Naročnina: Posamezna številka 2 Din., 4 števike 7 Din., 8 številk 12 Din., 12 številk 18 Din. Za Ameriko 12 številk 1 Dolar. — Oglasi po tarifi: Vig strani 55 Din. — Vs 105 Din., 1/i 200'Din. — V2 325 Din. — Večkratni objavi znaten popust. — Mali oglasi: beseda 50 p. — Dopisi in pisma na: Uredništvo in upravništvo „Dolenjskih Novic11, Novomesto,. Dolga ulica št. 30.
avgust 1914 — 1924 avgust
Desetletnica svetovne Bojne.
Deset let je preteklo, odkar so med-narodni imperijalisti —- razbojniki pahnili narode in ljudstvo v bratomorno mesarsko klanje, svetovno vojno.
Danes je vsakemu mislečemu človeku jasno, da je mednarodna velekapitalistična klika, ki sestoji iz par sto velebank, vršila v zgodovini do sedaj nevidne zločine, pobila na najgrozovitejši način miljone in miljone ljudstva, z lakoto zamorila nove miljone, z epidemičnimi boleznimi zastrupila desetine miljonov ljudstva, razrušila mesta, vasi, ceste in železnice, ne kakor so trobila plačana od njih glasila, za „sveta prava narodov0, ne radi „civilizacije" in ne zato, da bi to bila „poslednja v o j n a“, temveč zato, da bi ustvarila nove kolonije, da bi gospodovala nad svetom, potlačila narode in zavojevala svetovna tržišča.
Ko smo pred desetimi leti bili prisiljeni marširati na bojišča —- miljoni delavcev, poljedelcev, inteligentov — že takrat je marsikdo izmed nas vedel, da so vse obljube od inperijalistov plačanih časopisov, ki so obljnbljevali „zlato dobo po zmagi", laž in prevara ter da bo svetovna vojna pahnila človeštvo za nekaj let v stanje barbarstva, v naročje smrti, lakote in bolezni — a vse to je morala prenašati na svojih ramenih delavno ljudstvo, ki žanje zato zaničevanje, preziranje in ponovno še večje izkoriščanje.
Nehote se vprašamo, kako je bilo mogoče, da je par velebank pahnilo miljone ljudstva v tako grozovito nesrečo, posledice katere bo moralo ljudstvo nositi še desetletja?
Odgovor je danes jasen. Miroljubna in delavna ljudstva niso bila pred vojno dovolj zavedna — bila so zapeljana, zato, ker niso bila organizirana.
Neorganizirano ljudstvo — je kakor čreda ovac, ki jo lahko vsak mesar popelje v mesarsko klavnico.
Zato vidimo, da v naprednejših deželah ljudstvo po vojni z veliko vnemo vstopa v svoje ljudske organizacije in s pomočjo teh svojih organizacij zadobiva povsod na moči.
Kadar bodo ljudstva celega sveta organizirana v svojih gospodarsko - zadružnih, prosvetnih, kulturnih in drugih organizacijah potem ne bodo katastrofe, kot je bila svetovna vojna več mogoče.
Danes pa kaj vidimo zopet. Po celem se vrši oboroževanje zopet in še v veliko večji meri kot preti vojno.
Oborožujejo se na kopnem, v morju in na zraku. Miljoni in miljarde ljudskega novca gre za vojne ladje, vojne aeroplane, topove in municijo.
Še se niso zacelile stare rane svetovne vojne, že pripravljajo imperijalisti nove, še groznejše vojne.
Ako bodo ljudstva ostala nema, ako se ljudstva ne bodo zavedla in organizirala v svojih organizacijah, potem so nove vojne neizogibne.
Zato je sveta dolžnost vseh tistih, ki so preživeli napore svetovne vojne, videli vse grozote in posledice vojne katastrofe, da pomagajo ljudstvu v njegovem boju zoper vojno, v njegovem boju zoper pripravljanja novih vojn, za gospodarsko povzdigo razrušenega gospodarstva, ter za mirni sporazum med ljudstvom celega sveta.
Sveta dolžnost ljudstva pa je, da s svoje strani podpira vse tiste, ki kažejo ljudstvu pot k njegovi osvoboditvi in zavednosti.
Zadružne gospodarske organizacije so zelo važno sredstvo za gospodarsko povzdigo ljudstva. Potom njih se lahko ljudstvo gospodarsko izobrazi, da bo lažje popravilo svoje gmotno stanje in tako dobilo možnost proširiti svoje znanje, svojo zavednost.
Ob desetletnici vojne razmišljajmo vsi o tem, kaj se je zgodilo in kaj se lahko zopet zgodi, ako se ne bomo zavedli in organizirali.
Nova triada.
Po več mesečni krizi, neprestanih de-misijah gospoda Pašiča in Pribičeviča, potem ko je predsednik Narodne skupščine g. Ljubo Jovanovič (radikal) zaman poskušal sestaviti koncentracijsko vlado, je kralj poveril s sestavo vlade voditelja opozicijonalnega bloka g. Ljubo Davido-viča.
Ljubo Davidović je voditelj bivše srpske samostalne stranke, ki se je kot njeno levo krilo izdvojila iz radikalne. Bil je predvojno tudi župan Beograda in že prej večkrat minister. Njegova stranka se je po vojni krekrstila v Demokratsko. Nova vlada je sestavljena sledeče:
Ljuba Davidovič, (srpski demokrat) predsednik ministrstva;
V	o j a Marinkovič, (srpski demo-
krat) zunanje zadeve;
general Hadžič, (srpski demokrat) vojni minister;
Nastas Petrovič, (srpskiradikalni disident) notranji minister;
dr. Korošec, (SLS) minister prosvete in vere;
dr. Kulovec, (SLS) poljedelstvo (dolenjski rojak);
Vesenjak, (SLS) agrarna reforma;
Sušnik, (SLS) prometni minister (dolenjec);
dr. Sp a ho, (muslimanska org.) minister finančni;
dr. Hrastnica, (muslimanska org.) pravosodje;
dr. Belim en, (muslimanska org.) minister za socijalno politiko.
V	novi vladi je tudi predsednik centralnega zadružnega Saveza dr. Korošec. Zato zadružništvo pričakuje od nove vlade naklonjenosti, enotne zadružne zakonodaje in pospeševanje zadružništva, nakar so dosedanji režimi pozabili.
Deklaracija o programu vlade bo pre-čitana 8. t. m. v Narodni skupččini. Nova vlada ima v Narodni skupščini večino, ker izjavljajo voditelji Republikanske Kmečke stranke, Radičeve ki štejejo 70 poslancev, da bodo podpirali novo vlado.
Kmetsko ljudstvo in svetovna vojno.
Od nrkdaj je "bila vojna najstrašnejši tre za kmete. Kmetje po celem svetu fcvo-- jo vedno glavni kader vojske. Vojno zmeraj spremlja pustošenje polja, požigi, ropi, rekvizicije, lakota, bolezni in druge nesreče, ki zadenejo največ kmeta.
Gospodarska kriza, ki sledi vsaki vojni, zopet najbolj zadene kmeta. Neprestano skakanje cen, menjanje valute itd. Kmet v vasi ne more predvideti in zato je vselej on tisti, ki ga ogoljufajo.
Zato vidimo, da so kmetje v naprednejših deželah prišli do prepričanja, da se morajo predvsem organizirati v zadružnih organizacijah, ki jih morajo kontrolirati sami, da se na ta način obvarvajo kolikor je pač mogoče pred gospodarsko pio-pastjo, gospodarska izobrazba je namreč pred vsem potrebna. Te pa kmet ne dobiva nikjer drugod razven v svojih zadrugah in potom svojega zadružnega časopisa. Ako nisi dober gospodar in član vsaj ene zadruge, potem je nemogoče, da bi pravilno deloval v drugih organizacijah.
Kmetska gospodarska pri nas se nahajajo v velikih težavah. Vsled spojitve z veleagrarnimi deželami, ki so žitnice Evrope, so naša mala gospodarstva obsojena v propast, ako se ne bomo znali o pravem časn pomagati.
Letos mine rok zakupa po agrarni reformi. Ako ne bomo v pravem časa se potegnili za svoje pravice, bomo še to zgubili, kar imamo. Slaba letina, neurja, povodnji so nara prizadjali veliko škode. Ako ne bomo napeli vse sile, da si zadružnim potom pomagamo eden dragemu, bo obnovitev zelo teška.
Potreba čisto gospodarskega časopisa za nas kmete je tako oči vidna, da jo mora uvideti tudi otrok. Ali je jasno, če hočemo tak časopis imeti, dr ga moramo sami vzdržavati. Samo tedaj bo to res naš časopis. Politične Časopise vzdržuje stranka, gospodarskega pa si moramo sami, ako ga hc jmo imeti.
On n .m bo dajal nasvete, kako se lahko organiziramo, da bonm lažje prenesli poshtdice svetovne vojne in da pazimo, da ms drugič zopet ne pahnejo V me irsko klavnico.
Če se sami ne Lomo pomagali, nam ne bo nobeden pomagal.
Vaščan.
Mražne organizacije in svetovna vojna.
Naše delavske kmetske zadruge, hranilnice in -losojil ce ter konsnmna društva so bila prisiljena podpisovati vojna po-
sojila ter so na ta način po vojni silno oškodovana. Veliko zadružnikov je na ta način zgubilo zaupanje v zadružno gibanje. Polagoma se celijo rane, prizadete od vojne, kmetsko-delavskim zadrugam. Zadružniki pa imajo eno skušnjo več.
če pa pomislimo, kakšno veliko nalogo so vršile v težkih časih naše kon-surnne in posojilne zadruge pri obnavljanju delavsko - kmečkega gospodarstva, vidimo takoj, da so koristi, ki nam jih nudijo te zadruge veliko večje, kakor škoda, ki jo je povzročila vojna našim zadružnikom.
Ali tudi to škodo moramo kolikor se da popraviti. Dolžnost vseh, ki so v zadružnem gibanju, je, da pokrenejo energične korake, da se škoda, ki jo imajo naše zadruge vsled vojnih posojil, povrne.
V	ustavi je napisano, da bo država podpirala zadružništvo in zadružno gospodarsko gibanje. Ako se zadružniki ne bodo sami potegnili za to, potem bo vse to ostalo samo na papirja.
V	današnji denarni krizi naše hranilnice in posojilnice vršijo važno gospodarsko vlogo, ker’preskrbujejo kmečko gospodarstvo s potrebnimi krediti. Slaba letina, povodnji, viharji itd. bodo spravili kmečke gospodarje še v večje denarne zadrege.
Hranilnice bodo le s težavo našle dovolj kredita. Zato je ravno sedaj prepotrebno, da vse zadružne organizacije, brez razlike strank, ob desetletnici vojne, složno započnejo energično akcijo, da se poravna vsem zadrugam brez ozira — vsa škoda, ki jo imajo od vojnega posojila. Zato naj vse zadruge ob desetletnici svetovne vojne skličejo članska zborovanja, na katerih naj se ukrenejo potrebni koraki.
Ako se kmečko delavsko ljudstvo ne bo zanimalo za svoje interese, potem naj se nikar ne pritožuje nad slabimi posledicami.
Mi predlagamo, da vse zadruge na svojih zborovanjih glasujejo sledeče resolucije:
Zbrani zadružniki . . . zahtevajo od centralnega zadružnega saveza, da ukrene vse potrebne korake, da se škoda, ki jo imajo naše zadruge vsled vojnega posojila, nemudoma povrne. Kreditne zadruge v Sloveniji ne bodo mogle zadostiti svojim nalogam, v očigled slabe letine, toče in povodnji, ki je po več krajih Slovenije popolnoma uničila kmetska gospodarstva, ako ne dobijo od države zadostne podpore.
Narodne poslance, ki so v zadružnem gibanju, pa pozivamo, da ob desetletnici vojne interpelirajo v Narodni skupščini v tej zadevi, ter predložijo hitro zakon o povrnitvi škode, ki jo imajo zadruge od vojnega posojila.
Zadružnik.
Ing. Vončina.
Čilski soliter in amonijev sulfat.
Od dušik vsebujočih gnojil, katerih ni bilo dobiti v trgovini že precejšnjo dobo let, sta sedaj v svetovni trgovini z umetnimi gnojili že v večji meri na razpolago čilski soliter in amonijev sulfat. Te dve gnojili se ne proizvajata pri nas, zato je njih cena — katera je v zvezi z kurzom dinarja še precej visoka. Toda nekaj je kar jim daje prednost za gnojenje v maju, in kar lahko izrabimo v maju ako smo preje zamudili gnojiti rastline z dušikom, to je namreč to, da nista te dve gnojili tako razjedijivi kot apneni dušik. Z njimi gnojimo lahko v maju rastline ko so že ozelenele, travniki, ozimine t. j. takozvano gnojenje na list, medtem ko moramo biti z gnojenjem z apnenim dušikom na ozelenele rastline skrajno previdni; kakor tudi pri obavlja-jočih setvih, kar ta mora apneni dušik 14 dni najmanj pa 8 dni pred setvijo v zemljo; inače zna požgati, ali pa škodovati kaljenju.
Eno glavnih pravil gnojenja z umetnimi gnojili je to, da se mora vsako gnojilo z ozirom na njegovo hitrejšo ali počasnejšo razkrojnost in na njegovo jedkost dati v pravem času v zemljo, da inače ne požge. Tako je bil čas gnojiti z apnenim dušikom na list v februarju, marcu in začetkom apiila. V majanje pa treba biti previden pri uporabi tega gnojila na travnikih in oziminah, trositi bi se dal v skrajnem slučaju edino le pred dežjem na takih poijih, ki so skrajno slabe, nikdar pa ne na rosne rastline, ako ima nato priti solnce. Tej nevarnosti se ognemo z gnojenjem z omenjenimi gnojili, v katerih damo tudi dušik zemlji- Pa tudi ta je treba pri omenjenih rastlinah previdnosti, da se jih gnojila trosijo, ko zgine rosa.
Čilski soliter prihaja k nam iz Južne Amerike, vsebuje 15—16% dušika, učinkuje posebno dobro na travnikih, pašnikih, oziminah (pšenica) pa posebno takrat če so slabo prezimile, ter so redke. Nadalje delaje dobro pri pesi. Pesi se ga da v več obrokih takrat ko je dobro iskali t. j. pred ali pa takoj po prvem vkopavanju nato pred drugim okopavanjem in sicer med vrste, oziroma med rastlino. Nalašč podkopavati ali z brano zavleči ni potrebno, ker se sam razstopi v zemljini vlagi, in vleže v zemljo, od koder ga rastline takoj vsrkajo. Travniku se da tega gnojila na hr 100—150 kg, ozi-minam na 1 mernik posetve 6—10 kg, če je prav slaba tudi 15 kg. Pesi pa 15—25 kg na 10 arov (1000 m2).
To gnojilo je isto prikladno za vinograd (po prvi kopi do 100 kg praha)
sadno drevje (za drevo ’/2—1 kg) posebno pa za vrt za zelenjavo 3—4 kg pvo 100 ni.
Dingo gnojilo, ki vsebuje dušik je amonijev sulfat,, z 20—21 °/o dnšika. To gnojilo se dobiva kot postranski proizvod v plinarnah, in je posebno dobro dušičnato gnojilo za ječmen, krompir in tudi za oves. Pri ječmenu (da se 10—12 kg na mernik posetve) se mora paziti, da se ne trosi na rosne rasline, dobro ga je nato prebranati, ako že ni toliko odgnal, da bi znalo brana-nje škodovati. Za krompir se ga trosi 150 do 200 kg na ha; ako ni krompir še posajen, se mora gledati na to, da se ga po nujnosti vsaj 6 dni pred saditvijo pod-brana, pri že posajenem krompirju se ga pa trosi med vrste, ko je krompir že izkalil, nato se ga podkoplje.
Obadve gnojili učinkujeta zelo hitro, toda samo eno leto, od obeh učinkuje čilski solter najhitreje, malo počasneje pa amonijev sulfat, ker se isti v zemlji še pretvori v soliter.
Gobe (Jurčki).
Zadružna zveza nabiralcev in prodajalcev gob.
Blagodejna pojava „Dolenjskih Novic", ki ljudstvo poučujejo kako nabirati, rezati in sušiti gobe, je že dosedaj prinesla ljudstvu velike koristi. Na Dolenjskem, kjer so „Dol. Novice* najbolj razširjene, se je letošnje pomladanske sezije, dasiravno je trajala vsled dolge zime, komaj en mesec, in letina ni bila ravno bogata, nabralo po zanesljivih poročilih trikrat več gob kot druga leta. Revno ljudstvo bo na ta način zaslužilo lepe tisočake, a tudi obrtnik, trgovec na deželi bo imel lepši skupiček.
To je najlepši dokaz, kakšno veliko korist prinaša ljudskemu gospodarstvu gospodarska propaganda.
Kakor vsako leto tako se tudi letos cena suhih jurčkov neprestano menja. S 300 kron zgodaj spomladi je padla ob koncu pomladanske sezone na 200 kron in še nižje.
Kaj je vzrok temu padanju in kako se naj obvarje nabiralec in mali trgovec pred občutno škodo, ki mu grozi, pri tako občutno skakajočim cenam?
Suhe gobe so gozdni pridelek, ki je šele med vojno j n po vojni postal zelo važen za ljudsko gospodarstvo in trgovino.
Kakšen ogromen napredek v 10 letih. Pred 10 leti je cela Slovenija izvozila komaj 1 vagon suhih gob na leto. Lansko leto pa je že izvozila preko 100 vagonov!
Ker je Slovenija kar se poljedelskih pridelkov tiče pasivna, to je prebivalstvo
več potrebuje za sebe, kot pa pridela, so suhe gobe postale za Slovenijo
najvažnejši ekspertni gozdni produkt
in to rekel bi takorekoč čez noč. Zato je tudi pridelovanje gob, nabiranje, rezanje, sušenje in tudi prodaja gob hitro in za silo razvita.
Nabiralci, kakor tudi prodajalci in trgovci z gobami ne vedo, kako ravnati z njimi in imajo večkrat vsled tega občutno škodo.
Da bi se nabiralci, in prodajalci obvarovali težkih zgub (ako se kmetu pokvari 25 kg. suhih gob, ki predstavljajo sredno vrednost 5000 kron, je to toliko kot da bi mn poginila svinja ali tele) se je ustanovila zadruga „Vzajemnost", ki naj sistematično združi vse nabiralce in trgovca v s vrbo rednega, pravilnega in najbolj ugodnega eksporta suhih gob.
Kdor hoče izvažati suhe gobe direktno mora imeti
1.	Veliko kapitala.
2.	Veliko znanja.
Poznati mora valovanje valute, opazovati svetovni trg, imeti zvezo s svetovnim tržiščem, z svetovnimi velikimi firmami itd.
Nabiralci gob in mali tagovec ne moreta v razmerah, kjer živita tega imeti. Tam večkrat ni ne telefona, ne telegrafa, da celo pošta in železnica je daleč.
Čemu se ne bi nabiralci in prodajalci združili v eno samo veliko zadružno zvezo, ki jo predstavlja „Vzajemnost," ? 20 dinarjev, ki so potrebni za vstopnino in prvi obrok deleža, oni profilirajo že pri prvi prodaji gob. Trgovci lahko vpišejo več deležev in so tako deležni tudi zaslužka in čistega dobička, ki ga napravi zadruga.
Za 20—50 dinarjev postane nabiralec član zadruge -— toraj za 1 kg suhih gob on postane član zadruge in naročnik lista .do konca leta.
Dragi nabiralec z dežele! Ta kilogram gob, ki ga žrtvuješ za skupno dobro stvar, boš že prihodnjič, pri prvi prodaji gob dvakrat dobil povrneno, ker te zadruga ob v ar j e pred tem, da ne prodaš prepoceni, a trgovec s tem, da ne kupi predrago, kadar cene padejo v inozemstvu.
Prijatelje zadružnega pokreta pa vabimo: izgovor, da ni denarja za naročnino pa za članski delež v zadrugi ne drži. Eno nedeljo popoldan lahko nabereš 10 kg svežih gob, ki jih posušiš lepo ter prineseš v hišo g. Avsca nasproti pošte.
Za ta kilogram boš dobival celo leto „Dolenjske Novice" in postaneš član zadruge „Vzajemnost" ter deležen čistega dobička koncem leta
Naj stori tako vsak, pa bo ljudstvo prihranilo miljone denarja vsako leto,ki gredo vsled nevednosti in nemarnosti v nič.
Če si sam ne pomagaš gospodarsko, če ne postaneš zaveden in varčen gospodar ter dober zadružnik, nikar ne tarnaj čez slabe čase. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Oomače tresti«
Znana novomeška tvrdka „Keramika", tovarna peči je prevzela pe-čarska del na novi Lisko - Dalmatinski progi Gračac-K lin, ki bo letošnjo jesen dograjena. „Ke’arnika" je na jnovejša tvorni ca te vrste v Jugoslaviji in edina, ki obratuje s s<i oji ter vsled tega ustk “no konkurira vsem ostalim podjetem > državi. Vsekakor moramo z veseljem pozdraviti ta lepi uspeh domačega in solidnega podjetja.
Dne 12. julija je umrla po kratki in mučni bolezni v Ženski bolnici v Novem mestu v 36. letu svoje starosti ga. Marija Matko, soproga gostilničarja in lesnega trgovca v Gotni vasi. Bila je dobra mati svoji d nižini in izborna gospodinja, ki je s svojo kuhinjsko umetnostjo ob lepih in tudi deževnih dnevih vedno privabila precej izletnikov iz Novega, mesta in okolice v svoj gostoljubni dom. Kljub slabemu vremenu je pokojnico spremilo nebroj meščanov in okoličanov na zadnji poti na šmihelsko pokopališče. N. v m. p!
Strela je udarila med nevihto v soboto dne 2. avgusta v kozolec dvojak posestnika Avsca v Gotni vasi. Požar je vpepelil kozolec z vso naloženo deteljo. Na kraj nesreče sta prihiteli novomeška in karidijanska požarna hramba, ki sta preprečili nadaljnje razširjenje požara.
Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 10. avgusta popoldne na vrtu gostilne Miiller v Bršljinu veliko ljudsko veselico v korist društvu.
Športne vesti.
V nedeljo dne 3. t. m. je priredila Sokolska novomeška žnpa na Loki v Novem mestu župni izlet s tekmovalno in javno telovadbo. Nastopila je vkljub deževnemu vremenu telovadna vrsta iz Pariza. Vsled hudega naliva se je morala prireditev na prostem prekiniti. Veselica s telovadbo se je nadaljevala v Narodnem domu.— Isti dan je vreme precej nagajalo prireditvi gasilnega društva v Šmarjeti, vsled česar je izostalo precej gostov iz Novega mesta.
Kakor čujemo, priredi v kratkem tudi ielovauno in izobraževalne društvo „Oel", ki je že lani nastopilo na obšit ne a ti av-niku v Bršljinu, večji izlet z javno telovadbo.
Plavalne tekme na Bledu sta se udeležila brata Splibal, ki sta dosegla lepe uspehe.
Plavalna t e k m a na Krki. Jasna nedelja dne 29. junija je privabila na Loko v Novem mestu nebroj tekmovalcev in gledalcev iz cele Slovenije k plavalni tekmi, ki so se je udeležili novomeški plavači, športni klub „Ilirija", „Primorje" in „Ljub-/ ljanski športni klub". Slednji je tudi odnesel prvenstvo iz mirne temnozelene Krke. Plavalci so vzbudili med gledalci precej občudovanja in želi precej pohvale. Med prvimi plavalci je bil tudi novomeški dijak Andrejček Jarc, ki bi lahko s svojimi povečanimi sposobnostmi delal čast Novemu mestu na mednarodnih plavalnih tekmah. — Športni klub „Ilirija" v Ljubljani je sklenil prirejati vsakoletne plavalne tekme v Novem mestu in podariti prihodnje leto zmagovalca srebrn pokal, za katerega bo seveda treba zbrati denar.
Izreden lovski uspeh. Družino nenavadno lepih jazbecev je hotelo zajeti lovsko društvo „Deseterica" v mestnem logu pretekli teden. Povod k temu drznemu pohodu so dale nekolkovane pritožbe kmetov, da jim bo jazbec uničil vso koruzo, in ugovori lovcev, da že dolgo ni bilo nobene pojedine v naravi. Lovci so se oborožili s sodčkom pive, z 10 kg mesa in košem štruc in previdno odšli na nevaren lov. Na jazbeca so prežali okrog kotla, kjer se je pražil gnljaž, čigar duh je opozoril jazbeca, ki je bil tako nesramen, da se cel dan ni hotel prikazati. Iz jeze so lovci odnesli po dobro uspelem krepčilu domov vsak po eno „opico", ki so se pa vse brez izjeme sprelevile v prav neprijetne „mačke".
Z1 a t o m a š nik kanonik Anton Žlogar. V svoji rojstni fari na Suhorju v Beli krajini je v krogu svojih domačih obhajal dne 20. julija zlato mašo g. Anton Žlogar, kanonik in vodja koleg, kapitelj a v Novem mestu. Rojen je bil leta 1850, za mašnika posvečen 21. julija 1874, torej isti dan kakor p. Hugolin Sattner. Služboval je v Mokronogu in do leta 1890 kot mestni kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, nato kot kurat v kaznilnici na Gradu. Leta 1894 je bil imenovan za župnika v Kranjski gori, leta 1902 za dekana v Šmartnem pri Litiji in leta 1906 za kanonika v Novem mestu, kjer je doživel svoj zlati jubilej. S ponosom in zadoščenjem zre lahko zlati jubilant na bogate plodove svojega nesebičnega in neumornega delovanja v vseh panogah javnega življenja po krajih, koder ga je vodila službena pot. Od leta 1885 do 1905 je kot tajnik družbe sv. Cirila in Metoda mnogo storil v prospeh slovenskega
šolstva v naših obmejnih krajih. V Kranjski gori je kot župnik prenovil cerkev in župnišče in sezidal novo kaplani j o ter ustanovil Posojilnico in Kmetijsko društvo, ki jima je bil nesebičen vodja do svojega odhoda. Enako in vsestransko delaven je bil v Šmartnem pri Litiji in v Novem mestu, kjer je bil od leta 1912 do prevrata načelnik Hranil,,ice in Posojilnice v Kandiji, ki je dolenjskega kmeta iztrgala iz krempljev nenasitnega oderuštva, kljub nemali zaposelnosti na gospodarskem in socijalnem polju je visoki jubilant marljivo deloval na slovstvenem polju in je bil zvest sotrudnik „Dušnega Pastirja", v katerem je objavil mnogo vzornih cerkvenih govorov. Poleg vsega tega je uspešno urejeval „Delenjske Novice" od leta 1909 do 1912.
Vkljub trudopolnemn delu je dočakal zlato mašo telesno čil in duševno svež. Vsi znanci in prijatelji, ki zlasti cenijo njegovo požrtvovalno delo za narod, mu žele, da ga Bog ohrani še mnogo let, da v zdravju in zadovoljnosti doživi in preživi še biserni jubilej, najiskrenejše mn pa to želi in čestita k zlatemu jubileju kot predvojnemu uredniku sedanje uredništvo „Dolenjskih Novic."
P. Hugolin Sattner zlato mašni k. Naš dolenjski rojak in veliki slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner je obhajal 21. julija t. 1. svojo zlato mašo. Pater Hugolin je bil namreč posvečen v mašnika 21. julija. 1874. leta. Čeprav je 73 letnemu redovniku legel že srebrn sneg na glavo, vendar deluje njegov duh še z mladeniško živahnostjo na polju umetnosti. Častiti in vzorni redovnik-duhovnik je uglaspil „Jeftevo prisego", „Oljko", „Soči" in oratorij „Asumptio„ poleg mnogih drugih biserov cerkvene in posvetne glasbe. Po celi naši domovini so si Sattnerjeva dela, globoko in mojstrsko zasnovana, osvojila srca umetnosti žejnih krogov našega naroda. Po pravici velja p. Hugolin Sattner kot najboljši glasbeni tolmač našega velikega pesnika, goriškega slavčka, pokojnega Simona Gregorčiča. Tudi ni božjega hramu, kjer ne bi prepevali božje slave mili akordi Sattnerjevih del. Za svojo zlato mašo je neutrudni kulturni delavec dovršil svoje največje delo, opero „Kompo-steljski romar", krepko, jasno in izrazito umetnino, polno izredno nežnih lepot.
Dočim se cela Slovenija raduje zlatega jubileja svojega velikega skladatelja, poklanjajo zlasti dolenjski rojaki svojemu jubilantu, ki se v njem spominjajo dobrega očeta redovnika, najiskrenejše čestitke in vroče željo, da bi nam ga Bog ohranil zdravega in čilega še mnogo let in mu dal dočakati biserni jubilej!
Od 1. do 20. julija se je vršilo v novomeški dekaniji birmovanje, kar so oznanjali štev'lni okrašeni mlaji in slavoloki s pozdravnimi napisi na mejah posameznih župnij. Dne 6. julija se je vršilo birmovanje v Novem mestu, kamor sta lepo vreme in obilica dela na polju med tednom privabila poleg mestnih birmancev mnogo birmancev in botrov z dežele. Prijetni poletni popoldan je izvabil marsikaterega botra s svojimi birmanci in z družino v prijazno novomeško okolico, zlasti v Stražke in Šmarješke Toplice, ki so se ta dan trle radostnih in zadovoljnih gostov. Tu so dolenjski rojaki trčili z izletniki iz zelenega Štajerja in potem trkanja — s kozarci namreč — ni bilo konca ne kraja, tako da je marsikdo tudi natrkan odšel domov k mirnemu počitka.
Nabori so se vršili v Novem mestu od 7. do 12. julija v poslopju nove gimnazije. Po stari navadi so naborniki prihajali v mesto, sklenjeni v fantovske vrste, veselo prepevajoč ob glasovih harmonik. Celi teden je bilo kaj živahno v mestu, zlasti ko je novomeške nabornike spremila k sposobnosti preizkušnji vrla novomeška godba, ki je nabornikom veselo igrala in zanje tudi pila, ker je veljala za nabornike alkoholna prepoved, seveda
ne tako strogo v resnici kot na papirju.
Olimpijska tekma v Parizu. Letošnjega julija so se vršile v Parizu tekme v vseh vrstah telesnega gibanja v teku, skoku, plavanja, kolesarjenja, jahanju, nogometa, tennis-igri, sabljanju, stieljanju itd. V teku je bil najboljši Finec, po imenu Nurmi, ki je v dveh urah in pol pretekel 42 kilometrov, to je proga od Novega mesta do Brežic, če bi bili vsi Dolenjci tako urni v nogah kot Finec Nurmi, potem jim ne bi bilo treba ne konj, niti avtomobila, niti železnice, ki je toliko potrebna in obetana za to Dolenjsko stran. V drugih panogah športa in v skoku so bili prvi Angleži, Australci in Ameri-kanci, čemur se ni čuditi, Če pomislimo, da živi danes večina Amerikancev v nebotičnih palačah in potuje po zraku z letali ter da tam malo ljudi trga podplate po cestah kot pri nas. Za nas je zanimivo, da je pri telovadbi na orodju dosegla med 8 vrstami jugoslovanska vrsta četrto mesto in še zanimivejše, da sta v tej vrsti kot najboljša telovadca tekmovala đva^ Novo-meščana, Miha Osvald in Leo Štukelj. Najzanimivejše pa je, da je v tekmi posameznikov na orodja dosegel prvenstvo Novomeščan Leo Štukelj, ki je s tem zavzel mesto prvega svetovnega telovadca na orodju. Francoski časopisi, ki pišejo o Štuklju nad vse laskavo in pohvalno, poročajo, da so se razsodniki, ki so ocenje-
vali tekmovalce, od začudenja nad njegovo telovadbo praskali za ušesi in se povpraševali, kje leži in kakšno je to Novo mesto, ki rodi tako odlične telovadce. Navzoči dr. Ivan Vašič, odvetnik v Novem mestu in telovadni učitelj Leona Štuklja je radovednim tujcem pojasnil, da je Novo mesto v Sloveniji zibelka umetnosti in telesne vzgoje kakor Atene in Šparta v stagorški državi.
Novomeščanom sta na vest o Štukljevi zmagi Izrasla ponos in navdušenje, ki so jima dali duška s tem, da so razobesili zastave in rajali pozno v noč, kar je sicer prepovedano, a vendar v navadi. Novomeški policaji namreč kaj neradi gledajo, kako si meščani gase žejo po gostilnah in kavarnah, in so v tem oziru vedno pripravljeni bližnjemu na pomoč. Dne 26. julija zvečer se je Leo Štukelj vrnil v Novo mesto. Na kolodvoru ga je sprejela velikanska množica meščanov in sokolov z godbo in ga je neodrbšeni brat Mozetič pozdravil z ganljivo tihim govorom. da ne bi motil prometa in nočnega miru. Nato so Štuklja ovenčanega ponesli telovadci v mesto, ki je bilo vse v zastavah in razsvetljeno. Pred mestno hišo ga je z ognjevitim nagovorom pozdravil župan dr. Režek, ki se mu je Štukelj ginjen in že precej izmučen zahvalil za sprejem. Nato je izbrana gospoda in boljše narodne dame, znane še iz predvojnih časov, priredile Štuklju ob okrašeni mizi slavnostno večerjo z orkestralno godbo. Vendar pa meščani s to slavnostjo v „Narodnem domu“ niso bili zadovoljni, ker je pri veliki mizi sedela okrog Štuklja samo boljša gospoda, zagrajena z vrvmi, dočim so navadni narod in zlasti telovadci, ki so edini prijatelji Štuklja, morali izza ograje pri nepogrnjenih mizah gledati v dvorano kakor v menežarijo in iskati stole v podstrešja in pritličju. Telovadci si niso dali dvakrat reči in so potrgali vrvi ter udrli v dvorano, nakar se je boljša gospoda užaljena izgubila iz dvorane. Na račun te prireditve boljše gospode, ki ji je sicer Štukelj deveta briga, je bilo v mestu precej razburjenja in tudi smeha.
Kolegi Leona Štuklja, ki je sodnopri-pravni mučenik tuk. okrož. sodišča, so sprejeli mladega zmagovalca z odprtimi rokami in so mn poklonili venec iskrenih Želja, da bi se njemu in njim po 18 letnih študijah za nelahki pravosodni taberb zvišale mesečne plače vsaj na 4000 kron, ker ima dvakrat ali pa vsaj toliko že Vsak ročni delavec brez vsake visoke, srednje in če treba tudi brez ljndske šole.
Suša in po vodenj. Dočim javljajo Poročila o velikih povodnjih v Indiji, na Kitajskem in po srednjeevropskih državah, kjer vedno naraščajoče reke podirajo cele
vasi in dele mest in onemogočajo vsak promet, prihajajo iz Amerike in Španske poročila o budi vročini in suši. V New Torku je več što ljudi obolelo na solnča-rici in jih je mnogo pomrlo. Čez pol milijona ljudi je zapustilo vroče tlakovano mesto in odšlo na obrežja z zmernejšim podnebjem. Stotisoči prenočujejo pod milim nebom. Na Španskem je vročina posušila vse studence in vodnjake, tako, da primanjkuje vode za živino in ljudi in ogroža suša vso letino.
Velika rudniška nesreča v Št. Janžu. V soboto okoli pol 18. uri popoldne je divjala nad Št. Janžem silna nevihta, tekom katere se je utrgal oblak. Vsled hudih nalivov je voda zalila električno centralo v Krmelju, ki je morala obratovanje ustaviti. Ker sesalke niso več črpale vode, je bil nenadoma Andrejev rov v Šentjanskem premogovniku pod vodo, ki je napolnila tudi ostala dva rova, iz katerih so se rudarji pravočasno rešili, dočim je naliv vode v Andrejevem rovu zahteval 10 žrtev. Mrtvi, med katerimi je 6 oženjenih in očetov večgiavih družin so: Jernej Pugelj, Franc Kerše, Martin Kanc, Ferdinand Lukec, Martin Dolešak, Martin Kos in samski rudarji Edvard Ojstrub, Martin Fetravilc, Fran Umek in Fran Konšček. Štirje radarji so težko in več lahko ranjenih. Pri vhodih v rove se odigravajo pretresljivi prizori, očetov in mož oropani sorodniki strti in obupani čakajo svojcev. Da-li je povzročil nesrečo zgolj slučaj, ali pade kaj krivde na podjetje, bo dognala sodna preiskava.
Le to šn a letina doslej. Miatev je pokazala, da je letošnji pridelek žita po kakovosti in količini jako slab. Ponekod so izmlatili iz žetve komaj seme, čeprav so poljedelci vsled obilega dežja, pričakovali najmanj srednje dobro letino. Precej škode je povzročila rja, zlasti ovsu. Za v bodoče naj pazijo kmetovalci pri
(SiliSBBBiSHBBBBiaEaBBIIBBBBBKBBES
Za 1 In šilil gab
postaneš naročnik Dolenjskih Novic in član zadruge „Vzajemnost". Na ta način si plačal naročnino 12 Din., vstopnino 10 Din. in na delež od 100 Din. 3 obroke.
Zato naberi prvo nedeljo približno 10 kg svežih gob, lepo zreži, posuši in prinesi v pisarno „Vzajemnost" v hiši g. Avseca nasproti pošte.
Tu dobiš tudi vse informacije, ki jih potrebuješ kot nabiralec in kot trgovec.
setvi, da sejejo čisto in zdravo semenje, ki naj si ga preskrbe s tem, da svoje ne posebno dobro zamenjajo v krajih, koder žito ni bilo napadeno po rji. Semensko žito naj kmetovalec dobro očisti in razkuži. Zato je najbolj priporočljivo sredstvo „nspuhmp, ki se dobi pri kmetijski družbi. Dobro pa obeta krompir in tudi fižol ter zelenjava.
Že dolgo let ne pomnijo Dolenjci takega paleža (peronospore) kakor letos, ker jim je napravila občutno in nenadomestljivo škodo v vinogradih. Vinski pridelek bo letos manjši in slabejši. Sicer obetajo jabolka precej dobro letino, vendar pa iz njih ne bo dovolj pijače za delavce, vsled česar se priporoča, da si vinogradniki-go-spodarji skoraj preskrbe sladkor pri „Kmetijski podružniciu za napravo domače pijače.
Nevihta. Dne 2. t. m. v soboto popoldne je razgrajala huda nevihta nad Novim mestom in okolico. Močnemu vetrn in plohi se je pridružila toča, ki je najbolj prizadela občino Št. Peter in v njej napravila največ škode v vinskih bregovih Gričevja, v vasi Ratež in Dolenja vas in Glumperk. Uničila je čez 600 ha polja in vinogradov in se po toči in vetru povzročena škoda ceni na več kot 5 milijonov dinarjev. Nevihta je porušila 12 kozolcev, strela pa je vpepelila en kozolec v Gotni vasi in ubila kmečkega fanta iz Stopič, ki je s svojim očetom in bratom vedril v gozdu.
Desetletnico mature so praznovali dne 13. julija in dvajsetletnico dne 28. julija maturantje lz let 19>4 in 1904, in sicer oboji pri očetu Štemburju v Kan-diji, ki je s svojim še vedno zdravim humorjem, z obilo kapljico in temeljitim prigrizkom spravil obletničarje v dobro voljo kakor takrat, ko so še kot dijaki na skrivaj in trepetajoči pred profesorji krokali čez dovoljeno nro.
Poročila sta se dne 4. t. m. v Šmi-helski cerkvi gdč. Mici Lobe, učiteljica na meščanski šoli v Celju in g. Pavel Medic, učitelj na meščanski šoli v Ljubljani. Bilo srečno!
Revolucija. V državi Braziliji v južni Ameriki je sredi julija izbruhnila revolucija. Nezadovljni uporniki so zavzeli par mest, vendar pa se je vladi posrečilo, da je s svojimi četami zopet vzpostavila red in mir.
V Braziliji živi precej naših rojakov. Letošnjo pomlad se je preselila k svojemu soproga v glavno mesto Rio de Janeiro gospa Kolenčeva iz Novega mesta s svojo družino, ki je bila znana po svoji gostoljubnosti in postrežljivosti v Jakšetovi gostilni, pri čemer so jo podpirale marljive in dobro vzgojene hčerke. Iz skromnih razmer, polnih skrbi in teškega dela, se
je preselila k svojemu soprogu, ki je v glavnem mestu Brazilije ravnatelj največje papirnice v Ameriki in ,ki je živel v daljni tujini, daleč od svoje družine, celih 12 let. Cenjeni družini Kolenčevi želimo iz našega uredništva največ sreče v njihovi novi domovini, jih prav lepo pozdravljamo in upamo, da se s kakim lepim dopisom oglasijo v naše uredništvo.
Dne 21. julija sta bila otvorjena v Celju pasterjev in proti tuberkulozni zavod. Ta otvoritev je dogodek izredne važnosti ker se 'bodo zdravili odslej bolniki, ki jih ogrize stekel pes, v Celju in jim ne do treba romati kot doslej v Zagreb ali pa celo v Budimpešto, kakor pred vojne. Važno je to zlasti za današnje čase, ko se pasja steklina tako pogosto pojavlja vkljub strogemu pasjemu kontumacu za naše cucke.
Dopisi.
Višnja gora. Smrtna nesreča z revolverjem. Kolikokrat so že časopisi svarili pred neprevidnim ravnanjem z orožjem. Naslednji slučaj potrjuje jasno, da ni nikdar dovolj ali preveč pievidnosti, kadar imamo opraviti z orožjem. Franc Potokar iz Višnje gore je hotel z revolverjem ustreliti vrano. Dvakrat je sprožil, pa se samokres ni hotel vneti. Misleč, da samokres sploh ne bo streljal, je stopil v hišo, da bi jo za šalo prestrašil domače, je napilil samokres proti svoji sestri Mariji, omoženi Pungertar in ji rekel: Mici, ali čem spustit? Sestra se je tudi pošalila in mu pritrdilno odgovorila, nakar je Potokar sprožil, a se je topot samokres vnel in je krogla zadela Potokarjevo sestro v glavo, tako, da je kmalu nato izdihnila. Tako si je Potokar vsled neprevidnosti in otročje lahkomišljenosti nakopal sitnosti pri sodišču, svojemu bratu in njegovi družini pa neizmerno izgubo in žalost. Stariši in trezni odrasli možje naj svave mladino in lahkomišljeneže pred neprevidnim ravnanjem in nesmiselno korajžo z orožjem!
Iz Blok nam poročajo: Dne 7. julija je okoli 10 ure zvečer pri hrumela strašna nevihta in je vihrala proti Sv. Gregorju. Skoro 5 minut je uničevala po naših slemenih tako, da smo drugo jutro videli, kaj je vse storil strašni orkan. Jako občutno so prizadete vasi Zadniki, Perova, Vintarji, Breg, Sv. Gregor, Graben in Hudi konec. Nevihta je divjala tudi naprej na železniško dolino, kjer pa ni bilo čuti o nobenih hudih posledicah. — Tudi nad nas prihrumi večkrat nevihta, a do danes vendar še ni bilo čuti o kakih posledicah.
Iz Trbovelj. Pozor pred sleparji. — „V Trbovljah živi ugledna rodbina Krevl.
Kakor iz neštetih drugih družin tako je tudi iz Krevljeve rodbine vojna poklicala k vojakom oženjenega Janeza Krevla.ki je po hudih bojih prišel v ujetništvo, odkoder se pa več kot 8 let ni oglasil in je bil proglašen za mrtvega, njegova, žena pa se je vdrngič poročila in s svojim dragim možem pridno gospodarila. V drugi polovici letošnjega julija pa je po osmih letih prišel na Krevljev dom možki, ki je zatrjeval, da je on Janez Krevl, ki je padel v ujetništvo in se s težavo vrnil na svoj dom v Trbovlje. Mati 8 let pogrešanega Janeza, njegova žena, sorodniki in sosedje niso hoteli spoznati v tem možkem pogrešanega Janeza, dočim so vsi Trbovljčani trdili, da je to pravi Janez Krevl, ker mu je bil po obrazu in postavi precej podoben. ICrevljevi rodbini je vrnitev in zatrjevanje dozdevnega Janeza povzročilo sila žalosti in strahu, zlasti ker je Janezova žena z drugim možem živela v najlepšem soglasju in z otroci blagoslovljenem zakonu. Toda vse te neprijetnosti so za Krevleve kmalu minile. Ko je namreč Franc Krevl šel z dozdevnim Janezom v Savinsko dolino, so tam v Janezu spoznali znanega tatu in goljufa Jožeta Očkota in ga oddali v dom, ki mu gre po pravici, to je v celjske zapore, kjer bo imel čas premišljevati na svoje prejšnje in bodoče goljufije.
čušperk. — Železniška nesreča na progi Grosuplje-Kočevje se nam poroča: Dne 31. julija je skočil pri tovornem vlaku št. 4591 med postajo Čušperk in postajo Predole četrti voz za strojem iz tira, ker se je odkrhnil od kolesa del obroča. Ta voz je potegnil še 7 voz čez pobočje nasipa, vsled Česar je bila proga prekinjena. Promet se je vzdržal pri večernih osebnih vlakih potom prestopanja. Tekom noči se je popravil razdrti tir tako, da je bil 1. avgusta zjutraj pri prvih vlakih redni promet zopet' vzpostavljen. Nezgoda pa je zahtevala poleg velike materijalne škode tudi človeško žrtev v osebi sprevodnika Repenška, ki so ga tovariši mrtvega dvignili izpod vozov. Bil je vesten, marljiv in pri tovariših priljubljen uslužbenec. Komisija je ugotovila, da je bila proga v redu in dobro vzdržana in pragi dobri ter da je vzrok nezgodi iskati v hibi materiala pri obroču kolesa iztirjenega voza.
Varujte se nezmernega vživanja opojnih pijač! Če se vinogradnik v pezni jeseni nasrka vinske kapljice in se guga veselo prepevajoč domov, mu nihče ne zameri. Saj je celo leto v skrbeh in s težavami negoval trtico, da mn je v jeseni napolnila hram. Obsojati pa moramo staro Kranjsko navado, da si neizkušeni mladiči ob nedeljah in praznikih čez mero privoščijo vina in žganja. Ni gršega in ostud-
nejšega prizora, kakor je ta, če se nezrel mladič z denarjem, ki bi ga lahko obrnil v boljše namene, opoteka po cesti pijan in bled v lice, v ustih cigaro in nečedne besede žvekajoč. Ta ostudna navada rodi mnogo zla v mestih in na deželi. Ob priliki birmovanja v Mirni peči dne 20. julija t. 1. je pijana družba vaških fantov napadla kar iz lepega poštenega posestnika Janeza Grdenca iz Gor. Kamenje, ki je peljal svoje birmance domov, in ga je pri tej priliki nek fant iz Kamenje udaril s planko tako, močno po glavi, da je naslednji dan nmrl v bolnici nsmilj. bratov v Randiji. Pijanost, je torej zopet oropala številni družini očeta, fantom pa povzročila nepotrebnih sitnosti pri sodišča. Stariši! Svarite mladino pred nezmernim vživanjem opojnih pijač in jo učite slediti denar za pametne stvari!
Dne 10. t. m. je promoviral na Dmiajn za doktorja vsega zdravilstva naš rojak g. Jože Marjetič, doma od Škoeijana pri Mokronogu. Mlademu doktorja iskreno častitamo.
Za posetnike velikega sejma v Pragi, kateri se bo vršil letos od 21. do 28. septembra 1.1. je dovoljen 50°/o popust železniške voznine po jugoslovanskih tleh. Popust velja za vse osebne in brzo vlake
razen Simptom ovjentskega espres vlaka.
Popust velja tudi za vse blago, katero bode na razstavi. 50°/o popusta velja za čas od 11. septembra do 8. oktobra za tja in nazaj. Legitimacije izdaja uprava velesejma v Pragi.
Vprašanja in odgovori.
6.	K. L. N. V našem okraja izvrstno uspeva sladkorna pesa. Ali se jo splača saditi, ko nimamo v bližini nobene sladkorne tovarne? Kaliko je sladkornih tovarn v Jugoslaviji in katera je najbližja Sloveniji? So li tovarne dovolj preskrbljene s sladkorno peso? Jeli bi bila rentabilna sladkor tovarna v Sloveniji? Jeli mogoče jo ustanoviti na zadružni podlagi ?
7.	P. I. Šmartno. Kako bo letos lanena žetev v Jugoslaviji? Kakšne cene se obetajo lanenemu semenu in lanenemu prediva ?
8.	K- N. Žužemberk. Pred vojno se je mnogo eksportiralo slovenskih (kranjskih) čebel v inozemstvo. V katere kraje? Lahko li prevzame „ Vzajemnost* ekspert medu, čebel, voska v inozemstvo?
Odgovori n a 1. vprašanje v 1. številki: Perutnino je najbolj gojiti v malih družinah 10 do 20 kokoši z 1 ali 2 petelinom. Vkaka družina naj ima svoj kur-nik, ki je oddeljen od ostalih. V kurniku je napraviti droge za 'spanje in posebni oddelek za vališče. Kurniki morajo biti
tako urejeni, da so zračni, a po zimi topli. Pred kurnikom mora biti ograjen prostor, zasajen s travo.
Radi pasme bi morali vedeti, hočete li radi mesa, ali radi jajc. Naša domača pasma izbrana, je navajena na naše podnebje in je pri pravilni izbiri še najboljša za nesenje jajc, posebno če se pravilno krmi. Kuhan krompir v oblicah pomešan z otrobi enkrat na dan ter mešani zob iz koruze in ovsa je zadostna hrana. Količina zavisi od tega, ali imajo kokoši dovolj trave in prirodne hrane na razpolago. Če ni v bližini apnenčevega peska, se mora pokladati perutnini tudi vsak dan lupine od jajc ali droben apnenčev pesek. Tndi trava je neobhodna hrana za perutnino, če nameravate v večjem stilu obrnite se na- Kmetijsko šolo v Grmu na strokovnjake, ki Vam bodo dali obširnejše nasvete.
2.	I. P. v Žužemberku. Cena suhih gob se neprestano menja. Ona zavisi 1. od letine, 2. od višine francoskega franka, ker Francija uvozi iz naših krajev 3/4 t. j. okoli 75 vagonov letno. Začetkom letine (junij) so gobe navadno zelo drage, a najlažje so v pozni jeseni. — Cene se gibljejo od 160 do 260 kron za 1 kg. Seveda zavisi od kvalitete. Na Dolenjskem imajo navado, da režejo predebelo, sušijo na peči, in primešajo skupaj črvive in zdrave ter tudi velikih ne očistijo od zelenega mehkega mesa (semenja) pod klobukom. Take gobe so seveda veliko bolj po ceni. Zato si zapomnite:
Reži samo zdrave sveže jurčke. Reži jih tanko ter velike otrebi semenja (zeleno mehko meso) pod klobukom.
Suši jih na zraku tako, da ostanejo bele, slabše porabi doma za kuho, a boljše pripravljaj za prodajo.
Prodaj jih samo v večjih količinah jeseni. Spravi jih na suhem prostoru in če postanejo vlažne jih večkrat razgrni na solncu.
3.	A L. Bela Cerkev: Krka bi lahko redila tisoče vodne perutnine. V eni od prihodnjih številk Vam donesem rentabili-tetni račun za gojenje gosi in rac.
4.	M. O. Mokronog. V dingi številki „Dolenjskih Novic" so naštete z navodilom kako jih je nabirati.
5.	I. L Št. Vid Stična Najbolj zahteva Francoska rudeči fižol (Ribničana). Ali tudi takozvani koks se zahteva. Fižol je dober produkt za eksport.
Raznoterosti,
Odkod izvira ime Berlin. Bolgarski knjigotržec Danov, ki je študiral y Berlinu, je končno prišel na sled izvoru iniena mesta Berlin. Zaman so se dose-
daj trudili nemški učenjaki, da pojasnejo to zadevo, in priznavajo sedaj da je mnenje imenovanega Bolgara popolnoma pravilno. Danov piše v tem: Znano je, da so pred mnogimi stoletji živeli v Prusiji, daleč tja do severa, Vendi (Wenden, — Windische — toraj Slovani.) V njih narečju je pomenila beseda Lin kraj pri jezeru, močvirju ali reki. Kraj kjer stoji sedaj Berlin je predstavljal v tistih časih veliko močvirje in ker je pomenila beseda We»dov per, pri, so nazivali naselbino ob močvirju: Pri močvirju kar se je tudi potem ohranilo, ko so se Wendi umaknili pred navalom starih Germanov.
Kakor je obče znano, se nahaja še sedaj veliko število Wendov v takozvaneui Sprevvaldu pri Berlinu; ti ljudje so ohranili vsaj deloma, še svojo prvotno slovensko narečje in imajo cele nekaj svojih šol.
Rekord zločinov ima brezdvomno na vesli hajduk Stanojvi iz Oravice, ki je bil pred kratkim prijet in se zagovarja pred Sodiščem v Požarevcn. Obtožen je vsega skupaj 104 zločine in sicer, umorov, ubojev, požigov, roparskih napadov i. t. d., ki jih je izvršil od leta 1915 do lani. Državno pravdništvo zahteva smrtno ’ obsodbo.
Demonstracija z mrlič i. V mestu Šanghaju na Kitajskem je nedavno izbruhnil požar v tovarnah za svilo in je nad 50 delavcev zgorelo. Ker je v mestu zelo slab vodovod, je bila gasilna akcija zelo otežkočena. To je delavce tako raztogotilo, da so ožgana trupla spravili izpod razvalin v krste in jih nosili po več ur v paradnih demonstracijah mimo mestnih uradov. Končno so mrliče položili pred mestni vodovod in se razšli.
Od uredništva.
Vsled spremembe uredništva in vsled tega ker sta dva sotrudnika lista premeščena se je ta številka zakasnila. Uredništvo lista je bilo dosedaj brezplačno. Naročnike in prijatelje lista prosimo, da čim preje poravnajo zaostalo naročnino in da pošljejo vsaj 12 dinarjev naročnine do konca leta, po položnicah, ki so bile priložene v prvi številki. Ako bodo naročniki izvršili svojo dolžnost potem bo tudi list lahko rednejše in večkrat izhajal.
Prosimo naročnike naj pridno dopisujejo iz svojih krajev ter sporočajo uredništvu svoje želje.
Naš sotrudnik gospod inž. agr. Vončina je postal profesor na Kmetijski poljedelski šoli v Valjevu. Želimo mu najlepše uspehe na novem položaju v prospeh kmetijstva.
Nabirajte naročnike
vspeh v svojem podjetju, """	inseriraj v »Dol. Novicah«
ss MALI OGLASI s:
N d nrnrf n i J6 hiša z vrtom in njivo v neposrednji ndJJl UUclj bližini Novega mesta. Za ceno in druge pogoje se je obrniti na upravo lista pod 77.
Voz zapravljivček %SQ£ZGE& Ženitna ponudba
niti z mladim, dobro situiranim, naobraženim in tudi simpatičnem mladeničem naj vpošlje svojo ponudbo ako je mogoče s sliko na upravo lista pod št. 70.
Sidro '7«ovni/a kupim, plačam visoke cene. ^ldl V AlldllltVC (j Grom, Novomesto Dolga ulica št. 30.	51
Kolodvorska: restavracija Hotmmesto
priporoča dobra dolenjska in dalmatinska vina, vsaki dan sveže pivo, gorka in mrzla jedila, pristne kranjske klobase.
M. Košir, restavrater.

Novomesto
ima v zalogi vse vrste
glinastih krušnih peči, štedilnikov, majolika ploče
Moderna J] oprema
mesnic,
kuhinj
i. t. d.
Oso pripravo za acetilensho raz-
svetljavo, primerno za kako večje podjetje — proda tiskarna J. Krajec naši. v Novem mestu
Bencin motor
4—5 konj. sil, skoro nov se vsled uporabe elekrike proda. Več se izve v tiskarni J. Krajec nasl., Novomesto
J)
Stran 2S(
•mEmEm=m=iHEž!SE
Sedlar in tapetnik
Janko Filec
Novomesto, Dolga ulica 31
izdelujem
vsa sedlarska in v to stroko spadajoča dela
hitro solidno od proste do najfinejše izpeljave. Cene nizke in konkurenčne!
IIIEIIIEIliElllEIIIEIIiE
Rudolf Kopač
špecerija - porcelan - steklo
Novomesto
Vedno v zalogi vsakovrstni porcelan in steklo po najnižjih dnevnih cenah.
Velika zaloga špecerijskega blaga, sir trapist, gostilničarjem in trgovcem znaten popust.
MO iiiH
čevljar
immesto, Dolga alka st. 18
se priporoča za cenjena naročila in vse v to stroko spadajoča dela.
Vedno v zalogi čevlji za ženske moške in otroke, sandale.
lIBiliSliiil
Ilirska posojilnica
LjaMjasa, Kralja Petni trg 8
I. nadstropje.
sprejema hranilne vloge po 8 °/» večje in stalne vloge do 12%.
Zastopstvo za Dolenjsko
Ferdo Ausec, Novomestt 1
vsaki dan od 8 do 12 ure dop." ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 ure dop.
Kamenite nagrobne spomenike
v poljubnih oblikah iz raznega marmora, dobite najceneje pri
domačinu Jos. Zagorcu, kamnoseku v Bršljinu in v Novem mestu, poleg znane gostilne in tehtnice Ferlič, priporočam se tudi za druga v to stroko spadajoča dela, po nizkih cenah.
Sprejme se uajsnec v pouk
Lepa bukova drva
dobavim vsaki dan razžagana in ne razžagana po najnižjih cenah na dom postavljena ali fco skladišču od 100 kg naprej.
Sprejemam naročila za premog.
Oglasiti se je v pisarni Asuec F,, Novo mesto, nasproti pošte.
0HH83im5SE8G®0S!®®lgei3žI
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite
lesni družbi „Iliriji", Ljubijana kralja Petra trg
ali pa pri
Ausec Ferdo, lesna trgovina,
Novo mesto, nasproti pošte.
Plačujejo
se najvišje dnevne cene!
[SgEssasaasiss®
Kupi
se večja koiičina smrekovih oz. jelkovih hlodov po možnosti
snah® blago.
Ponudbe z navedbo cene T anko vagon nakladalna postaja naj se pošljejo upravi lista pod šifro hlodi.
Samo potom zadružnega gospodarstva si lahko izboljšamo svoje gmotno stanje!
Zadružni delež samo 100 Din. ter se lahko vplačuje v obrokih po 10 Din.
Vsak obrtnik, delavec, poljedelec naj bo elan zadruge
čnakopoMalraes) prodajne in kreditne registrovane zadruge z o, z.
Pisarna posluje tudi ob nedeljah dopoldan!
Fos8©wniieas i®vo mesto, v hiši gB Hwseea Biasproti pošte
bo v letošnji sezoni eksportirala suhe jurčke naravnost na Angležko in Francosko. Vsak nabiralec in kupčevalec z gobami naj se v svrho informacij oglasi v poslovnici osebno ali pismeno.
Interes vsakega nabiralca in sušilca jurčkov je, da se vpiše v zadrugo ter na ta način direktno eksportira po naj višjih cenah.