirano zdravstvo na svetu. Kljub skoraj dvakrat višjemu deležu BDP za financiranje zdravstvenega sistema v primerjavi s tistim, ki ga za zdravstvo dajejo druge razvite države (Francija, Kanada), ostajajo prebivalci ZDA nepopolno zavarovani, preko 40 milijonov prebivalcev pa je brez vsakršnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni sistem ZDA je v primerjavi z večino drugih sistemov bogatih držav nesolidaren, nepravičen in neučinkovit in kot tak ne more biti za zgled slovenskemu.
Že od sedemdestih let poteka politizacija medicine, ki s seboj prinaša usmerjenost le-te na trg in podleganje raznim lobijem. Privatizacija je problematična že zato, ker so posamezniki pripravljeni plačati velike količine za svoje zdravje in tržni mehanizmi tu ne morejo delovati tako kot na primerih blaga. Zato se cene le dvigujejo in kakovost predvsem slabša (saj ta ni v interesu ponudnikov).
Že danes razne korporacije podpisujejo pogodbe z zdravniki (tovrstna praksa seje nedavno razkrila tudi na ljubljanskem kliničnem centru) in tako njim dobavljajo njihova zdravila, ki jih nato zdravniki predpisujejo pacientom.
Na koncu velja poudariti stališče Socialnih demokratov, da ni smiselno dopustiti, da zaradi nekaterih šibkosti javnega sistema, ki jih je seveda potrebno odpravljati, zamenjamo ta sistem, ki se je zgodovinsko izkazal, z zasebnim sistemom, ki se je povsod izkazal za dražjega in nepravičnega, hkrati pa vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev - zdravstvo mora ostati neprofitno, vanj pa se ne sme pustiti tistih, ki iz njega želijo kovati dobiček.
Borut Žagar, predsednik SD Kamnik
O gospodarski politiki občine
NEODGOVORNO PORABLJENA MILJARDA TOLARJEV ZA VELIKO PLANINO
Glede na sklepe občinskega sveta sem mnenja, da je potrebno širši javnosti obrazložiti primer Velike planine. Občinski svet je na svoji 35. redni seji sprejel sklep o rebalansu proračuna občine Kamnik. Za rebalans so glasovali vsi svetniki, razen svetnikov SDS. Rebalans je »težak« 85 mio sit, namenjenih Veliki planini d.o.o. Skupaj z osnovnim proračunom tako Občina Kamnik v letu 2006 namenja za Veliko planino malo manj kot 130 mio sit.
Pregled zgodovine:
Po podatkih občinske uprave je bilo za časa županovanja g. Smolnikarja v Veliko planino d.o.o. vloženih najmanj 550 mio sit: K temu moramo dodati še 120 mio sit, ki jih je v tem obdobju v družbo Velika planina d.o.o. investirala tudi država. Prav tako ne smemo pozabiti 200 mio sit, ki so jih družbi Velika planina d.o.o. odpustili upniki v postopku prisilne poravnave v letu 2006. Občina je plačala postavitev dvosedežnice kar s hotelom Šimnovec, katerega takratna vrednost ni bila prav majhna. Skupaj z letošnjimi proračunskimi 130 mio sit je bilo tako v zadnjih letih vloženo krepko preko 1000 mio sit.
V obdobju, ko je bil v družbo vložen ogromen denar, pa so objekti samo propadali. Tako že več let ne obratujejo naprave v Tihi dolini, sedaj pa stojita tudi sedežnica in nihalka. Če poenostavimo, lahko rečemo, da smo vložili milijardo tolarjev zato, da smo lahko zaprli vse žičniške naprave na Veliki planini.
Na žalost pa z denarjem, ki je že bil vložen v Veliko planino, zadeva
še ni končana. Po podatkih g. Kolarja, ki jih je posredoval na tiskovni konferenci, bo za obnovo gondole v naslednjih dveh letih potrebnih še okrog 320 mio sit.
Kot je povedal g. župan na zboru za Kamnik, bi Velika planina d.o.o. lahko dobila finančna sredstva od države, če bi prijavila projekt v vrednosti najmanj 500 mio sit. V tem primeru bi država sofinancirala 300 mio sit, Občina Kamnik pa 200 mio sit. Sprašujem se, zakaj dajati letos 130 mio sit, namesto da bi se prijavili na razpise za državna sredstva. Res je, da bi v tem primeru morali dati 70 mio sit več, ne smemo pa pozabiti, da bi od države dobili 300 mio sit. S tem bi bila narejena veliko večja sanacija gondole in bi bil prihranjen denar iz proračunov naslednjih let.
Alternativa obstoječi gondoli je vsekakor cestna povezava od Kranjskega raka do Mačkinega kota, ki bi po izjavah direktorja občinske uprave stala 86 mio sit (asfaltiranje in odvodnjavanje). Tako možnost podpira tudi sosednja občina Luče.
Sprašujem se, ali smo davkoplačevalci res pripravljeni plačevati tako velike zneske za obnovo preko 40 let starih sistemov (najdražja pri tem je seveda gondola). Zanimiv izračun pove, da moramo kamniški davkoplačevalci za vsakega prevoženega potnika z gondolo iz svojih davkov plačati dodatna dva tisočaka. To seveda velja ne glede na to, ali je potnik iz Kamnika, Mengša, Domžal, Ljubljane, Maribora ali Kopra. Sprašujem se, ali smo Kamničani res tako neumni, da plačuje-
mo tujcem ogled naših turističnih biserov. Po domače: namesto da bi od turizma kaj imeli, moramo za to še plačevati. Zato sem zadovoljen, da so vsaj občinski svetniki SDS sprevideli, da je ad hoc popravljanje zastarelih naprav nesmiselno in da je, preden se v brezno brez dna vloži še kak tolar, potrebno pripraviti celovit program turizma na Veliki Planini. To pa je možno samo v sodelovanju in z dogovorom s Pašno skupnostjo Velika planina, Mala planina in Gojška planina. Tak program pa bo možno narediti šele takrat, ko bo končana denacionalizacija, ki jo zavira sedanja občinska uprava.
V času pisanja tega sestavka mi še ni znana odločitev občinske uprave glede prodaje 75% deleža družbe Velika planina. Mislim pa, da se bo izbrana družba solastnica spoprijemala z že zgoraj naštetimi težavami. Ko bodo novi družbeniki hoteli narediti program oživitve Velike planine, bodo na vsak način morali sodelovati s Pašno skupnostjo. Zato sem mnenja, da bi v dvanajstih letih županovanja g. Smolnikarja občinska uprava že zdavnaj morala potegniti poteze, da do nastale situacije, kjer nobena od naprav ne deluje, sploh ne bi prišlo. G. župan je na zboru za Kamnik za nastalo situacijo krivil Veroniko, ki naj bi bila zaklela naprave na Veliki planini. Moje mnenje je, da je taka govorica navadno izmikanje pred odgovornostjo za nastalo situacijo in dokaz nemoči občinske uprave.
ROBI KOKOTEC OO SDS Kamnik
Strategija prostorskega razvoja občine, ki mora biti sprejeta do 20.7.2007, naj bo rezultat razmisleka, kam naj se Kamnik usmeri v bodoče, kaj bodo naše prednosti, kaj želimo v občini doseči v naslednjih letih (npr. športno-rekreacijske površine, ureditev mestnega jedra, pod-jetniško-inovacijski park, izkoristiti bližino letališča, na kakšen način in v kateri smeri razvijati turizem, kam umestiti podjetništvo, kako povečati kakovost bivanja za vse generacije ipd.). Tukaj pa je tudi priložnost, da končno začrtamo smeri razvoja gospodarstva v Kamniku.
Zavedam se, da se Občina ne more vmešavati v gospodarstvo, kar pa ni opravičilo, da ne sodeluje z njim. Občina mora sodelovati z gospodarstvom po načelu partnerstva med vsemi sodelujočimi in sprejemati usklajene ukrepe, ki so prijazni za razvoj gospodarstva in okoljsko ter družbeno sprejemljivi, kar pa kot podjetnik pogrešam. Eno-
stavno ni pravega posluha za potrebe obrtnikov in podjetnikov. Področje, ki v proračunu pokriva gospodarstvo, je že vrsto let nespremenjeno. Podjetniki smo prepuščeni sami sebi in sedaj je že vsakomur jasno, da Kamnik zaostaja za potrebami lokalnega gospodarstva, da nima svoje vizije. Primer, da primanjkuje pogledov naprej, je večletno reševanje občinskega podjetja Velika Planina. To so podatki, ki govorijo sami zase.
Zato mora Občina temeljito spremeniti svoj odnos do gospodarstva. Gospodarski del proračunskih sredstev se mora usmeriti v zagotovitev komunalno opremljenih zemljišč za poslovne cone, v podjetniški inkubator in izobraževanje, v kombinirani štipendijski sklad, v programe, ki bodo podprti s strani evropskih virov, v sodobno informiranje, ustrezno prometno infrastrukturo okoli con, telekomunikacijsko infrastrukturo, kamniško blagovno znamko, vzpostavljanje pogojev za
nastopanje v državah EU ipd.
Kot primer naj navedem območje Stola, ki je že sedaj neurejena poslovna cona in še vedno nima veljavnih prostorskih načrtov. Razvija se nenačrtovano ter s tem ne omogoča stabilnega poslovanja. Občina je dolžna v sodelovanju s podjetniki v Stolu, KS Duplico in lastniki Stola takoj poiskati najboljšo rešitev, ki bo vzpostavila kvalitetne pogoje za delo in obenem omogočila kakovostno bivanje občanov. Druga cona, ki parcialno nastaja, je ob Korenovi cesti. Tukaj pogrešam celovito načrtovanje in odgovor, kakšno industrijo si želimo. Že nekaj let se govori o ustanovitvi podjetniške cone v Tuhinjski dolini in Šmarci, o čemer je potrebno odpreti široko razpravo, ki pa je ni. Na srečo smo kamniški obrtniki in podjetniki trdoživi in zato verjamem, da bi z ustreznim pristopom Občine samo napredovali.
Tako kot država, mora tudi občina v času globalizacije, ko
je svet ena velika globalna vas, imeti vizijo, katere gospodarske panoge so za njo zanimive in jih potem spodbujati. To pa lahko naredi samo tako, da se v okviru široke razprave v okviru kamniškega gospodarskega sveta, ki bi ga bilo potrebno ustanoviti kot posvetovalno telo župana, pripravi celovito analizo prednosti in pomanjkljivosti naše občine ter katere dejavnosti se v občini že razvijajo in imajo tradicijo. Na primer: smo blizu letališča, blizu Ljubljane, kar je Komenda že začela izkoriščati. V gospodarskem svetu bi lahko sodelovali ekonomisti, arhitekti, sociologi, predstavniki podjetnikov in obrtnikov, turistični delavci, kmetje in še kdo.
Merljivi cilji občinske gospodarske politike morajo biti število kvalitetnih delovnih mest in novih pravnih oseb, prepoznavnost Kamnika kot gospodarstvu prijazne občine in ustanovitev ter trženje domače blagovne znamke »Narejeno v Kamniku«.
MARJAN SMOLE - LEVČEK
KAMNIK ŠE VEDNO PREVEČ ONESNAŽEN
Med vplivi onesnaženega okolja na zdravje prebivalstva v občini Kamnik, razen kakovosti vode, je v ospredju problematika vplivov onesnaženega zraka, zlasti zaradi imisij S02, NOx, CO, ozona in dima.
Kot so ugotavljali prisotni na julijski koordinaciji Zelene stranke, SD, DeSUS in Obrtno-podjetniške liste, se obsežnejši podatki na področju Kamnika o obolelosti oziroma umrljivosti kot posledice onesnaženega ozračja še vedno ne zbirajo sistematično. Raziskave, ki so bile že izvedene po nekaterih drugih slovenskih krajih (Celje, Ljubljana, Škofja Loka,...), so dokazale povezavo med onesnaževanjem zraka in prostorsko razporeditvijo bolnikov s kroničnim bronhitisom, pljučnim emfizemom in bronhialno astmo. Večina rezula-tov študij je enotnih v trditvi, da onesnaženost ozračja in število akutnih obolenj dihal naraščata vzporedno. Faktor onesnaženja zraka deluje kot pospeševalec umrljivosti bolnikov s kroničnimi boleznimi dihal v starostni skupini 61 - 70 let. Večji pomen se pripisuje zlasti kompleksnemu onesnaževanju okolja, kar pomeni, da bi morali večjo pozornost posvetiti območjem z različnimi oblikami onesnaževanja okolja.
Kot je dejal vodja razprave na temo okoljevarstvene problematike Miha Resnik, »je potrebno izdelati študijo zdravstvenega stanja občanov in občank Kamnika, na podlagi katere mora občina Kamnik sprejeti strategijo o nujnem zmanjšanju onesnaževanja zraka in izkoristiti tiste člene krovnega zakona, ki občini omogočajo ukrepanje mimo inšpekcijskih služb RS, saj dosedanje izkušnje kažejo, da kljub nenehnim pritiskom na odgovornega inšpektorja in njegove predpostavljene v MOP ni efekta«.
V letu 2004 je državni zbor RS sprejel Zakon o varstvu okolja (Ur. L RS, št. 41/2004), ki v petinpedesetih členih obravnava javnost kot enakopravnega sogovornika. To pomeni, da lahko vsak državljan oziroma krajan Kamnika sodeluje pri reševanju okoljevarstve-
ne problematike in da so vsi podatki okoljevarstva javni. Vlada RS ali natančneje Državni zbor pa prepočasi sprejemata podzakonske akte, ki morajo slediti sprejetemu evropsko naravnanemu krovnemu zakonu. V letu 2005 sta omenjeni državni instituciji s sodelovanjem javnosti v času javne razprave sprejeli Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. L RS, št. 105/2005) in Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur. L RS, št. 118/2005).
Resnik nadaljuje, da ima lokalna skupnost (občina) manjše zadolžitve kot pri zakonu iz leta 1993, kljub temu pa delno lahko znotraj občinskega območja ureja okoljevarstevno politiko kot npr.: 4. člen navaja, da morata državna in lokalna skupnost pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov ter pri izdaji drugih zadev iz svoje pristojnosti spodbujati takšen gospodarski in socialni razvoj družbe, ki pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije upošteva enake možnosti in omogoča dolgoročno ohranjanje okolja.
Pri sprejemanju politik morata državna in lokalna skupnost tudi upoštevati vplive na okolje tako, da prispevajo k doseganju ciljev varstva okolja. Pri sprejemanju aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, se kot merilo upošteva človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetja. Prisotni so se ob zaključku strinjali, da je potrebno v prihodnjem mandatu nujno izvršiti nakup mobilnega merilnika in zaposliti strokovnega delavca, ki bo brez vednosti onesnaževalcev opravljal meritve imisije onesnaženega zraka in motečega hrupa v naravnem in življenjskem okolju. S koncesionarjem - podjetjem Publicus pa je potrebno doseči sporazum o brezplačnem gospodinjskem prevzemanju nevarnih odpadkov (betonskih salonitnih kritin, izrabljenih pnevmatik, odsluženih baterij, ipd...).
Koordinacija Zelene stranke, SD, DeSUS in Obrtno-podjetniške liste
Z zadnje seje občinskega sveta
Pri obravnavi predloga Strategije razvoja turizma v občini Kamnik je svetniška skupina Zelene stranke Kamnik poudarila, da se bojimo, da bo ta strategija doživela usodo drugih pomembnih dokumentov, sprejetih na sejah občinskega sveta v preteklosti. To pomeni, da bi morali biti cilji, ukrepi, promocije, projekti, povezovanje v Sloveniji, razvoji novih storitev idr. uresničeni v celoti in ne 50 % kot je primer pri poglavitnih ciljih strategije iz leta 1997. Pri raziskavi podjetja, ki je pripravljalo predlog strategije, je bilo ugotovljeno, da krajane Kamnika skrbi, ker je turizem na tem delu bolj negativen kot pozitiven, kar je po mnenju Zelene stranke pravi dokaz sedanjega stanja, kljub temu, da so po letu 1997 odprli igrišče za golf, Terme Snovik, Mot-niško turistično pot in Zdravilni gaj Tunjice. Omenjeni objekti so sicer zelo dobra naložba v turizem, vendar samo to ni dovolj za kamniško področje, vprašanje pa je tudi v kolikšni meri so pri tem sodelovali Agencija za razvoj turizma v občini Kamnik in Tl C (Turistični informativni center).
Na podlagi dosedanjih opažanj ugotavljamo, da ogled postarem mestnem jedru Kamnika ni organiziran, kar pomeni, da-soturisti, ki so prišli v Kamnik brez vodiča drugih turističnih agencij iz Slovenije in po svetu, prepuščeni sami sebi, ne glede na nove veliko večje prostore v centru Kamnika, ki jih uporablja TIC. Predlagali smo, da bi morala Agencija za razvoj turizma razpolagati z vodičem, ki bi turiste vodil po starem zelo lepem in zanimivem delu Kamnika in jim pojasniti zgodovinska dejstva. Napotiti bi jih moral tudi v druga turistična območja v Kamniku, ob tem pa bi spoznali mnoge turistične zanimivosti.
Zakaj taka navodila? Zato, ker smo že ničkolikokrat doživeli isto sliko kot je bil primer zadnji dan (nedelja) letošnjih srednjeveških dni. V popoldanskem času je skupina angleških turistov in več turistov iz Slovenije zaman iskala prireditev viteških veščin, ki so bile organizirane na Starem gradu. Turisti namreč ne ločijo Mali grad od Starega gradu, zato so tavali po Kamniku in mimoidoče spraševali za prireditev. Slučajno sem bil eden izmed vprašanih in jim razložil kje je organiziran prikaz viteških veščin. Tiste, ki so bili s svojim prevoznim sredstvom, sem napotil na Stari grad, drugi pa so nezadovoljni odšli neznano kam. Turistična organizacija bi lahko (morala) poskrbeti za ustrezen prevoz turistov na kraj prireditve in spremstvo turističnega vodiča.
Izvajalec Predloga Strategije razvoja turizma v občini Kamnik je na 90. strani občinskega gradiva zapisal, da turističnim organizacijam v Kamniku največ težav povzroča mobilnost, torej prevoz med Kamnikom in ostalimi turističnimi točkami, kar pomeni, da je naša pripomba povsem upravičena.
Večkratna pobuda s strani enega od občinskih svetnikov, da je potrebno na Glavni trg vrniti veliko tablo, na kateri so bili označeni vsi pomembni turistični objekti na celotnem območju občine Kamnik, je naletela na gluha ušesa, kar pa je zelo žalostno.
Pri predlogu odloka o rebalansu proračuna občine Kamnik za leto 2006 smo predlagali, da bi moral občinski svet obravnavati in sprejeti rebalans za prerazporeditev finančnih sredstev v družbo Velika planina - Zaklad narave takrat, ko bo podpisana pogodba med kupcem kapitalskega deleža in lastnikom Občino Kamnik. To je po mnenju Zelene stranke pomembno zato, ker podpisano pismo o nameri ni za kupca obvezujoče. Menili smo tudi, da bi morala družba Velika planina d.o.o. in seveda občinska uprava v gradivu navesti svoje prihodke in izdatke iz preteklih let, vendar naš predlog ni bil upoštevan. Postavili smo tudi vprašanje, ali je že podpisan dogovorjen sporazum med pašno skupnostjo in lastniki bajt na planotah Velike planine na eni strani in Občino Kamnik na drugi strani glede ureditev ceste do Mačkovega kota? Odgovora sicer na seji občinskega sveta nismo prejeli, zagotovo pa bo zapisan v gradivu za sejo v mesecu septembru tega leta.
O pripombah, ki smo jih na predloge dveh odlokov, enega soglasja in svetniškega vprašanja podali na 34. seji občinskega sveta, bomo javnost seznanili v naslednji številki lokalnega časopisa Kamniški občan.
Zelena stranka vodja svetniške skupine Daniel Kovačič
KAMNIŠKI REŠEVALCI
Otroški vrtci še vedno burijo duhove!
To, da v občini Kamnik alarmantno primanjkuje prostora v otroških vrtcih, ni nič novega. Za šolsko leto, ki se začenja, je vrtec prejel preko 580 vlog in po podatkih občine Kamnik je tako pred vrati vrtca ostalo 313 otrok. Pomembno je omeniti tudi to, da zaradi te problematike okoli 150 otrok obiskuje vrtce izven naše občine, kar pomeni, da smo jih že od malega oddaljili od svojega lokalnega okolja in vrstnikov!
Pred štirimi leti, kmalu po zadnjih lokalnih volitvah, je župan skupaj z občinsko upravo predstavil zazidalni načrt ob Ljubljanski cesti, po katerem naj bi med Svetilnikom in SKG zgradili nova stanovanja in nov vrtec. Projekt je na sliki izgledal super, saj bi poleg novih stanovanj takoj dobili še vrtec. Sandi Uršič je že takrat na seji Odbora za komunalno ureditev in infrastrukturo skeptično dejal, da dvomi v istočasno gradnjo stanovanjskih blokov in vrtca. Na žalost se je zgodilo še slabše, vrtec se sploh ni zgradil, saj je investitor namesto vrtca zgradil dodatna stanovanja. Zakaj? Ker je s stanovanji zagotovo ustvaril več dobička kot če bi zgradil vrtec.
Po prvotnem načrtu bi bil sedaj na sliki vrtec. Dejstvo, da so se s tega mesta včasih videle kamniške planine in daje bilo tu pozimi glavno kamniško sankališče, pa sodi že v rubriko Bilo je nekoč v Kamniku.
Na zadnji seji občinskega sveta je svetniška skupina LDS postala prva reševalka kamniških vrtcev. Zakaj se prej tri leta in pol niso oglasili in so dopustili, da Vegrad ni zidal po prvotnem načrtu, ne vemo! Smo pa mnenja, da gre pri njihovih predstavitvah možnih rešitev le za gašenje požara, ki so ga v zadnjih letih zakurili sami s slabo prostorsko politiko, zato v uresničitev obljub glede na dosedanje izkušnje močno dvomimo!
In kako v prihodnje reševati problematiko vrtcev? Predlagamo, da bi se bodočim graditeljem večstanovanjskih objektov (ki jih očitno v Kamniku še ne bo zmanjkalo) komunalni prispevek povečal za stroške gradnje vrtca, kar bi po ceni zadnje gradnje pomenilo 3 milijone tolarjev po otroku oziroma, da se soseske gradijo tako, kot je bila prvotno načrtovana gradnja Vegrada (skupaj stanovanja in vrtec). Cena, ki je zagotovo pretirana, je posledica slabega zakona o vrtcih in pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Pravilnik postavlja normative, ki so pisani na kožo gradbenega lobija, saj dvigujejo ceno gradnje. Zato naj ta lobi to ceno tudi plača! Najlažje jim jo zaračunamo tam, kjer ustvarjajo največje dobičke in to je pri gradnji novih stanovanj.
Vrtci oz. otroško varstvo je področje, ki ga ni uspela urediti ne prejšnja, ne zdajšnja vlada in zato se še vedno dogaja, da starši otrok po Sloveniji plačujejo različne cene otroškega varstva, da je vključenost otrok v vrtce na državni ravni samo 6l%, da rodnost v Sloveniji iz leta v leto pada... To in še kaj se nam bo dogajalo, dokler bodo za politike besede kot so denar, dobiček, lobiji, itd. bolj pomembne kot besede otrok, družina, itd...
OO Aktivna Slovenija Kamnik
Zgrajen vodovod in kanalizacija za gostišče na Starem gradu, še vedno pa je živa zamisel obnove obrambnega stolpa in graščine
Že dobra dva meseca Komunalno podjetje Kamnik napeljuje cevi za vodovod in kanalizacijo od Novega trga do gostišča na vrhu Starega gradu. Priključek na vodovod in kanalizacijo je blizu Kordinove hiše, na zemljišču g. Šublja. Gradnja vodovoda in kanalizacije je zelo zahtev-na.
Stari grad kot lepa turistična destinacija bo z novo asfaltno cesto od Kratne do gostišča in napeljavo vodovoda in kanalizacije pridobil na turističnem pomenu te še ne dovolj izkoriščene točke kamniškega turizma. Tako bo sedaj izpolnjena pogodba, ki jo je sklenil sedanji upravnik gostišča Stari grad.
Kot sem omenil je to za kamniški turizem in občino velik napredek!
Moja več kot 40 let stara zamisel, naj se Stari grad izkoristi v turistične namene, je že precej blizu. V mislih imam tudi pozidavo obrambnega stolpa, za katerega vemo, kje je nekoč stal. Iz Valvazorjeve slike v knjigi »Slava vojvodine Kranjske« je stolp lepo viden in poznamo tudi njegovo obliko in višino. Ta stolp ne bi bil samo zgodovinski objekt, služil bi tudi kot razgledni stolp. To bi bila izredna zanimivost za Kamničane in turiste!
Sedaj, ko je Slovenija v Evropski skupnosti in ko ima Kamnik tesne Povezave z zgodovinskim društvom Andex z Bavarske, morda ni to-''kšen problem dobiti finančna sredstva in v bodoče na Starem gradu obnoviti vso graščino, ki je nekoč imela veliko zgodovinsko upravno, s°dnijsko in vojaško vlogo. Če so pozidali že samostan v Žičah pri Slovenskih Konjicah, zakaj ne bi obnovili v Kamniku vso graščino?! Kaj bl to pomenilo za Kamnik in turizem si lahko predstavljate. In imeti na vrhu še odlično restavracijo in dobro hrano in pijačo!
Kot stari zanesenjak, ki sem nekoč aktivno delal v Turističnem društvu Kamnik, vidim v obnovi Starega gradu zahtevno obogaten nov re-a n' Pnjem turizma v Kamniku.
dr. Niko Sadnikar
fKAMNIČANI SMO SOODGOVORNI!
V	avli drugega nadstropja Občine Kamnik sta že od začetka tega poletja izobešena dva osnutka Občinskih lokacijskih načrtov (v nadaljevanju OLN) K 7 Alprem in K 26 Kamniška Bistrica. OLN K7 Alprem obravnava območje nekdanjega Alpre-ma oziroma sedanjih proizvodno obrtnih poslovnih hal, delavnic in zaledja do reke Kamniške Bistrice. OLN K 26 pa obsega ožje območje obrežja_ Kamniške Bistrice, od Nunskih hlevov na severu do mostu ob ŠCRM čez Kamniško Bistrico.
Kaj nam občanom Kamnika ponujata ta dva osnutka, ki sta na ogled do 28.8.2006 in v poletnem počitniškem času čakata na naše pripombe in pobude? Oba načrta sta razgrnjena, da si ju ogleda in z njima seznani čim več občanov. Sooblikovanje grajenega prostora je naša skupna ustavna pravica in moralna dolžnost, česar pa se pogosto ne zavedamo dovolj. Do sedaj so knjige pripomb obeh načrtov na mizi dejansko brez pravih pripomb in vpisov mnenj.
V	okviru OLN K7-Alprem naj bi namesto proizvodnih objektov bivšega Alprema in zelenih površin ob obrežju zrasla nova stanovanjska soseska. Območje bo pozidano v »klasični ka-rejski pozidavi«, če povzamemo tekst iz osnutka razgrnjenega lokacijskega načrta. V sklopu OLN K 26 pa je načrtovana ureditev obeh bregov Kamniške Bistrice, predvsem pa izgradnja regionalnih kolesarskih poti.
Toda ali bo staro mestno jedro preneslo še eno urbanistično kukavičje jajce?
Navidezno je vse lepo in prav. Območje K 7 Alprem je tako že sedaj opredeljeno za stanovanja in spremljajoče dejavnosti in seveda je prav, da degradirano območje dotrajanih proizvodnih hal zamenja stanovanjska soseska s spremljajočimi dejavnostmi. In ideja, da bo ob Kamniški Bistrici končno zgrajena kolesarska steza in da se pojavijo ob njej tudi dodatne rekreacijske površine, kot naj bi predvideval razgrnjeni OLN K 26 Kamniška Bistrica, je prav tako dobra. Toda dejansko se s predstavljenimi posegi samo še potencirajo slabosti, ki jih je razkrila že izgradnja soseske pod Malim gradom. Načrtovana, lahko rečemo kar megalomanska stanovanjska pozidava na obrobju Šutne pomeni dokončen pokop njene revitalizacije, prometni kaos na tem delu starega mestnega jedra pa se bo samo še povečal.
Ali nikogar od nas ne zanima, koliko bo v soseski novih stanovanj, novih parkirišč, kako visoki so novi objekti (9 višin odraslega človeka)? Ali so novi objekti načrtovani v merilu človeka? Ali si nihče od nas ne želi vprašati, kakšne bodo nove vedute na Mali grad, dvorec Zaprice, šutensko in žalsko cerkev?
Zakaj v sklopu soseske ni predvidenega nobenega vrtca ali drugačne spremljajoče (družbene) dejavnosti? Zakaj so zeleni otoki med stanovanjskimi objekti pravzaprav ograjeni zasebni atriji? Zakaj ponekod segajo objekti prav v varovani vodni pas Kamniške Bistrice?
Koliko od kamniških svetnikov si je pred obravnavo na občinskem svetu natančno ogledalo razgrnjena osnutka? Morda pa se bo kdo le odločil za ogled in ga bo presenetilo, da je na tem prostoru predvidenih veliko novih stanovanj, katerih število in velikost pa v osnutku odloka nista natančno določena (glede na odgovore na vprašanja na javni obravnavi naj bi jih bilo okoli 220-250). Niti ni natančno določeno število parkirnih mest za stanovalce, kaj šele za morebitne obiskovalce Šutne. Po besedah vodje oddelka za okolje in prostor na javni obravnavi »javnih parkirnih mest na tem območju ni predvidenih«. Kaj to pomeni za revitalizacijo Šutne? Za marsikoga bo zanimivo tudi to, da je dovoljena višina novih objektov ob Usnjarski ulici kar 16 m, kar je torej še višje od soseske Mali Grad. Ob pogledu na Kamnik iz obvoznice bo zgodovinska struktura Šutne v ozadju dokončno izginila. In na kraju bo Usnjarska ulica prometno še bolj obremenjena in vse skupaj se bo prenašalo na domala nerešljive prometne zagate na mestni obvoznici.
Ali je predstavljena rešitev, ki naj bi bila po besedah občinske uprave » plod več projektnih preizkusov«, izbranih in potrjenih s strani občinske komisije, optimalna, naj ocenijo občani sami. Vsi skupaj imamo še čas za ogled in posredovanje pripomb do 28.8.2006. Na javni obravnavi, ki je bila na temo obeh LNO (K7 in K26)11.7.2006, smo bili prisotni občani s strani občinskega Oddelka za okolje in prostor deležni skope predstavitve obeh LNO, nato pa smo lahko podali zgolj pripombe, javne obravnave v smislu pridobitve kvalitetnih pobud in sprejemanja umestnih pomislekov pa ni bilo.
Obe zazidalni območji se v celoti nahajata v širšem razglašenem območju kulturnega in zgodovinskega spomenika Mestnega jedra Kamnika in to je eno od zadnjih ožjih delov mesta Kamnik, kjer bi še lahko našli kakovostno urbano rešitev. Namesto tega pa se nam spet obeta, da bomo na robu tretjega tisočletja našemu mestu z vnovično neprimerno pozidavo vtisnili dokončni pečat, ki bo nam in našim zanamcem dokazoval, kako malo vredna dobrina je bil v tem obdobju prostor.
Helena Kovač, udia
KINOLOŠKO DRUŠTVO KAMNIK
VAM DAJE PRILOŽNOST DA, NUDITE SVOJEMU NAJBOLJŠEMU PRIJATELJU NAJBOLJŠE!!!
PRIDRUŽITE SE NAM V TEČAJIH ŠOLANJA PSOV IN GLEDE NA VELIKOST, STAROST ALI PASMO, BOMO SKUPAJ IZBRALI NAJUSTREZNEJŠI TEČAJ!
VPISI BODO V NEDELJO, 27. 8. IN 3. 9. MED 10. IN 12. URO
TER VSAK DAN OD 28. 8. DO 1. 9. MED 18. IN 20. URO NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU!
POKLIČITE 031 261 503 ALI 031 607 692
Dimnik Duplica in resnica
Zelo rada prebiram Kamniški občan. Vedno preberem vse od A do Ž. Včasih se jezim, včasih sem začudena, drugič se nasmehnem - časopis pač. Ker pa je Občan nekaj posebnega, ker opisuje kraje in dogodke v naši občini, je toliko bolj zanimiv. Probleme v naši občini večinoma poznam.
Z zanimanjem sem prebrala tudi članek, kaj so pokazale meritve onesnaženosti na Duplici. Moram priznati, da sem do nedavnega tudi sama, ker delam v Odboru za varovanje okolja, poslušala zelo podobne zgodbe, zato sem predlagala celotnemu Odboru, da obiščemo Pi-rolizo, d. o. o. Svoje delo vedno opravim temeljito in brez ovinkov. Zato sem bolj s strahom odhajala na Duplico. Vedno kadar se pogovarjamo o hudih boleznih, ki prizadenejo mnoge, tudi naše sorodnike, prijatelje in domače, sem na vse pritožbe toliko bolj pozorna. Ker bi želela tako kot večina ljudi živeti v čistem in zdravem okolju, tako si želim tudi za svoje domače in prebivalce kamniške občine, da ne bi zaradi nepazljivosti in malomarnosti plačevali visoke cene.
Po pritožbah o vsem mogočem sem se bala, da bom pristranska in bom morebiti pod vplivom obilice informacij koga prizadela.
Ko slišimo besedo dimnik in vidimo, da se iz njega kadi, nas je strah, da se dogaja kaj, kar nam ni všeč. Moram reči, da mi je po ogledu tovarne dejansko odleglo. Bila sem pomirjena, ker sem ugotovila, da se v Pirolizi, d. o. o., ne dogaja prav nič nevarnega. To so potrdili tudi rezultati meritev. Bolj me je zaskrbelo to, da pisec v članku sicer sramežljivo prizna, da Piroliza sicer ni povzročitelj in da je onesnaženo ozračje odvisno od vetrov, ne pove pa, od kod ti prihajajo. Kljub vsemu pisec še vedno namiguje, kako bo ukrepal minister Podobnik. Za božjo voljo, namesto da bi iskali krivca, ki v Kamniku dejansko onesnažuje okolje! Biti pa jih mora več, kajti mejne vrednosti so bile tudi takrat, ko Piroliza ni obratovala, zelo visoko presežene. Namesto da sprejmemo dejstvo, da je treba onesnaževalca odkriti, izberemo lažjo pot in kažemo na dimnik, ki je sicer zelo visok, vendar ni bav bav, temveč se iz njega samo kadi, ker kurijo drva. Pa povejte, iz katerega dimnika se ne kadi, če damo na ogenj mokra drva? Razumem Dupličane in celo občino Kamnik, razumem ljudi, da jih je strah, vendar bodimo realni in poiščimo krivca brez obtoževanja vsevprek. Zapisi o obratovanju dokazujejo, da tiste dni, ko je bila mejna vrednost zelo presežena, Piroliza ni obratovala. Zato predlagam, da se merilne postaje premaknejo še h kakšnemu drugemu dimniku.
Vsako podjetje v občini Kamnik se ustanovi z vednostjo župana. Ta pa se želi trenutno distancirati od problema in zato bo pisal ministru Podobniku, naj kaj stori. Tako ukrepanje je čisto sprenevedanje. Zakaj bi ukrepali, če je pisec priznal, da Piroliza ne onesnažuje.
Bližajo se volitve, zato je pač potrebno nabiranje glasov, tudi če to počnemo na temo Pirolize in onesnaževanja zraka, namesto da bi se resno lotili dela in raziskali, kdo je pravi onesnaževalec.
Takšno je moje mnenje, verjetno pa si tudi drugi prebivalci občine Kamnik želijo lepo bodočnost zase, za svoje otroke in vnuke.
VIDA ROMŠAK
VOLILNA SKUPŠČINA AS - MKK JE USPEŠNO ZAKLJUČILA SVOJE DELO
»MARATONCI TEČEJO ZADNJI KROG«
Volilna skupščina Agrarne skupnosti pod imenom MEŠČANSKA KORPORACIJA KAMNIK je imela 8. junija 2006 skupščinsko zasedanje, na katerem je ugotovila, da je prišlo do velikega preobrata pri denacionalizacijskem procesu vračanja podržavljenega premoženja oz. lastnine AS -MKK.
Trenutno je videti, da se po dolgih letih pravdanja bliža končni razplet, ki je bil začet v letu 1994, ko so razlaščenci MKK zahtevali od države RS in od dosedanjih uporabnikov vrnitev odvzetega premoženja v skladu z Zakonom o denacionalizaciji in Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti.
Med celotnim pravdnim po-. stopkom, ki se vleče že preko 12 let, se je izkazalo, da sedanja AS -MKK naj ne bi bila tista AS, ki je bila vzpostavljena že v prejšnjem stoletju in je temeljila na skupni lastnini oz. deležni pravici hišnih številk.
Do osnovnega problema v pravdanju je prišlo iz razloga, ker smo vlagatelji oz. upravičenci v svojem zahtevku (v Sporazumu o ponovni vzpostavitvi AS - MKK) za vrnitev odvzetega premoženja utemeljili to zahtevo kot SOLASTNIŠKO AGRARNO SKUPNOST ČLANOV. Iz pregleda celotne dokumentacije je razvidno, da prejšnja AS dejansko ni bila nikoli solastniško vzpostavljena. Dejstvo je, da je bilo celotno premoženje nekdanje AS oz. lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi na AS - MKK brez navedbe lastniških deležev, medtem, ko so bile deležne pravice vsakokratnih lastnikov določenih hiš oz. zemljišč navedene v registru deželnih pravic na podlagi razglasa komisarja za agrarne operacije z dne 30.3.1920 in registra deležnih pravic z dne 5.4.1934.
Zakon o ponovni vzpostavitvi AS, ki je bil sprejet v letu 1994, pa določa, da se vrača AS le tiste pravice in obseg pravic, ki so jim bile odvzete ob podržavljanju nji-
hovega premoženja. Na podlagi teh zakonskih določil so sodišča na vseh stopnjah ugotovila, da sedanja AS - MKK (ker je vzpostavljena na solastnini) ni identična prejšnji in ji zato ni mogoče vrniti premoženja po drugačni vsebini, kot to zahtevajo zakonski predpisi.
SPREJEM POMEMBNIH SKLEPOV SKUPŠČINE
Iz navedenih razlogov je skupščina na svojem zasedanju na poziv Upravne enote Kamnik soglasno sprejela popravek k vlogi za vrnitev odvzetega premoženja z naslednjimi sklepi:
1.	Skupščina je sprejela sklep o popravku sporazuma o ponovni vzpostavitvi AS - MKK iz leta 1995 tako, da se ponovno vzpostavlja skupno lastniško upravljanje oz. se vzpostavlja skupnolast-ninsko skupnost članov, kar se overi z notarskim zapisnikom in predloži Upravni enoti Kamnik, takoj, ko ga bodo člani MKK podpisali.
2.	Skupščina ugotavlja, da je sedanji Statut MKK identičen s Statutom iz leta 1937, ki je bil predložen Upravni enoti Kamnik ob registraciji ponovno vzpostavljene AS - MKK, iz katerega je tudi razvidno, da gre za upravljanje skupnega premoženja.
3.	Skupščina je sprejela tudi sklep, da se v članstvo MKK sprejmejo pravni nasledniki umrlih članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, ki so po smrti članov ponovno vzpostavljene in registrirane agrarne skupnosti podali svoje vloge za sprejem v članstvo kot njihovi pravni nasledniki.
Skupščina je obravnavala in soglasno sprejela še naslednje dokumente in ugotovitve: poročilo o delu gospodarskega odbora za 3-letno obdobje, finančni načrt delovanja MKK v letu 2006, usmeritve in cilje delovanja MKK za obdobje 2006 - 2009, izvolitev novih članov v delovne organe MKK.
Nadaljevanje v naslednji št.
IZ ODBOJKARSKEGA TABORA TUDI MOŠKA EKIPA CALCIT KAMNIK V PRVI LIGI
Ko je že kazalo, da se bo članska moška ekipa po 16 letih uspešnega nastopanja v prvi odbojkarski ligi morala preseliti v drugo ligo, je v zadnjem trenutku od tekmovanja odstopila ekipa OK Šoštanj Topolšica. Tako se je Kamničanom ponudila priložnost, da v sezoni, ki prihaja tekmujejo proti najboljšim ekipam. Seveda so v taboru OK Calcit Kamnika z veseljem sprejeli ponujeno priložnost, to pa pomeni tudi velik izziv za upravo kluba, igralce in trenerja.
V klubu so si letos zastavili cilj sezono končati nekje na sredini lestvice. Čeprav so klub zapustili nekateri dobri igralci (Vidič, Rop, Rozman), vseeno kaže, da bo klub z novimi okrepitvami (Martin Hrast -podajalec, Luka Slabe - sprejemalec, David Sevčnikar - sprejemalec, Primož Dirntiš - bloker, Aleš Polančec - sprejemalec) uspešno izpolnjeval zastavljene cilje. Ekipo bo v tej sezoni ponovno vodil Gregor Hribar, ki pa si pred sezono najbolj želi čim prej zagotoviti potrebno število točk za obstanek, še bolj pa z dobrimi igrami ponovno privabiti čim večje število gledalcev na tribune. Pri doseganju zastavljenih ciljev bo v veliko pomoč tudi finančna podpora podjetja Calcit, ki bo tudi v tej sezoni glavni pokrovitelj moške ekipe.
Ekipa se že od 10. avgusta pospešeno pripravlja na sezono, trenira dvakrat dnevno, dopoldne v fitnesu Sokol, popoldne v novi dvorani OŠ Stranje. V sklopu priprav so igralci že odigrali prvo trening tekmo v novi sestavi proti študentski ekipi iz Amerike in gladko zmagali z 3:0. Zaradi septembrskega prestopnega roka končna dvanajsterica še ni znana, saj še vedno potekajo razgovori z določenimi igralci. Želja kluba pa je, da bi ekipo sestavljali samo slovenski igralci. Več o dvanajsterici igralcev bo napisano v naslednji številki, v kateri bo tudi prispevek o uspehu Janeza Makovca, ki je postal državni prvak v odbojki na mivki.
PESTRO DOGAJANJE NA MIVKI
Odbojkarski klub Kamnik je tudi leto pripravil že tradicionalni, tokrat 40. turnir trojk- OAZA Open. Letošnjega turnirja se je udeležilo lepo število ekip, ki so ob koncu turnirja prikazale že zares vrhunske predstave. Največ sreče je ob koncu imela domača ekipa 3 Generacije v postavi Franci Obolnar (peti naslov zapored), Nejc Kvas, Gašper Ribič in Dušan Plahuta, pred ekipo Krokodil Cafe in ekipo iz Preserij. Ekipe so se veselile bogatih nagrad, ki sta jih prispevala podjetji Bro-line in Radenska. Veseli pa tudi dejstvo, da si je turnir ogledalo kar nekaj zaslužnih bivših članov OK Kamnik, brez katerih kamniški klub ne bi bil tam, kjer je.
Kamniški klub skupaj z Radiom Hit organizira tudi letos serijo turnirjev za Pokal Rauch.
Prvi turnirje potekal prav v Kamniku udeležilo pa se ga je 22 ekip. Na koncu so bile na vrhu najboljše ekipe z lanskoletnega tekmovanja, le v malce drugačnem vrstnem redu. Zmagali so igralci Krokodil Caffeja pred Rici teamom in Cico teamom. Že na drugem turnirju v Portorožu pa se je videlo, da prihajajo nove ekipe, ki bodo kmalu lahko krojile vrh tega tekmovanja. Vseeno smo na koncu videli ponovitev finala iz Kamnika, vendar so na koncu slavili igralci Riči teama. Drugi so bili Krokodil Cafe, tretji pa AC Lovše.
Na turnirju v Domžalah pa smo končno videli novo ekipo na vrhu. Na turnir se je prijavila tudi kranjska ekipa Jantar, za katero igrata ena najboljših igralcev beach volleya pri nas (Grilc in Pivk). Na žalost pa je, po prepričanju mnogih, ta ekipa nešportno krojila zaključek tega turnirja. Na koncu so v finalu premagali ekipo Krokodil cafe, tretji pa so bili Rici team.
Vseeno pa je pred zadnjim turnirjem, ki bo 9. septembra na Zbiljah, vse odprto, saj ekipi Krokodil Cafe in Riči team ločita le dve točki, medtem, ko se bodo ostale ekipe borile le za skupno tretje mesto.
Najboljši igralec trojk Gašper Ribič v napadu
KAMNIŠKA DEKLETA ŽE V POLNEM ZAGONU
Odbojkarice Broline Kamnika so že začele s treningi za novo sezono, v kateri se bodo zopet merile z najboljšimi slovenskimi ekipami. Trenutno največ pozornosti posvečajo kondicijski pripravi, kaj kmalu pa bodo zaradi kar nekaj novih imen v ekipi začele tudi z uigrava-njem, saj jih že 10. septembra čaka domači turnir ob dnevih narodnih noš. Kamničanke trenutno trenirajo v Stranjah, saj je kamniška telovadnica še vedno zaprta za treninge.
Lanskoletno uspešno ekipo ni zapustila nobena igralka, na žalost pa seje poleti poškodovala Urša Podlesnik, ki sedaj čaka na operacijo rame. Po najbolj optimističnih napovedih se bo Urša ekipi pridružila po nekaj kolih. Zaradi poškodbe kolena pa je v letošnji sezoni močno vprašljiv tudi nastop Katarine Potočnik. Sicer pa so ekipo okrepile Nina Matijaševič (podajač), Neža Kranjec (podajač), Eta Mijoč (korektor) - vse tri že imajo izkušnje z igranjem po reprezentancah v mlajših kategorijah in Leda Strel Kosmač (sprejemalka). S tem pa še ni konec »nakupov«, saj je v ekipi še precejšnja luknja na mestu blokerke. Ekipo bosta v tem letu vodila Aco Kramar in Samo Belavič.
Prvi cilj ekipe je obstanek v ligi in postati stabilen prvoligaš, predvsem pa v klubu že razmišljajo dolgoročno, saj je še vedno veliko zanimanja za odbojko, v klubu pa je tudi kar nekaj perspektivnih mladih igralk.
Kamničanke bodo v sezono štartale 7. oktobra, na žalost pa še ni znan razpored tekmovanja, ker bodo na OZS tokrat precej pozno opravili žreb letošnjih lig (10.9.). Kamničanke bodo letos tekmovale tudi v pokalnem tekmovanju.
Sicer pa bo od 4.9. potekal tudi vpis v kamniški klub za vsa dekleta od tretjega razreda osnovne šole naprej. Vse informacije na gsm.: 041/760-469 !
Cicol.
9. gorski tek na Grintovec v presežnikih
Grintovški tek, znan kot tek ekstremov v premagovanju 1975 metrov višinske razlike na dolžini 9600 metrov, je vsako leto znova tek presežnikov. Tu ni prostora za salonske športnike; zdi se, da Grintovec vsako leto nekako magično vabi v svoje naročje kralje višin: vztrajne, uporne, polne moči in energije ne glede na vreme, čas, starost.
Tako je letos 30. julija 9- tek na Grintovec ponovno presegal meje v rekordnem številu tekačev (319 ), na vrh Grintovca je teklo 235 tekačev , dosežena sta bila nov moški in ženski rekord ( Jonathan Wyatt -NZL -1:15:43 in Anna Pichrtova - CZE -1:31:50), v dolini in na pobočjih Grintovcev se je trlo rekordno število navijačev in sodelujočih (okoli 2000).
Zmagovalec Jonathan Wyatt, kralj Grintovca in rekorder proge.
Ekstremni tek na Grintovec je letos vstopil v krog velikih mednarodnih gorskih tekov. V svoji devetletni zgodovini je prehodil vse faze razvojnih poti izjemne športne prireditve: rodil se je kot izziv, odraščal kot slovenski gor-sko-tekaški praznik in dozorel kot mednarodni tek.
Tek je štel kot 3- tekma v Pokalu Slovenije v gorskih tekih, hkrati pa tudi kot državno prvenstvo v teku navkreber . Višek priznanja letošnjemu teku je uvrstitev v WMRA Grand Prix; to je tekmovanje, ki ga potrdi svetovna zveza za gorske teke.
Množični start domačih in tujih tekačev iz 16 držav sveta je napovedoval razburljivo tekmo, saj so bila med favoriti znana imena iz sveta gorskih tekačev, med njimi tudi petkratni svetovni zmagovalec Jonathan Wyatt. Številni navijači so poskrbeli za prijetno vzdušje, redarji so skrbeli za kontrolne točke z okrepčevalnicami, gorski reševalci in zdravniki pa za varnost. Lahkotni tek v cilj in nov rekord zmagovalca in kralja Grintovca je pozdravljala množica navdušencev s ploskanjem, vzkliki, pozvanjanjem zvoncev. Tik pod vrhom je igrala harmonika, pelo je srce. Wyatt je komentiral: »To je potrebno doživeti - tam zgoraj, na vrhu, tam se res počutiš kot kralj višin.« Tudi
kraljica Grintovca, Čehinja Anna Pichrtova, ki je presegla svoj lanski rekord, je vedno znova navdušena nad prekrasnim razgledom in številnimi navijači.
Na slovesni razglasitvi rezultatov so bila podeljena priznanja, medalje, praktične in denarne nagrade za Pokal Slovenije, državno prvenstvo in Grand Prix. V Pokalu Slovenije v gorskih tekih so prvi trije v vseh 14 kategorijah prejeli medalje, priznanja in praktične nagrade. Na progi 0,6 km sta v kategoriji mlajše deklice/dečki zmagala Kovač Dalija in Benko Primož, ki sta osvojila tudi naslov državnega prvaka. Podprvak med mlajšimi dečki pa je bil Matevž Škrtič (KGT Papež). Na progi 1,6 km pa sta med dečki/deklicami posegla po 1. mestih in naslovu državnega prvaka Plaznik Matic in Mlekuž Hani. Na daljši progi (2,7 km) pa sta na zmagovalne stopničke in med državne prvake stopila Lavrič Sara in Zupan Domen. Odlični tretji je bil Marko Alpner (KGT Papež). Med mladinci/mladinkami, ki so tekli do Kokrskega sedla, sta dosegla naziv državnega prvaka Peter Oblak, podprvak je bil Klemen Markuš (KGT Papež), in Suzana Mladenovič, na 3. mestu je bila Katja Tomec (KGT Papež).
V kategoriji članice (cilj vrh Grintovca) je bila zmagovalka Anna Pichrtova (CZE) s časom 1:31:50, sledila ji je odlična 18-let-na Mateja Kosovelj, ki je osvojila naslov državne prvakinje. Med člani je bil zmagovalec Jonathan Wyatt (NZL) s časom 1:15:43, sledila sta mu Skalsky (CZE) in Du Bois (AUS). Na 4. mestu je bil najboljši Slovenec Simon Alič , ki je osvojil tudi naslov državnega prvaka, sledila sta mu Mitja Kosovelj in Sebastjan Zarnik (KGT Papež). Pri mlajših veterankah je zmagala Izabela Zatorska (POL), pri mlajših veteranih pa Igor Šalamun (KGT Papež). Katarina Ko-nečnik je bila zmagovalka pri starejših veterankah, pri starejših ve-
DESETI IRONMAN ZA ROMŠAKA
Kamniški Ironman Matic Romšak na svoj deseti Ironman v Po-dersdorf po osebni rekord in stopničke
Čeprav se aprilsko vreme vleče že skozi ves avgust in so zunanje temperature povsem neprimerne za dolge triatlonske treninge, se Romšak resno pripravlja za letošnjo glavno preizkušnjo, odprto državno prvenstvo Avstrije, ki bo konec avgusta v majhnem mestecu ob Nežiderskem jezeru.
To, kar 320 km2 veliko jezero na Gradiščanskem bo triatloncem ponudilo novo izkušnjo, saj bo več kot tristo tekmovalcev, med katerimi bo tudi pet Slovencev, plavalo v nenavadno plitvi vodi. Jezero namreč na najglobljih delih doseže globino okrog štiri metre, povprečna globina vode pa je zgolj en meter.
Po odlični lanski sezoni, ko je Romšak nastopil na treh ironma-nih, na obeh kvalifikacijskih v Frankfurtu in na Lanzarotih tudi izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu, na Havajih pa med tremi Slovenci zasedel najboljše mesto, je nov poskus izpolnitve norme preložil na prihodnje leto.
Lanski zgoden pričetek sezone,
treningi v zimskih razmerah in slabem vremenu ter trije ironma-ni v petih mesecih, so pustili svoj pečat na telesu športnika, ki se je letos odločil za poznejši začetek sezone ter si za glavni cilj zadal nov osebni rekord in uvrstitev med najboljše tri na prvenstvu Avstrije.
Če bo Romšaku uspelo preplavati 3,9 km, prekolesariti 180 km in preteči klasični maraton v manj kot 9.30 urah, bo dosegel tudi neuraden državni rekord v veteranski kategoriji preko štirideset let.
Že teden dni po avstrijskem ironmanu se bo Romšak, če bo telo dopuščalo, udeležil še državnega prvenstva v olimpijskem triatlonu na Bledu, kjer bo v svoji kategoriji branil državni naslov, v oktobru pa ga čaka še polovični ironman na otoku Mljetu.
Z zadnjim triatlonom bo sezona končana, prihodnje leto pa ponovno na kanarske otoke, po tretjo vozovnico za havajsko svetovno prvenstvo.
MIRO KREGAR
Zahvala sponzorjem, ki so Maticu Romšaku omogočili nastopanje v letošnji sezoni: NOVA LJUBLJANSKA BANKA, SMART COM, ALPREM OPREMA, LESTOR, KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, HYPO LEASING, BIRO BALIA in VIA INTERNATIONAL.
teranih pa Ivan Šavs, na 5. mestu je bil Ivan Urh.
Za Grand Prix so med moškimi štele uvrstitve do 15., med ženskami do 7. mesta absolutno. . Absolutna zmagovalca Jonathan Wyatt in Anna Pichrtova sta dobila tudi naziv kralj in kraljica Grintovca, iz rok g. Papeža pa sta prejela denarni nagradi (vsak 500 EUR in 100 EUR za rekord proge ) ter pokala. Med petnajstimi najboljšimi kralji višin je bilo 9 tujcev.
Na prireditvi smo se zahvalili številnim sponzorjem z zahvalo, na kateri preprosto piše:
Kar od srca pride, se srca prime, številnim družinam, kjer vsak član pripomore po svoje, najmlajša, pomočnikom tekača in pomočnika Martina Griljca, razveselili s torto, najstarejšo in najstarejšega pa s spominsko pohodno palico.
9. tek na Grintovec smo simbolično zaključili s Tekom svetovne harmonije. Tekači, ki so pretekli že del sveta s plamenico, so jo simbolično predali najmlajšim tekačem KGT Papež. Plamenica je simbolično potovala iz rok tekača v roke organizatorja, sponzorja , pomočnika, potovala je med prijatelji gorskega teka s poslanico: Če lahko tečemo v harmoniji, lahko tudi živimo v harmoniji.
Tudi grintovški tek je tek harmonije in sožitja, dokaz, da je res eno veliko srce. To smo občutili ob naši letošnji hudi preizkušnji, ko ste tako množično trkali na naša vrata z besedami: Karkoli rabite, samo pokličite, pridemo. Grintovec je naš.
Poklicali smo vas, dragi prijatelji in ljubitelji teka, vsem skupaj nam je uspelo. Hvala vam.
Dokler bomo vsi tako predano enotno sodelovali, tako številni skupaj trepetali in bedeli noč pred tekom zaradi skrbi: Kakšno bo vreme? Je vse pripravljeno, kaj bi bilo še potrebno storiti? bo Grintovec ostal veliki Grintovec in eno veliko srce še naprej...
V ponedeljek je bistriška dolina mirovala, zasluženo ste počivali utrujeni, a zadovoljni pomočniki in prijatelji Grintovca.
Tudi številni tekači, domači in tuji, so občutili našo srčnost in predanost teku, skupni silni želji, da bi tek uspel v zadovoljstvo vseh. Petkratni svetovni zmagovalec Wyatt je komentiral: »Že prej sem slišal, da je Grintovec nekaj posebnega... tuje resnično neka posebna energija in vzdušje... tu je doma srce«.
Nasvidenje pod Grintovcem naslednje jubilejno 10. leto.
MIRA PAPEŽ
ZARADI NESREČ V PLANINAH LETOS VELIKO DELA ZA GRS
Po podatkih Podkomisije za informiranje in analize pri GRS, ki jo vodi Janez Kosec, član postaje GRS Kamnik, je bilo do vključno 13. avgusta opravljenih 181 intervencij, ki so bile registrirane na Centru za obveščanje (CO).
Do 31. julija je bilo 170 intervencij, od tega kar 71 v juliju. Največ intervencij je imela postaja GRS Bohinj - 23, od tega v juliju 15. Sledi ji postaja GRS Kamnik z 18 intervencijami, od tega 11 v juliju. Postaja GRS Tolmin jih je imela 17, od tega v juliju 7, vendar je ta postaja izvedla še nekaj akcij, ki niso šle preko CO. Sledijo postaje GRS Bovec (13, 5), Kranjska Gora (12,4), Ljubljana (12,0), Škofja Loka (12,6), Tržič (11,4), Mojstrana (10,4), Celje (10,2), med tem ko imajo ostale postaje (Jezersko, Kranj, Prevalje, Radovljica, Maribor, Jesenice in Rateče) manj intervencij - od 6 do 2. Pri tem se je smrtno ponesrečilo 15 ljudi med planinarjenjem in 6 med opravljanjem drugih dejavnosti.
V Kamniških planinah so se letos do 31. julija zgodile 4 smrtne nesreče, vse v dolini Sedelščka oziroma v Repovem kotu. V januarju se je zaradi zdrsa oziroma spotaknitve v smrt odpeljal planinec, ki je sestopal v zgornjem delu Repovega kota. Najbolj tragična pa je gotovo nesreča mladega dekleta, ki je 1. julija s prijateljico zašla v Repovem kotu in se zaradi tega, ker je potrebno reševanje oziroma helikopterski prevoz plačati, ni upalo poklicati na pomoč. Starejšemu paru je pri sestopu po označeni poti spodrsnilo in žal se je za moža drsenje tragično končalo v grapi Sedelščka. Tudi ni bilo več možno pomagati planincu, ki je zdrsnil v smrt praktično na istem mestu kot pred štirimi tedni prej dekle.
Za varno hojo v planine je potrebno znanje in izkušnje
Mnogim nesrečam je med drugim botrovalo tudi neznanje in neizkušenost. Nekateri pač mislijo, da je planinstvo oziroma hoja v planine nekaj, kar pač vsakdo zna in obvlada. Vendar temu ni tako. Tako kot za vsako dejavnost in za vsak šport, je potrebno tudi za hojo v planine pridobiti določeno znanje in izkušnje, da lahko varno planinarimo. Potrebno je prebrati kakšno knjigo, kot npr. Osnove gibanja v gorah in planinah ali pa Planinsko šolo, se aktivno udeležiti kakšnega tečaja varnejše hoje v planine in seveda potem tudi smiselno upoštevati prebrano in prikazano. Predvsem pa ne hoditi izven označenih poti, če tega resnično ne obvladamo.
Čeprav nekateri odgovorni še vedno trdijo, da je reševanje za ponesrečene v gorah in planinah pri nas zastonj oziroma naj bi bilo plačano iz zdravstvenega zavarovanja, to ni povsem res. V novem zakonu o zaščiti in reševanju, ki je stopil v veljavo februarja letos, je zapisano, da država lahko praktično vsakomur, ki ga je potrebno reševati oziroma pomagati, zaračuna vse stroške intervencije. Ker pa podzakonski akti, ki bi to natančneje določali, še niso sprejeti, o tem, ali bo izstavljen račun ali ne odločajo zdravniki v GRS oziroma policija sama. Zato je bilo izstavljenih že nekaj računov, kar naj bi bilo opozorilo vsem, da naj se v planinah ne ponesrečijo tako, da bi bilo potrebno helikoptersko reševanje, če nočejo, da ga bodo plačali. Tudi z izvršbo! Če ni helikopterskega prevoza torej ni obvezno prisotnega zdravnika, bodo pa gorski reševalci še vedno brezplačno pomagali pomoči potrebnemu.
ALPINISTIČNA ŠOLA
Letošnja alpinistična šola AO Kamnik se bo začela v torek, 5. septembra, ob 18. uri v prostorih PD Kamnik na Šutni 42. Vodil jo bo Matej Kladnik ob pomoči Metoda Humarja in drugih članov AO. Kdor se hoče vpisati vanjo, mora obvladati osnove gibanja v gorah in planinah in biti star vsaj 18 let (za mlajše je potrebno pisno soglasje obeh staršev). Ostale podrobnosti bodo posredovane na uvodnem sestanku.
avtošola
HM
v redno delovno razmerje zaposlimo učitelja/učiteljico vožnje B kategorije
OK][F©[MM]/ž\©Deil ©©DBITiFGi
040/20-15-15 borut.zagar@hotmail.com
Počitnice gredo h koncu - žal ...
www.studentskl-klub.com
Na našo in vašo veliko žalost gredo počitnice nezadržno h koncu. Študentje bomo lahko malo uživali še v septembru, za dijake pa jih bo nepreklicno konec. Upamo, da ste preživeli dva topla nepozabna meseca in da vas bodo prijetni spomini greli še v pozno jesen.
Med počitnicami pa na Študentskem klubu Kamnik nikakor nismo pozabili na naše člane. Za september smo pripravili kar nekaj projektov, še prej pa poglejmo, kaj seje dogajalo med poletnim zatišjem.
Že pred počitnicami so bile na ŠKKju volitve. Volili smo novega predsednika in ostale člane odborov ter komisij. Predsednik ŠKKja je
s popolno podporo volivcev postal , Gregor Pogačnik, ki je s tem nasledil inovativnega, prodornega in uspešnega predsednika Tilna Travnika. Gregorju želimo veliko uspehov in ugodnih rešitev pogajanj za študente, Tilnu pa uspešen začetek poklicne kariere.
Vse ostale člane odborov in komisije si lahko ogledate na naši preurejeni spletni strani www.studentski-klub.com.
Od sredine avgusta poteka na Malem gradu že tretji festival z razgledom Kamfest. Tudi tokrat je Študentski klub Kamnik soproducent, omogočil pa je zaključni koncert skupine Laibach na glavnem odru.
In kaj se nam torej obeta v naslednjem mesecu?
Poletni karting na Štajerskem je dosegel svoj namen. Ponovno bomo dirkali, ampak tokrat s še boljšimi in hitrejšimi gokarti v Logatcu.
Sredi septembra se začenja nova sezona podiranja kegljev. Keglji so pripravljeni, krogle tudi, steza čista in hitra, vse skupaj pa poleg ŠKKjevih nagrad čaka na najboljše »podiralce«.
Kot je za naše projekte že običajno, ne smeta manjkati vsaj dva adrenalinska projekta na mesec. Potrebo in željo po tem hormonu smo upoštevali tudi tokrat in pripravili suho sankanje v Kranjski Gori in že skoraj tradicionalni rafting na Soči. V Kranjski Gori nas pričakuje Besna Pehta, najhitrejša in najbolj strma proga pri nas. Med drvenjem po tirnicah se v kilometru in pol spustimo za približno 300 m nadmorske višine. Kakšne hitrosti pri tem dosežemo, boste morali preveriti sami...
O raftingu na Soči ne bomo izgubljali besed. Ampak zdi se, da je
V Kamniku, na Duplici, neposredno ob Ljubljanski cesti, sta zgrajena dva poslov-no-stanovanjska objekta. Povezuje ju skupna klet, v kateri so parkirna mesta in shrambe. V obeh objektih je skupaj 32 stanovanj, ki so zgrajena kvalitetno, okolje je urejeno, prvi kupci že živijo v stanovanjih.
Naprodaj sta še dve stanovanji velikosti 82 mz zgrajeni »na ključ« in nekaj lokalov velikosti 45 in 59 m2, ki so zgrajeni do 3 gradbene faze.
POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPLICI PRI KAMNIKU
Informacije in prodaja:
|| >- LIZ INŽENIRING d.d„ Vurnikova 2, Ljubljana, tel.: 01 234 40 62, www.liz-inzeniring.si
Investitor:
LIZ INŽENIRING d-d., Vurnikova 2, Ljubljana / ELECTA Inženiring d.o.o. inimirinti Mestni trg 8, Ljubljana
ta vodni šport vedno bolj in bolj popularen. Po vsem tem deževju bo vode več kot dovolj - tako za krmarjenje med skalami kot tudi za končno »namakanje« in par zamahov v nekaj deset stopinj Celzija topli oziroma hladi modri lepotici.
Izkoristite še teh nekaj toplih dni in jih preživite kar se da aktivno!
MIRTA KADIVEC
Ekipa Vaterpolskega društva Kamnik - dečki do 12. let je dosegla 2. mesto na državnem prvenstvu. Z leve: Nik Nikolič, Erik Drolc, Gašper Pavlič, Primož Šinkovec, Uroš Kralj trener, Gašper Žurbi in Sebastijan Novak; spredaj: Luka Potočnik, Robi Pantič in Martin Stele.vPo-leg ekipe sta s pokalom nagrajena tudi najboljši vratar DP Gašper Zur-bi in naj strelec Sebastijan Novak.
Kljub temu, da letos nimamo naslova državnega prvaka, smo v društvu zadovoljni s tekmovalno sezono. Tudi drugo mesto dečkov do 12 let ni slabo , saj so klonili v finalu proti Triglavu s 3:4, a z malo sreče bi bil izid lahko drugačen. V svojih vrstah smo imeli najboljšega vratarja - Gašper Žurbi in najboljšega strelca - Sebastijan Novak.
Vaterpolska sezona je že zdavnaj za nami, nova se svetlika pred nami, aktivne so reprezentance in ekipe malega vaterpola, tudi letos se je kamniška ekipa uvrstila na finalni turnir , v reprezentancah Slovenije imamo Kamničani dva predstavnika. Luka Komatar je član kar dveh reprezentanc, z mladinsko je na evropskem prvenstvu v Oradei - Romunija osvojil 12. mesto, s kadetsko (je tudi njen kapetan) pa je na igrah Alpe Jadran v Kapos-varju - Madžarska osvojil drugo mesto. Pomočnik trenerja kadetske reprezentance je Kamničan Kralj Uroš. To, da imamo v reprezentančnih vrstah igralca in trenerja, je potrditev dobrega dela z mladimi.
Vaterpolisti, ki so doma, imajo treninge vsak dan, kljub slabšemu vremenu. Najprej naredimo suhi trening, nato pa še na hitro malo v vodo, saj vode v bazenu ne grejejo več na 26 stopinj, ki je primerna za treninge in tekmovanja.
Slovenska kadetska reprezentanca je na prijateljskem turnirju v Istambulu osvojila osmo mesto. Kadetom služijo turnirji kot priprave na kvalifikacije za evropsko prvenstvo v letu 2007.
Kamničani se trenutno pripravljamo na vpis novih članov od 5.
Domžale Masljeva 11,1230 Domžale,
SIM	%bljarrak^!zi A pTC
tel. O 1 831 17 96
www.simax-slo.com
PRTLJAZIUIKI
AVTOOEU - AVTOMEHANIKA
NA Z^M^PNEVMATIKE
leta starosti dalje..
V Beogradu je od 1. do 10. septembra evropsko prvenstvo v vaterpolu, na katerem sodeluje tudi reprezentanca Slovenije. VD Kamnik organizira ogled tekem, vse informacije dobite pri Daretu tel. 041 376 503.
Šolski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vabimo k vpisu v programe
• za pridobitev izobrazbe
•	dokončate lahko GIMNAZIJO in EKONOMSKO GIMNAZIJO,
• opravite MATURITETNI TEČAJ ,
•	se udeležite tečajev tujih jezikov ali različnih RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV,
• Opravljate pa lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah.
Kvalitetni programi in izkušeni profesorji zagotavljajo pridobivanje uporabnega znanja in uspešnost na maturi in poklicni maturi.
Možnost obročnega odplačevanja.
VPIS in INFORMACIJE v septembru od 11h do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12
ODVOZ
KOSOVNIH
ODPADKOV - JESEN 2006
Ponedeljek,. 11.9 Četrtek, 14.9. Ponedeljek, 18.9. Četrtek, 21.9 Ponedeljek, 25.9. Četrtek, 28.9. Ponedeljek, 2.10. Četrtek, 5.10. Ponedeljek, 9.10. Četrtek, 12.10. Ponedeljek, 16.10. Četrtek, 19.10. Ponedeljek, 23.10. Četrtek, 26.10. Ponedeljek, 6.11. Četrtek, 9.11. Ponedeljek, 13.11.
Motnik, Špitalič, Pšajnovica
Tuhinj
Šmartno
Srednja vas, Sela
Črna
Kamniška Bistrica Godič
Vranja peč, Novi trg
Nevlje
Mekinje
Tunjice
Podgorje, Volčji Potok
Šmarca
Perovo
Center
Zaprice
Duplica
Krajane prosimo, da pripravijo odpadni kosovni material na dan odvoza pred svojimi zgradbami do 6. ure zjutraj. Odlagajte sortirano!
Avtomobilskih delov, gum, gradbenega materiala, zemlje in vej ne bomo pobirali, temveč bomo odvažali le kosovne odpadke, ki so nastali v gospodinjstvih: gospodinjske stroje, pohištvo, žimnice, peči, hišno opremo - školjke, umivalnike, kadi, kolesa in podobno.
Kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Zbirni center Suhadole.
Delovni čas: od 01. 10. do 30. 04. od 6.00 do 16.00 od 01. 05. do 30. 09. od 6.00 do 18.00
^■PUBLICUS
NEVLJE PONOVNO PRVAKI TURNIRJA MSI 2006
V nedeljo, 9. julija, je Mlada Slovenija na igrišču v Zgornjem Tuhinju organizirala že tradicionalni nogometni turnir mešanih ekip. Posebnost turnirja je v tem, da v ekipah skupaj igrajo moški in ženske, poleg tega pa gol ženske šteje za dva. Iz leta v leto se turnirja udeležuje večje število ekip, tokrat je bil obisk rekorden, na turnirju je nastopilo šestnajst (16) ekip - Tuhinj, Mekinje 2, Jakne Team, Nevlje, Moravče, Mekinje 1, MT Team, Dob Team, Koktajl Team, MTK & MS Feniks, Čelešnk, MSi Kamnik, ŠD Soteska, Mizarstvo Hribar, Vrhpolje, Idrija. Turnir si je ogledalo preko tristo gledalcev.
Ekipa Nevelj v sestavi Gostič, Letnar, Mihelič, Novak, Pungertar (na sliki) je že drugič osvojila naslov prvaka turnirja MSi 2006.
MATEJ TONIN
Odbojka na mivki kot odlična priložnost za druženje
Podmladek Nove Slovenije -Mlada Slovenija vsako leto v času poletnih počitnic na slovenski obali organizira turnir v odbojki na mivki. Tudi letos je 22. julija v Strunjanu potekal že 6. tradicionalni turnir v odbojki na mivki. Na turnirju je sodelovalo 24 ekip, med njimi kar pet kamniških. Kamniške ekipe so se odrezale izredno dobro. Ekipa Kamnik - Mekinje (Igor Tonin, Domen Brumec, Klemen Brumec) se je prebila vse do finala, kjer jih. je na žalost premagala ekipa Maribora, ki je tako kot lani, tudi letos osvojila naslov turnirja. Ekipa Kamnik - Dream team (Luka
Svetec, Gašper Klemen, Roman Golob) je osvojila peto mesto. Ob koncu tekmovanje so potekale še posebne ekshibicijske tekme s poslanci in drugimi funkcionarji Nove Slovenije. V eni izmed njih se je s poslanci pomerila tudi združena ekipa Kamnika (Matej Tonin, Matej Slapar in Teja Krt) in vzelo napeti in tesni igri premagala poslance. Kot vsako leto je bil tudi letos turnir enkraten dogodek, odlična priložnost za druženje mladih iz vse Slovenije in še boljša priložnost za hlajenje v morju v vročih poletnih dneh. Več fotografij na ivunv.nsi-kanmik.net
Kamničani so se izkazali tudi v odbojki na mivki v Strunjanu.
NOVA KITAJSKA RESTAVRACIJA PEKING
v Kamniku, Maistrova 32, ob cesti za Snovik in Celje - nekdanja gostilna Pod skalo
Vabimo vas na okusne in poceni jedi iz sečuanske in šanghajske kuhinje
Svoj obisk in naročilo lahko predčasno sporočite po tel.: 01/831 78 76 in 051/276 088 Parkiranje zagotovljeno!
24. avgusta 2006
In memoriam
TONE CERER
Tokrat nadaljujemo sicer skromen izvleček njegovega bogatega življenja.
Najlepša športna leta mu je vzela vojna
Nadaljna tekmovanja, tudi olimpijado v Tokiu in še naslednjo leta 1944 v Helsinkih, je žal preprečila 2. svetovna vojna. Ce-rer je moral prekiniti ne le s tekmovanji, temveč tudi zaključni študij na ekonomski fakulteti v Zagrebu oz. v Beogradu.
Po napadu partizanov 27. julija 1941 na Remčevo tovarno na Duplici so ga skupaj s skupino kamniških študentov priprli Nemci in ga takoj nato izgnali v Celovec. Tam so ga kot dobrega plavalca radi sprejeli v njihov plavalni klub in ga tudi angažirali za trenerja. Leta 1943 se je preselil na Dunaj, kjer je študiralo že nekaj nekdanjih plavalcev Ilirije iz Ljubljane. Po enoletnem študiju, ob upoštevanju državnih izpitov, opravljenih že v Jugoslaviji, je tam na Welthandelhochschule diplomiral. Po diplomi mu je pretil vpoklic v nemško vojsko. Z Dunaja se je vrnil v Kamnik in takoj nato avgusta 1944 na poziy odšel v partizane, kjer je bil do konca vojne, do maja 1945. Tam je tudi s plavanjem preko globoke, deroče Save prenašal konec vrvi, ki je težko otovorjenim soborcem omogočila varno prečkanje reke.
Na olimpijadi 1948 do evropskega vrha
Že poleti 1945, čeprav brez treninga, je Tone začel spet uspešno nastopati na plavalnih tekmah vsedržavnega značaja za takratni ljubljanski klub »Udarnik«. Zopet je bil vključen v državno reprezentanco in 1946 na Balkanijadi v Splitu osvojil tri zlate medalje (na 100 in 200 m prsno in v štafeti 3 x 100 m mešano). 1947 je bil na evropskem prvenstvu v Monte Carlu na 200 m prsno tretji.
Ko je že mislil prenehati s tekmovanjem so ga leta 1948, kot je sam izjavil, »zopet potegnili iz stare šare«. S samo petmesečnimi pripravami se je nato udeležil tega leta olimpijskih iger v Londonu in tam dosegel v finalu 5. mesto na 200 m prsno (v metuljčkovem slogu). Bil je prvi Evropejec za tremi Američani in enim Avstralcem.
Ta rezultat velja še danes za najboljši dosežek slovenskega plavalca posameznika na olimpijskih igrah doslej!
Tudi uspešen gospodarstvenik
Že poldrugi mesec po koncu 2. svetovne vojne so z ministrstva za industrijo v Ljubljani Cererja povabili v službo v nacionalizirano Remčevo tovarno stolov na Duplico. Tam je kot glavni direktor (»delegat«, imenovan po takratnem komunističnem izrazoslovju) to podjetje kmalu postavil na noge in ga uspešno vodil poldrugo leto. Zaradi vse večjih komu-nistično-političnih pritiskov se je iz te službe umaknil. Postal je direktor takrat na novo ustanovljenega Gostinskega podjetja Kamnik. Leta 1954 pa je v Ljubljani prevzel posle glavnega direktorja uvozno-nabavnega podjetja »pre-motehna«.
Ob službi je Cerer v svojem
prostem času povsem brezplačno opravljal športne in funkcionarske dejavnosti. Z zavzetim delom, osebnimi in klubskimi športnimi uspehi je postal med ljudmi zelo priljubljen. Mnogi so ga celo že videli kot izjemno uspešnega kamniškega župana.
Vse to pa izgleda, žal, takratni
skupini 65-69 let drugi na 200 metrov prsno. Na tovrsntih tekmovanjih veteranov je Tone nastopal vse do smrti. Že v letih 1985 in 1987 je postal prvak in rekorder ZDA na 200 m delfin (v 65-69 oz. v 70-74 let). Leta 1989 pa je na panpacifiškem prvenstvu v Indianapolisu dosegel na 100 m delfin 1. mesto in svetovni rekord (70-74 let). 1992 je na svojem prvem nastopu na svetovnem prvenstvu v Indianapolisu dosegel izreden uspeh v katego-
30. 8.1996 na kopališču v Kamniku. Tone Cerer med »staro gardo«, s svojimi nekdanjimi učenci, soplavalci. Kamniški 50-metrski bazen iz leta 1955 je Cererjeva »športno-gradbena« zapuščina Kamniku.
nedemokratični komunistični oblasti, še posebej v Kamniku, ni bilo všeč. Konec koncev je bil Cerer za njih le sin »purgarskih« staršev, ki so vodili pred vojno znano restavracijo (poznejši Malograjski dvor). Ponovno vodenje te so jim komunisti po vojni, tako kot Nemci med vojno, brez krivdnega razloga prepovedali. Vse Tonetove zasluge za Kamnik in njegova udeležba v partizanih niso veljali nič, pač ni bil član ali vsaj simpatizer Komunistične partije.
1956 odhod v Ameriko
Pričele so se razne šikane, podtikanja, neizpolnjevanje dogovorjenih poplačil za športne gradnje s strani občine, tudi tragična smrt Tonetove hčerkice ...vse to je Tonetovo družino pripeljalo do odločitve, da se raje umaknejo in odšli so v Ameriko.
Seveda je moral tam Cerer, kot mnogi drugi priseljenci, začeti vse povsem znova in to še z družino s tremi otroki - najmlajši Joško se je rodil že tam. A sta se skupaj z ženo Maro s prizadevnim delom le znašla. Tone je dobil zaposlitev pri Cleveland Twist Drill Co. Vmes so se sredi šestdesetih let (v času male začasne politične otoplitve pri nas) že vrnili v Kamnik, a se ni obneslo. Zopet so odšli nazaj. Leta 1966 se je Ce-rerju ob vračanju v ZDA v Švici pripetila avtomobilska nesreča. Hudo poškodovan je komaj preživel. Ko mu predpisana zdravila niso dosti pomagala, se je zopet spomnil na plavanje. Že po prvih skromnih nekaj desetih metrih dnevno je bilo bolje. Preplavano razdaljo je stopnjeval vse do nekdanjih 2 do 5 preplavanih kilometrov na dan. Po šestih letih si je prav s pomočjo plavanja končno opomogel.
Cererjeva plavalna renesansa 1983 - 2006, večkratni svetovni veteranski prvak !
Leta 1971 je v ZDA skupina navdušencev ustanovila USMS -ameriško zvezo mojstrov plavanja. Ta je pričela organizirati tekmovanja veteranov plavalcev po starostnih skupinah 25-29, 30-34, 35-39 itnp.
Leta 1983 je Cerer prvič nastopil na takem tekmovanju in to na državnem prvenstvu USA in bil v
ZAHVALA
27. junija smo se na kamniških Žalah poslovili od našega dragega
TONETA
CERERJA
častnega občana občine Kamnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili spominu na našega Toneta, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in sveče. Hvala govornikom za globoke besede ob slovesu.
Družina Cerer
riji 75-79 let. Postavil je kar tri svetovne rekorde: na 200 m prsno, 200 m delfin in na 100 m prsno. Na prvenstvu v Motrealu leta 1994 je bil svetovni prvak na 100 in 200 m delfin, na svetovnem prvenstvu 1996 v Sheffieldu je dosegel 5 svetovnih rekordov: na 200 in 400 m mešano in na 100 in 200 m delfin ter na 200 m prsno ( vse v 80-84 let). Leta 2004 v Clevelandu na prvenstvu ZDA pa še svetovni rekord na 100 in 200 m delfin in na 400 m mešano (85-89) itnp.
V Ameriki je v sedemdesetih letih najprej 20 let vsakodnevno plaval v Clevelandskem pokritem bazenu YMCA (Krščanskega mladinskega združenja). 1993 pa je ob prenovi plavalnega centra prešel na plavanje v veliko pokrito plavališče CSU (Clevelandske državne univerze). Tam je Cererjevo veliko telesno vzdržljivost in strokovnost kmalu odkril glavni trener moške plavalne vrste te univerze Wally Morton. Povabil ga je za drugega
Telefon:
msmwm
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
I Prodaja na obroke |
TECH d.0.0., Ljubljanska c. 21 e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si
pomožnega trenerja, kar je bil Cerer še vse do nekaj let nazaj. Tako si je naš slavni rojak ne le z uspehi v Evropi in na olimpijadi, temveč tudi z odličnimi rezultati kot veteran in plavalni strokovnjak v ZDA, tudi tam pridobil velik ugled.
Po osamosvojitvi in zmagi demokracije v Sloveniji je Cerer tudi v Kamniku prejel ustrezno uradno priznanje, ko ga je leta 1996 občinski svet Občine Kamnik imenoval za častnega občana občine Kamnik.
Tone Cerer je bil velik športnik, človek dejanj, vedno pripravljen svetovati mladim plavalcem. Ves čas je bil s srcem in dušo Kamničan in Slovenec. Nekako od osemdesetih let naprej je rodni Kamnik obiskoval skoraj redno vsaki dve leti. Pred nekaj leti si je uredil tudi majhno stanovanje v Utokovem naselju.Ta-ko smo se večkrat srečevali z njim prijatelji, znanci - še posebej plavalci na septembrskih piknikih.
Pričakovali smo ga spet prihodnje leto. »Leta 2006 ne pridem, nameravam nastopiti zadnjikrat na svetovnem prvenstvu veteranov v starostni skupini 90-94 let. Moral bom trenirati vsaj pet mesecev«,, nam je pravil in ravno sredi teh priprav, 25. maja 2006,... je našemu Tonetu prenehalo zemeljsko življenje.
Dragega someščana, prijatelja, vzornega športnika svetovnega formata se bomo vedno spominjali. Spominjali s hvaležnostjo in s ponosom nanj za vse, kar je dal Kamniku, Sloveniji pa tudi za 50 let še drugi domovini, Združenim državam Amerike.
Morda se ga bomo kdaj še najlepše spomnili s tem, da bomo v Kamniku končno zgradili in morda po njem poimenovali pokrito plavališče - veliko željo Toneta Cererja. Seveda bi bila s tem vzgoja novih Cererjev ali vsaj njemu podobnih plavalcev precej lažja.
MILAN WINDSCHNURER
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
IH I BO# d.o.o.
Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
RAZREZI LESA
PREVOZI
TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR ŠTEBE s.p.
Žeje 12, Komenda
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega J najbližjega ne veste kam, , so vam naše usluge ' na voljo Neprekinjeno

Noč in Dan!
S* 01/83 41852, 041/636 307 faks 01/83 41855
iiaSil
3 F
Nudimo vam	J
kompletne	ji
pogrebne	j*
storitve	ji
hitro, kvalitetno,	j j
s posluhom	J
'j POGREBNIK
|[	POGREBNE STORITVE
| j	Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13,
4207 Cerklje	i
Tel.: 04/252-14-24	1
GSM: 041/624-685
minusvtJucmKtmmunucmjiv,
TEHNIČNA TRGOVINA p
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
PESTRA PONUDBA!
• BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUN, ZANUSSI, BEKO - • MALI GOSPODINJSKI APARATI -
-■■■ 'i------------ i
...
1
f • REZERVNI DELI GORENJE


•ELEKTRIČNO ORODJE
VODOVODNE ARMATURE KOPALNIŠKA OPREMA
Veliki gospodinjski aparati Gorenje -GARANCIJA 5 LET
•MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO
___________ TELEVIZORJI
•AVTOAKUSTIKA
•GLASBENI STOLPI, RADIOKASETOFONI
več na www.pemecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z OOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
»BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24!
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
-	ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
-	VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene
-	sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
-	MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE CENE
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h~12b
ZAHVALA
ZAHVALA
Mali oglasi
5. avgusta 2006 smo se pri sv. Bolfenku pri Majšperku poslovili od naše mame
Ob zvokih gasilske sirene in lovskega roga je za vedno odšel naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
KATARINE STUMPF
(1922 - 2006)
Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za nego mame v času njenega bivanja v domu in za izrečena sožalja ob njeni smrti.
Sin Lojze z družino
Podgorje, avgust 2006
Počivaj mirno, sladko spavaj.
V grobu ni gorja in ni skrbi.
A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami.
ZAHVALA
V 47. letu življenja je odšel od nas naš dragi sin, brat in stric
MIRKO HRIBAR
z Bele Peči
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in trobentaču.
Žalujoči: mama Marija, sestra Anica z možem Janezom in nečakinji Klavdija in Gizela
Avgust 2006
ZAHVALA
Umrl je moj dragi sin
Izgubila sem vse, za kar sem živela.
Mama
Kamnik, 1. 8. 2006
ZAHVALA
V 46. letu življenja je prenehalo biti srce našega dragega očeta
VEHBIJA TEPIČA
s Klavčičeve 11, Kamnik
Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, finančno in moralno pomoč v težkih trenutkih.
V žalosti: družina Tepic
Avgust 2006
JURE ČADEŽ
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustila naša draga teta, sestra in svakinja
MARIJA
ZAGORC
iz Šmartnega 10 v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, še posebej družinama Modrijan in Prašnikar. Hvala vsem, ki ste imeli pokojno Mimi radi in jo pospremili ob slovesu.
Ohranimo jo v prijaznem spominu.
Vsi njeni Junij 2006
Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je dne 7. 7. 2006 zapustila
MARIJA PIRŠ
iz Cirkuš v Tuhinju
Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, Poklonjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen Pogrebni obred, gospe Marinki Mošnik za besede slovesa in pevcem Solidarnosti iz Kamnika.
Žalujoči: vsi njeni Julij 2006
BOŽO JANEŽIČ st.
Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Kamnik, še posebej osebnemu zdravniku dr. Igorju Ivanetiču in patronažni službi, predvsem gospe Jani Prezelj, za dolgoletno zdravljenje in pomoč.
Zahvaljujemo se vsem gasilcem in njihovemu predstavniku Darku Galjotu za lepe besede slovesa. Hvala vsem lovcem za lovski del pogreba, še posebej njihovemu predstavniku Marjanu Osolniku za lep nagovor.
Gospodu župniku Tonetu Dularju, ki je vodil cerkveni obred, iskrena zahvala.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremili na zadnji poti, za vse dobre misli, cvetje, sveče in svete maše.
Vsi njegovi
V Kamniku, 8. julija 2006
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega
ALJAŽA KALANA
se želimo zahvaliti:
Ljubi Aljaž, neprecenljiv dar in velik učitelj si nam bil 21 let. V naših srcih nas bo večno spremljal tvoj zanos, čut za pravičnost, pokončnost, ljubezen, lepota in dobrota. Tvoje vrline, ki so jih občudovali tvoji številni prijatelji. Hvala Ti! Zahvaljujemo se sorodnikom, njegovim sodelavcem podjetja EC d.o.o., prijateljem, sosedom, Andreju, Mateju H., Ajdi za spremstvo na pogrebu, lepe misli, cvetje, sveče, darove, glasbo, pesmi in frančiškanom ter p. dr. Marjanu Šefu za maše in pomoč. Njegova družina Julij 2006
Bolečina se da skriti, tudi solz težko ni zatajiti, le tebe, dragi Francelj, nihče ne more nam vrniti.
ZAHVALA
Po. kratki, a težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, dedi, sin, brat in stric
FRANCE ŽELEZNIK
(1942-2006)
Od njega smo se poslovili 22. julija na vranskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem in kolektivu Kam-Busa ter sodelavcem pošte 1240 Kamnik za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Hvala govorniku, praporščakom, pevcem, trobentaču in harmonikarjem za zadnje slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Vransko, Polzela, Špitalič, Kamnik, Komenda
ZAHVALA
V 99. letu se je poslovila od nas mama, stara mama, prababica, teta in tašča
ELIZABETA MALLV
Vsem, ki ste ji v času njenega življenja pomagali, prisrčna hvala. Zahvala velja zdravnici dr. Damjani Plešnar-Cvirn, medicinskima sestrama Heleni Matoh in Jani Prezelj. Prav tako se zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za tolažilne pisne in ustne besede, za darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala župniku g. Dularju za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Hčerka Erna Pahor in vsi njeni
Kamnik, Podgorje, Tacen, julij 2006
Samo tisti zaslužijo spomenik, kateri ga ne potrebujejo: to so tisti, ki so si postavili spomenik v spominu ljudi.
W. Hazlitt
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, tast in dedek
JANEZ KORITNIK
po domače Tinačev Janez
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene sožalne besede, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi zdravnikom in bolnišničnemu osebju oddelka H2 Onkološkega inštituta v Ljubljani za skrb in nego, g. župniku Tomažu Marasu za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za izvajanje Tišine.
Žena Ema, sin Andrej s Petro in hčerka Mateja z možem Andrejem in sinkom Ažbetom
Julij 2006
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/ 322-571.
V VARSTVO sprejmem vašega malčka. Telefon: 01/723-91-54.
PRODAM žagan kostanjev, suh les za vrtno mizo in klopi. Tel.: 031/60-86-42.
MOŠKO narodno nošo, št. 54, novo, prodam. Tel.: 041/382-250.
ZAHVALA
V 91. letu je tiho odšla od nas naša mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
HELENA ZUPIN
Kajžerska Lenčka z Okroglega 6
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Stranj.
Žalujoči: vsi njeni
Julij 2006
ZAHVALA
Prezgodaj je za vedno zatisnil oči
ANTON ABUNAR
iz Zgornjih Palovč
Hvala osebju ZD Kamnik za večletno pomoč. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem Titana za nesebično pomoč in podporo v trenutkih slovesa, za molitve, darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala g. župniku Štefanu za doživet pogrebni obred in cerkvenim pevcem na Vranji Peči. Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi Avgust 2006
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 75. letu je tiho in nenadoma odšel od nas
FELIKS ŠAREC
iz Šmarce, Kolenčeva pot 2
Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami, ko smo potrebovali besede tolažbe, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše. Hvala pevcem in gospodu župniku.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi Avgust 2006
\ T
I;
ZAHVALA
V juliju smo se v ožjem družinskem krogu poslovili od naše mami, naše zlate ljubice
MARIJE - MICI PIRC
roj. Podgoršek
Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, sveče, izrečena pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo prijateljem za izkazano pozornost v času njene bolezni.
Njeni: sin Joško s Sonjo, vnuk Denis z Nado, vnuk Robert z Miro, pravnukinje Ana, Gabi, Anita, Primož in Nejko ter nečakinja Metka z družino
Kamnik, julij 2006
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mati, babica, prababica, sestra, teta in tašča
BOGOMIRA PROSEN
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in Zvezi borcev za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno hvala sosedi ga. Velinki Mamič in vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali in ji z lepo besedo lajšali dneve trpljenja. Hvala, ker ste imeli našo mamo radi. Žalujoči: vsi njeni Avgust 2006
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82
SOHI TtoPdom
—• ugodna cena
premoga
—* gratis prevoz nad 21 do 25 km
—• 5% popust za
gotovino nad 31
www.sam.si
Si Mercator Center Kamnik
vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo
v soboto. 26. avgusta, ob 10. uri
Predstava Glasilke za šolo ob veselem prepevanju
v soboto. 2. septembra, ob 10. uri
Glasbeno animacijska igrana predstava »Križišče, zebra, semafor ...«
Spomnili se bomo pravilnega vedenja pešcev v prometu.
Se prav posebno vabilo pa velja to soboto na celodnevno zabavo na
NAPIHLJIV ZABAVNI POLIGON, ki vas pričakuje pred samim centrom, ter vam želi polepšati prvi šolski vikend. Otroci se bodo lahko zabavali na skakalnem ringu, se poigrali z napihljivo žogo za plezanje ter se ob prisotnosti vzgojitelja spustili po toboganu s plezalno steno.
v sredo in četrtek. 6. in 7. septembra, na Lumpiievem poligonu pred centrom
Lumpijeva šola varnosti v prometu
Na poligonu boš spoznal vse, kar moraš vedeti za varno pot v šolo, lahko boš v vlogi šolarja, voznika avtomobila ali prometnega policaja.
Ugodna ponudba od 3. 8. do 5. 9. 2006.
VSE ZA ŠOLO!
Velika izbira nahrbtnikov in torb za šolo in prosti čas, zvezki že od 99 SIT mape, ovitki, svinčniki, flomastri, vodene barvice, ravnila, kalkulatorji, šolski copati - usnjeni že od 699 SIT, slovarji več jezikov, zemljevidi Evrope in sveta in še mnogo potrebščin za prijetnejše šolske dni.
Peresnica Berlitz
polna. 23 - delna, z dvema zadrgama, več motivov
1 ■329,00 SIT
5,55 EUR
V ponudbi več kot 200 akcijskih izdelkov
Ea&O*#**'"	. ,
Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 19. 9. 2006., v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
•	MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCI Lenart1', Industrijska 7, tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/823 42 03 • MCT Ptuj1, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice, Delavska c. 12, tel:: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
*	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov,- gradbeni in instalacijski materiali, zeleni program, sanitarna keramika in ostalih tovrstnih izdelkov.
Informacije:
•	hišni aparati 01/560 61 00
•	instalacijski material
01/560 61 73
•	avdio - video 01/560 62 15
•	računalniški 01/560 62 14
•	bela tehnika, gos. aparati
01/560 62 16
•	elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76
•	kopalnice 01/560 61 05
•	gradbeni materiali 01/560 62 17
M Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče
Odprto:
od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure.
Obiščite nas!