Gospodarske stvari. Korenje, mrkev, mrkevca. (Daucus Carota.) M. Sploh ae dve aorti korenja pridelujete, kterih vsaka ima po več podrazredov. Prva sorta: pravo žolto korenje ali mrkevca z dolgo presli5asto korenino in sicer a) Dolgo, belo korenje. Vrže obilen pridelek in se vecjidel le na polju za živinsko krmo, redkejac v vrtili za prikubo prideluje, ker nima nježnega mesa in slastnega okuaa. b) Dolgo žolto korenjc. Ta sorta se najrajši na polju iu vrtih pridcluje, ker daje obilcu pridelek in je kot krma in prikuba znana in obrajtana. c) Ruuieno koreuje. Mcso je mehko in nježno in je ravno zarad tega obrajtano. d) Vianjovorumeno korenje. Se po vrtib najbolj poredkoma nabaja, je dobra piikulia pa tudi posebno za viaganje v jeaih obrajtano. V juhi ga pa nimajo radi, ker jej neko posebno barvo daje. e)Belo, zelenoglavno orjaško korenje, ae posebno pridelovanju na debelo piilega. f) Veliki, angleški altringam. Razun navedenih sort se še nabaja: Rumeno, zelenoglavuo orjaakokorenje; dolgo, debelo rumenožolto koreuje; debelo, žolto salfeldsko korenje; in novo, belo prezorno korenje in še drugo. Druga sorta: Karote z valjasto, kratko,^ priačipnjeno korenino in nježnim mesorn. a) Žolta karota. Rano h zemlje pride in ima nježen in prijeten okus. Prilega se posebno za gnojne grede in pa za 5rst70 set_7 na solnčnate po7istne gredice. b) Rana ruinena karota. Seje se od septembra do oktobra in in od februarja do marca na solnSnate gredice na proatem in celo zimo 7 gnojne grede, 7 kterib pra7 rano dozori. Je obrajtana namizna prikuha. c)Pozna, rumenakarota. Seje se od marca do maja na 7itu. Steje se med boljše prikuhinske sorte, ker se 7 poznem poletju in skozi celo zimo za kuhinsko porabo prireja. d) Višnj e^oruinena karota. Je bolj mala in drobna, rano godna in nježna, pa se le bolj poredkoma po zelenjakih nahaja. e) Nova, nježna, kratka karota. 0 kiesu posejana daje preslastno prekubo za zimo. V obče se more re5i, da so karote nježnega in rablejšega mesa od na7adnega korenja in so 7redne, da se po naših 7rtih marlji^eje prirejajo, kakor na^adne sorte korenja. Obe sorti, korenje in karota, zabte^ate proato lego in rablo, dobro, posebno redi^no zemljo, ktero gre najbolje leto pred set^ijo korenja pra7 globoko prekopati in pognojiti. Ako zemlja ni zadosti rabla in 6e ob sabem 7iemenu rada skorjo dobi^a, se mora posejano seme le rablo z subo prstjo potrositi. V mastni pešeeni zemlji koienje debelejše, sladkejše, in trpežnejše postane kakor 7 težki zenilji. Seje se aeme pra7 redko (2 funta na oral) in zato se mora za sejanje z peskom ali suho prstjo pomeaati. Sete7 7 prosto zemljo pri korenju spada 7 dobo od spomladi do jeseni. Korenje konec septernbia ali začetek oktobra posejano ostane kot njcžna rastlina čez zimo z^unaj iu se more 4 tedne prej ko spomladi posejano 7 porabo in použitek jemati. Tudi se seje od decembra do kouec februaija 7 gnojue grede, ki pa ne smcjo pretople biti. Posebno pa se mora tisto korenje, ki se boče za pozimsko porabo odločiti, še le meseca a^gnsta sejati in kdor si ga želi prav 57rstega in okusnega imeti, ga mora čez zimo 7 zemlji pustiti. Le z liatjem ga je treba nekoliko pokriti, da ga mraz ne poakoduje, posebno pa tudi zarad toga, da se mora 0 7sakem času, tndi če je zmrzlo, iz zemlje jcmati. Koienje, ki 7 zcmlji ostane, je 7edno bolj okusno od onega, ki sc 7 kleti branuje. Navadno se korenju metenica pred zimo poreže iu potem v kleti ali 7 janiab navlašč zato napiavljeuib na 7itu branujc, da se more za poljubno porabo 0 7sakem casu sem 7zeti. Korenje je dvcletna raatlina, ktere korenina se pa le 7 pr^em letu porabiti in použiti da. Za odrejo dobrega semena se jeseni najlepai koreni odber6, 7 kleti 7 prst zagrebejo in potem apomladi 7 prosto zemljo posade, kder po letu 7 C7_t grejo in meseca a^gusta seme dozorijo. To ostaja 2 leti kalivuo. Korenje nježnejaib sort 7 vrtib piidelano služi za jubo in razne prikube. Na debelo pridelovano na nji^ah je pa le bolj za ži^insko, posebno za svinjsko krmo, nego za člo^eško jed. Kolikor so rastline mlajae, toliko nježnejai in prijetnejši je njiho7 okus. Dobro je tedaj korenje 0 raznih dobab med letom sejati, da je o ^sakena času korenja na razpolaganje. V no^ejsem času 80 7 nekterih krajib začeli 7 nadomestek zagujitega krompirja korenje rabiti. II. Kakošni bi živinski hle^i biti morali pa niso. Snaga je blaga ljudem in živini. Zato ima pameten gospodar tudi 7 S7ojem ži^inskem blevu skrbeti za njo. Mnogo ži^ine zboli samo za^olj pomanjkanja snažnosti; posebno s^inje momorajo zboleti 7 krmljenačakih, ki morebiti po 50 let atojijo na jednena in istem prostoru in je 7sled tega par črevlje? globoko že 7es gnjil, zasmrajen in pra7 za pra7 za uboge živali, ki morajo nad njim živeti, — strup. Da se 7 ble^u potrebna anaga obrani, je treba gnoj 7saki den izkidati, stene 7e5krat očediti in pobeliti, strop in okna prahu in pajče^ine osnažiti. Prenizki hle^i niso dobri; pa tudi pre^isoki se po krivici h^alijo. Zrak je sicer 7 njib 5ist in zdia7, 7endar pogosto prebladen in živini škodlj iv, posebno 5e je pre^ctro7anje tako napačno napra^ljeno, da 7eter hudo 7leče po celem hle^u. Nadalje še je omeniti, da so 7 previ8okih ble^ih stene rade mokrotne in te,daj. 7 njib lea bitro trobni in konec jemlje. Visoki blevi sodijo še najbolj za konje, ki sploh ljubijo blad. Konji zra^en goveje živine 7 bolj toplih blevib stoječi so mnogo bolj obcutljivi iu raznirn bolezniin podvrženi, kakor drugi. Za prevetro^auje se priporoSnje sledeča napra^a! Kakih 30 centimeti07 pod stropom se nastavijo na nasprotnima stenama posebne ce7i, ki so po 3 metre druga od druge položene. Cevi morajo biti za 6 —8 centimetro7 7otle in z 7unanjim čistim zrakom 7edno 7 dotiki. Sedaj 7haja blizn tal skozi d^eri in drnge odprtine čisti zrak 7 hle7, a sprideni, zasnjrajeni in nezdra^i pa odbaja skozi ce7i tako, da se zrak 7 hle^u 7cdno in redno čisti biez 7etra. Za go^ejo ži^ino so po 3—3 '/2 nietra 7isoki hle^i najbolj prinierni; za konje so lebko nekoliko bolj 7isoki. Konjska hcavnica puba iz sebe, ako 7 lilc^u zaostaja, mnogo amonijaka, kateri močno 7 nos zbadain živini in ljudem na plučih škoduje. Zato se uaj hca^uičin amouijak odpra^lja in neškodljiv dela, kar se najleži zgodi, 5e se konjem 7cčkrat z gipsom potrosi. Kompost iz kosti in pepela. Naai goapodarji še meaan gnoj ali kompost premalo poznajo ali 7saj goto^o prcmalo 5islajo; zlasti gnojna mo6 in korist, katera se nabaja 7 kosteb, bi se naj bolj pogosto rabila. Kdor zamore do kosti priti, uaj jih le marlji^o pobira in 5e jih ne more zmleti dati, pa uaj ravna po sledeeem načinu. V zemljo na primernem proatoru ae izkoplje jama 1 meter globoka. Na duo ae nasiplje 15 centiuictrov de- bela giba pepela, ki 86 z 7odo dobro namoči, 7rh pepela se naložijo koati tudi 15 centimet.07 debelo; potem sledi zopet pepel, kosti itd. Poslednja giba mora biti pepel; jania se ae enkrat z 7odo zalije in s prstjo pokrije. V jamo se potem po^tika nekoliko kolo^, ki se črez 14 dni izpipljejo, luknje pa z 7odo zalijejo. Dva meseca poznej se jama premeSe in sedaj že prhke kosti s pepeloui dobro pomeSajo. V 3 nadalejanjih meeecih je najlepši kompost pripra^ljen, ki ima 7 sebi 7eliko fosforo^e kisline in kalija, ki rast zelisS najbolj^ pospeauje. Kdor zamore in hoče, naj poskuai! Cudil se bo temu, kako bujuo bodo rastline rastle in rodile, katerim je s takim kompostom pognojil. 1 :'!l Da se konji ob^arujejo muh, naj se namažejo ona mesta, kjer muhe celo rade objedajo, z rmanom Scbafgarbe (Achillea millefolium). Dub in grenki okus rmana prepodi mube. Zelska bolha (Haltica oleracea) celo rado je redke7. Zatoraj je dobro, da se med zelje 7edno nekoliko redk^e 7sadi, da se bolbe na njej zbirajo, ter zelje puščajo. Če sq potem redke7 potrese z kurjekom se labko bolbe pokončajo. ,,Novi Kranjski panj po Dzierzono^i osno^i", ki ga je 7 10 pol debeli knjižici popisal L. Porenta, župnik in čebelar 7 Bohinji, je pri buk7arji Geiberji 7 Ljubljani na prodaj po 15 krajc. Sejmo^i na Štajerskem 1. julija na Ptujski gori. 3. julija na Tinskem, 7 Remšniku, 7 Polenšaku, 7 PetiO7Čah, 7 št. Ilu pri SI07. Gradcu in pri 87. Petru pod 87. gorami. 4. julija 7 Vo.jniku, 7 Poplatah, 7 Sp. Kostri^nici in 7 Vozenici. 8. julija 7 Pristo^i in 7 Pišecab. Sejmo7i na Koroškein. 3. jul. 7 Kapli, 10. jul. 7 Altbofnu. 20. jul. 7 Libelicab. 25. jul. 7 Strassburgu, 7 Sacbsenburgu, 7 Reichenfelsu in 7 Dolab. 26. jul. 7 Kotarčah.