Stev. 10 v Trstu, v niMHO ti. lanuana 1920 "j3tnlk XtV —- Idiajs vuk dan, udi ob nedeljah In praznikih, »Jutra}. — Uredništvo: uOct IT pfetaa« AsUkapi Mcy. 20, L nadstropje. — DopM na) se paMjajo ure4-— nifciilli. il pisma se ne sprejemajo, rokepial se ne vtafi^a — fcdajafelj Id odprrormi niMk Štefan Godina. — Lesnik konsofdj Bst» CdtRDid. — Tisk ttakarae Mkinrt — MaiaM« xaaia na mesec L 3'—, pol 14* L 1®*— in cdo Mo L 36—. — Telefon aredulJBfa in upcave Stev. II-S7. EDINO Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stmink. — Oglasi se rača*a|o • glrokosti ene kolone (72 mtn). — Ogiasi trgov.ev in obrtnikov mm po osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stat, oglati deouaili zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot beseda, na}suiij po L I'—. GgUae sprejema inseratni oddelek Edinosti Naročnine io rohinim^o so psgljiijo »rt^hr uprav« Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, oi. sv. AtoMi As 20. Iz Jugoslavlie. bsenora^a ▼ diplomatski službi. BELGRAD, 9. Pri ministrstvu zunanjih del je imenovan za pisarja L razreda dr. Stanico Majcen, nadalje so imenovani v isti lastnosti dr. Ivan Perne pri našem poslaništvu v Atenah, dr. Vladimir Ryfcar pri našem poslaništvu v Bruslju, dr. Ljudevit Koser pri našem poslaništvu v Varšavi in Viadiinir Kavčnik pri našem diplomatskem zastopstvu v Kairi, pri našem poslaništvu v Pragi so imenovani za tai-nika V. razreda Srečko Brezigar, za pisarja I. razreda pa dr. Zdravko Wigele in dr. Anton Išovačan. Spor med Pašićem io Protićem. BELGRAD, 9. »Pravda« poroča, da je došlo med obema voditeljema radikalne stranke Pa-šičem in Protićem do ostrega spoia, ker Pa-gič ne odobrava sedanje taktike opozicijonal-nega bloka. Zlasti ^ Pašić ne strinja z znanim ©pozicrjonalnim manifestom in noče dati nanj svojega podpisa, čeprav so ga iz Belgrada za to že ponovno prosili. Grožnja ministru Pribačeviču. BELGRAD, 8. »Pravda« javlja: Brzojavka brez podpisa iz Zagreba proti ministru notranjih poslov Svetozarju Pribičeviču z atentatom. Regentova vrnitev v Belgrad. BELGRAD, 9. Nj. Visokost prestolonaslednik regent Aleksander se ne vrne v Belgrad pred pravoslavnim Novim letom. Črnogorski atentat na prestolonaslednika Aleksandra. BELGRAD, 9. »Politika« piše pod naslovom ^-Preprečen atentat«: »Spletke, izvirajoče iz neuillyskega razbojniškega gnezda, ne samo traia.jo dalje, ampak hodijo celo najverjetnejša pota. Ko se je izjalovil poizkus, da bi se pri pariški konferenci izpcsloval povratek izvrženega kralja-izdajalca na prestol, je pristašem Nikite postalo vsako, tudi najgnusnejše sredstvo dobro, da sejejo anarhijo in razsulo v našo državo. flkor Nikitini spletarji, je priprava atentata na našega prestolonaslednika regenta. Ker se že ne rrTorejo sprijazniti s dejstvom, da kraljestvo SHS ne samo obstoji, ampak da.ima tudi sijajno bodočnost in da bo v neko!) letih poslalo činitelj, brez katerega evropske države ne bodo mogle računati na vzdržanje miru, so ti razbojnik skovali peklenski načrt, da umore prestolonaslednika regenta, potem pa z vsemi sredstvi poizkusijo zanetiti nemire v naši državi ter jo tako privesti do propada. Za izvršitev atentata je bila izibrana neka temna kreatura, bivši policijski agent na Cetinju Petar Cubrinovič, ki je bil pred nekaj dnevi poslan iz Rima na Riviero, da izvrši svoj zločin na regentu Aleksandru za časa njegovega bivanja v Cannesu. K sreoi .je ibila vrla francoska policija pravočasno obveščena o nakanah Ču-Ibrinovića in tako se je posrečilo atentat preprečiti. Cubrinovič je bil aretiran v trenutku, ko je izstopi lz vlaka na postaji v Cannesu. To ni prvi primer, da se je neuillyska »vlada« posluževala čubrinoviča kot atentatorja. Že pred dalje časom Čubrinovič prejel večjo vsoto denarja za to, da zastrupi enega naših državnikov. Pa tudi ta naklep se je izjalovil. volje em, ki so bili na fronti po 5 ha, prostovoljcem, ki pa niso bili direktno na fronti, po 3 ha. Tretja točka te naredbe obsega izvršitev te naredbe, četrta organizacijo prostovoljcev, peta pa splošne odredbe. Potovanje prestolonaslednika Aleksandra« LYON, 9. Prestolonaslednik regent Aleksander je odpotoval v ponedeljek v Strass-burg, da izroči mestu vojni križ Karagjorgjevi-čev. Ogledal si je pristanišče, obiskal vseučilišče, kjer so ga dočakali dijaki, ki jim je prestolonaslednik govoril in naglašal v tem govoru svoje občudovanje in svojo ljubezen za Francijo. Frankovski izdajalci na RekL BAKAR, 9. Prve dni po novem letu sta se mudila na Reki zloglasna fraižkovska politika dr. Sachs in dr. Frank. Kaj sta delala, se ne ve, videli pa so jtt iptfmovno v družbi D'Annunzije-vih častnikov. Po Bakru so razširjene govorice, Zaprisega rekrutov ljubljanske garaizije. LJUBLJANA, 9. V nedeljo dopoldne se je vršila slovesna zaprisega novincev ljubljanske garnlzije. Na obširnem prostoru pred hotelom »Slon^ se je postavilo vegaštvo v četverokot-niku. Pri slavmosti je bil navzoč general Smi-ljarič s častniškim zborom ljubljanske gami-zije. Prisostvoval je tudi minister dr. Kramer. Deželno vlado je zastopal poverjenik dr. Vladimir Ravnihar, mestno občino pa ravnatelj mestnega magistrata dr. Mi-ljutin Zamik. Okoli in okoli vojaškega četverokota se je nabralo rebroj občinstva. Prisegli so najprej rimoka-toliki, nato pravoslavni in slednjič muslimani. Vojaški duhovniki so imeli ob tej priliki na moštvo primerne govore. Po končanih obredih je nagovoril moštvo z navdušenimi besedami komandant dravskega artiljerisjkega polka pukovnik Markovič, za rji m pa general Smilja-nič. Pri slovesnosti je igrala godba dravske divizijske oblasti pod vodstvom kapelnika kapetana dr. Čerina. Novinca so izvzemši slovenske fante po večini iz najjužnejših delov naše domovine Za priklopitev Visa Jugoslaviji. SPLIT, 9. Povodom vesti, da bi Vis mogel i pripasti Italiji, se je v vsej nezasedeni Dalma-j ciji med prebivalstvom pojavilo mocco gibanje za priklopitev Visa Jugoslaviji. Kolkovanje bankovcev v Dalmaciji. SPLIT, 8. V Splitu in po vsej pokrajini je dovršeno kolkovanje bankovcev. Zagrebške konference. ZAGREB, 9. Resolucija JDS od 2. januarja glede valutnega vprašanja je v tukajšnjih krogih napravila vsled svojega stvarnega in prepričevalnega tona v splošnem zelo ugoden vtis, in se vsestransko odabruije. V vseh krogih se poudarja, da bi b?la v državnem interesu potrebna večja solidariteta med Ljubljano in Zagrebom zlasti v gospodarskih stvareh. V tej smeri so se vršili dne 5. januarja važni razgovori med mini trom notranjih del Svetozarom Pribiče vičem, ministrom za trgovino in industrijo dr. Kramenjem, ministrom za ,pošto in brzojav dr. iLukimčem, banom dr. Tomljeno-vičem in predsednikom deželne vlade za Slovenijo dr. Žerjavom. Ravno glede valutnega vprašanja, zlasti pa, da se zaipreči pomankanje in nadaljno devalviranje naše edine novčanice, je treba krepke inicijative iz Zagreba in Ljubljane. Na sestanku se je tudi govorilo o potrebi paralelne borbe proti verižništvu in draginji tako v Zagrebu, kakor tudi v Ljubljani. c*£ko fclago za sladkor, na Češkem mani v razpro-1 pokaže. ▼ razmerju med skupnimi dohodki, da& kot pa pri nas v ž*v» Odsdk »o je pobri- ugotovljenimi v perijodi od leta 1914—1918 Sjal tza dobavo amerikanskoga sladkorja čez Trst in med dohodkom, doseženim leta 1911.; za in upa, da se bo moglo odpoia A temu ,po-| lefc> 1919 pa po dohodku od leta 1911.; a^o je mankamio. Črnogorski glavni stan v Italiji. BELGRAD, 9. Rimski dopisnik vPolitike* poroča svojemu listu, da se nahaja v bližini Na-polja v Gaeti glavni stan »črnogorske vojske«. V celem se nahaja v tem taborišču kakih 700 naših ljudi, ki so se dali preslepiti cd emisa-rjev črnogorskega razkralja Nikite, da so prestop li v ^-črnogorsko vojsko«, ki ima nalogo, upostaviti staro dinastijo v Crni gori. V tem glavnem stanu je tudi nekaj stotin Črnogorcev, katerih število pa se jako menja, ker mnogo njih ob priliki transporta v Črno goro porabi ugoden položaj in pcbegne domov. Vsak dan pride v Gaeto častnik razkralja Nikite ter razdeljuje med tamošnje vojake »Glas Crnogorca -, ki se tiska v Neuvillu. V tem glasilu se dela velika propaganda za zopetno osamosvojitev Črne gore in za uposlavitev dinastije fšjegušev. Tudi v Rimu obstoji odbor, ki širi to propagando in ki ima nalogo, nadzorovati uspehe in napredke te propagande. Enaki od-(bori obstojajo tudi v Brindisiju in Milanu. Niki to zadela kap 7 BEROLIN, 8. »Vossische Zeitung- poroča iz Ženeve: Bivši črnogorski kralj baje umira, ker ga je pred par dnevi zadela kap. Za prostovoljce. ZAGREB, 9. Službeni iist prinaša naredbo o preskrbi prostovoljcev, ki se deli v pet delov. Prva točka ugotavlja, kdo je pravzaprav prostovoljec. Druga točka ugotavlja pomoč prostovoljcem in njihovim rodbinam. Pomoč «e ima deliti le v izjemnih slučajih trenutno v denarjih, pomaga naj se pa brezposelnim s preskrbo služi> in mest. Trgovcem m obrtnikom se zagotavlja kredit za otvoritev lastnega obrala. Kmetijskemu delu prostovoljcev se aagotovi primerno zemljišče in sicer prosto- I talija ni zapuste Korčulo. SPLIT, 9. Italijanski poveljnik na Korčuli je pozval k sebi bivšega župana, narodnega poslanca Arnerija in mu javil, da italijanska vojska kmalu odide. Prosil ga je, naj dela na to, da se sprte stranke pomirijo. Vrnitev trgovinske mornarice. SPLIT, 9. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, bodo vrnili Italijani tekom mescca februarja oni del našega trgovinskega bradovja, ki so ga bili svoječas-no zaplenili. Vlada si je zagotovila od vrnjene tonaže eno tretjino za lastne svrhe, dve tretjini pa smejo uporabljati lastniki teh ladij. Prehratiievanjske razmere. LJU-JiLJANA, 9. Po informacijah pri c1:"baku nr-nrtstrstva ca "preliTaoo objavUa -tkriii-sm urad, -da če omenjeni od*>ek pnraadietol od 16. dk+dbra do 2a Odsek za prelirano se je pogajal za sladkor na Češkem, tcx>a ceno so »btfe foiko visoke^ da bi ve-sladkor loeo na Če3kenr 35 do -krcn. Češka pa:f.Hil9a so namreč zaltfccvaJa za sladkor 16 čeških kron, ki bć se imele izplačati v švicarskih iradtkili; poleg tega so se nam pa sta^H še taJio teiki korrtpenzaa?jSiki pogoji, da hi stalo mebo, ki bi ga čmek mi oddašafei oa CešJoo kot koenponza- aa vofae dobičke. BELGRAD, 5. »Pravda« poroča: Finančni minister je predložil ministrskemu svetu naredbo o davku na vojne dobičke. Po tej naredbi morajo plačati davek vse one osebe, ki so imele v vojnem času od 1914—1919 več dohodkov, kakor so ga imele pred vojno. Pri družbah, ki so dolžne javno polagati račun, je podvržen davku tisti znesek dobička, ki se pokaže po povprečnem seznamku dobičkov, doseženih v zadnjem letu mirne dobe, ako presežek dobička presega vsoto 10.000 kron. Davek se mora plačati finančni upravi, in sicer tako, da se morajo krone zamenjati z Vinarji. Kar se tiče pravnih in fizičnih osob, morajo jdačati davek g>o on ran znesku, ki se bil dohodek leta 1911. manjši kakor 20,000 K, ali če ga sploh ni ibido, se bo računalo, da je j bil doh odek tolik, t. j., da je znašal 20.000 K, ter se bo obdavčil, ako skupni dohoditi za čas od leta 1914—1918 ne znašlo 30.000 kron in j za leto 1919. ne presegajo vsote 15.000 kron. Ne bodo se obdavčili osebni dohodki iz mesečne plače, pokojnine, dnevnic in doklad, si-j cer pa se ;bodo up oštevali vsi dohodki kakr-' šnegakoii vira. Obdavčenje in izplačevanje .bo | odmerila finančna uprava, davčni odbori in | glavni davčni odbor v Belgradu. Odmerjeni j davedc se bo smel zavarovati s prepovedjo in j drugimi zakonitimi sredstvi. Za netočno prijavljene dohodke se bo kot kazen moral plačati trikratni davek. Ako bi se zahtevani dokumenti me predložili v vpogled, se bo to kaznovalo z globo od 1000^-2000 dinarjev. Plačilo tega daveča zastara v petih letih. Domače družbe bodo po tem načrtu morale plačati: 40 odstotkov od onega zneska, ki ne presega 5 odstotkov vložene glavnice; 50 odstotkov od enega zneska, ki presega 5 odstotkov vložene glavnice; 60 odstotkov od onega zneska, ki presega 10 odstotkov, pa ae presega 15 odstotkov vložene glavnice; 70 odstotkov od onega zneska, ki presega 15 odstotkov, pa ne presega 30 odstotkov vložene glavnice; 80 odstotkov od onega zneska, ki presega 30 odstotkov vložene glavnice. Za tuje družbe veljajo druge odredbe. Pravne in fizične osebe bodo morale plačati: 20 odstotkov od onega zneska, ki ne presega 20.000 kron; 40 odstotkov od onega zneska, ki znaša od 20.000—30.000 K; 50 OKfototkov od onega zneska, -ki znaša cd 30.000—50.000 K; 60 odstotkov od onega zneska, Iti znaša od 50.000—100.000 K; 70 odstotkov od onega zneska ki znaša od 100.000—200.000 K; 80 odstotkov od onega zneska, ki znaša od 200.000—500.000 K; 90 odstotkov od onega zneska, ki je večji od 500.000 kron. Odmerjeni davki se boco morali plačati v treh obrokih: prvi obrok 50 odstotkov v roku 30 dni, druiji obrok 25 odstotkov v nadaljnjih dveh mesecih, sadnji obrok zopet v nadaljnjih dveh mesecih. Davek se bo moral plačali v gotovini ali v državnih bonih, ki jim >;e rok že polekcL Kdor bo prijavil, da je tf.M kuo netočne podatke, dobi eno tretjino plačane denarne kazni. Njegovo ime pa ostane tajno. Cene pšenične moke. LJUBLJANA, 7. Odsek za prehrano objavlja: Dne 30, decembra pr. 1. se ije vršilo pri tukajšnjem odseku za prehrano posvetovanje o tem, kako naj se spravijo cene moke v sklad s sedanjimi naikupe*imi cenami pšenice. Cena pšeaice v Vojvodini in Slavoniji ije poskočila v zadnjih treh mesecih od 2 K na 5 K za kilogram. Žrtni zavod in nekatere druge večje a-provizacije, ki so tudi direktno nakupovale žHo v Vojvodini, so dosedaj še vedno oddajale pšenično moko za pecivo na debelo po 4 K 50 v, krušno moko pa po 2 K za kilogram. Naravno je torej, da so imenovani zavodi oddajali moko z občuLno izgubo. To se trajno ne da vzdržati, ker bi sicer nastal pri obratu pri-mankljaj, za katerega .bi ne bilo kritja in ki bi privede 1 zavode do kalamitet. Ker ni izgleda, da bo cena pšenici pacHa ali ta vsaj znatno znižala, se je morala nastaviti taka cena moki, ki po kalkulacij odgovanja dosedanjim cenam pšenice. Zato se je v sporazumu z zastopniki žitnega zavoda, obeh železniških aprovizacij, ljubljanskega mestnega magistrata in nakupovalne zadruge (Vojn« zveze) sklenilo, da bodo omenjene korporacije pričenši s 1. .januarjem 1920, dale izdelovati iz plenice samo 2 vrsti metke, to o če-hosiovAŠkemu mmi^tratvu iz»a zasnanje -stvari po-slaio brzo.uvka, kjer pctrf>uje dogovor Zod-atjenUi ustreiiJ. ker je dokatziiioo, da se jo udeleževal propagande in bi so maral vsksi tega zagovarjati pred divizijskim . sodibčena IZ RUSIJE. Japonci proti ruskim boljševikom. PARIZ, 9. »Matin« piše o japonski intervenciji v Sibiriji: Sedaj je jasno, da Zedinjene države puščajo Japonski v Sibiriji popolnoma proste roke. To da je eden izmed najvažnejših preobračajev v zgodovini. Strah pnoti boljše-vištvu daje Japonski premoč, katere ne bi mogla pridobiti niti v vojni z Rusijo, niti za svetovne vojne. Z edin j ene države in Japonska da postane}© sedaj velike obkrajne države Tihega oceana. Japonska bo vsled tega tudi v evropski kolitiki igrala pomembnejšo ulogo; Sibirija postane za Japonsko to, kar je Kanada za Anglijo. Neizmerno bogastvo zemlje ogromnega obsega bo omogočilo tvorbo nove velikanske države. Odstop Kolčakove vlade. PRAGA, 9. Glasom vesti iz Vla-divostoka je Kclčakova vlada odstopila. V Irkutsku se je ustanovila socialistična, na vzhodu pa ata-manska vlada, Povsodi vlada zmeda. Prevladuje stremljenje po koaliciji socijalistov z bolj-ševrki z zahtevo, da se skliče zakonodajna skupščina. (Navzlic vsemu temu se razvija pokret čehosk)vaških čet na vzhodu v popolnem redu. Ameriške čete ne zapuste še SHiirije. VVASHINGTON, 9. (S.) Javlja se, e sriro pred Ode^so. Nip (riišei še nc-ben ukr..5 ;zta izpraznitev mes4>a, kt se bo bržkeme branio. ■ P«trograj«ke tovarae počivajo. KO D AN J, 9. Po brzojavka iz Hekingiorsa poroča ->Kr^snaja Gazeta«, da ije vsled puman-kanja sirovin ustavljeno deio v vseh petro-grajtskih tovar-aah. Iz Avstrije. Ameriška prehranjevalna akcija za Avstrijo. DUNAJ, 8, Kakor poroča »Der Neue Tag«, odstopi vodja ameriške prehranjevalne akoi)o za Avstrijo dr. Geist z vsemi svojimi setrud-nLki. Kako je navaden goljuf povlekel avstrijske oblast. DUNAJ, 9. Na solne '.o postajo je prišel pred dnevi elegai, oblečen francosiki stotnik in se predstavil kot De Ragny, stotnik v francoski vojski. Pripovedoval je, da —-• — —i-— — L-amnr in Dra čim preje prinesti važne diplomatske listine. Dobil je /a vožnjo na Dunaj poseben vlak na razpolago. Na Dunaju je živel imenitno in naredit-silne dolgove po raznih trgovinah in hotelih, a v zadnjem času je opeharil tudi neko poljsko družino za 60.000 kron, I^enadoma pa je izginil z Dunaja. Francoska misija je izročila zadevo dunajski policiji, Avstrija pred bankerotom. DUNAJ, 9, 14. januarja se sestane nemško-avstrijski parlament. Radikalni socijalni de-mokratje so pripravili za prvo sejo posebno predlogo, v kateri zahtevajo, da se proglasi Nemška Avstrija za insolventno in da se proglasi državni bankerot. O tej predlogi se pričakuje v parlamentu živahni in buroih debat/ Avstrijske železnice. DUNAJ, 8. Javni osebni in prtljažni promet na avstrijskih železnicah se je v sredo, 7. t. m., vzpostavil do nadaljnega v istem obsegu, kakor ,je bil pred 22. decembra. Promet ostane kakor dosedaj ukinjen samo ob nedeljah. Tirolci proti Avstriji. DUNAJ, 9. »Morgen« posnema ir. lista »Ti-roler Anzeiger* poziv na tirolske poslance, naj ugotove in izdavijo, da samo pod pritiskom sile priznavajo zvezno razjnerje z Avsirijjo in naj polagajo važnost nato, da se prisiljeni zakon z Avstrijo že od vsega začetka sklene tako, da se bo po potrebi dal tudi ločili. Isti list poroča iz privatnega londonskega vira, da vprašanje združenja Predanlekega s Švico kljub nasprotnim vestem ne stoji tako neugodno. V Londonu delujejo baje vplivni krogi za združenje Predarlske s Švico, tMfrovraa konf&reiKs. NITTIJEV POGOVOR S TRUMBIČEM. PARIZ, 10. (S.) »Temps« piše, da se je Nrhti včeraj sestal s Trumbičem. Ni znana vsebina njunega dolgega pogovora. Smatra se, da to ni zadnji njun sestanek. »Temps« o italijansko-jugoslovenskih po-gajaofih. PARIZ, 10. »Temps* proolavVja v uvodnem članku »Za mir na Jadranu^ Nittija, ki da je edini, ki more voditi italijansko politiko v sedanjem času. On gleda stvari od zgo»ai in ne bo dovolil, da bi njegovi sodržavljani hipnotizirali zaradi Reke. Oa je naijsposobne^ii, da privede pogajanja z Jugoelovenš do sporazuma. »Temps« naglasa, da je tn*di Davidovio pred kratkim izjavil, da je pripravke« na neposredna pogajanja z Italijo, da je Trumbič kot predaadnrk jugoslovonskega odfcara sklenil med vojno dogovor med svojimi rojaki in Itaiijo proti Habsburgovcem. Skupščina — nadaljuje »Temps« — je na dopustu do polovice prihodnjega februarja, toitve v veljavo rticdza vezn:*kih kosrisij v Šlezijj, in Marksiverdorju; 2. sroć'tvc Memda ir Cidcnske-£«; 3. odstrar.irev ca se dbc-"*h čet iz S^ez-rc: 4. kxlo:raoit(*v zasedbenih čet iz Ai-ienr-teina, Marion-\ver.ct\l, M smeti vi Gdanskega; 5. prehoda voja-žki'i viakov s&ozi Marienwerder in Ailcostcin. | V. e, ki so K U -»pisali dar»es nemški in pclj-t ki ^rvLšćencr. se tičejo: 1. nadeoolnitve zapi-jjtede dogovorov med Nemci in Pcij.ki; 2. "dnr :-.\va ggeiie ude^rtvuve vcrvc-uleske pepodbe; 3. orgacnsocije .zaessaega vo'*aikesa nrcmcla po Železnici v vzhodno Pri::':o In n®za; v Ncmčvjo. PARIZ. 1&. (S.) Tekom cerl-m^ruje zn ni&ftka-c-"i> vcrsa-ii'^Jie po^od^e ne l>o grvvcr*' ncr ni at£U še o*n~e*=4i!a, !kdr> bo nanosi zaupnik v -Parizu, tfeSrateri krern Ism^rao, da> se vspostav* dšpiom2pvc**:;W»* -TT?rr'V-=jifiJi»4» vet »v ki-c-.i, v sorcinstvu sve/^ra Oi 2,000.(KK) vo- "efleov, ki jih je i/i a Amerika posiuki v Evropo, ostane soctoi v Fratrcnji samo ie ndkoliko stotin čz-strlircv ki vojakov, ki bedo pc.Z'iii na irrcibove fcakeh 60.000 anx&riši(£b vojakov v Franciji. Ge-ncral K<->*?J>er odke v Ant\verpen, kjer se zbirajo ameriška živisa za Evrono. Neresaičse vesti o a~ceriikec: posojilu. ROTTERDAM, 8. r,Exchangc Tcle^raph Company« poroča iz Londcna, da je vest o velikem ameriškem posojilu neresnična. Tajnik lorda Greyja je izjavil, da so tudi govorice o udeležbi Greyja pri pogajanjih glede takega posojila popolnoma neosnovana. Aretacija komunista Martinsa. NEW YORK, 9. Včeraj je izdala washingtcn-ska vlada ukaz, ca se aretira in čzžene Ljude-v:i Maiiins, lažni poslaaik moskovske vlade. Ukaz ;e bil izdan, ker se je ugotovilo, da je bil M.i t::;s duia k c m u iiist i čn ega pihanja, ki se je preneslo iz Ri^rje v Zedinjene države. Bojjše- i \ i - ki a ient je ore d nekoliko dnevi izginil brez sledu, ker je Sržko.te slutil, kaj se kuha proti r'cmu. Smaira se, da se skriva v Washing-tenu. v Pr.trcf v Mehika. uMEHHCO, 9. (S.) S c ver -cd Vera -Krtrza v. j: 9 Od JoKape je bH bud petres, tekem katerega Je '•" r:koliko vasi razra.Xea?h. Na mestu, kj:r so se : ' ,' ti^ vasi, |e sedaj vefffausko jc-z.ro. V I ": Tu <:o i-rk- -?al: 34 mrliče v izpod tu<-šc * n. N.; . ■ 'Ir.iM "a odrr* r.r.v Svraicr: rr/aivJitvo Orizare in Kordobc je zbe2a!o. Is Anglije. Velika Britanija t svetovni vojni. LONDON, 8. Kakor navajajo uradni viri, so posamezni deli britanskega imperija med vojno prispevali k armadi v nastopnih izmerah: Velika jBritanija je postavila 5,700.000 mož, Kanada 641.000, Avstralija 416.000, Nova Zelandija 220.000, Južna Afrika 136.000, Indija 1,406.000 in ostale kolonije 135.000 mož. Skupna vse ta vse^a tega vojaštva znaša 8,654.000 mož. Padlo jih je 851.000, ranjenih je bilo 2,067.000, pogrešanih in ujetih pa 142.000 mož. Ameri&ka armada je za časa svoje največje jakosti šLela dva milijona mož. Britanska armada je, ko se je sklepalo premirje, štela 1,165.600 mož, med njimi 412.000 pušek. Novi atentati irskih upornikov. LONDON, 9. Na Irskem so sinnfeinerske tolpe izvršrle vnovič veliko napadov na policijske vojašnice v manjših mestih. SninfeLnerci so navadno oboroženi s -puškami, samokresi in rečnimi granatami. Toda poiiciia se je zavarovala preti nadstjnjim napadom: policijske posadke so dobile na pomoč vojaške oddelke s strojnicami. Du.blmske oblasti so zaprle vse finnfeinerske društvene prostore. Nadzornik irske policije, general Bames, je bil vpokojen, govori se tudi o predstoječih izpremembah na drugih važnih mestih. Aretiran je bil v Dublinu James Hoey, eden n?jde!avnewih voditeljev sinnfejnerske stranke in ravnatelj zavarovalne družbe, ki se je pred kratkim ustanovila v Du-blinu z namenom, da se prepreči vlaganje irskega denarja pri angleških zavarovalnih družbah. Poroka bivše žene pokojnega princa Mirka. LONDON, 9. Danes se je vršila v East-boumeju poroka princezinje Natalije Kon-stareiinovic bivše žene pokoisrega princa Mirka Petroviča, z grofom Gastor.oen de Dudze-clejem, svakom italijanskega pedtajnika vna-njlh stvari, gTofa Sforze. Princezinja, rojena v Trstu dne 29. septembra 1882., ^e živela cd 1. 1917. ločena od svojega moža, poVoinega princa Mirka, sina bivšega kralja Nikcie. Princ Mirko je, kakor je znano, umrl na Dunaju marca leta 1918. Vojaški ičpor v SaragHzi. MADRID. 9. o€ik vsi!cd hujs^anra sfeidaka^i&ta Chece. Ubrt je bil en častrak in en nerednik. Dm-gn vcra&tvo jo civona«šfikx> tiponi^cov, ki so se morc.v \ick=.rti. Ob tej priliki >e bđ Clrece ubit a 4 voO&fe r:'Tjer=.i. DeN-ot icornfeov re {»dbesniio. V mestu je l ilo iprogfctšenG crosedno steirje. Anarhija na Španskem. MADRID, 10. (S.) V poslanski zbornici se razpravlja o položaju v Barceloni. Cerva je v odi-^čnem govoru, med medklici na levici, naglasa!, vlada po večjem delu države in posebno v Barceloni grozna anarhija, kateri se mora narediti enkrat kcnec. Zločini se morajo kaznovati ibrP7 TT^rrrMje-njp Čo V>i cn na vladi, ibi poskrbel, da se r.akon spoštuje, in bi cdprl vse tvornice, da se vzpostavi delo. Če se sedanji kabinet ne čuti kos svoji nalogi, naj gre. _ Novi portugalski kabinet. UZABON, 9. (S.) Predsednik prejšnjega kabineta, Cardoso, je sestavil nov kabinei. Švicarski tečaji. 2ENEVA, 9. fS.) Lira 42; marka 11*10; avstr. krotil, nova 3'50, efcra 2'85; r.n.gd. iiuit 21'50; fraiic. iran-k 5075; anner. dokir 5*63?«. du^om kosom te bi -težili prema jednom maglovitom nacionaliemn. Naša žedja za slobodom, naša strasna želja, postignuta je bila i td Aiz ccnu največih žrtava, miali so svagda izvor a našim Željama za poboljšanjem g o s pod a rs& cg stanja našeg naroda, za oslcbcdjenjem društvene bede, za uspe-vanjanje rieno prema napretku i osvojenjem naj^dšeg stepena civilizacije. Kad smo ustali, da -uništimo strane vlasti i sagradimo našu, nismo tad imali pred očima samo Dušane i Tcraislave, stare krune i slave i težnju uskrisiti ili: sve to nije bilo ne«*o jedan ures, što je tradicija narodna davala našem radu. A eno, zbog čega smo ustali i pograbili oružje, to ja duboka neodoljiva ljubav za naš narod, koji čami pod teškim bremenom materijalnog ropstva. Videli smo braia našeg, seljaka, spavati na slami, (jer nema postelje; videli smo ga nepismenog i ncznalrcu. Videli smo seijakinju — majku sviju nas — obradvens!ku državu, ne=glo se pristupit drugom pesfu, izgradnji naše civilizacije i naše društvene obnove. — Bili smo nacionaliste, a još smo i danas, ijer mi-s&mo, obezbedivši čuvajući i razvijajući našu narodnu osebujnost, obogatiti čovečanstvo i civilizaciju. No vsaki naš čas, svako naše nastojanje, stremili su u vek prema našemu socijalnom cilju. Nacionalizam, koji nije imao kao svrhu duli.o\T.u i gospodarsku obnovu, činio nam se suviše blagim. Nismo nikad bili šoveni ni romantici sa Tako je pri posameznikih, tako je v nem pri skupnosti. Velika naloga caka .^.n zunaj naše ljudi. Udariti morajo temeLje novi državi, ki naj bo vredna zgodovine in tradicij naše jugosiovenske narodne duše. Na sveiov-nem pozorišču ne sodijo narodov morda samo po njihovi številnosti, niti samo po njihovi fizični meči ali karkoli že čem, an*pak jih sodifo po njihovi duševni zrelosti in dalekovidnosti, po notranji disciplini in razsodnosti; spdoh po vsem tem, kar daje narodu pravico, da je sam sebi gospodar. V političnem življenju našega naroda, pa ni vse tako, kakor bi moralo biti, oziroma bolje povedano, kakor ibi lahko bilo. Že v predvojnem času sc je bil naš človek tako zagrizel v mlakužo ozkosrčne, domače strankarske politike, da že nisi bil več Slovenec, če nisi trobil na vso moč v trobento le ali one stranke. Pri nas je bila stranka najvišja instanca; moč v deželi, pred katero sc je moral zviti vsakdo, ki je hotel biti deležen življenja na naši zemlji. Ta način pojmovanja političnega udejstvovanja ima sicer svoje dobre strani, a ima tudi precej slabih in ni najmanjša med njimi ta, da postanejo navadno politiški nasprotniki tudi osebni neprijatelja. Seveda je v takem ozračju skoraj povsod onemogočeno vsako delo za najvišje potrebe ljudstva samega. In tako oboževanje in malikovanje p-cliti-Škega ideala mora roditi v voditeljih in tudi v starinki sami ekskluziviste; to ,je ljudi, ki žive samo sebi in svojim idejam, ki zanikajo sploh vse kar je v zvezi z naprotnikom. Jasno je, da ne more tako politiški individualizem rediti dobrih posledic za narodovo skupnost. Kajti pretirana strankarska sebičnost ima pred seboj samo korist posameznika ali stranke in je podrejena splošnim narodnim koristim le vse dotlej, dekier so varovane koristi po-edinca: stranke same ali pa posameznika. Tega načina politiškega boja se niso mogli naši ljudje otresti niti danes, po petih letih vojnega trpljenja, niti v očigled največjemu dogodku, ki so ga doživeli z osvobojenjem izpod tvjega jarma, in končno niti vsled dejstva, da-so v nas v tem odločilnem trenutku uprte oči vse£a sveta, ki nas bo sodil in ravnal z ! i nami tako, kakor zaslužimo. To so trije mo-j menti, ki bi morali iztrezniti vsakogar, ki mu ! ni ljubezen co naroda samo n?. ustih in v žepu, I ampak tudi v srcu. In še nekaj! | Stranke in njihovi voditelji sc morda r«iti ne zavedajo velike odgovornosti, ki jo nosijo v teh časih ne samo pred narodom, ki .ie deležen sedanjega življenja, ampak tudi pred narodom, ki še spi v bokih jugoslovenskih mater. Rod, ki ibo vzrastel, bo terjal svoj obračun. In terjali ga komo tudi mi, ko nam zašije lepše solnce. Najti je treba novo pot; pet razsodnosti in discipline, pot razuma in ljubezni. Le petem bo delo posameznikov blagoslovljeno z najlepšim blagoslovom: s pravo in resničfio svobodo! Naš klic prihaja ob dvanajsti uri in trdno vero imamo, da ga morajo slišati vsa jugoslavenska srca. ker vemo, da je še ljudi med nami, ki se zavedajo zgodovinskih ur, ki jih živimo, in čutijo dolžnosti, ki nas vežejo do lastnega rodu. Sicer zna obveljati rek našega pesnika: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Italiji, ker je tudi v tej zelo kočljivi stvari takoj zahtevala, da se o Karlovi ponudbi obvesti tudi Italija, in ker je poudarjala, da je treba na vsak način upoštevati njene zahteve. V laških krogih pa se ugotavlja s trpkostjo v srcu, da so nekateri franco&ki vodil"i možje kazali precejšnje nezaupanje napram Italiji in da so tol'ko iz francoskih, kolikor tudi iz angleških ust padle precej pikre opazke o preti-ranosti njenih zahtev. Tudi to seveda ni všeč, da se ravno sedaj, ko zahteva Italija izpolnitev najdalekosežnejših svojih žalitev s sklicevanjem na svoje vojne žrtve in itcpehc, objav^ajo Karlove in Sikstove ne ravno mile sodbe o uspešnosti njenega vojevanja na Soči. Štejejo francoski vladi v z!o, da jc objavo sploh dopustila, in so mnenja, da se kaj takega ni moglo objaviti, ne da bi bili o tem predhodno obveščeni izvestni vplivni krogi. Francoska socijalisti pa naglašajo posebno, d" se po teh razkritjih vidi, da bi sc bila -jna lahko eno leto prej končala, ako se ne j'bi bile stavile pretirane zahteve, med kalc-jrimi namigujejo posebno na laške. Govori sc, j da hočejo o tem vložiti interpelacijo v parla-' mentu. Tudi za nas ni ta objava brez pomena. Znane so madžarske težn-jc po vrnitvi monarhi-! stične vladavine. Sedanja madžarska vlada te | težnje z veliko vnemo zastopa in nahaja pri ' tem precej odkrito pod,poro v izvestnih za-j vezniških sastoperkih. Slično gibanje, četudi ne pod vladnim vodstvom, obstoja tudi v Avstriji. Znano je nadalje, da se v Švici, okeli Karla, prav živahno deluje za njeijovo vrnitev na prestcL V službi te propagande ^tejo tudi ?naSi« Šusteršiči, Franki in drugi Sanios'ovcn-ci in Velehrvati. Tudi med Slovaki in celo med Čehi sc skuša z denarjem in obljubami stvo- riti razpoloženje za vzposlavo »slavne- habs- burške dinastije. Celo v Pariz so prišli njeni emisarji. Pridobiti je treba še vodilne može na mirovni konferenci. Tu prihajajo Sikstova razkritja, ki prikazujejo Karla kot velikega prijatelja Francije in vladarja, ki je iskreno želel skleniti mir, celo na nevarnost, da se s tem zameri Nemčiji. Obenem pa govore ta razkritja o njegovi ljubezni do njegovih zvestih i Tirolcev in vzbui^.jo tako ludi v Avstrijcih simpatije za »dobrega« cesarja. Čehi posvečajo temu £ Oprostile, gospod urednik, da vas nadlc-gujem! Pred dvema tednoma sem čital v va-t em listu poziv na somišljenike, naj pošljejo timpreje svoje prispe*, ke za božično številko. Odzval sem s« pozivu in evo me! Prinašam vam osebno svoj rokopis!* »Hvala lepa, gosped .. . »Ime mi je Martin in pišem se Bric.« *Torej, gospod Bric, hvala vam! Opozarjam vas pa na dejstvo, da imamo radi izvanrednih j razmer, v katerih živimo, poseben odbor, ki prejfledu^e vse rokopise. Le to, kar odobri odbor soglasno, se natisne. Ravno sedaj uraduje v sosedni sobi član tega odbora. Predložite njemu svoj rokopis!« Še predno je mogel pretehtati Bric urednikove besede, je že stal pred mogočnim kritikom. Toliko je še slišal, kako Tak pojav mi nikakor ne uga»a!« Kritik si je pri tem prižgal smotko. »Pisatelj ne sme imeti preveč samozavest', že radi kritike. Da ste prišli drugemu kritiku, ki ni tako obziren kakor jaz, v reke, bi bil vaš priimek za vekov veke omadeževan. Zato vam pa najprej svetujem: preskrblte si primeren psevdonim! Ime naj ostane, priimek pa izpremenite na vsak način. Čc je kritika ugodna, se lahko ponašate s svojim imenom, v nasprotnem slučaju je zakrivil spis kak drug človek. Mc-Ii razumete?« »Popolnoma!« je odvrnil Bric in se znižal v stolu pod udarcem te neoporečne logike najmanj za eno ped. »Svojo črtico 6tc naslovili: Božične misli. Naslov se pa nikakor ne ujema z vsebino črtice. Take misli bi lahko imeli na sv. Martin ali pa na pustni torek. Edino ie polnočnica in pristen visok slovenski sneg označujeta bo- žični večer. Vi pa ne omenjate ne prve, n drugega. O tem sem vas, upam, prepričal, kaj ne!?« »Seveda!« je prikima' Bric in sc znižal na stolu ped novim udarcem zopet za eno ped, : V težkih časih živimo!« Tajinstvcn in tih je postal liritlkov govor. »Naš list jc kakor kapljica na veji. Prva neugodna sapica jo strese. 7elo oprezni moramo biti. Če pa priobčimo vašo vest, keko je nabila v državi Kentuky v samotni koči no noči žena misleča, da prihaja mož pijan domov, velikanskega ifiedveda, da jc kosmatinec komaj odnesel življenje, in če obelodanimo zraven še va£c misli, da se je to zgodilo v republiki, da so ženske povsed enake v monarhijah kakor v republikah, da se torej ne smemo ogrevati za republikansko državno ustavo, dokler ne preustrojimo žensk, ste lahko gotovi, da nam zaplenijo list, zapreio tiskarno, vklenejo urednika in odbor. In kaj bi imelo naše ljudstvo od lega?! Vaš e.mc i-kanski medved in vaše še r*e republicirane ženske bi mu požrle edino duševno hrano Saj govorim dovolj jasno!« sše prejasno!* je zamrmral Bric. Zopet s* je skrčila njegova postava pod novim udar cem. ^Notica o koncu sveta, ki ga je prerokoval amerikanski astronom, ni na mestu!«, jc nadaljeval kritik. Njegov glas*«i bil več skrivno sten. »Ravno sedaj tmo pozvali naročnike, nci| takoj plačajo zaostalo naročnino. Kakor hitri V Trstu, dee 11. ja&uaija 1930. ćre*costi) — na fcerclkokem koogrc-su izzlo-CitrH* mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine, ki ji jc pozneje — menda leta 1906., ko ?o na Dunaju začeii zanašati, kakor so se basali, v«važo sapo* s svojo vnanjo politiko — *leczn:c. Prihajajo nam pa glasen, posebno !?. da so mr:ga društva vsled izpreme-nij rcTuier v dvomu, kako naj bi pričela s sv rn delovanj-in, da v mnogih primerili de-i jo napačne korake v dosego tega cilja, in da " oled tc naletajo na nepredvidevane sitnosti. l'rc;'^ druiLva se ravno radi le nesigurnosti s-1- ; r.e zganejo. V pouk naj cit:ramo tu pred vse i vlo^o, katero ;e napravilo politično dru-j it o ■ Edinost v v Trstu na gereralnegi civil-komisarja tedaj, ko so nekatera lr£aška čruštva ;-?lcteia na potežkeče. Predsednik j;Lične*a društva, g. dr. Jcs:p \ViIfan, ie 13. septembra 1. 1919. poslal tržaškemu generalnemu civllncmu komisarju gospodu Avgusiu Ciiiffei;:iu naslednji depis: Vaša Tkscelenca! Kot predsednik polifč-r.egj društva Edinost- si usedam obrniti se tržaških političnih udruženj in strokovnih organizacij.« Ta odgovor ne vsebuje sicer mnogo, vendar pa vsako društvo iz njega lahko razvidi, da njegove zakonite zahteve na merodajnem mestu vedno najdejo pravi odmev, tudi če bi se slučajno podrejena oblastva včasih motila o mejah svoje pristojnosti. Pravilno in zakonito je le eno: Društva so potrjena po pristojni oblasti, torej zakonito ofostejajo, zakon je isti kot prej. torej se tudi društveno delovanje lahko razvija pod istimi pogoji, predpisi in oblikami kot prej. Kličemo zatorej vsem našim društvom: Sklici fe občne zbere, pes veži te svoje odbore ter oživite n«£e vzorno društveno delovanje r-ebi v zabavo, narodu v kulturni in gospodar-eki prospeh! ^Goriško Stražo« in »Pučkega Prijatelja« prosimo, da ponatisneta ta članek. črti p po le nic Ln z dež nj:nil: e najveće na Vašo Ekscelenco v zaJevi, ki važnosti za slovensko m hrvatsko prebivalstvo zsstopnrvo po omenjenem društvu. Sporoma sc mi namreč, da so dobrla različna tnka-j-r..i-- siove-afrka d»*u3tva, kakor n. pr. Drana-tičr.o dn;štvo v Trstu, Pev "ko društvo »Adri-i?« v !- -I vih rkovljah, poziv od poveljništva kralje- ov, upravnega odseka, naj pred- 1 ožijo v 'talijr.nskera prevede svojih pravil (sestavljenih v tlo venskem jeziku in predloženih o^astvu ze ob ustanovitvi oziroma odobritvi divšL.a) ter naj zaprosio za zopet no potrditev s strani vlade. Take ukaze dobivajo zastopniki dnaiicv samo us-tmeno in brez poziva na kako tozadevno zakonito odredbo. Ker taka ^eernita ureditev tega vprašanja ne obstoja a z on ram na zakon z dne 15. novembra 1867, ->t. 134 drž. zsk., nadalje z ozirom na to, da -taajo omenjena društva pridobljeno pravico, i* r.e na podl?.^: predloženih in od pristojne vilasti potrjenih pravil smatrajo za zakonito c£*toje**a, Lorrčno z oziroro na te, da omenjeni i?»kori dosedaj rvi bil odpravljen in da se toliko i ci?oj obstojajo rarcjdbe, ki bi ga bile lahko! nadomestile, si štejem v dolžnost, izraziti svoje propriča»;e, da »bo Vaša Ekscelenca priznala netskonitest takega postopanja ter odredila potrebno, da se ne ponove več taki primeri. Slo-vcn ?k<> in hrvatsko prebivalstvo ima v svoji naravi gioboko ukoreninjen čiit za zakoniiost iti po<*taiftc&t napram askonitim ukazom obla ste., krr zastore tem le pomagati pri izvrše-rtinfu cfihofih nalog, seveda pod pogojem, de r ^hrr. i Lscrepi ne nosi-io niti sence samovoljnosti nepotrebne strogosti. Oprostite, Eks-celenca, da sam si v svoji začetkoma omejeni ?a»tnosti dovoli! obrniti se direktno na Vas v varstvo 7.aken:tih koristi svofh sodežel&nov, ter sprejmite izraz mojega najvišjega spoštovanja itd.« Teo-asiji generala! civilni kccniser, g. Avgust CtulfeiH je brez pridržkov priznal upra\ iče-iiOGt icrii^e zahteve ter i z !8. septembra od-govohl, da sc da o zaac.n nai*r»čno informirati, a 21. oL'iobra 1, 1919. je prišla ped št. 1043 po-lt4ičieoiu d—oštvi: naslednja rešitev: »V zadevi spocv.eaice z dne 13. sep- teaabra, da je povelpiištvo jw>tranjena orož-n>škega oddelka, upravnega odseka, zahtevalo od nekaterih društev% kakor cd Dramatičnega društva in pevskega društva »AJrije<., italijanski prepis pravil, sem se iniormiral pri omenjenem oddelku o povedih, ki so povzročili to postopanje. Ni kak politični namen ni povzročil dotične zahteve, ki je nastala vsled tega. da je rsaki uradnik pri k vest ur i neki dani mu raleg napačno razumel, enostavni naiog namreč, naj zibere potrebne podatke, da se sestavi seznam M iz JutoMe. Vzpostavljen žeieiC-iški proaiet Gortcc-Bo-hicj. Na novega letr. dan je bil vzpostavljen železniški promet med Gorico in Bohinjsko Bistrico. Imenovanje v železniški služb:. Ing. Ignacij Sega, načelnik strojnega oddelka pri ravnateljstvu Južne železnice, je imenovan za centralnega nadzornika. KoroJka. Iz L» ubija ne nam pišejo: Meje našega kraljestva niso še na nobeni strani določene, tako, da iahko rečemo, da je vsa dolga črta od Banata do Celovca en sam velik vprašaj. In zapadna meja ravno tako — samo še lolj v neugodnem zmislu. To je težka situacija, zlasti če se pomisli, da imamo za sabo pet let svetovne vojne. Treba je le majhnega vzroka in pozornost naroda se odvrne od one točke — !-.jer predre neprijatelj. Kajti precej verjetno je, da manevrirajo naši nasprotniki kolikor-toKko dogovorno. Tu je treba opreznosti. In zdsj, ko stopa zopet Jadransko vprašanje v akuten štadij, je več kot gotovo, da bodo napeli Nemci vse sile, da izkoristijo to priliko v svoj prilog pri ijrdskem glasovanju. Tu se zanašajo na dva faktorja. Prvič je bila Koroška vsled Karavank tako oddaljena od Kranjske in ostale Slovenije, da se ic razvil provincijalizem do skrajnosti. In zato bedo poudarjali Nemci med ljudstvom nedeljivost province in je verjetno, da jim fco šel marsikdo na ta lim. Druga napaka bi se lahko naredila pri naši politično-strankarski -borbi s tem, da bi se zanesla ta borba tudi na Koroško, kjer bi hotela delati vsaka, stranka na lastno oest — tepen pa bi bil ves slovenski narod. Poleg tega je treba pomisliti, da stopajo danes nacijonalne ideje v czadje in vladajo socijalne svet. Zato moramo urediti na Koroškem vse prometne in prehranjevalne razmere na ta način, da bo ijud-stv o občutilo, da se mu tu res boljše godi nego bi se mu v Nemški Avstriji in da mu je samo v Jugoslaviji zagotovljena gospodarska bodočnost. To pa je treba kmalu urediti, kajti prihajajo pritožbe, ki pravijo, da se ne dela v vseh ozirih tako, kakor «bi se moralo! Preložitev ljubljanskih kolodvorov. Enketa, ki jo je sklicala deželna vlada v zadevi regula-Čnega načrta za severni del mesta Ljubljane in s tem v zvezi za preložitev ljubljanskih kolodvorov Minister Kramcr počiva* to-le politično novico: > Ministra Ivramerja smo videli še zadnje dni, da se je mirno sprehajal po Ljubljani, kakor da v trgovskem ministrstvu ni prav nobenega dela. Kakor so ga vrgii iz ministrstva za kon-stituanto, kjer ni ničesar naredil, ali slabo, kar je naredil, tako bomo Slovenci doživeli še sramoto, da ga vržejo iz trgovskega ministrstva ne samo zavolio nesposobnosti, katera je očita vsemu svetu, temveč tudi zaradi nedelavnosti. Ministri na delo! Kje pa se kra-ljevi minister Kristan sedaj potepa?« — Ni nam na tem, da bi posegali v strankarske boje onstran premirne črte, in tudi ne, da bi branili ali ne branili koga; toda eno pa rečemo: tudi o političnem nasprotniku sc ne piše na tak ogabno sirov aačia! V deželni bolnišnici v Ljubljani je umrl v starosti 35 let profesor dr. Janko Bratina, doma iz Otlice nad Ajdovščino. Pred vojno je služboval v Gorici. Vsled vojae pregnan z doma se je^vrnil po prevratu v svoj rojstni kraj. i . ' sc je preselil v Ljubljano, kjer je podlegel neki želodčni bolezni. Zapušča vdovo z otrokom. — Bratina se je večkrat oglašal v naših političnih listih ter tudi v belc-trističnih kot n. ipr. v »Ljubljanskem Zvonu < z manjšimi leposlovnimi ali znanstvenimi črticami. Pogreb je bil v četrtek. Poslopje Jadransko banke t Ljubljani. Jadranska ibanka namerava zgraditi na mestu, kjer stoji sedj hotel Malič, veliko moderno poslopje. Z zgradbo namerava baje pričeti še to leto. Stran III. Politično tireštoo Mirni" Losos: v posodah po okoli pol k? ?t> 2'25 lir 1 posoda na izkaznico. Okajena ameriška gaja* po 5'60 lir Ton v olju po 9'60 lir kg, (trebušni del) po 10 lir kg;' Jezik v konservi po S lir kg. Kupovalcem, ki so vpisani pri prodajalnah aprovizacijske komisije, se bodo proti predložitvi živilske izkaznice lahko razdeljevala dnevno in poljubno tudi naslednja živila: Cikorija po L 2'20 kg; ekstrakt holandske kave v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; kavin surogat »S. Giusto-, v zavojih po 200 g, po L 1'50 zavoj; leča po L 2 kg; slanina po L 8*40 kg; trebušnina po I. 8'40 kg; kis po L 1*40 1; kondenzirano nes!.-.dko mleko marka *CcIombo<-. v posodah po 1 kg po L 3'75; sveče po 20 stot. komad; milo v komadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; kakao v prahu po L 14'— kg; Severno-ameriška mast po L 11'50 kg; muškatovi orehi po 20 stot. komad; belo milo »Marsiglia* v komadih po 50 dkg L 2'15 komad; kristalna soda po L 1'— 1 kilogram; sardine v oljčnem olju >-Arrfgoni-v škatlah po % kg po L 1'35, XU k« po L 1'85 in :>Excelsior.< po \\ kg po L 2'70 škatla; fileli v olju >Excelsior« po 1/9- kg po L !'30 škatla; marmelada po L 5'50 kg; kitajski čaj po L 20'— kg; poper po L 10'— kg; pimenta po L 9'— kg; kumin po L S'— kg; zabela »Tcrregiani« po L 6 kg; hranilna moka za otroke po 60 stot. zavoj; mešano maslo po L !0'40 kg; paradižnikova konserva po L 3'50 kg, v posodah po 1 kg po I. 3'40, v posodah po kg po L 1*75 posoda; biškoti (London Facto-ry A. Gatti, Trieste) »Metropolitani« po 8 lir kg, druge vrste bišketov, kakor s Albert«, Petit Beurre , »Seccessiou« itd. po L 9'60 kg; bi-škoiii v zavojih po I4j0 g po 1 liro zavoj; gren-čni biškoti po 16 lir kg; angleško milo AVat-sons po L 2'60 komad; belo ameriško toaletno milo marka sTvorv« po L 1*20 komad; kanela v prahu po L 15'— kg; dišave po L 10'— kg; vino Chianti =>Ruffino« v steklenicah po 2 litra po L 6'40 steklenica; škrob po L 8'50 kg; vino Chianti (>bratje Dal Canto-) v steklenicah po 2 litra po L 6*—; zelen suh grah (zdjcbljen) po L 3'80 kg; fižol po L 2'25 kg; fižol koks po L 2'80 kg; suhe smokve po L 3'20 kg; zeleno milo marka »Trieste« v komadih po \x kg po L 1'—, vJcomadih po \'z kg po L 2"— komad. Mazilo za čevlje (marka »Lift-) v škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stotink, štev. 5 po L 1'65 škatla; tekođina (-Lift ) za kovine v škatlah št. 1 po 80 stotink, št. 2 po L 1*45, št. 3 po L 2'80 škatla; mazilo (- Li £ t -) za kovine v škatlah št. 1 ipo 40, št. 2 po 55, št. 3 po 95 stotink škatla; vosek za parketirane pode (»Lift«) v škatlah po % kg po L 2'40, v škatlah po % kg po L 4'80 škatla. Samo na odmerek kondenzirano sladko mleko marka »Mercurio« do peiih odmerkov 1 posodica do 6 odmerkov 2 pcsodici po L 3'10 posodica; 10 dkg kave po L 12'— kg. Živila, ki se razdele posetnikom ubožni-ških izkaznic: sladkor in vsa živiia. ki se morejo poljubno kupiti. Na ribji tržnici: namočena pclcnovka po L 4'80 kg. Razdeljevanje petroleja. Izkaznice št. 59 so veljavne do 19. januarja; lastniki teh izkaznic imajo pravico do nakupa enega litra petroleja. Izkaznice se bodo kontrolirale, kakor po navadi v ulici Cassa di Ri-sparmio 13, II. nadstr. dolg, ker se jim drugače z 10. t. ta. ustavi do-pcšrifanjc lista. Iz krajev, kjer bi se obnesla razprodaja lista, prosimo tozadevnih ponudeb. Naj stori tako vsak Čitatelj »Edinosti « svojo dolžnost napram listu, pa bo tudi list mogel Čim dalje v tem popolnejši meri vršiti svojo napram čitateljem, napram vsej naši skupnosti, napram našemu narodu! JREDNIŠVTO IN UPRAVA. Odbor vabi na zređni m\ zd ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. jant arja 1920, ob 10 dopoldne ▼ veliki dvorani Narodnega doma v Trstu z naslednjim dnevnim redom: 1. Naše šolske razmere in zahteve. 2. Izprememba pravil glede Članarine. 3. Slučajnosti. ODBOR. ŽluIIo aprovizacijske komisije za teden od 12. do 17. januarja 1920. (Preščipne se številka 29 živilske izkaznice.) Testeaine: 1 kg po 145 lir kg. Riž: l ks po 1'40 lir k*. Kristalni sladkor: 25 dkg po 5 lir kg. Prvovrstno olje: 15 cl po 7'20 lir liter. Z novim letom jc »E d i n o s t« stopiia v 45. leio svojega, gotovo našemu narodu koristnega, plodcnosnega delovanje. Obračamo se torej ca vse tiste, ki jim jo pri srcu naša narodna stvar, da tudi v novem letu podpirajo »Edinost« v njenem delovanju in sicer z rednim plačevanjem B&ročainc in pridobivanjem novih naročnikov in čitateljcv ter prav t«ko tudi s sporoča-sjcai vseh količkaj važnih dogodkov. »Edinost« bo izhajala odslej vsak dan zjutraj, izvzemši ponedeljke, ko zaradi nedeljskega počitka list nc more iziti, in sicer ob torkih in četrtkih na Štirih straneh, ob nede Jjah po možnosti na šestih, ostale tri dni v tednu pa na dveh straneh. Kakor hitro bo mogoče prične list izhajati vsak dan na štirih straneh, izvzemši seveda ponedeljke. Naročnina ostane neizpromeajena, kakor je bila doslej, in sicer: za celo leto •«•••• L 36'—, za pol leta •••••• L 18*—, za četrt leta • • . . . L 9*—, za en mesec • • • • • L _ 3*—, posamezna številka stane 10 stot. Naročnina se plačuje naprej in se naročila brez soposlanc naročnine ne izvrihijejo. Naročnike, ki eo morda zaostali z naročnino, prosimo, da v najkrajšem času poravnajo svoj ^i pa zver'eli, da se bliža konec sveta, se ne t?i nobeden več brigal za naše upravništvo. Vaš konec svota nam nikakor r.e sme prečrtati računov. Temu morate i vi sami pritrditi! j Pritrdim tudif« je šepetal Bric. »Sioarsiič pa prihajate do nenavadnega za-ključka, da so si namreč evrepejski časnikarji sanr izmislili Ameriko, da ne eksistira ne Kolumb, ne Camegic, ne RockefeHer. ne Wilson; vse te može so redili časnikarji, da na la način lažje lažejo in da tolažijo svoje bralce z obljubljeno deželo, z bogastvom, s pravično-sJjo in svobodo. Povejie mi resnico, gospod Bric, ste-li mislili resno, ali res verjamete, da ni Amerike?!* Ne: nc, saj to je le šala, kateri sem primešal s .rivajo nekaj rcsnice!* se je (branil Bric in pc '-al klobuk, ki mu je bil padel raz koleno. Sedej vas komaj razumem! Vaša črtica naj bi bila nekaka humoreska ali satira, kaj ne!? 1 cd« iLidi v tem slučaju ste na nepravi poti!c Kritikov glas je postajal bolj in bolj iskren, očetovski. ^Dovolite, da vam dam par nasvetov! Najboljši do v tipi so in ostanejo stari dov-iipi. Reoimo: gospod naroči v prodajalni venec s trakom. Na tr*k ukaže zapisati »Spavaj in sicer na obeh strar.eh. Kako sc začudi gespod, ko mu prinesejo venec z napisom: -Spavaj sladko na obeh straneh! Ila, ha, ha, ha, kaf ne, izboren dovtip! : »Pravil mi ga je ž® moj oče, ki ga je zvedel od svojega starega očeta!«, je pripomnil Bric in si čisiH z rokavom klobuk. > Dcvtip jc pa le lep, in če se tudi nekoliko irpremeni, ne izgubi smešnosti!« je nadaljeval kritik in si obrisal solzo, ki se mu je iz očesa peiočila črez obraz. -Vi lahko pošljete gospo v prodajalno, napis lahko predrugadite, recimo s Blagor mu. ki se spočije t, ali »Zadnji pozdrava, ali * Vrlemu rodoljubu« ali ?>Na svidenje«, samo na to morate paziti, da pristavite vedno še zraven ■> na obeh straneh«. Dam vam pa še drug dovtip na razpolago. Ta dopušča še več izprememb. Poslušajte! Kristus in sv. Peter gresta po Krasu in jesta vsak svoi kos kruha. »Kruh je vendar-le dober!« pravi Kristus. Potica še boljša!- mu odgovori sv. Peter. Pomislite, danes pošljete oba v vipavsko dolino, jutri v hribe, potem v Brda, ko sc utrudita oba, pošljete sv. Valentina in Pelcigrina, ali sv. Koztna in Damijana polagoma v vse te kraje. Davtip pa ostane večen, ker je pctica res boljša od kruha.« Kaj pa, čc pridejo na Kras sv. Trije kralji? Naj se-li zavzame Baltazar kot tretji kralj za mandclat ali za tržaške fige?* je pohlevno vprašal Bric svojega učenika in si obrisal pot na obeh straneh. Popolnoma zgrešeno! Že vidim, da nimate pravega pc»ma o humorju. Če pripeljete tako odlično družbo na Kras, imamo zopet sitnosti pri listu, ker bi ta obisk dišal v sedanjih časih preveč po politiki. Opreznost tudi pri dovti- pih!« Kritik jc vstal. »Vsekakor bi morali Vi svoj spis popolnoma izpremenili, da bi postr.-l goden za tisk. Mogoče se bo dala uporabiti kaka misel.« »V tem slučaju bi vas prosil,« tudi Bric je vstal in se priklonil svojemu dcibrctaiku, =>da rešite vsa} zadnjo misel: o Amerikih »Vedremo! Klanjam sc, gospod Bric.'* Hvala lepa za pouk, za obe strani na traku in za potico sv. Petrak • • m Prišel je božični večer v deželo. Malo ljudi si srečaval po ulicah. Fin dež je pršil iz megle. Pisatelj Bric je pa hodil brez dežnika pred tc-bakarno. Čakal je božične številke. Konečno jo je vendar-le prinesel raznaša-lec in prvi kupec, še predno je sploh preštela prodajalka doposlane ji izvode, je bil Bric. S svojim zakladom je stopil Bric v najbližnjo gostilno. Sam je bil. Tem bolje! Vzel je list iz žepa in pregledoval. Podlistek nič! Mogoče v božični prilogi? Natakarica mu je prinesla zahtevano četrt. Poglobil sc je v dnevne vesti, da bi ga ne motila s kakim vprašanjem. Šla je. »V božični noči«, pesem, nič, »In mir ljudem na zemlji! -, nič, tu nič, v odstavku za kratek čas je bil pač dovtip o gospodu, vencu in traku, toda saj ta dovtip ni bil njegov. . Stoj! Na predzadnji strani: POSLANO/) Podpisani Martin Bric izjavljam lem potom, da m ne Amerike, ne Kolumba, ne Wiisona. Ameriko in Amerikance so si izmislili evro-pejski žurnalrsti, da dajo svojim izmišljotinam domovinsko pravico, ker bi imeli v Evropi prestrogo kontrolo. Spoštovanjem Martin Bric. • • • Ni mnogo si je mislil Bric! Kritik je pa le upošteval njegovo željo. Rešil je misel o Ameriki. Od sedaj naprej ne bodo več tako slepo verjeli bralci vestem, ki se odigravajo v Ameriki. Spravil je list v žep, izpil vino, plačal in jo odktiril proti domu. Kako se je začudil, ko je dobil doma ca mizi račun upravništva: Za priobčeno poslano v božični številki dne 24. decembra 1919 lir 36. Tako so končale » Božične misli < na predzadnji strani zraven osmrtnic. Da so bile dragocene, kaže dejstvo, da je stala ena sama misel že 36 lir. Bric je bil pa zelo hvaležen usodi, da ni priklicala stavcu v spomin dovtipa »na obeh straneh«. V tem slučaju bi moral plačati 72 lir. Prihranil si ,je torej 36 lir, dovolj za oba praznika,* ker je bil skromen. S temi mislimi je zaspal Bric na božični večer. *) Za vsebino pod tem naslovom odgovarja J uredništvo le toliko, kolikor zahteva zakon. Domače vesSL GleOc naše Narodne šole pri Sv. Jakobu J a- vamo iz zasie-sljtvega vira, da l odo cv.i šc'-Ai oiroc!, ki so -bili pred otvoritvijo na>c NV.rc-uie •šole iz vpisani :ra kakem vrusjm znvoJu in io re ob otvoritvi Narodne š v p"-. U v ta zavod, mogli or rti -t u Ji sc nr.dal}a na ... U šot-!, i-iporcća-mo to vest v pam'r}e;r-c staršev, \i >o t "'.i v s'abeh, da njihovi otroci r.e bi n.^sU ju...:Vjva»ii svojih naukov no naši šoli. Veliki C.M ples, ki -jja je pr."re*d"'a s-.o^i žcns\a podružnica C .Ml), da z dc-L'-kcm. ki s:a cr>::sc ta prireditev, olnf e v.z ' o (preprtrebno tiseo, ie privabi! toliko r.ašesa r.rroJa vseh treh v naš Nart-:*ni doni, ćjs *o b; I \ i prostrri do ^rd-nSeca -kot?!Iv* e polno 'u-J^tva, da sc skoraj nI bjlo mr^cis gen:ti. A \ l:-z tej ogrorncii nfttcžlri vc^i-dr.r vsenevsod n; lepši red. vsepcv.-i^d n ■\v.-c-lejše rr.npolo/enjc, \\sej: vse d nr.'pri;e:r.v.-'a domača Z£l«ava. V v-eir. .tem direnda-u -...r I.i Cci, sem C:i tla i:i naokoli fcavi rad-ostiu Hea. i: .katerih odseva zavest: ovo, 'kcJ'ko nas ie, evo v nas mfcdostwI!i sH, ki, u :r.er:cr.e v e v <&.ht št asto smer — za b!e:;or naroda, en; 'o i.i hvče. # .3 sv<>} -siktrpni smoter, ker je v nes -tista a. t:>ta s^:r.ozaves'.::va imoe, ki mora Loscći, k.:r h->će doseči. — Citai:ili'\i prostori so b:;i •pre::-; ej-e-n v ckrcpecvalnico, kjer .jc b.'o «ia raipe-ia^o .jedi in pij.!ee, a tt?ui r,a c.l:e-!; .p« d ^ Merijo v veliki dvorca'ki je b ia ok;:-. :> c.krašc;u z zelenjem, so naSc is;;r»xi.te /.ene in dc.k!e a t. .'e žejnim i-n kičniiii {vCo na >j'-:i/ -ne JilS lIi: vse jc bilo le o ia . .:-:na velika družina, vsi naši in n-Ič druROg-a, ir<: *i::j so bili iz điras a ii-Ii •cikr.Hce, ali ra tudi iz n .' dJJjc-nejšMi kre-jev izosedonega c7.cmvc. Da bi ne-.tevali poiasmoz.ne o.-ebe, ki i.-o odMeno .sodelovale -r.a si-jajivetn 'uspeflru le imenitne priredi:ve, pač ni treba. Saj tu ni šlo nikomur za čas-t, temveč o .'ino le .za uspeh, čim !er-;i gmotni uspe-ii, l:U' bi naša uboga ceea imela čim največ, sa.j jc vsak, ki yc sodeloval, smatral to sodelovanje za ojo dolžnost, Ln s 'tem ;c povedn-no vse. Letošnji ve!- vi CM ples Je bil vreden naslednik sv&j'Lh r-redn kov, in pokazal jc iznova, ca smo tu i:i da tij.i lic\:e.:no ostati tu. Noprej za-tava S.ave! Tržaški delegat kraljestva Srhov, Hrvatov in Slovencev sc >c vrnil s kratkega dopusta ter ura-dujc od jclri. 12. t. nt. najprej-, eopet redno. Urad;;e ure za stranke od 9 do 12 ipreJ poldne i-:i 4 do 7 popoldne i n s°ccr ta. tako da r.o bodo imele nikake izgube časa. V pope;!dr.."škili urah se potni listi ne .^prejemejo. Pristr-'blna za vuhranje če od iut-r-i najprej bta, l:-a.kor o jen. 1.3 itažijanfiki delegat v Ljubljani, namreč 15 lir. Komu naj verjamemo? Prejeli smo po ia Amerike (Cbieago) >ia Slovcncc v Aimeriki«. Nai'av sa je igiooil: »Edinost, Trieste, Nuova Ital>a«. hto-čassto pa smo prejeli -tudi' rpraiki češki dnevmiik »Tribuno«, ki n.rm pirihaja redno m naslov: >Edinost. Terst, Jugoslavie«. Kamu raj t^rej verjamemo: eli Amerikancent ali Cehom? Ceazura nam »}e za današnjo številko črtala članek 175 vrst, ki smo ga nadomestili z drugim gradivom. Aprovizacijska komisi»a za državno posojilo. Tržs 'ika ciprcvtzir.ci-hka kemisi-ja ne^ni spore la, da jc skleiviJa na svoji ^eji, ki se vrs-la (>. t. m., ped-plsat-š 2 nrKicna &\t za drravno pc- ojUo. Slovenrko uledaliliče. — Danes, ll. t. m. sto dve predstavi. Popoldne ob 15 sc ponovi Etbin Kristanova socijalna drama v štir.Mi dejanjih »Tovarna«. To }o brezdvomno ena najboljših croč:jivejse£a .koledarja. ker bi tako knjiga vel ko prid; bila na vrednosti. Cim više ?c povzdignejo talci nu-"i domači proizvodi nad zrnata, s katerimi pila: o ne števce laške zaloge naše sosede'in pač tudi veliko naših ijudl, te:r. Lrši in boljši u-?ipeh bodo idosegali med našim ljudstvom, in da rečemo tudi, prav taico za nase -založnike, ki zbasalo va-ire gotovo lepe svete. Jc pa vse to, kar pripore 3 amo. tudi nujno potrebno z smrtne strani za Z2!ožnške. Lani smo imeli n. pr. sr.mo dva slo venska kc'edarja v zasedenem ozemlju; letc-s ipa jc iz sel slovenski koledar v Gorici in so Izšli v Trstu hfiie, neg!ede na skladne in stenske kole d-rje, založene v fc'rijl-. Pojavlja sc torej krepka konkurenca na tem pr'iu, »n tu- vjja petem: čim boljše Maso, . Jože Plct: Tragedija (deklam.). 7. O. Jereb: Lahko noč, če-tverogfasen ženski zbor (alt in sopran sc-io). S. 5. Sardenko: Solza miru: enodeJanska skica. 9. AfeZ: Domovinska iskrica: troglasen ženski zbor. S to produkcijo stopa zbor »Marijinem Doma« v letošnji sezoni prvič pred javnost. Pevske točke ie skrbno oaštudiral č. g. M a tko Skabar. Tudi ljoj-o tov. A:it. Gertneku, Sv. Ivan-Ti -1. Za vsJ-;ih 1U : :.::>:v re veti cn dele-Eat(Iia). Ulornki štejejo za celo Število. Voli se s pr) pore cm. — Gcrn.ek. Ples šentjakob&ke ailadlne, či^ar čl: t: dr biče k jc nr.menjen za Dručbcr.o šel o pri Sv. Jakobu, se vrši prcv-pir-~tiio soboto, 14. februarja, v vseh prostorih Narodnega doma v Trstu. Priprave so v pc;j-iw-m teku, i:i prireditev, ki je deveta te vrste, cocta mr.o^-o zabave za staro In miai.o. Sentjakob-čani se pripravljajo tudi letošnje leto, da ponudijo občinstvu ::e-kr.; teredne^a. Z c'rcm na namer. priredetve je rgati. da »entja-ket-ski ple's privabi m c, — prav vse — v Narodni dr-.n. Šentjakobski pevski zbor vabi \se r>evcc k rc.'trn pev-sik; vaji, ki se bo vršlia v torek. 13. t. m.. točno do 20 v dvorar.r sDek k on?, društva«. Tem pater, sc naznanja da sc bo vr?!l v node'jo, IS. t. m., v «ori omeiifcmčli prostorih in sicer ob 15, redni občni zber, z običajnim dnevnim redom. — Načciliilšrvo. Po dolgem priseljenem odmoru prične r.ašn p-c-dmilnica Slovenskega Planinskega Društva zoret svoje de'ovanje. Z c~irom na priljirbtJ-enost dru"4va ter r.a r.jo?ovo va;"nor-t za Trst.- bližnjo in c .'daljen e J "o c - llco je odbor prctpTŠČan. da o-sianejo vsi dosfiJtinji člani zvesti temu prepo-trebnemu društvu ter da bo vsak skušal pridobi:: med svoj mi prijate'"! fn zn.inci novih članov. Članarina, katera se začne pobirati te deri, znaša L 6*— na leto; tiiiski sli^a n-Oporečnika Adal-berta Seiferta. Ker od tedaj ni nobene vesti o njegovi issc-d*, ciaju-lucncjše neprošen, sporočiti n?egovi usodi, je oajc-litrdnejše naprošen. očiti to pismenim ali u>1med;n cotom na naslcf-r.fi na-slov: Ivrn Vepadlaa, lilca Amerigo Vcapatcci, št. 11,h v Trsitu. _ 51 škarii. V Caderjevi eostl'm v užici de>la Scor-zeri-a je !bi-I včeraj aretiran- ne;1-.;. Ma-rvci Scnrano. stanujoč na zgornji GarboU; mežakiar če imel pod jopičem 2 zavoja no\ih (51 komadov). Škarje se nahajajo r.a kvesturi In so na f&Bpotaeo lastniku. Srčna kap. Ko stepal včerai ob 11 čfilotmi Anton Karis, stam^cč v »lici Cačvcla 6, na trgu VesnezŠa na tramvaa, ga ie nenadoma cfc-šia tK&a sicbosi; ip.jde2 Je nezavesteti na i^Ico. Prenesli so ga v tlr/ojo lei-amo, kjer ie zdravnik nsfc-tov^l, ča *c Karis unvrl v&ed srćrie k^pr-. Tri:pk> sc naličja seda? v mrtvašnici fpci Sv. Jr- itiU. Ta4vi«a med vožnjo. Na pro?ti S. GSovnrai di Mcnzaao—Trst -so ocprli tatovi- mod \xrž:?jo vagon, iz katerega je zmcnkalo več ©te-kikrac inarsaie in moSkaia-, tri z»:boši -ikacfn, tri vowicrar.es ipcnoči »so vTSnli teitovi v k3et Antona Tian-' a pri Sv. M. M. Zg. £14 in pokradui za 1000 lir v'na in c*j a. DAROVI. — Druži'.:® Soršič daruje 10 L za žensJco pcc?ruž-nico C M D, ker se al i?d-eležiti včerajšnje prireditve. — G. SrečiotnCak" darr.J-e 10 L za moško pedruž-ir'co CMD namesto vctica na grob prijatelju Jo-s:cn Bkiijailcu. Denar hrani lrprava. — Bratije Miloš za abtge otroke na CM šoli 5 L. Denar hrani uprava. — Za CM šolo v Tritu 'e rabral ia-*rik Cici 25 Ur v veseli družbi na ccvE-rkih v Vel. Drdih povodom jufioslovcivsfccga Kovora gersp. Vimkota Dei'LInza. Denar hrarj uprava. — jPodipornemit društvu za di'ake na Tcsikl v I:lriJ.lc so darovali: notar KarcO Oibej v Gorici 50 L, vcletržec A. Perko v Trs^u 100 L, g. A. Koma-vec v Gorici 10 L, podružnica LJairl/r.riS-ke kreditne banke v Trstu 100 L. podružnica Živrjos/.en-ske banka v Trstu 25 -L. Darovateljem se iskren?• zscivc^jujo i£i pričakuje pcsnemalcev — ck'Jjct. ■— Tciovadtio društvo »Sokcl« v Trata se neiskren eje zahvaljuje vsem on;an. ki so z gmotnimi prispevki in darlS ter scdielovanjem ipripcmofiti. da - 3 je Silvestrov večer izvršil taiko povol-jno. DOPISI. Silvestrov večer v Sežani. Pišejo nam: Po tolikih letih nas je zopet pclnoštevilno združil Sd-1-vcetrov večer, prirejen cd domačega glasbenega društva ^KraŠ•ke Vile-. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Devet točk, ki so bile na sporedu, ras ie popolnoma zadovotjčia. Burno o.Vbravan'je .je pob-u-dila naša narodna, igrana od godne. Prsi so sc nam razširile, prevzete lepili čustev, pozabili smo vsakdanje križe in težave. Pri Adamičevem dvespevu K?e si dragi, da te ni«, ka!\or tudi pri dveh vijolin&kili tečkah s s premi je vi; njem glasovirja. nismo sledili s pohvalo. Na visoki Klasberu stopnji pa stoli zborov o petje, ki ga vedi g. učitelj Pahor. Izrekamo mu cb tej priliki najtoplejšo zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje. Zbor -je zapel Aljažev »Zaostli ptič«, ter Devovc »Pojdem v Rute« In ^Spet ptice pojo% oetverospev pa Vogričcv »Lahko noč«. Splošno rečeno: bil je po dolgem času vendar enkrat lep naroden večer, kakor si jih Ie mora želeti- naša narodna Sežana. Iz Škednja prejemamo: Škcdenj, nelidaj tako na imenu £lede -društvenega snovanja, danes v lem oziru še ni vstal iz mrtvila, prizadeja-nega po nikdar dcvclj prokle u vojni. Društve- no živ!;cr>]'e srpi spanje pra^.n-čne^a, razmere, Časi in novodošli ljudje žnjimi so vsemu tenru vzrok, vendar pa to vse ni dovolj vzrolca, -da mora ostati 5e v naprej tako. V drugih krajih rive v nič manj neugodnih razmerah, vendar na se le gibljejo v društvenem oziru; zakaj bi se ne pri nas vsaj enako? Mej namen ni, da bi hvalil, še manj pa da bi grajal neupravičeno, orlpoznati pa je treba, da enake duševne hrane kot jo ima na razpolago čitalnica v Skednju, ni daleč nackrc£ med enakimi. V čitalniški knjižnici imamo zastopana vsa starejša dela na2e književnosti, imamo Stritarja, Levca, Tavčarja, da ne govorim o Jurčiču, Kersniku, ter s^Joh vse najboljše, kar r.am je nudil slovenski književni trg do pred vojne. Vse to pa že peto leto plesni v zapuščenih prostorih. Res žalostno, medtem ko bi ta hrana morala biti v krepitev ter iz-oodbujo duševnega življenja, ko nam novi časi in navade odrinjajo naše ljudi od domačega ognjišča. Čitalnica jc imela navdušene in požrtvovalne sckdelavce, posebno pa so bile med odborniki pravi ljudje po Gregorčičevem reku: =>Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to je mož storiti dolžan«. \\[ v dolgi dobi premirja je vse le še otopelo in nemo životarimo naprej. Žalostno je res, in Čas bi bil, da sc vsaj čitalnica zopet oživi k življenju. Mislim, da zadnji vzrok tej 'brezbrižnosti ne bo tisti »delce far niente« in tolažba, češ. mi smo dovolj delali, naj sedaj poizkušajo drugi malo. Ne, gospodje odborniki, s tem se vendar ne smele tolažiti čn opravičevati. Imeti vam tudi ni treb-a prevelikih cb-zirov radi ljubega kruha, ka^ti iprva zims-ka burja je že ohladila tšste vroče glave, ki "bi bile samo zaradi sodelovanja pri nedolžni čitalnici lahsko človeka poslali na malarično letovišče. Skrajni čas je že, preveč je bilo spanja) Prizadeti, skiičite veodar enkrat nekak sestanek, da Čitalnica zopet oživi. Na delo in verujte mi, da vam bomo hvaležni vsi dobromisleči. — Star Špaiavijer. Iz Vipavske doline nam pišejo: Več previdnosti, pa tudi več odločnosti moramo nukio svetovati vsem tistim našan posestnikom in posredovalcem, ki dobev^jaio drva in les raznim tržaškim in drugim Jesnčm trsovcem in »jirhovim agentom. Lesna trgovina re 'letos zaevcia atesti onkraj takozvane NVIJsooove črte. Ni čudno, saj so ti 'kraj-i že pred vojno oddajali les v Italijo, po (zasedbi pa so bili docela pritegnjeni v gospodarsko ofcmoč:e države, katere gosina produkcija je neznatna. Vrhu tega se je -začel J-es zopet uporcfaljati l>odisi v obliki drv, boefei v obliki oglja, kot nadomestilo za premog. -ki iga pnamankuje na- vseh koncih i-n krajini. V zvezi s (padan'em valute }e dosegel les v teli okolooslfe za našega- posestnika gorjana čudovito visoke cene. Meter drv. -ki si M h dobil pred vojno za 8 K, te stane »daj preko 40 L. Poteg tecra pa le že vpeljan pri nas natančnejši prodoru sistem, na težo. Ni čuda torej, da je icsisa trgovina oživela k&kor n>5:uar poprej in da škriplfejo danzadnem težko obloženi vozov? in avtomobili z najrazličnejšim lesom, drvi in ogljem proti ajdovski postaji. Zdi se ti, kakor ca bi imeli graditi druge Benetke. Ce tpo>dc tako naprej, bo res lepo cvela, toda tudi kmalu — odcveila naša lesna kupčija. Naši posestniki pri sklepanju takih kupci; premalo parijo. Videl -som 'ktipčijski s^lep, pisan v ita-Ifjanščiiii in glaeeč se :ra 50 vagonov pretežno hrastovih drv, doči.m je v resnici mož prodal le 30 v?°ronov bukovih drv, ker hrastovih nima. Vrhu tega si je trgovec v sklopu izigovoril, .02 naj bodo J.rva razklana v debelosti 4 do 15 cm, dočim ;e v teh krajah običajna debelina tfikih ismeno italran-'2?no, da ne bi »mogel spreten sopogodn'k vtihotapiti v besedilo sklepa svojih posebnih nepogojenih pogojev. Važno jc tudi to, da je po nase-m zakonu •-■»isana pogodba, če se Je sklenila, edino merodajma in cirSdČilna v morebitni' pravdi. Aii so to tiče, da si v očeh drugorodcev ne pridobi s tem prav nič časti ;n spoštovanja. Nasprotno: poleg škode se mu ute;mc pripetiti, da si tujec, ki je bil vpričo nj>esa tako siaJek, bo okoristivši se, ob prvi priliki mel roke na njegov račun: »No, ti sloverj>:,ka kmetje so ipa res lepi bedaki!« >>La vocc deli' Istria« i njex;n odgovorni urednik. Primamo iz Liburnijc: U broju 41., od 20. dec. p. g. denaša »La vocc deli' Istria«, ili lovranska »skovacerac naslovni članek: >-Alea jacta est«. Na temelju toga članka osni- P O D LI S T £K Za staro praođa. (78) Avžn'jt £enoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja Mimo mc je poslušal, nc da bi rekel ne črno, ne belo. Ko sem dovršil, mi je odgovoril: =Radi veleizdaje se ne bojte. Ta kapitalna pravda zatspi v arhivu. Kar ste mi rekli o Taliu, vem tudi sam. Ali Talii ima, verujte mi, na dvoru močne prijatelje, iina v deželi veliko stranko, a kraljevski svetlosti jc treba denarja. Po tem vidite, domine Mihaele, da ne gre, da bi ta gondiski vozel hoteli razsekati, ampak treba ga fino in vešče razvozlati. Nc prenaglite sc nikar! Potrpiie! Pravda naj teče pred banskim sodiščem. Saj jaz nisem Peter Erdodi, Tahov zet.*- Nato fe škof razmišljal dlje časa, igrajoč se s svojo brado. Naenkrat je _ kakor da se je spomnil nečesa — privzdignil glavo ki mu rekd: > Kaj dela vaša gospa Ani a? Že dolgo jc nisem videl. Mari je 1 pozabial, da sem ji krstni -boter? Recite ji, naj pride k meni, še danes naj pride! Vi pa bodite previdni; to recite tudi gospodu Gregoriancu. Nc pozabite sporočiti moji krščenki, kar seni vam rekel* — jc zaključil skof, vzdignivši kazalca ter me odpustil.« = Da, da,« sc je nasmehnil Ambrož, sto je njegov način. Razvozlati! A kaj je rekel Anki? »Rekel ji je, da je bil Tchi pri njem, da se mu je ponižno poklonil šn hvalil - neizmerno kraljevo medrost, da je najmodrejšega Hrvata postavila za bana.« »Ah, glej,« je rekel Ambrcž, »volk sc zna iz-preminjati v lisico.« »Da,« je nadaljeval Konjski, *ia Tahi, kakor čujem, se hvali po Zagrebu, da je bil ban jako prijazen, da bo sodba pravična ter da se to ščitilo pravo vsakogar.« »Draškovič je gladek na vse strani. Ibis, re-dibis. Lisica je lisico nadlisičila. AH držimo se njegovega sveta, ker nam gre v prilog. Poidiva in javiva vse te aovrce gospe Uršuli, da se dogovorimo. Recite ji tudi vi, naj se vede modro.« »Uršula je menda že vse doznala,« je rekel Konjski, »ravnokar je moja žena šla k nji.« V grajskem vrtu se je izprehaijala Uršula, razgovarjaječ se živo z gospo Konjsko. »Škofova misel,« jc rekla Konjska, »je kaj modra, ali treba je pri tem velike previdnosti. Niti svojemu možu nisem rekla ni besedice o tem, ker vem, da je Ambrožev prijatelj, ki poizkuša vse, da bi Sofijo zvezal z Miličem, a za mladega plemiča deluje tudi Marta, naša čustvena Marta. Ne smemo torej naravnost, ampak po stranski -poti, ker ne smemo užaliti Ambroža.« »Ne, ne. duša se mi upira,« je rekla Uršula, vrteč glavo; »jaz sem nasprotna tej ženitvi z malim plemičem, ali pa pomirjenju s svojim zakletim sovražnikom.« »Ne mislite, mati, na osveto,« je rekla Konjska hladno, »marveč na svojo korist.« Uršula sc je zamislila. »Res je,« je rekla UrSola, r.korist je velika.« »Ne obotavljajte se torej- Marta mi je pripovedovala celo zgodbo o Mcgaiču, ki ječi v turškem ujetništvu. Tu primite Mrliča, naj izvrši viteški čin. Pogubi se. Tako se ga rešimo.« fDalie) va se, da je naš velečasni župnik, Antun Košir propagator jugoslcvenske ideje. Držim, da gospodin Grossrnann nije jos postao kukav Cezar, da zahteva od jednog svečenika, da zataji svoj materinski jezrk i svoju narodnost; to mogu činiti nekoji — š, slabiči, koji kada je bila vlast u Lovranu u ru-kama jugosJoven-skog narodnog veća, izvesiše na balkonu srpsku zastavu; došle talijanske čete, iz srpske pretvori se u talijansku zastavu. »Poor man, said E, you do iudecd pay to dear for yor vvhistle.« (Bedni stvore, rekoh ja. Ti u istinu odviše skupo plačaš svoju sviralicu). Te reči sadržane su u listu, što ga je Franklin pisao svome nećaku, opisujući mu u njem ljudske nevolje. Da je znao za takvog nevoljnika »uso B—š^:, sigurno ne ibd bio izostao, a da ga ne počasti tom frazom. Vašu pletenicu, gosp. Grossmanne, *A!ea jacta est« opovrgnuti ću samo jednini dokazom, poznatim ćelom Lovranu, da »Don Košir* nije namignuo narodu, da ostane jos časak, i da nije držao nikakvog govora nad grobom pokojnog Ivana Kureiića, već ga je držao gosp. Ivan Marušić, sa: »U tvom polju eVj mu groba, tvojim cveeem grob mu kiti.« Na drage »dokaze« obazret ću sc, čim budete prestali biti pred mojim očima, kao i celog lovranskog puka ^podlim Jaščem«, a to ćete prestati, kada budete odgovorili na pismo »Pučkog Prijatelja«, koji je počeo sa vama, ali je mnogo pred vama. I meni neće začelo izostati, g. Grossmamne, titul »scrrbanichio«, ali sa svim tim titulom, ka la mogu Vaši najintimniji prijatelji, koje kujete u zvezde, nazvati Vaš list »Scovazzera«, onda mogu i ja u kratko oceniti sadržaj Vašeg lista: ispod svake kritike, kojemu nema mesta niti u — 00 —. Toliko gos. Grossmanne, samo radi ravnanja radi! — Obedjnjući gos. župnika Košira, znajte dobro, da mesto radosti prisknMjavate si muku; lovranski puk Vas poznaje od detkijstva! Predajmo ^ato malo, gos. Grossmanne radie, par godina unatrag, kada je Vaea čast i slava bila na horizontu. Sećate li se, kada ste par godina pred ratom bili vodnom lovranskog seljačkog puka; držim, da su Vam na Vašoj popularnosti zaviivjali Vaši najsb-c-lji prijatelji. Kada bi sc nedeljom lovranska okolica obukla u svečano ruho; kao što slede slike u kinu jedna za drugom, tako ste Vi, Grossmanne, pravili smotru »pod standardom« nad draškim, tuli-ševiclcim, liganjskim, svetoroškim p okom', a što je najglavnije, na prsima tih ljudi vijala se austrijska zastava, crveno-belo-crveno; ako je bio osnovan koji novi »cug«, pobrinuo se »Gabinetto di LeLtura«, da ne uzmamjka tih lepih 'boja ili »bi-cclcre«. Iza »defilirunga« išlo se »na tripi i kvartin Cciestini Kastav-kinoj«; a iza svršone »ma-ren.de« čitali se »Dienstbefehii«. Na koncu izljubili se svakim: zadovoljan sam u sebi, da se tvrdo držite lozinke: »Za Austriju i narod naški«. Narodnost »Naški« osnovana bi po gos. Grossmannu, koja se ,je izgubila god. 1914., kada otvori narod oči! Počeo svetski rat. Lovranska »Filarmonica« te danas najoduševliertji nacijonalci išli bakljama gradu i kričali što ih grlo nosi: »Evviva l'Austria, Abasso Serbia, Abasso sciavi!« Dali ste bili za povorkom, neznam, go«. Grossmanne, samo znam, da jc bila većina Vaših štovanih kolega. Meseca svibnja 1915 interniraše i Vas; radi tog čina najviše se možete zahvaliti gos. Ma-rangonu, austrijskom šp^oo-u, a danas vice-direkioru bolesničke Hagrrjne! Moguće da Vain nije poznato, što se je u Lovranu, od onda, pa dok se Vi vratiste, zbivalo. U glavnim crtama opjsat ću Vam rad Vaših najintimnijih kolega, današnjih najvećih nacijonalaca. Austrija raspisala više ratn?h zajmova; općina pumpala nared, te ima i danas više bed-nika, koji uložise teškom mukom prištedjeni novčić, koji im sc više nikada ne će povratiti. Ta ista općina predavala je slrke excareva Karla, Zite, Franje Josipa, Wilheima i drugih, i pravila veljke reklame, ali dobitka bilo jako malo. Gospodin Tomaso Costcnnzo, pisar u »Commissione di Cura«, slikao je, verujte mi $os. Grossmanne, neverajalne slike, kao n. pr.: Viški iboj, propast »Citta di Ferrara«, austrijske generale! Popštajte se kod gos. T. Co-stanza, on će Vama sigurno pokazati serije tih »umetnih« slika, koje »prikazuju bitke na kopnu, moru i u zraku, uvek pobeda austrijskog oružja. Danas, kako Vam je dobro poznato, lepi, pribija letke, veša zastave...! Mnoge od današnjih zagrižljivih nacijonalist-kinja, koje nose na prsima »Fiume o morte«, nosile su, dok nije propala Austrija, plakete »Isonzo-Fond^; na dan Ulcšnice predavahu te iste gcspodjice grančice od masline; čisti dobitak bio je namenjen za »Isonzo-Fond«, a na poziv »Gold fur Eiscn«, odazvaše sc u lcpom broju. Dva puta u životu Karlo I. i zadnji prošao je krez Lovran; iščekivahu ga na zimi i buri 5 sati sa crno-žutim zastavicama; kad ga opaziše, burno je bio pozdravlicn«, a Karlo I. toliko da jc odzdravio. U Opatiji, Kastvu i drugim mestima Istre bio je lošije sreće: načelnici općina potužiše mu se nemilosrdno na bedno stanje istarskoga naroda, koji je skapavao i umirao od gladi! Malo zaiim, u znak lojalnosti, bio je odlikovan krstom za zasluge današnji »vice-sindaco«, gospodin Pegan. Za te primere lojalnosti prema austrijskoj kruni, gos. Grossmanne, informirajte se ako su istiniti; budete li trebali novih, novih primera ne manjkal ponesli smo se mr.ogo pametnije. Razmislite mak> dobro, illustrc 'ccnsigliere rauni-cipale Grossmann, pak ćete se uveriti, da nismo imali krivo! Ovo radje neka Vam bude tema Vašem -poštovanom« listu, pak ćete mnogo više brojeva rasprodati nego dosada; jer kada niste sposobni pisati o sadašnjosti, pišite o pt-oslostiI Pet godina bio je rat, većina muškarca tila je u ratu; sada se vratiše, pak su znatiželjni, što se je u Lovranu zbivalo, dok oni otvorise oči, te sunovratiše Austriju u propast! Za jedan broj pod *Kogo i Nostronio«. kako stoji u Vašem cenjenom listu, iUustre Grossmann, savetovao bi Vam ovu šalu: Nostromo: Si čul kogo, ovega leta jc bel tanac va Medveje u vrUi :>Siam«, pa jc bila sva lovranska aristokracija pozvana tamo. Kogo: Pak? Nostromo: Pak, kada su dvorile go»pc7i» ' slatken i likerin, jedna gospa je mužu stavila va žep dve pa5ti. Kogo: Dcsti, svršetak ću Ti ja povedet. Drugi dan ta gospa, gospodin i dcca im, po-j jili su ih za obet! Lovranac. Iz Pule. ^ inogo se danas čita o jadranskem sporu, u kojem se (danas) najviše upliću i ističu dva grada ove obale, a to su: Trst i Reka; dočim se treći — Pula, keji -je za svetskoga rata bio još važniji, niti nc spominje . .. Mnogo jc bila Pula dobila na svojoj vrednosti za vreme rata, ali jc naken prestanka rata, onu vrednost sasma izgubila. Osobito pako za naš uži krujj u narodnom pogledu. Jednom ibijaše neko naša političko središte uže, a donekle i šire okolice, jer sc u na-lažahu naši .prvaci, a izlažahu naše dve najglavnije novine. No ne samo najglavnije, ne^o i jedine... I to: pre »Naša Sloga«, a kasnije njezin naslednik »Hrvatski List«, koji je obustavljen radi pomanjkanja — tiskarskih pomoćnika; to svršeLkom rata, doćim ili jc za vreme rata uvek bilo ... Sa svim tim što jc većina življa talijanske narodnosti, bijaše i,pak nekakvo naše narodna središte. Tu sc je dolazilo našim uglednijim ljudima po saveta, kad se je štogod poduzimalo u narodnom pcgtedu. Nalazilo se uvek u njoj i vanjske inteligencije, gde bi se kadkod i sakupila. A za sastajalište služio je »Naredni Dom/, koji je raprezentirao, davajući prestave i plesove, vrst narodnog kazališta. Ali i to su zabave bile pred godinu dana obustavljene, a u zgradi »Narocincg Dcmia« nalazila se samo kavana. Kao sve ostalo, bio jc i t Sokol« obu-stavljen. Budući da je svei£a toga nestalo, neki od naše inteligencije otižli, a neki internirani, a napokon i hrvatske škole; smatralo sc u širim krugovima, a još i danas smatraju, da je iz Pule nestalo sasvim našeg življa. Ali se varaju, koji tako miile, jer imade još onih koji ćute kao i pre, te možemo reči kao naš pesuik: »Još imade nas Imade nas Slovena .,. Pa i sada se je to dokazalo. Eto i opet, kao i pred godinu dana i nekoJiko meseca, davaju se u onom penižanom »Narodnom Domu < prestave i plesovi i to — s »pozivnicama«. Svake se subote i nedelje daje ples u prostorijama »Narodnog Domac. Tko će dakle još reči, da nema u Puli našeg naroda? Eto, na čast »Nove godine«, keju držimo, ibarem ,po predznacima, da će biti mnogo bolja i sretnija cd »stare«, dao je »zabavni eKlibor^« 31. prosinca prestavu i ples. Koliko prestavom, toli plesom bili su svi prisutni zadovoljni, što je zasluga g. predsednika Josipa Gabrijelića i ostalih cd.fcomih članova. Evo dakle nešto, čime sc i opet može pokazati Pula barem nekoliko u pravom svetiti, t. )., da se opet diže na prvašrve poprište. Neka dakle znade cela uža i šira okolina, da nije iz Pule sasvim nestalo našeg nareda. I 17. o. m. davati će sc opet zabava n prostorijama »Narodnog Doma , na čemu ide i opet hvalu gosp. predsedniku i odbornicima »žabavnog odbora«! Bude li bolja nadošla nova godina i budu li i nas priznali za člaoovc ljudskoga roda, sa svim čovječjim potrebama i prav ima na kulturni, narodni i materijalni život, stalno se nadamo, da će se i tu u zaboravljenoj P^kli obnoviti naš prvašnji život! Ljubdrag. Na »Silvestrovo« 1919 u Puli. Pišu namaj Unatoč kiši, koja jc livala, Hrvali grada Pule, liku dvoranu Narodnog Doma, da posle dugoj? niza godine u bratskom društvu ctera^u i u ljubavi dočekaju novu godinu. Večer je prošla vrlo živo i ugodno, svirala je orkestra, a zabavni otlbor za tu veče priredio ;c sledeči, vrlo dobro ispali zabavni red: >'čoviiJ|ak 50 cn» visok.« 2. ^Ljubavno pismo-, šaljiva igra u jednom činu. 3. >Na bunaru , igra za 2 devo^-č:ce. 4. > Siroče <, deklamacija. 5, Nesretno Silvestrovo«, monolog u jednenu činu. — Svaka točka zabavnog rc:la izvedena jc vrlo dobro uz svestrano odobravam je i pleskanje: mladi glumci i to svih 7 lica odigraše svoju ulo£u vrlo dobro, sestrice »Na bunaru« i »Siroče ganuše publiku a šalivotjija u »Nesretno Silvestrovo* prouzrokovao je u prisutnim smeh i neobični iiumor. I tako kroz odmor, uz svirku glazbe došlo je i do tombole i šaljive pošte obe sa le-olm brojem skupocenih darova, kr.ii su se vukli i doznačili prc plesa i tekom istog, kao posebne točke programa u novoj godini. Sve je išlo najbolje i u najvećem veselju, dok par časa prije no kucne zadnji ča-; godine, prikaže se na pozornicu brat Vitanović, u koga uprc-šc oči svi mnogobrojni prisutni i začne grobnu še oči svi mnogobrojni prisutni, i začne u grobnoj tišini sloviti: »Onda bilo, sad se spominjalo .. šlih godina, tako smo prošli iz jedr.e u drugu, više puta iz zle u goru, ipak gc'ekada, a nadam se uvijek, iz g Hrvati, još te živi reč naših deJova .. . Kad je pcvanje prestalo, svi kao ti domaćem krugu stadoše se ljubiti i desnice stiskati, čestitajuć sretnu novu godinu. Porahavilo se -je zatim do 5 sati jutrom te se prisutni rast^doše u najlepšo} slozi, ljubavi i zadovoljstvu. gr JiJ LtMka. JVa* fc & S> S O Vrednost francoskega franka jc za nas v mnogem oziru važna. Pred vsem je denar Francije, ki nam je navzlic vsemu vodno pri srcu. Potem je zelo mnogo francoskega denarja v rokah naših državljanov, in znaten del pokritja, ki ie ima INarcdna bsnka za bankovni cinar, tvorijo francoski franki. Svota teh frankov znaša 230 milijonov. Prvoredne važnosti jc že zategadelj, ali stoji francoski frank na 84 ali pa na Konstantno padanje franka pričenja koncem junija p. 1. Tedaj je stal fran-coski frank v Švici na 85, dne 10. decembra pa na 42. Ta izredno neugodni tečaj je dal poved intervencijam, in vrednost se je hHro zopet dvignila. Kurz bo pa dolgo še delal skrbi Franciji. Ona je »mela leta 1913. za VA milijarde večji import od eksporta. Tekoče leto je pa vrednost uvoza že v prvem polletju za 6 milijard višja od izvoza. Angleški in ameriški vojaki so odšli po veiikt večini, njih polrošek ie bil velik faktor. Tujcev in turistov tudi še ni posebno veliko na obisku v Tranciji. Poleg teh aktivnih toček prihaja v poštev okolnost, da je bila Francija, znamenita po svoji štedljivosti, upnica po celem svetu in so se njene naložbe v tujini cenile na 40 milijard, j krščanstvo na sever Ta glavnica jc dajala znamenit dohodek in od- Dam:i so prodali XT . „ tehtavaia znatno pasivnost v trgovinski bi-j loškemu redu. V večnih bojih z Nemci so fc-Janci. Mnogo teh obresti ne dohaja več, velik del inozemskih terjatev sc je porabil me-d vojsko v ta namen, da so se prodajale tuje vred-r.ovti in se je tako čuval tečaj franc. denarja. Neugoden pciožaj bo pač še trajal, ker Francija, čije severni del so Nemci ob ril i na golo, potrebuje silne uvozne množine za obnovo poru šenih pokrajin. Francoska va in njen bister razum bodo konečno zmagoviti. Valutni konfcrcnci, ki naj bi uredila vse finančne krize sveta, Francozi niso prijazni. Razumljivo, da se jim ne mudi pomagati zopet na noge Nemcem, kateri so jim prizadeli tako premišljeno strašne rane. Gcpoderske potrebščine. Superfosfat 16% L 25'—, čilski solitcr 15K- % L !50"—, žveplo ventilirano L 102'—, žveplo 3% ebakreno L s*_ TT^ra. galica L 182—137'—. vse na žc- Estonska (Nemci jo imenujejo Estland, a Estonci sami »Eeesti Moa« in »Meie Maa«, kar pomeni :maša zemlja«) meji na severu s finskim zalivom, na vzhodu s petrograjsko gid>ernijo, na jugu z Letiško in Čudskim jezerom, a na zapadu z Baltiškim moHem. Z otoki Dagdjem, Wormsom in Nuckom obsega kakih 20.000 .km2 (nekaj manje nego Štajerska). Estonska je visoka ravan, ki se spušča strmo v morje. Najvišja točka je Emmo Moggi (materin hrib), ki je 154 m visok. Med rekami, ki jih jc mnogo, je plovna edinole Narva, Na Narvi je znan slap pri Kralmholmu rki je važen ludi za gospodarstvo. Na Estonskem je okoli 200 ijezer, ki so pa večinoma močvirnata. Klima je zaradi velikega močvirja nezdrava: k temu prihaja poleti neznosna vročina, a po zimi neznosen mraz. Prebivalcev je okoli 420.000 (20 na km:), torej nekoliko več ko na Koroškem, Estonci so večinoma protestanti (85%); samo 4-y0 so katoliki. Po narodnosti so večinoma Estonci (300.000) potem Rusi (60.000), nato Nemci (40.000) in Švedi (5G00), ki so večinoma poljedelci. Med Estonci in Estlanderci je velika razlika: prvi so Čudi ali Esti, dočim so drugi Nemci, ki prebivajo na Esiookem. Glavno) zanimanje esiocskega prebivalstva je poljedelstvo. Glavni pridelek so rž, oves, ječmen in krompir. Zcleninstvo je zelo razvito. Oranic je 16 travnikov 25%, pašnikov 16 ?o, gozdov (večinoma črnih gozdov) 19%, močvirja 23%. Dobro uspeva živinoreja, posebno konjereja (znani estonski majhni toda krepki konjički). Zadnje čase je zelo napredovala produkcija masla. V primorju se razvija riboiovstvo. Industrija je slaba (edinole produkcija špirita). Trgovinska mesta v primorju so Reval, Baltišsorš, Narva in Kunda. Iz Re-vala, ki so ga ustanovili Danci, se je razširilo Estonsko nemškemu vi- stonci propadli do prave raje. Po uničenju nemškega reda so se obrnili estonski stanovi k Švedom. Po mnogih nezgodah, Iakoli in bojih je prišlo do miru šele pod Gustavom Adolfom. Estonsko plemstvo je moralo končno kapitulirati Petru Velikemu in je bila Estonska z mirom v Neostadtu združena z ruskim ce-nest, pridnost sarstvom. 1S17 je bila odpravljena robota. Estonci. Estonci, nemški Esten ali Ehsten in Esthen, so finsko pleme mongolskega rodu. Oni prebivajo v današnji Estonski, na otoku Oeselu in bližnjih otokih Dagoju, Mohan i. dr., v severnem delu Letiške in majhnih delih pskovske, vitebske in petrograjske gubernije. Prej so bili razširjeni še bolj predi jugu, toda slovanska plemena (Leiiši) so jih počasi potisnila proti severu. Estoncev je približno 730.000, od ka-i ali la^ii v Trsiu. — Grah, visok, zgodnji j lerjh okoli 290.000 v Estoniji, a 440.000 v se-če bul ček L 3'50, krmna pesa (fc-cken- verni LetiŠki. Rusi jih imenujejo • Čutni ^ ali , iMamuth, Oberndorfer) L 8'—. sladkor- | Cuhonci« (tujci), a Letiški jih imenujejo »Ig- L 5'_, lucerna L 6'50, špinača L 9'—, ganni« (izgnanci); s tem se je mislilo bržkone -llec L 15'—, redkvica rdeča L 20'—, j povedati, da so Estonci ali Igganni narod, ki iek rdeči L 50'—. Cene so vse neobvezne, so Letiši »izgnali« iz dežele in potisnili e često menjajo, ko se množe povpraše- proti severu. Finci ,j?h imenujejo : Virolaisset« joroča čimprejšnja na: očba.: (graničarji, obmejni stražniki), a tistonci sami ur, ki bi se morala uvesti v j se imenujejo »Tallopoeg* (zemeljski sin) in lodkcv, jc gotovo silno drag, bi se h ga posc'el vsaj 100—200 sajenic. ja ras tli » vzgoji 7J za Č2i i£h . i.ato sc p: i*. Ena ku i zvišanja kmetiških ':C t ali duhan. Ker je tak ,-sakomur izplačalo, da ifcno rabo ;n vzgajal vsa k rasle malone kakor d ; pa debre lastnosti šele preseljen iz Amerike v E Najvažnejše vrste tooij olisini, navadni virglni c. iz teh vrst so sc "vzgoj ;va na ?*crko podnebje i* rat prekopano in gnojno, i eno klinasto, inalj apj se v prvi polovici mai cli še prej v skrinjice, kjer se zaliva in rat zraii. Ena žličica semena zadostuje ljenje skozi vse leto. Seme kali jako poln ko so rastline zadobile 5—10 listov tre" a v začetku ra&jnika presaditi v vrste >0 cm drugo od druge, a v vrsti 45—30 cm Ma.arr.es (domačini). Postava Estonca ni ne lepa ne krepka; izjema so edinole primorci- Na Estoncih zapaziš takoj, da so pcLcmci Mongolov: stlačen nes, a. Treba majiten toda širok obraz, ozke, poševne oči, . Tobak j majhna usta, ozka pleča, dolge roke z velikimi vropo v 15. sto-| pestmi in prsti. Noge imajo kratke, tako da :a o M ar y lan d i jim telo nekako nenedno visi; hoja lena. Oble-ski in kmetiški ! ka jim jc dolg, črn plašč brez ovratnika; plav ie ra/re odli!-:e. jopič, hiače kožnate ali platnene, volnene no-zavetje, dobro, j gavice in neke vrste opanki, ki jih imenujejo ahlo peščeno ali ».Pastel«. Poleti nosijo velik klobuk, a pozimi lenasto zemijo. ! kapo iz lisičjega ali ovčjega kožuha, lene no-ca v zavetje na | sijo 75i>ana. široka krila in kratke ter ozke gl a vi avoo, razen. >pno c M>kast Ko tobak dozori, se odtrgavajo po-ozorevajoči listi. Ko postane list ru-ali sc pojavijo rjave pege in porjavi je list dozorel. Trgati je treba, ko sc jooice. Poročene žene nosij-o na a dekleta vezavo. Estonci stanujejo v zelo primitivnih hišicah brez d .mivka. Njihov jezik spada v splcŠnem k finsko-madžarski skupini uralsko-altajsldh jezikov, a izražanje je še bolj zbilo in kratko nego pri Fincih. Jezik se deli v tri narečja: revalsko (najčistejše), jurjevsko, pernavsko,( Reval, J ur je v, estonslu: Donopat in Pcman). Plače učiteljev v zasedenem ozemlju. Ker se v zadnjem času toliko govori in piše o Bereninijevem načrtu, po katerem je a določila, da izenači plače vsemu učiieljstvu, smo naprošeni, da objavimo to skr žaljfco : Estonci so večinoma narodno zavedni in dobri narodnjaka. Čeravno žive v stiku z Nemci, nc znajo niti besede nemški. Toda čim si Estonec prilasti višjo naobrazbo, se navadno poruši ali ponemči. V šolah se predava v narodnem jeziku. Estonska ljubezen do pesmi je velika. Njihove pesmi so žalostne, melanholične. Ženske prepevajo pri vsakem delu. Narodna pesem ima pri njih isti pomen kakor pri nas Jugoslovenih. Njihova pesem je polna pravljic in basni. »Kalevi Poeg« (Kalev sin) je narodni epos, zbran nedavno v enotno pesem. V starih časih so bili Estonci bojeviti in divji, toda dolgo suženjstvo ped nemškim jar-moun je globoko vplivalo na značaj tega naroda. Med estonskimi kmeti in prcletarci ter Nemci, ki so večinoma plemenitaši in bogati posestniki, vlada velika mržnja. Estonec ne govori veliko in ne zaupa nikomur. Po veri so večinoma luteranci, toda v zadnjem času se je zelo razširilo pra"foslavje. Izpreobrnitev Estoncev iz luterancev v pravoslavne in pozneje sploh v Ruse ni ravno težka. Estonec je kot delavec mnogo pridnejši in natančnejši nego Rus in zato tudi naprednejši nego ta. Leta 1901. se je tisTcalo v estonskem jeziku 14 časnikov. Njihova književnost napreduje lepo. A Mici Pukshofer Franc Trampuš poročena Trst-Kamnik, 11. januarja 1920. A Naši dobrotnici gdč. M!C1 PUKSHOFER g. FRANCU TRAMPUŠU obilo sreče in blrgoslova v novem stanu želi DRUŽINA BAN Trst, 11. januarja 1920. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulita I\m sesal nI. Mm. — Lasmi paiiča. Delniška glavnica in rezervni zaklad K C. SI. 223,000.900 izmaje kiM« vst karta in BMjalai&u to«»kqt Uradne ure od 9.30-11.30 in 14.30-1« t S potrtim Sx'cem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubčienS ©če ttodrič v 69. 3etu, S. t. tn., ncu,'^oma preminul Valentin. Josip in Angel, sinovi. M^U OGLASI se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša pristop bina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša priSvuibias L —. PRODA sc nn KotzftiS 'hiša z vrtom za ^ote^sko ln Kcstiin^š'ko isporabo, prostori :za, tn^ovino, klet in vodnjak v i riši. Vcrnše&s 568, Roj-^n. Drt»j?a li:ša za privatno ltiTJcraibo se preda. Pocirobnosti pove oskrbnik Janiko Furiani, tri. Fabbri 8, L, od 14-15. 89 PRODASTE ise dve harancaifti, ena na 3 vrste m druga na 2 vrsti, nramcion, peč itd. Ui. Fer-cunje. BablČ, uL Molin gran-de št. 20. 95 POŠTENO POSTRE2NICO za čiščenje pisarne išče odvetnik dr. M. Pretner, uL N. Machi-avelK št. 15, I. . 83 GOSPODARSKO DRUŠTVO na Frdeniču dšče 'krčmarja z vrednostjo aH kavcijo 1000 Ur. Prošnje se sprejemajo celi mcsec. Naslov: Vrdela Farneto št. 1247, Ivan Kripan. 85 Od 1. leta „ 4 * . 8. . • 12- . - 16- • . 20. „ ^ 24. „ 28. „ § s 8 5 t O o- Od 5000 do 10.000 Od 10.000 do 20 000 Od 20.000 do 30.000 Od 30.000 do 50.000 Od 50.000 do 100.000 3100 3t)00 33vavršna oblika glagola s pomočjo pomožnega glagola ho-. Tako nas je učil pokojni Ternovec, ali imel je nasprotnikov tudi v tem. Vendar je bil v stikih z raznimi slovenskimi slov-stv-emki. Posebno pa s pokojnim patrom Skrab-cem. Ves srečen je bil, ko nam je mogel pove- voijen, ker felepi po še več milijonov, kmet pa si ne želi nič več — otrok! Oni prvi nima nikoli dovolj, ta drugi pa ima že dovolj. Morda že celo več, nego dovolj. Sreča in zadovoljmost sta relativna pojma. Zadovoljen je tisti, ki nosi v sebi sposobnost za zadovoljno®t. To resnico imejmo pred očmi zlasti mi Primorci: iz se&e ven si bomo morali v prvi vrsti kovati svojo srečo! C—č. I fiB P8IP0KME TUIBSE iT, a .saJ TRGOVINA JEST VIN Ua Genova (Caiupanile) 13. Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, maršala, višnjevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah. Iva« Bidovec. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarniea Osvaldella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni KNJIGOVEZNICA. Pičtro Pippan, Trst ulica Vaidlrivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.__201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. AL Zcppar, ti!. S. Giovannl 6 in 12. Naibolifj izdelovacia in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 PAPIR. Velika zaloga papirja s* ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barj in velikosti. Cene zmerne. Gasione Dollinas* irst. Via dei Gel si 16. 256 I i i Zobozdravniki nmbulotoril | prej dr. BODO. Zobozdravnik dr. E. Clonf @ro — in — dentist Stanko Perhsvac Trs\ Trg i!. 11, IS. Esadslr. sprejema osi 9 eSa 13 is od 15 do 19. OBEBBatKBSiaA Izbiranje zi 'mi bolečin, zoSo!®, zlati mostom Mi nelia, rešullrsnje zoH in zlate Krone. Usa dola se izurijejo po moderni fgfiniki. i Dela. glt*. K 33.m0)9, & J.-iJJ.tfjO (enlrals: TiJlf Mm ii Bimuh 5 - lil i. M) i PoJružnlce: Dubrovnik. Dunaj,, Kotor, LJua-ljana, Metković, )patiji SpUt, SiDenU Zsi*r EkspozHora: Kranj. Obavija vse v bvnčio str jo spi laj s^ p.>»l3 Spra|ema vloga na hranilne knjižice proil Jt/s*'a letni ti oVa-stim. v ban ogiro-prometu proti 3j'o letni n o-brestin. fla odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki sa iuiajj pogoditi od slučaja do slučaja. Eajsv ujm mtiiv. ?nlili (Jalu Jiiuiiii). Blagajna posluje od 9.30—12.30 iu 11.30—13 — TVRD K/l — Sk larlc® LsnSscftner v Trsi«, Vi t Rosna 23 (bišva u!. dede Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poste. — Telefon 193. Dvokelesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. DAMSKA KROJACN1CA A. Rieser, Trst. ulica Commereiale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bkize za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 Razpisuje se služba ©ItGUfiiSTU v Zagorju na Krasu. — Kak penzijonist ali rokodelec bi imel lepe postranske dohodke. P ača po dogovoru. — Zglasiti se je osebno. Cerkveno predstojniš vo. TISKARNA EDINOST VPISALA ZADRUGA Z NEOMEJENIM POROŠTVOM V TRSTU, UL. SV. FRANČIŠKA ST. 20 TELEFON ŠTEV. 11-57 dati: vice! Danes ini je pisal »copater« s Kostanje- i □ Trst« vojei Via Nuova-S. Cats?ina. Vel ka izbera vsakovrstnega y.a inoske iu ženske. — B ago za suttnje, žamet, ba hant, s ile. etumin ter ra/.nih predmetov za okras oblek. Vse po 7-nižau h konkurenčnih cenah. PRESKRBLJENA Z NAJMODERNIMI STROJI IN OPREME IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA ZA PISARNE. TRGOVCE IX URADE KAKOR TUDI LISTE, KNJIGE TOČNO IN PO NIZKIH CENAM V ulici Udine (prej Bclvederc) štev. 49, se nahaja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in presivanje (šiepanje) zgornjih delov najmodernejše fasone. Filipčič in drug. Cenjeni insarenti, kateri nam pošrjajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas žele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene postne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno. 'ćastneja za osebnost pokojnega Ternovca i h;!a njegova skoro hrezprimema popust med priprostim ljudstvom. Kmet ni jsi k njemu, kakor često sicer k mogočnim >dom: v svetem strahu, ši-bečih se kolen teč v rokah klobuk v vidni zadvanajst*m murvam« v Rojanu z j »vejoi nad vratmi, so ga pozdravljali vsi, mo- j ški in ženske. Kar milo mi je bilo pri srcu, ko je c-Jgovarjal: Dober dan oče Jože, oče An- ■ ton, mati Tereza, mati Žela itd. Tudi on je | poznal po imenu vse, ki so prihajali k njemu ! po uradnih poslih. Pravi zgled pravega moža i in pravega ura-clnika. In opozarjam še enkrat: ta človek, ta odkriti prijatelj ljudstva, ta sin svojega naroda, ki mu jezik ni nikdar skušal prikrivati, kar je čutilo srce, ta »panslavist« pod orožniškim nadzorstvom ie dosegel vendar sijajno karijero in najvišjo čast; vsesplošno spoštovanje in ljubezen! Drugače je pa razumevala čiščenje jezika od tu/k tista Zagrebčanka, ki se je silno ljutila na ljudi na iatrskih otokih, ker so govorili ita-kjanizme a la »konjat« in »pršut«. To da je nezaslišano kvarjenje jezika. In učila je, da se »konjat imenuje v hrvatskem jeziku — »šva-fjer«, a pršut — »šunka«! Ali je ta čistila hrvatski jezik! Istrski otočani so se ji lahko smejali! Pa je res to čudna metoda za čiščenje jezika: iz laške luže v — mlako nemškuta-renja! In vendar treba v dosego kakega cilja ubirati prave poti in prava sredstva. Kakor ga jc imel n. pr. neki znanec, -ki se je strogo držal tistega znanega gesla: Jaz in poliček se rada imava . . .! Pcliuka sicer ni več. Ali e moti: I sa; je stopil na njegovo mesto liter. P tje, ofcil- j n-o pitje, je bilo njegovo hrepenenje, okvir vsa-1 kega raz veselje vanja. Zahteval je v-krčmi vina, j ki se da iah.ko piti in ki — dela žejoll Ta je 1 bil praktičen pivcc: hotel je kaplje, ki se da 1 malo rafcijcn, najrajši znamko »Saurer«, 3tonski ali 5tonski. — Ponudbe na inser. oddelek Edinosti pod »štev. 3025«. .^S^SfeSiSST® ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNiSKl kabinet a 12 Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljefo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. — y M® i Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. EFSifeotelna izteii Z9S, in mm\ Z93]i Stiij za šivaajt ir vezsaje im aa^id J2§r:i Seidel & Neumann In ,SInger4 Gast & Gasser „ . .... Tvrd!ta usttnovlien 1. 1373 Bogata zalo-« vseh patrebžcia. eOflV'rCf TI BC^IURĐ Mtfaaoićn. delavnic« za vsal^ rSMRltilO Bt JilR?! * popravltan>. Tl^t, ul. Campinile 1'» | fzšBoioMmi uzm ulica Chiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema oi 9—13 in od 13-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakrSnemsibodi sistemu z ncbo:n in brez neba po moderni tehuikL Dr« F. T8fnbu?2ini MAKIO MORO, tehnični vetf'i. VILJEM TUSCliER v c'. 3?. okloLra (prsj Cassrsis) š!. 13 ostane zapri ds 24. januarla. figHBBBgBBEBSgBBBBSBBBSMKEgagBgg zm** (f^PUffsfll RimM IliSiIiilliili iili v TreSu registrovana zadr, z neomejenim jamstvom h!. Cesare Baitisti {prej Stađis-?i> št. 21 splem tiiiiiina Mš od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoč* čekovne račune. — Posoja hranilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. y afib' -•J Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in Iasničar — Ajdovščina.-- lil 1 sssasagaG G. PltiO, zlotarnica-ursrnicc Trst, Corso itev. 19 Kupujem srabrne krone in goldinarje po najvišjih cenah. VELIKO SKLADISCE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. K. ME. M, M V. L lil, fltf. 24. □t ZflLOSa UR m ZLATAHiHE ™ [ml na \eli!fo izbero se vdobi pri fiž. JPCVK w Trs2j ,—j TRG GAR1BALDI (iJARRlEliA) 3. ?□] Ilovo pogrebno podjetje — Corso V. E. lil. Sftsu. 47. Telefon 1402 (vogal Go]donijav trg). Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mriiči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, railićne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. V primeru izrednih ur se sprejmajo naročila v lastnih pro storihpodietja ulica Tesa štev. 31. Teleion štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvaških potrebščih J. A1ERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti. D ložnik in upravitelj H. ST1B1EL. i po najugodnejših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. ki sili k nadaljnemu pitju! Taki praktični ljudje pa niso italijanski listi. | rabijo sredstva, ki zgrešajo cilj. Pokojni prciesor Mandič, urednik nekdanje »Naše Slo- j , ki je bila v tistih časih prava živa knjiga ; dogodkov v Istri in 'inžipot istrskemu niuče- j niku, je rekel navadno, ko je popoludne odlia-i jal iz kavarne: -Pojmo pisat Jažii« Rekel je tako, da-si .je moral pisati vedae le čisto, trpko j in pregrenko resnico. Nekateri italijanski listi pa pišejo ncresnico in se postavljajo pri tem i kc-t apostoli nafčesteje resnice in praviceJ Narobe — Martdičif Ali ta poslednji je bil — barbar! Če pravi neki pregovor, da le lumpi so skromni, pa je tudi res, da resnicoljubni so »barbari--! Neresnica, zgrešena sredstva — polom. Talto priiiaja navadino po redu. To izkuša sedaj tudi i Gabriele D'Annunzio na Reki. Hotel je 06tati, j sedaj pa — odhaja. D: 1 'n.i p t leg sebe še i drugih mogočnih, zelo n. pogorelcev | — to je drugo vprašanje, __ui za danes r.a strani! Koliko je danes krika na »oderuhe«, »veriž- i tiike , »vojne dobičkarje«l^ se jih zavida, ker : so bogati in zato tudi zadovoJjni in srečni, j Morda pa ven-dar ne. Vsa-j vsi ne, ker bogastvo je včasih optična prevara. V resnici je stvar i drugačna. Ob neki priliki je nekdo izprožil; vprašanje, kdo da jc za-dovoljneji: ali bogataš s tucetom miiijomov, ah pa kmet s tucatom — otrok? Odgovor je bil drugačen, nego hi mislila o^rcmca večina. Bogataj ni nikoli zado- primerna nojDoUša zobnii rmm edina razprodajalna za Ji«L Bef e Jjo [oifo sclileslnser—grsl PELLE NCELL! kXvvAivr^ & MI6U0R vRtm PCR'v^ najboljše mazilo za ČR£VLJL Italijanska tovarna PROIZVODOV BRILL Podružnica v Trstu, ul. del Toro 10 Telefon 3172 Trst - ulica Malcantcn štv. 9 • Trst (Hila ustanovljena leti 1526) KOŽE in CSSnjE za ženske in moške. Boji in Chevreauft lah, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Pcstrtžba točna. -- najsuše mazilo za oMn, se tett pri Andreju m, ul. C. Baltlstf štev. 6 in pri LaapsMu StreKe'!, tu Surlbslill (SsrM). mm sKlaHlf£i: mm- mimt Trst, y]. mm 20. uiica San Sebaiiiano šieu, 4 --m ar —im m o | Skladišče vsakovrslnih igrač drobnarij, galanterij, dišav, mila itd, itd. — Razpošilja se na deželo. — 1 LlufelianRa Mina Mn j Podružnica v Trstu« ! Centrala v Ljubljani. J Podružnice: j Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split, j Delniška glavnica s K 29.t0t.099.-, Razervni zaklatfi: K 3(f30.QM,-. j Obavlja vse v bančno stroko spadajoče i posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proti 3',.°; „hK