Ker nas c. kr. kmetijska družba v Gradcu noče. Pravih vzrokov, zakaj je osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe za Štajersko opnstil snovaoje novih podrnžnic, se vedno ne poznamo. Da se hoče dražba prenoviti ati ^preotnovati", ta veadar ni vzrok, da bi odbijala od sebe nove nde. Za tem tiči seveda čisto kaj diugega, in da ne bi> za Slovecce ničesar dobrega, je dokaz v tem, ker se ravno znani Linko tako močno prot'vi uovim podrcžaicam po nS^odnjem Štajergkem". Menda ni hotel reči ngloven3kim podražticam"! Za sedaj pa moramo račnnati z dejstvom, da nŁs dmžba noče. Kaj torej sedaj? Pretregati hočemo stvar z raznih strani in npamo, da se bo to zgodilo tndi po drngih slovenskih listh, da tako konečno pridemo vendar do kakega koristuega sklepa. Ne tajimo, da smo SloveMci nekaj ali celo veliko gami krivi, da ne uživamo iatih korfsti od kmetijske družbe, kakor Nemci. Celo krivdo pa val.ti ravno na alovenskega kmeta, ni pametao. Vgega kmet ne mcre naeakrat, in voditelji naši se niso ravno preveč poganjali za pristop k družbi, na katero ge sploh ni polagala potrebaa važnost. Da so pa Slovenei naravnost prikrajsani od graške goipode, je na pr. dokaz to: od 22. do vštetega 27. oktobra se je vrsil sestduevni drenažai tečaj v Gross. St. Florjann. Za ta tečaj se je oddalo 15 nstanov po 20 K revatm poljedelskini delavceaa. Frosaje so le imele vložiti do 9. oktobra. Sedaj pa vloži alo?enski ^revni poljedekki delavec* prosnjo do 9. oktobra, če pa BGo8p. Glasnik" to naznaai še le 16 oktob r a 1 Na eni strani se torej nekaj ponuja, na drngi gtrani sc pa Sloveacem zapirajo vrata, da ne morejo do ponujenih dobrot. Do sedaj se je govorilo že o namieu, kako bi tuii Slovenci prisli do različaih deže!nih in državnih podpor za kmetijgtvo. Nekateri naravnjst pri- poročajo posebno ^Kmatijgko drnžbo za s!o?engko Štajersko". Ta želja je gotovo v srcn vaeh sloveaskih rodoljubov. Kako jo pa izvegti ? Na eni strani se priporoča, takoj pričeti z veliko organizacijo (združenjem), ne z malimi fi'ijalkami (podružnicam); torej takoj osnovati kmetijsko drnžbo za Spodnje Štajarako, in ta naj bi potem uatanavljala podrnž¦ice po yseh alovenskih krajih. Dobro! Reeimo, da je družba ustaaovljeaa. Saaa ae pa ne more vzdrževati. Treba je državce ii deželne podpore. D ž&vn« bi ge najbrž dobila; kdo nam pa jamči, da naa bo tudi dežela dala kaj ? Peačica alovenakih poalaicev veidar ne more 8 ailo vzeti, če oenska večina ne privoli. Tisti, ki zagovarjajo takojaajo natanovitev nove kmetijake drnžbe, imajo za vzor glovenako kmetijsko drnžbo na Goriškem. Tam ao pa razmere drugačne. Tam stoji 10 alovenakih poalancev proti 11 Italijaaom in Slovenci brez truda izailijo, če treba b kljnbovanjem, deželno podporo. Tega v Gradcn ne moremo. Cndežev pa tndi le moreao zahtevati od naaih posl»» cev, ne od državnih, ae manj pa od deželaib, katerih nikdo ne podpira v Gradcn. Pa tudi na Danaju atvar ne bo brez težav. Kateri poljedelski ainister bo pa verjel rajai naaim kmečkia poslancem, kakor pa neaakim grasčakom in plememtašea? Mogoče, da bo t prihodajem državnem zboru stvar dingačna, ker bo več kmečkih poalaacev. Drngi 80 priporočali, da bi pripravljali glovensko kmetijgko družbo s tem, da bi snovali podružnice, t ajih zdrnževali kmete, in kadar bi nas bilo dovolj, bi ae lahko ločili od sedanje kmetijake družbe in nstanovili las<no. Ta sedaj več ne velja, ker nas ne sprejeaajo. S:cer bi pa bila stvar ravno igta kakor pri prvem predloga ali naavetu. S tiatim dnem, ko bi B6 ločiti od aedanje družbe, nismo več podrnžnica, ia začeti bi se moralo od kraja kakor pri prvem predlogn. Pač pa bi ae v tem alučaju pri priliki že vedelo, koliko bi bilo že takoj v začetku ndov, oziroma podrnžnic. Tretji zopet priporočajo anogobrojni pristop k gpodnještajerskia ^uenaškim11 podrnžnicam, da ae tako črez dan gpremenijo v slovenske. Morebiti bi se bilo prej tu ali tam dalo kaj storiti. V Celju na pr. kmetijska podražnica po gmrti starega dr. Langer-ja komaj da živi. Do 40 udov težko da je apravila sknpaj. Ali ai bilo toliko celjakih Sloveacev in okoliskib kmetov, da bi bili B8tnrmali* celjsko podrnžnico? Sedaj so pa ntaake podražuice gotuvo na to pripravljene, ker se je v Blovenskih časaikih ¦a to opozarjalo. Treba jim je torej samo nporabiti § 10. društvenih pravil in vaak poakua je zaatoaj. Ta § namreč pravi, da se aikdo ne more pritožiti, če ga drnžba, oziroma podrnžnica, noče aprejeti. Nemškim podrožaicam je gamo treba, da ne aprejmejo Slovencev, in nikdo jira ne more do živega. Na to vse ao goapoda v Gradcn mislili, ko ao ai delali prarila kmetijske draibe. Eakor ae zdi, gmo sedaj pri kraju. Nikakor! Pri krajn smo v tem ozirn, da vemo, koliko ljubezni ima kmetijaka drnžba do slovenakih kmetov. In naj ae drnžba npreoaiavlja", kakor se hoče, toliko amo 8poznali, da se v korist Slovencev ne bj npreognovila". Dokler torej poaebna kmetijaka družba za Slovence ni ustanovljeaa, moramo mialiti na drnge pomcčke, koristiti slovenakemu kmetn v gcspodargkem oziru Z*to pa nnjno svetnjemo, da se obgtoje^e alovenske podražaice gibljejo in delajejo živahnejse, da razvijejo agitacijo za priatop novih ndov, in da do skrajnosti vporabljajo vae koristi, ki jih daje sedajna kmetijgka drnžba. V krajih, kjer pa ni podrnžaic, naj ae osnnjejo kmetijske zadruge z iatim namenom, kakor ga ima kmetijaka drnžba. V vsaki večji fari vsaj pa naj bo tndi posojilnica —Raiffijzenovka, katera y gospodarskem pomenn ne zaoataja veliko za kmetijsko dražbo, v nekaterib ozirih jo celo viaoko nadkriljnje. Naj ta pomea ia kratko pojaaaimo! Zravei cenega osebnega kredita, ki ga ponnja taka posojilniea svojim ndom, porablja lahko svoja sredatva za to, da zabranjuje izkoriščanje posestaikov po različaih Btrgovcih poljedelskih pridelkov"; da pogredaje tndi akapia naročita gotovih pridelkov, na pr. umetaih gnojil, atrojev, orodja, semen, premoga itd.; da poaroduje tudi sknpno prodajo kmetijskih pridelkov; da zabraajuje lahkomigeloo in prisilno parcelirauje kmečkib poaestev po različaih oderahib itd. Ud plača enkrat za vsalej avoj delež in deležen je različaih ngodnoati pri poaojilnici. Za denar, ki bi ga plačeval vaako leto v podružnico kmetijake drnžbe, si pa tndi lahko naroči ta ali drngi gospodaraki list. S tem seveda nikakor ne delamo proti kmetijaki družb', a ker nas gedajaa noče, si tako pripravljamo pot z» lastno, kjer bomo saai sroji gospodarji, ne pa kak Lenko ali Klammer ali kaki aemški giaičaki ia baroni. Ča pa ima kdo boljše naavete in pripomočke, naj jih blagovoli naglo razodeti v koriat aloveoakega kmeta-trpina!